Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 27. april 2017 - BruseljKončna izdaja
Zahteva za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu
 Blagovna znamka Evropske unije ***I
 Minamatska konvencija o živem srebru ***
 Hibridna neskladja s tretjimi državami *
 Sporazum o operativnem in strateškem sodelovanju med Dansko in Europolom *
 Imenovanje članice Računskega sodišča
 Letno poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke za leto 2015
 Program za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ***I
 Evropsko leto kulturne dediščine ***I
 Program Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije ***I
 Program Unije za večje vključevanje potrošnikov v oblikovanje politike na področju finančnih storitev ***I
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropska komisija izvajalske agencije
 Razrešnica za leto 2015: posebna poročila Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2015
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – 8., 9., 10. in 11. Evropski razvojni sklad
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropski parlament
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropski svet in Svet
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Sodišče Evropske unije
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Računsko sodišče
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropski ekonomsko-socialni odbor
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Odbor regij
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropska služba za zunanje delovanje
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropski varuh človekovih pravic
 Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropski nadzornik za varstvo podatkov
 Razrešnica za leto 2015: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
 Razrešnica za leto 2015: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
 Razrešnica za leto 2015: Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC)
 Razrešnica za leto 2015: Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT)
 Razrešnica za leto 2015: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska policijska akademija (CEPOL)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropski azilni podporni urad (EASO)
 Razrešnica za leto 2015: Evropski bančni organ (EBA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska agencija za okolje (EEA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE)
 Razrešnica za leto 2015: Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska agencija za zdravila (EMA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)
 Razrešnica za leto 2015: Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska železniška agencija (ERA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)
 Razrešnica za leto 2015: Agencija za oskrbo Euratom (ESA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)
 Razrešnica za leto 2015: Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust)
 Razrešnica za leto 2015: Evropski policijski urad (Europol)
 Razrešnica za leto 2015: Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA)
 Razrešnica za leto 2015: Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex)
 Razrešnica za leto 2015: Agencija za evropski GNSS (GSA)
 Razrešnica za leto 2015: Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (BBI)
 Razrešnica za leto 2015: Skupno podjetje Čisto nebo 2
 Razrešnica za leto 2015: Skupno podjetje ECSEL
 Razrešnica za leto 2015: Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2 (FCH)
 Razrešnica za leto 2015: Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila 2 (IMI)
 Razrešnica za leto 2015: Skupno podjetje za ITER
 Razrešnica za leto 2015: Skupno podjetje SESAR
 Upravljanje ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah
 Vodilna pobuda EU za sektor oblačil
 Stanje koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč?
 Letno poročilo o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke
 Izvajanje direktive o rudarskih odpadkih
 Razmere v Venezueli

Zahteva za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu
PDF 252kWORD 50k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o zahtevi za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu (2016/2294(IMM))
P8_TA(2017)0132A8-0163/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu, ki jo je dne 23. septembra 2016 posredoval sodnik okrajnega sodišča v zahodni Lizboni (Oeiras) Miguel Pereira da Rosa v zvezi s kazenskim postopkom zoper Antónia Marinha e Pinta (ref. št. 4759/15.2TDLSB) in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju dne 24. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju pisma pristojne namestnice generalnega državnega tožilca z dne 12. decembra 2016 s transkripcijo izjav Antónia Marinha e Pinta,

–  po zaslišanju Antónia Marinha e Pinta dne 22. marca 2017 v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 11(1), (2), (3) in (5) zakona 7/93 z dne 1. marca 1993, ki ureja status portugalskih poslancev, in okrožnice generalnega državnega tožilca št. 3/2011 z dne 10. oktobra 2011,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0163/2017),

A.  ker je sodnik okrajnega sodišča v zahodni Lizboni (Oeiras) zahteval odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Antóniu Marinhu e Pintu v zvezi s kazenskim postopkom zaradi domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker zahteva za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu zadeva domnevno kaznivo dejanje hudega obrekovanja, določeno v členu 180(1) in členu 183(2) portugalskega kazenskega zakonika, za katero je predvidena najvišja zaporna kazen dve leti, in kaznivo dejanje oškodovanja organizacije, službe ali pravne osebe, določeno v členu 187(1) in (2)(a) portugalskega kazenskega zakonika, za katero je predvidena najvišja zaporna kazen do dveh let;

C.  ker je dobrodelna organizacija Santa Casa de Misericórdia de Lisboa vložila tožbo proti Antóniu Marinhu e Pintu;

D.  ker se tožba nanaša na izjave z dne 30. maja 2015, ki jih je António Marinho e Pinto izrekel med intervjujem v oddaji A Propósito na portugalski televizijski postaji SIC Notícias, ki jo je vodil António José Teixeira in se je predvajala ob 21.00 uri, in sicer naj bi med oddajo izrekel naslednje: „V zvezi s socialno varnostjo lahko povem, da je treba ločiti solidarnostno razsežnost, za katero je pristojna država. Ta se ne sme izplačati v škodo pokojnin delavcev, razumete? Uporabiti je treba splošni državni proračun. Socialno solidarnost je treba uveljavljati z davki, prek te ogromne institucije, ki je Misericórdia iz Lizbone, ki upravlja milijone in milijone, ki se pogosto zapravijo za osebno bogatenje, so v službi zasebnih interesov [...]. Menim, da bi bil Manuel Rebelo de Sousa boljši od Pedra Santane Lopesa, če upoštevamo izkušnje, ki jih je Santana Lopes pridobil v vladi, in zanimivo je bilo videti, kako direktor deluje, direktor organizacije Santa Casa da Misericórdia de Lisboa deluje za svojo kandidaturo, s kakšnimi denarnimi in drugimi sredstvi.“;

E.  ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper člana Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

F.  ker je Sodišče Evropske unije razsodilo, da mora poslanec Evropskega parlamenta, da bi zanj veljala imuniteta, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna(2);

G.  ker v skladu s členom 9 tega protokola poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

H.  ker v skladu s členom 11(1), (2), (3) in (5) zakona 7/93 z dne 1. marca 1993, ki ureja status portugalskih poslancev, in okrožnice generalnega državnega tožilca št. 3/2011 z dne 10. oktobra 2011, Antónia Souse Marinha e Pinta ni dovoljeno niti zaslišati niti obtožiti brez predhodnega dovoljenja Evropskega parlamenta;

I.  ker domnevna dejanja nimajo neposredne ali očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Antónia Souse Marinha e Pinta kot poslanca Evropskega parlamenta; ker se predvsem nanašajo na dejavnosti, ki so popolnoma nacionalne narave, saj so bile izjave podane v oddaji na Portugalskem o temi, ki je specifično portugalska in povezana z upravljanjem združenja na podlagi nacionalne zakonodaje;

J.  ker se torej domnevna dejanja ne nanašajo na mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker je očitno, da izrečene obtožbe niso povezane s statusom Antónia Marinha e Pinta kot poslanca Evropskega parlamenta;

L.  ker ni razlogov za sum, da gre za fumus persecutionis, torej dovolj resen in utemeljen sum, da je bila zahteva podana z namenom, da bi se škodovalo politični dejavnosti poslanca;

1.  se odloči, da odvzame imuniteto Antóniu Marinhu e Pintu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje sodniku okrajnega sodišča v zahodni Lizboni (Oeiras) in Antóniu Marinhu e Pintu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.)
(2) Zgoraj navedena sodba v združenih zadevah Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11.


Blagovna znamka Evropske unije ***I
PDF 319kWORD 53k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije (Kodificirano besedilo) (COM(2016)0702 – C8-0439/2016 – 2016/0345(COD))
P8_TA(2017)0133A8-0054/2017

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0702),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0439/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0054/2017),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/1001.)

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Minamatska konvencija o živem srebru ***
PDF 232kWORD 43k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije Minamata o živem srebru v imenu Evropske unije (05925/2017 – C8-0102/2017 – 2016/0021(NLE))
P8_TA(2017)0134A8-0067/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05925/2017),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0102/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0067/2017),

1.  odobri sklenitev Konvencije Minamata o živem srebru;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Združenim narodom.


Hibridna neskladja s tretjimi državami *
PDF 437kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami (COM(2016)0687 – C8-0464/2016 – 2016/0339(CNS))
P8_TA(2017)0135A8-0134/2017

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0687),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0464/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju drugih mnenj o osnutku zakonodajnega akta, ki so jih posredovali češki senat, nemški zvezni svet ter španski in portugalski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(3),

–  ob upoštevanju Odločitve Komisije z dne 30. avgusta 2016 o državni pomoči SA.38373 (2014/C) (ex 2014/NN) (ex 2014/CP), ki jo je Irska odobrila podjetju Apple, in preiskave, s katero je Komisija preučevala domnevno pomoč Luksemburga podjetjema McDonald’s in Amazon,

–  ob upoštevanju sedanjega dela svojega preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0134/2017),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Direktiva (EU) 2016/1164 določa okvir za odpravljanje ureditev hibridnega neskladja.
(4)  Direktiva (EU) 2016/1164 določa prvi okvir za odpravljanje ureditev hibridnega neskladja, ki hibridnih neskladij ne odpravlja celovito in sistematično, njegov obseg pa je omejen na Unijo.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Temelj za pobudo za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) je tudi izjava voditeljev G20 z njihovega srečanja v Sankt Petersburgu 5. in 6. septembra 2013, kjer so izrazili željo, da bi bil dobiček obdavčen tam, kjer se gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo dobiček, izvajajo in kjer je ustvarjena vrednost. V praksi bi bila zato potrebna uvedba enotnega obdavčevanja s formulo za porazdelitev prihodkov od davka državam. Ta cilj ni bil dosežen.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Treba je oblikovati pravila, ki celovito nevtralizirajo hibridna neskladja. Ker Direktiva (EU) 2016/1164 zajema le ureditve hibridnega neskladja, ki izhajajo iz vzajemnega delovanja sistemov davka od dohodkov pravnih oseb držav članic, je Svet ECOFIN 20. junija 2016 Komisijo pozval, naj do oktobra 2016 pripravi predlog o hibridnih neskladjih, pri katerih so udeležene tretje države, in v njem določi pravila, ki so skladna z in enako učinkovita kot pravila, priporočena v poročilu OECD o ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička 2, da bi dogovor lahko dosegli do konca leta 2016.
(5)  Zelo je pomembno oblikovati pravila, ki celovito nevtralizirajo hibridna neskladja in neskladja podružnic. Ker Direktiva (EU) 2016/1164 zajema le ureditve hibridnega neskladja, ki izhajajo iz vzajemnega delovanja sistemov davka od dohodkov pravnih oseb držav članic, je Svet ECOFIN 20. junija 2016 Komisijo pozval, naj do oktobra 2016 pripravi predlog o hibridnih neskladjih, pri katerih so udeležene tretje države, in v njem določi pravila, ki so skladna z in enako učinkovita kot pravila, priporočena v poročilu OECD o ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička 2, da bi dogovor lahko dosegli do konca leta 2016.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Učinke hibridnega neskladja bi morali obravnavati tudi s stališča držav v razvoju, Unija in njene države članice pa bi si morale prizadevati, da bi državam v razvoju zagotavljale pomoč pri spopadanju s temi učinki.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Ker je[, kar je med drugim navedeno v uvodni izjavi (13) Direktive (EU) 2016/1164,] ključno nadaljevati delo na področju drugih hibridnih neskladij, na primer tistih, ki zadevajo stalne poslovne enote, je bistveno, da se neskladja pri hibridnih stalnih poslovnih enotah obravnavajo tudi v tej direktivi.
(6)  Ker je[, kar je med drugim navedeno v uvodni izjavi (13) Direktive (EU) 2016/1164,] ključno nadaljevati delo na področju drugih hibridnih neskladij, na primer tistih, ki zadevajo stalne poslovne enote, vključno z neupoštevanimi stalnimi poslovnimi enotami, je bistveno, da se neskladja pri hibridnih stalnih poslovnih enotah obravnavajo tudi v Direktivi (EU) 2016/1164. Pri obravnavanju takšnih neskladij bi bilo treba upoštevati priporočena pravila iz osnutka za javno obravnavo o neskladnih strukturah pri podružnicah iz ukrepa 2 akcijskega načrta BEPS, ki ga je 22. avgusta 2016 objavila OECD.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Da se zagotovi celovit okvir, skladen s poročilom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička o ureditvah hibridnega neskladja, je bistveno, da Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje tudi pravila o hibridnih prenosih, uvoženih neskladjih in neskladjih pri družbah, ki so dvojni rezidenti, da se davčnim zavezancem prepreči izkoriščanje preostalih vrzeli.
(7)  Da se zagotovi okvir, ki bo skladen s poročilom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v zvezi z ureditvami hibridnih neskladij in enako učinkovit, je bistveno, da Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje tudi pravila o hibridnih prenosih in uvoženih neskladjih ter obravnava vse možne dvojne odbitke, da davčni zavezanci ne bi mogli izkoriščati preostalih vrzeli. Ta pravila bi morala biti karseda standardizirana in usklajena med državami članicami. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi kazni za davčne zavezance, ki izkoriščajo hibridna neskladja.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Treba je določiti pravila, s katerimi bi v posameznih jurisdikcijah onemogočili prakso časovnih razlik v davčnih napovedih, ki povzročajo neskladja pri davčnih izidih. Države članice bi morale zagotoviti, da davčni zavezanci napovedo plačilo v razumnem roku v vseh zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi morali nacionalni organi pregledati vse vzroke, ki vodijo v hibridna neskladja, zapolniti morebitne vrzeli in preprečiti agresivno davčno načrtovanje, namesto da bi si zgolj prizadevali za pridobitev prihodkov od davkov.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Ker Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje pravila o hibridnih neskladjih med državami članicami, je primerno, da se v navedeno direktivo vključijo pravila o hibridnih neskladjih s tretjimi državami. To pomeni, da bi se morala navedena pravila uporabljati za vse davčne zavezance, ki so zavezani k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici, vključno s stalnimi poslovnimi enotami subjektov, ki so rezidenti v tretjih državah. Zajeti je treba vse ureditve hibridnega neskladja, kadar je vsaj ena od udeleženih strani pravna oseba, ki je davčni zavezanec v državi članici.
(8)  Ker Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje pravila o hibridnih neskladjih med državami članicami, je primerno, da se v navedeno direktivo vključijo pravila o hibridnih neskladjih s tretjimi državami. To pomeni, da bi se morala navedena pravila uporabljati za vse davčne zavezance, ki so zavezani k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici, vključno s stalnimi poslovnimi enotami subjektov, ki so rezidenti v tretjih državah. Zajeti je treba vse ureditve hibridnih neskladij ali povezane ureditve, kadar je vsaj ena od udeleženih strani pravna oseba, ki je davčni zavezanec v državi članici.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Pravila o hibridnih neskladjih bi morala obravnavati primere neskladij, ki so posledica nasprotujočih si davčnih pravil dveh (ali več) jurisdikcij. Vendar ta pravila ne bi smela vplivati na splošne značilnosti davčnega sistema jurisdikcije.
(9)  Bistveno je, da se pravila o hibridnih neskladjih uporabljajo avtomatično, kadar plačilo pride prek meje in je bilo obdavčeno na strani plačila, ne da bi bilo treba dokazovati motiv za izogibanje davkom, in bi morala obravnavati primere neskladij, ki so posledica dvojnih odbitkov, razlik v pravnih opredelitvah finančnih instrumentov, plačil in subjektov ali razlik v razporeditvi plačil. Ker bi lahko hibridna neskladja vodila do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Neskladja pri stalnih poslovnih enotah nastanejo, kadar se zaradi razlik v pravilih v jurisdikciji stalne poslovne enote in rezidenčni jurisdikciji v zvezi z razporeditvijo dohodkov in odhodkov med različnimi deli istega subjekta pojavi neskladje pri davčnih izidih, tudi v primerih, ko do neskladja pride zato, ker se stalna poslovna enota ne upošteva zaradi uporabe zakonodaje jurisdikcije podružnice. Ta neskladja lahko vodijo do neobdavčitve brez vključitve, dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, zato bi jih bilo treba odpraviti. V primeru neupoštevanih poslovnih enot bi morala država članica, v kateri je davčni zavezanec rezident, od davčnega zavezanca zahtevati, naj v svoj obdavčljivi dohodek vključi dohodek, ki se sicer pripiše stalni poslovni enoti.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)   Da se zagotovi sorazmernost, je treba obravnavati le primere, pri katerih obstaja precejšnje tveganje izogibanja obdavčenju z uporabo hibridnih neskladij. Zato je primerno, da se zajamejo ureditve hibridnega neskladja med davčnimi zavezanci in njihovimi povezanimi podjetji ter hibridna neskladja, ki izhajajo iz strukturirane ureditve, ki vključuje davčnega zavezanca.
črtano
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)   Da se zagotovi dovolj celovita opredelitev pojma „povezano podjetje“ za namene pravil o hibridnih neskladjih, bi morala ta opredelitev vključevati tudi subjekt, ki je del iste konsolidirane skupine za računovodske namene, podjetje, v katerem ima davčni zavezanec znaten vpliv na upravljanje, in, obratno, podjetje, ki ima znaten vpliv na upravljanje davčnega zavezanca.
črtano
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)   Neskladja, ki so posebej povezana s hibridnostjo subjektov, bi bilo treba obravnavati le, kadar eno od povezanih podjetij – najmanj – dejansko obvladuje druga povezana podjetja. Zato bi bilo treba v teh primerih zahtevati udeležbo povezanega podjetja v davčnem zavezancu ali drugem povezanem podjetju oziroma udeležbo davčnega zavezanca ali drugega povezanega podjetja v povezanem podjetju v smislu glasovalnih pravic, lastništva kapitala ali upravičenosti do prejetja 50 odstotkov ali več dobička.
črtano
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Ker lahko neskladja pri hibridnih subjektih, ki vključujejo tretje države, vodijo do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica – odvisno od posameznega primera – bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.
(15)  Ker neskladja pri hibridnih subjektih, ki vključujejo tretje države, v več primerih vodijo do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica – odvisno od posameznega primera – bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Zaradi hibridnih prenosov lahko pride do razlik v davčni obravnavi, če se zaradi prenosa finančnega instrumenta v okviru strukturirane ureditve osnovni donos tega instrumenta obravnava, kot da ga hkrati prejme več kot ena stran, vključena v ureditvi. Osnovni donos je dohodek, povezan s prenesenim instrumentom, in dohodek, ki iz njega izhaja. Ta razlika v davčni obravnavi lahko vodi do odbitka brez vključitve ali davčne olajšave v dveh različnih jurisdikcijah za isti davčni odtegljaj. Takšna neskladja bi bilo zato treba odpraviti. V primeru odbitka brez vključitve bi morala veljati ista pravila kot za nevtralizacijo neskladja pri hibridnih instrumentih ali hibridnem subjektu, ki vodi do odbitka brez vključitve. V primeru dvojne davčne olajšave bi morala zadevna država članica omejiti ugodnost davčne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom glede na osnovni donos.
(17)  Zaradi hibridnih prenosov lahko pride do razlik v davčni obravnavi, če se zaradi prenosa finančnega instrumenta osnovni donos tega instrumenta obravnava, kot da ga hkrati prejme več kot ena stran, vključena v ureditvi. Osnovni donos je dohodek, povezan s prenesenim instrumentom, in dohodek, ki iz njega izhaja. Ta razlika v davčni obravnavi lahko vodi do odbitka brez vključitve ali davčne olajšave v dveh različnih jurisdikcijah za isti davčni odtegljaj. Takšna neskladja bi bilo zato treba odpraviti. V primeru odbitka brez vključitve bi morala veljati ista pravila kot za nevtralizacijo neskladja pri hibridnih instrumentih ali hibridnem subjektu, ki vodi do odbitka brez vključitve. V primeru dvojne davčne olajšave bi morala zadevna država članica omejiti ugodnost davčne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom glede na osnovni donos.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
(19)  Uvožena neskladja preusmerjajo učinek hibridnega neskladja med stranmi v tretjih državah v jurisdikcijo države članice z uporabo nehibridnega instrumenta, s čimer spodkopavajo učinkovitost pravil, ki nevtralizirajo hibridna neskladja. Odbitno plačilo v državi članici se lahko uporabi za financiranje odhodkov v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje hibridno neskladje med tretjimi državami. Da bi se takšna uvožena neskladja preprečila, je treba vključiti pravila, ki prepovedujejo odbitek plačila, če se ustrezni dohodek iz tega plačila neposredno ali posredno pobota z odbitkom, ki izhaja iz hibridne neskladne ureditve, ki vodi do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve med tretjimi državami.
(19)  Uvožena neskladja preusmerjajo učinek hibridnega neskladja med stranmi v tretjih državah v jurisdikcijo države članice z uporabo nehibridnega instrumenta, s čimer spodkopavajo učinkovitost pravil, ki nevtralizirajo hibridna neskladja. Odbitno plačilo v državi članici se lahko uporabi za financiranje odhodkov v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje hibridno neskladje med tretjimi državami. Da bi se takšna uvožena neskladja preprečila, je treba vključiti pravila, ki prepovedujejo odbitek plačila, če se ustrezni dohodek iz tega plačila neposredno ali posredno pobota z odbitkom, ki izhaja iz hibridne neskladne ali s tem povezane ureditve, ki vodi do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve med tretjimi državami.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
(21)  Cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti ureditvam hibridnega neskladja. Tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker so nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb različni in bi nepovezani ukrepi držav članic le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljnjo neučinkovitost in izkrivljanje zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Ta cilj je zato zaradi čezmejne narave ureditev hibridnega neskladja in potrebe po sprejetju rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, lažje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo zahtevane ravni zaščite za notranji trg zgolj doseči nujno stopnjo usklajenosti v Uniji, ki je potrebna za dosego njenih ciljev.
(21)  Cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti hibridnim neskladjem. Tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker so nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb različni in bi nepovezani ukrepi držav članic le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljnjo neučinkovitost in izkrivljanje zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Ta cilj je zato zaradi čezmejne narave hibridnih neskladij in potrebe po sprejetju rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, lažje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji, vključno s prehodom s pristopa ločenega subjekta na enoten pristop glede obdavčevanja večnacionalnih podjetij. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo zahtevane ravni zaščite za notranji trg zgolj doseči nujno stopnjo usklajenosti v Uniji, ki je potrebna za dosego njenih ciljev.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)   Da bi zagotovili jasno in učinkovito izvajanje, je treba poudariti skladnost s priporočili iz publikacije OECD z naslovom Nevtralizacija učinkov ureditev hibridnega neskladja, ukrep 2 – končno poročilo za leto 2015.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive štiri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno –
(23)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive vsaka tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)   Od držav članic bi bilo treba zato zahtevati, da izmenjajo vse ustrezne zaupne informacije in primere najboljše prakse, da bi se zoperstavili hibridnim neskladjem in zagotovili enotno izvajanje Direktive (EU) 2016/1164.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
(-1)   V členu 1 se doda naslednji odstavek:
„Člen -9a se uporablja tudi za vse subjekte, ki jih država članica obravnava kot pregledne za davčne namene.“
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 4 – pododstavek 3
(a)   v točki (4) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
črtano
„Za namene člena 9 povezano podjetje pomeni tudi subjekt, ki je del iste konsolidirane skupine za namene finančnega računovodenja kot davčni zavezanec, podjetje, v katerem ima davčni zavezanec znaten vpliv na upravljanje, ali podjetje, ki ima znaten vpliv na upravljanje davčnega zavezanca. Kadar je v zadevno neskladje vključen hibridni subjekt, je opredelitev povezanega podjetja prilagojena tako, da se zahteva po 25-odstotni udeležbi nadomesti z zahtevo po 50-odstotni udeležbi“;
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka1 – točka a a (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 4 – pododstavek 3
(aa)   v točki 4 se črta tretji pododstavek;
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – uvodni del
'(9) ,hibridno neskladje‘ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in povezanim podjetjem ali strukturirano ureditev med stranmi v različnih davčnih jurisdikcijah, če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali subjekta ali obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote:
„(9) hibridno neskladje“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in drugim subjektom, če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali plačila, izvedenega v njegovem okviru, ali razlik v priznavanju plačil hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti ali plačil, odhodkov ali izgub, ki jih ima hibridni subjekt ali stalna poslovna enota, ali razlik v priznavanju domnevnega plačila med dvema deloma istega davčnega zavezanca ali v priznavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote:
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka b
(b)  v jurisdikciji, v kateri je vir plačila, se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v drugi jurisdikciji (,odbitek brez vključitve);
(b)  v kateri koli jurisdikciji, v kateri se plačilo šteje za izvedeno („jurisdikcija plačnika“), se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v kateri koli drugi jurisdikciji,v kateri se plačilo šteje za prejeto („jurisdikcija prejemnika plačila“) („odbitek brez vključitve);
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka c
(c)  v primeru razlik v obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji (,neobdavčitev brez vključenosti).
(c)  v primeru razlik v priznavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji (neobdavčitev brez vključenosti).
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)   plačilo hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti, zaradi katerega pride do odbitka brez vključitve, kadar je neskladje posledica razlik v priznavanju plačil, izplačanih stalni poslovni enoti ali hibridnemu subjektu;
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)   plačilo, zaradi katerega pride do odbitka brez vključitve, ki je posledica plačila neupoštevani stalni poslovni enoti;
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 2
Hibridno neskladje se pojavi le, če isto odbito plačilo ali nastali odhodki ali izgube v dveh jurisdikcijah presegajo znesek dohodkov, ki so vključeni v obeh jurisdikcijah in jih je mogoče pripisati istemu viru.
Hibridno neskladje, ki nastane zaradi razlik v priznavanju plačil, odhodkov ali izgub, ki jih ima hibridni subjekt ali stalna poslovna enota, ali ki nastane zaradi razlik v priznavanju domnevnega plačila med dvema deloma istega davčnega zavezanca, se pojavi le, če je posledični odbitek v jurisdikciji vira pobotan s postavko, ki ni vključena v obeh jurisdikcijah, v katerih je prišlo do neskladja. Vendar se v primeru, da zaradi plačila, zaradi katerega pride do tega hibridnega neskladja, nastane tudi hibridno neskladje, ki ga je mogoče pripisati razlikam v pravnih opredelitvah finančnega instrumenta ali plačila, izvedenega v njegovem okviru, ali ki nastane zaradi razlik v priznavanju plačil hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti, hibridno neskladje pojavi le, če zaradi plačila pride do odbitka brez vključitve.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 3 – uvodni del
Hibridno neskladje vključuje tudi prenos finančnega instrumenta v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje davčnega zavezanca, pri čemer se osnovni donos prenesenega finančnega instrumenta za davčne namene obravnava, kot da izhaja hkrati od več strani v ureditvi, ki so rezidenti za davčne namene v različnih jurisdikcijah, kar privede do katerega koli od naslednjih rezultatov:
Hibridno neskladje vključuje tudi prenos finančnega instrumenta, ki vključuje davčnega zavezanca, pri čemer se osnovni donos prenesenega finančnega instrumenta za davčne namene obravnava, kot da izhaja hkrati od več strani v ureditvi, ki so rezidenti za davčne namene v različnih jurisdikcijah, kar privede do katerega koli od naslednjih rezultatov:
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 a (novo)
(ba)   doda se naslednja točka:
„(9a) „hibridni subjekt“ pomeni kateri koli subjekt ali ureditev, ki se obravnava kot oseba za davčne namene v skladu z zakonodajo ene od jurisdikcij in katere dohodek ali odhodek se obravnava kot dohodek ali odhodek ene ali več oseb v skladu z zakonodajo druge jurisdikcije;“
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b b (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 b (novo)
(bb)   doda se naslednja točka:
„(9b) „neupoštevana stalna poslovna enota“ pomeni ureditev, ki se po zakonodaji jurisdikcije, v kateri ima sedež, obravnava kot razlog za dodelitev statusa stalne poslovne enote, po zakonodaji jurisdikcije, v kateri je stalna poslovna enota, pa se ne obravnava kot razlog za dodelitev statusa stalne poslovne enote;“
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 11
(11)   ‚strukturirana ureditev‘ pomeni ureditev, ki vključuje hibridno neskladje, pri čemer je cena neskladja vključena v pogoje ureditve, ali ureditev, ki je bila zasnovana tako, da privede do hibridnega neskladja, razen če za davčnega zavezanca ali povezano podjetje ni bilo mogoče razumno pričakovati, da je seznanjeno s hibridnim neskladjem, in ni imelo koristi od vrednosti davčne ugodnosti zaradi hibridnega neskladja.“;
črtano
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c a (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 11 a (novo)
(ca)   doda se naslednja točka:
„(11a) „jurisdikcija plačnika“ je jurisdikcija, kjer ima hibridni subjekt ali stalna poslovna enota sedež ali kjer se plačilo šteje za prejeto.“
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 1
1.  Če hibridno neskladje med državami članicami privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, se odbitek dodeli le v državi članici, v kateri je vir takega plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube.
1.  Če hibridno neskladje privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, se odbitek zavrne v državi članici, ki je jurisdikcija vlagatelja.
Če hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, zadevna država članica zavrne odbitek takega plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država.
Če se odbitek v jurisdikciji vlagatelja plačila ne zavrne, se zavrne v jurisdikciji plačnika. Če je vpletena tretja država, dokazno breme pri dokazovanju, da je tretja država zavrnila odbitek, nosi davčni zavezanec.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 2
2.  Če hibridno neskladje med državami članicami privede do odbitka brez vključitve, država članica plačnika zavrne odbitek takega plačila.
2.  Če hibridno neskladje privede do odbitka brez vključitve, se odbitek zavrne v državi članici, ki je jurisdikcija plačnika takega plačila. Če se odbitek v jurisdikciji plačnika ne zavrne, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da znesek plačila, ki bi sicer privedlo do neskladja, vključi v dohodek v jurisdikciji prejemnika plačila.
V kolikor hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do odbitka brez vključitve:
(i)   če je vir plačila v državi članici, slednja zavrne odbitek, ali
(ii)   če je vir plačila v tretji državi, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi tako plačilo v davčno osnovo, razen če je tretja država že zavrnila odbitek ali je zahtevala vključitev navedenega plačila.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 3
3.  Če hibridno neskladje med državami članicami, ki vključuje stalno poslovno enoto, privede do neobdavčitve brez vključenosti, država članica, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti, v davčno osnovo.
3.  Če hibridno neskladje vključuje dohodek neupoštevane stalne poslovne enote, ki ni obdavčen v državi članici, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, ta država članica od davčnega zavezanca zahteva, da v svoj obdavčljiv dohodek vključi dohodek, ki bi se sicer pripisal neupoštevani stalni poslovni enoti.
Če hibridno neskladje, ki vključuje stalno poslovno enoto v tretji državi, privede do neobdavčitve brez vključenosti, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti v tretji državi, v davčno osnovo.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Države članice zavrnejo odbitek za vsako plačilo s strani davčnega zavezanca, s katerim se neposredno ali posredno financira odbiten dohodek, ki privede do hibridnega neskladja prek transakcije ali vrste transakcij.
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 4
4.  Če je plačilo davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotano s plačilom, odhodki ali izgubami, ki so zaradi hibridnega neskladja odbitni v dveh različnih jurisdikcijah zunaj Unije, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, ki bi bili odbitni v dveh različnih jurisdikcijah.
4.  Če je plačilo davčnega zavezanca subjektu v tretji državi neposredno ali posredno pobotano s plačilom, odhodki ali izgubami, ki so zaradi hibridnega neskladja odbitni v dveh različnih jurisdikcijah zunaj Unije, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, ki bi bili odbitni v dveh različnih jurisdikcijah.
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 5
5.  Če je ustrezna vključitev odbitnega plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotana s plačilom, ki ga prejemnik plačila zaradi hibridnega neskladja ni vključil v svojo davčno osnovo, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek nevključenega plačila.
5.  Če je ustrezna vključitev odbitnega plačila davčnega zavezanca v tretji državi neposredno ali posredno pobotana s plačilom, ki ga prejemnik plačila zaradi hibridnega neskladja ni vključil v svojo davčno osnovo, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek nevključenega plačila.
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen -9 a (novo)
(3a)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen -9a
Obratna hibridna neskladja
Če se eden ali več povezanih nerezidenčnih subjektov, ki imajo delež dobička v hibridnem subjektu, ki ima sedež ali je ustanovljen v državi članici, nahajajo v jurisdikciji ali jurisdikcijah, ki hibridni subjekt obravnavajo kot davčnega zavezanca, se šteje, da je hibridni subjekt rezident te države članice, njegovi dohodki pa se obdavčijo, kolikor ta dohodek ni sicer obdavčen v skladu z zakoni te države članice ali katere koli druge jurisdikcije.“
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 a – odstavek 1
Če so plačilo, odhodki ali izgube davčnega zavezanca, ki je rezident za davčne namene v državi članici in tretji državi, v skladu z zakonodajo te države članice in te tretje države odbitni od davčne osnove v obeh jurisdikcijah in se lahko v državi članici davčnega zavezanca pobotajo z obdavčljivim dohodkom, ki ni vključen v tretji državi, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država.
Če so plačilo, odhodki ali izgube davčnega zavezanca, ki je rezident za davčne namene v državi članici in tretji državi, v skladu z zakonodajo te države članice in te tretje države odbitni od davčne osnove v obeh jurisdikcijah in se lahko v državi članici davčnega zavezanca pobotajo z obdavčljivim dohodkom, ki ni vključen v tretji državi, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država. Takšna zavrnitev odbitka se uporablja tudi za primere, ko je davčni zavezanec brez državljanstva, kar zadeva plačevanje davkov. Dokazno breme pri dokazovanju, da je tretja država zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, nosi davčni zavezanec.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0457.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.


Sporazum o operativnem in strateškem sodelovanju med Dansko in Europolom *
PDF 245kWORD 49k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve, s strani Evropskega policijskega urada (Europola), sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju med Kraljevino Dansko in Europolom (07281/2017 – C8-0120/2017 – 2017/0803(CNS))
P8_TA(2017)0136A8-0164/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (07281/2017),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodnih določbah, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0120/2017),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol)(1), zlasti člena 23(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/935/PNZ z dne 30. novembra 2009 o določitvi seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume(2), kakor je bil spremenjen z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2017/290(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/934/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij(4), ter zlasti členov 5 in 6,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta, predsednika Komisije in predsednice danske vlade z dne 15. decembra 2016, v kateri so poudarili operativne potrebe, pa tudi izjemni in prehodni značaj predvidene ureditve med Europolom in Dansko,

–  ob upoštevanju omenjene izjave, v kateri je poudarjeno, da je predlagana ureditev odvisna o nadaljnjega članstva Danske v Uniji in schengenskem območju, njene obveznosti, da do 1. maja 2017 v svojo zakonodajo v celoti prenese Direktivo (EU) 2016/680/EU(5) o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega sodelovanja, in tega, da se strinja s pristojnostjo Sodišča Evropske unije in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov,

–  ob upoštevanju Protokola št. 22 k Pogodbi o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju izida danskega referenduma dne 3. decembra 2015 o Protokolu št. 22 k Pogodbi o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o spremembi Sklepa 2009/935/PNZ glede seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume(6), in zlasti zahteve v odstavku 4 navedenega sklepa, kjer se poziva Svet, naj v določbah prihodnje ureditve med Europolom in Dansko zagotovi, da njena veljavnost poteče pet let po začetku veljavnosti, da bi se tako zagotovila njena prehodna narava v luči sklenitve trajnejše ureditve;

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0164/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da se kot del ocene, ki jo je treba opraviti v skladu s členom 25 sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju med Kraljevino Dansko in Europolom, Evropski parlament redno seznanja in se z njim posvetuje, zlasti prek specializirane skupine Europola za skupni parlamentarni nadzor, ki bo ustanovljena v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/794(7);

5.  poziva vse udeležene strani, naj izkoristijo vse možnosti v okviru primarne in sekundarne zakonodaje ter Danski ponovno ponudijo polnopravno članstvo v Europolu;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in Europolu.

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.
(2) UL L 325, 11.12.2009, str. 12.
(3) UL L 42, 18.2.2017, str. 17.
(4) UL L 325, 11.12.2009, str. 6.
(5) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0023.
(7) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).


Imenovanje članice Računskega sodišča
PDF 232kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o imenovanju Ildiko Gáll-Pelcz za članico Računskega sodišča (C8-0110/2017 – 2017/0802(NLE))
P8_TA(2017)0137A8-0166/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0110/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0166/2017),

A.  ker je Odbor za računski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 12. aprila 2017 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Ildikó Gáll-Pelcz imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Letno poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke za leto 2015
PDF 392kWORD 64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2015 (2016/2098(INI))
P8_TA(2017)0138A8-0161/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2015,

–  ob upoštevanju finančnega poročila EIB za leto 2015 in statističnega poročila EIB za leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila o vzdržnosti za leto 2015, poročila o oceni na podlagi treh stebrov za operacije EIB znotraj EU za leto 2015 in poročila o rezultatih EIB zunaj EU za leto 2015,

–  ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora za leto 2015,

–  ob upoštevanju letnega poročila skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2015 in poročila o upravljanju podjetij za leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavne osebe, odgovorne za varovanje zakonitosti poslovanja EIB, za leto 2015,

–  ob upoštevanju operativnih načrtov skupine EIB za obdobja 2014–2016, 2015–2017 in 2016–2018 ter poslovnega načrta Evropskega investicijskega sklada za obdobje 2014–2016,

–  ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Protokola št. 5 o statutu EIB in protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. marca 2014 o Evropski investicijski banki (EIB) letno – poročilo 2012(1), z dne 30. aprila 2015 o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2013(2), z dne 28. aprila 2016 o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014(3),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zunanjem mandatu EIB 2007–2013(4) in Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 670/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij(6) (glede pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2015 z naslovom Skupna prizadevanja za rast in delovna mesta: vloga nacionalnih spodbujevalnih bank pri podpori naložbenega načrta za Evropo (COM(2015)0361),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. septembra 2016 o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter uvedbi tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597), (SWD(2016)0297 in SWD(2016)0298),

–  ob upoštevanju ocene delovanja EFSI iz septembra 2016, ki jo je pripravila EIB,

–  ob upoštevanju mnenja št. 2/2016 Evropskega računskega sodišča o predlogu uredbe za podaljšanje trajanja in širitev EFSI,

–  ob upoštevanju Posebnega poročila št. 19/2016 Evropskega računskega sodišča z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013,

–  ob upoštevanju ad hoc revizije družbe Ernst & Young z dne 8. novembra 2016 o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017 (uredba o EFSI),

–  ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,

–  ob upoštevanju dopisa Evropskega varuha človekovih pravic predsedniku Evropske investicijske banke z dne 22. julija 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0161/2017),

A.  ker je EIB s Pogodbama obvezana, da z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

B.  ker EIB kot največja javna posojilodajalka na svetu deluje na mednarodnih kapitalskih trgih in ponuja konkurenčne pogoje za stranke ter ugodne pogoje v podporo politikam in projektom EU;

C.  ker bi morala imeti Evropski investicijski sklad in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ključno vlogo pri dopolnjevanju ukrepov EIB, saj sta kot specializirana instrumenta EU za tvegani kapital in jamstva namenjena predvsem spodbujanju malih in srednjih podjetij ter evropske integracije in ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

D.  ker so bila v Evropskem parlamentu pripravljena tri različna poročila o dejavnostih EIB: poročilo o finančnih dejavnostih EIB (pripravila sta ga Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbor za proračunski nadzor), poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB (pripravil ga je Odbor za proračunski nadzor) in poročilo o izvrševanju EFSI (pripravila sta ga Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbor za proračun);

E.  ker so v pogodbe, sklenjene med skupino EIB in nasprotnimi strankami, vključene pogodbene določbe, ki vsebujejo zaščitne ukrepe proti goljufijam, vključno z davčnimi goljufijami in pranjem denarja, ter proti tveganjem financiranja terorizma; ker EIB od nasprotnih strank zahteva, da ravnajo v skladu z vso veljavno zakonodajo; ker bi morala EIB na podlagi rezultatov skrbnega pregleda zahtevati dodatne pogodbene določbe za obravnavo posebnih vprašanj glede preglednosti in integritete;

F.  ker je EIB orodje za izvajanje strategije EU 2020 in vodilnih pobud, saj omogoča uporabo javnih naložb, s katerimi nadomešča ali odpravlja vrzeli na finančnih trgih, ter spodbuja nova gonila EU za rast in ustvarjanje delovnih mest;

G.  ker je pospeševalni učinek zbiranja sredstev prek EIB ključnega pomena za opredelitev dodane vrednosti EU in zagotovitev, da Evropa v svetu ohrani vodilno vlogo vrhunskega gospodarstva na svetovni ravni z vidika konkurenčnosti, inovacij, infrastrukture in privlačnosti;

H.  ker naložbe EIB predstavljajo sveženj spodbud za gospodarstvo, na podlagi katerih bo EU veliko lažje ostala dežela priložnosti in obvladala izzive globalizirane gospodarske konkurence;

I.  ker je naložbeni načrt za Evropo del širše strategije, ki naj bi obrnila negativni trend javnih in zasebnih naložb z mobilizacijo nove in zasebne finančne likvidnosti, ki jo je treba prenesti v realno gospodarstvo ter tako spodbuditi dolgoročne strateške in trajnostne naložbe po vsej Uniji;

J.  ker EIB pripravlja in spodbuja vedno več finančnih instrumentov, in sicer od javno-zasebnih partnerstev do listinjenja; ker bi lahko takšni instrumenti povzročili socializacijo izgub in privatizacijo dobičkov;

K.  ker naj bi EIB s financiranjem operacij zunaj EU predvsem podpirala cilje zunanje politike EU, hkrati širila prepoznavnost in vrednote Unije ter pomagala ohranjati stabilnost v tretjih državah;

L.  ker bi bilo treba redno spremljati razvoj najboljše prakse v zvezi s politiko delovanja in vodenjem EIB ter z dobrim upravljanjem in preglednostjo;

M.  ker bi morala EIB ohraniti bonitetno oceno AAA kot temelj svojega poslovnega modela in visoko kakovostni portfelj z varnimi sredstvi ter zanesljivimi naložbenimi projekti pri izvajanju EFSI;

N.  ker EIB še ni izvedla vseh potrebnih ukrepov na podlagi priporočil in pozivov Parlamenta iz njegovih resolucij o letnih poročilih EIB iz preteklih let;

Krepitev trajnosti naložbene politike EIB

1.  ugotavlja, da je bilo v letu 2015 odobrenih za 77,5 milijarde EUR operacij (v primerjavi s 77 milijardami EUR v letu 2014), od tega je bilo 69,7 milijarde EUR porabljenih v državah članicah EU in 7,8 milijarde EUR izven EU;

2.  pozdravlja letna poročila EIB za leto 2015 in v njih opisane dosežke, pa tudi dosežene izboljšave pri predstavitvah in poročanju o prispevku (ali dodatnosti) in rezultatih EIB;

3.  opozarja na zahtevo Parlamenta, da je treba pripraviti celovitejše in bolj usklajeno letno poročilo za boljši kvalitativni pregled in oceno vseh dejavnosti EIB in njenih prednostnih nalog pri dodeljevanju posojil; vztraja, da mora EIB še dodatno izboljšati in predložiti informacije o konkretnem in doseženem ekonomskem, socialnem in okoljskem vplivu ter dodani vrednosti njenih operacij v državah članicah in izven EU;

4.  poudarja, da bi bilo treba za zagotovitev doslednega izvajanja politike EU vse dejavnosti, ki jih financira EIB, vključiti v splošno strategijo in politična prednostna področja EU, opredeljena v strategiji Evropa 2020, programu za rast in zaposlovanje ter Paktu za rast in delovna mesta, ter jih z njimi dosledno usklajevati, ob tem pa pri izbiri projektov upoštevati merila ekonomske, socialne in finančne učinkovitosti ter okoljskega učinka;

5.  poudarja potrebo po predstavitvi konkretnih in jedrnatih rezultatov o tem, kako so zunanje naložbe EIB prispevale k doseganju prednostnih nalog EU in razvoju izgradnje zmogljivosti v regijah;

6.  odločno spodbuja EIB, naj si še naprej prizadeva za premagovanje naložbenih, tržnih in sektorskih vrzeli ter vlaga v projekte in operacije z resnično dodano vrednostjo za doseganje večje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU, zanesljivejšega okolja za naložbe, večje stopnje zaposlenosti in ponovne vzpostavitve trajnostne rasti po vsej EU;

7.  opozarja, da je podpora gospodarskemu okrevanju, trajnostni rasti in močnejši koheziji eden krovnih ciljev in da bi se morala EIB bolje pripraviti na strukturne izzive, zlasti na področju ponovne industrializacije Evrope ter na znanju temelječega in digitalnega gospodarstva, da bi spodbudila nove gospodarske možnosti, inovacije, razvoj krožnega gospodarstva in boljšo rabo obnovljivih virov energije v skladu s cilji okoljske, podnebne in energetske politike; poudarja, da mora proces ponovne industrializacije na eni strani upoštevati potrebo po ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, na drugi strani pa različne razmere, značilne za evropsko gospodarstvo, pri čemer mora vedno spoštovati okolje ter zdravje delavcev in državljanov;

8.  meni, da bi morala EIB pri načrtovanju naložbenih ukrepov in odločanju o financiranju sistematično upoštevati srednje- in dolgoročne ekonomske, socialne in okoljske učinke, zlasti čezmejne; meni, da bi morala EIB vlagati v velike in majhne trajnostne projekte, ki so dolgoročno sistemsko pomembni in ustvarjajo dodano vrednost na regionalni ravni in na ravni EU;

9.  poudarja, da bi bilo treba pri ocenjevanju ustreznosti financiranih projektov poleg njihovega gospodarskega pomena v enaki meri upoštevati tudi okoljsko in socialno trajnost ter politični, čezmejni in regionalni pomen takih projektov; opozarja, da bi morala EIB pri svojih posojilnih dejavnostih kot glavno vodilno načelo še naprej upoštevati prednostno obravnavo projektov z jasnimi in trajnostnimi rezultati ter vplivom na rast in delovna mesta;

10.  priznava, da je EIB ena ključnih akterk za oživitev gospodarstva EU, spodbuditev zaposlovanja, povečanje rasti v državah članicah ter povečanje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti razpoložljivih finančnih sredstev z uporabo obnovljivih instrumentov, in sicer z multiplikacijskim učinkom jamstvenih skladov in učinkom finančnega vzvoda;

11.  verjame, da bi bilo treba zagotoviti prožno, trajnostno in stabilno strategijo financiranja EU, da bi pospešili gospodarsko okrevanje, spodbudili zaposlovanje ter podprli nekatere gospodarske sektorje in manj razvite regije pri zmanjševanju zaostanka; opozarja, da bi se bilo treba osredotočiti na produktivne naložbe, ki imajo učinek, zlasti dolgoročno, in okrepiti primarni sektor, raziskave, infrastrukture in zaposlovanje; meni, da bi bilo treba projekte izbirati na podlagi njihovih lastnosti, potenciala za ustvarjanje dodane vrednosti za celotno EU in učinkovite dodatnosti, po možnosti projekte z bolj tveganim profilom;

12.  v zvezi s tem ponavlja, da bi bilo treba objaviti več informacij o natančni naravi posameznih projektov, ki se neposredno ali posredno financirajo s posojilnimi dejavnostmi EIB, predvsem o njihovi dodani vrednosti in pričakovanem gospodarskem vplivu v vsaki izmed držav članic;

13.  ponovno izraža zaskrbljenost Parlamenta v zvezi z določitvijo uravnotežene strategije z dinamično, pravično in pregledno geografsko razporeditvijo projektov in naložb med državami članicami ob upoštevanju posebne osredotočenosti na manj razvite države in regije; ugotavlja, da je 73 % vseh posojil EIB za leto 2015 (51 milijard EUR) osredotočenih v šestih državah članicah, kar kaže na to, da ne morejo vse države članice ali regije naložbenih priložnosti izkoristiti v enaki meri;

14.  podpira pobude EIB za zagotavljanje skupne tehnične pomoči na terenu za organe upravljanja in finančne posrednike, vključno z usmerjenimi usposabljanji v okviru platforme fi-compass;

15.  poziva EIB, naj okrepi svojo politiko komunikacije s potencialnimi deležniki in zasebnimi vlagatelji glede razpoložljivih virov in instrumentov financiranja ter z državljani glede doseženih rezultatov;

16.  poziva EIB in Komisijo, naj razširita svoje možnosti financiranja, pomoči in svetovanja, povečata financiranje za projekte lokalnih in regionalnih organov ter malih in srednjih podjetij ter poenostavita dostop do financiranja EIB in kombiniranje nepovratnih sredstev s posojili in finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj podpira pripravo programov usposabljanja morebitnih upravičencev tako, da organom upravljanja dodeli pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju informacij, smernic in nasvetov končnim upravičencem;

17.  meni, da bi morala EIB nujno obdržati bonitetno oceno AAA, da bi ohranila svoj dostop do mednarodnih kapitalskih trgov pod najboljšimi pogoji za najemanje posojil ter prenesla ugodnosti v svojo naložbeno strategijo in pogoje za najemanje posojil; poziva EIB, naj razvije lastno kulturo prevzemanja tveganj, da bi izboljšala svojo učinkovitost ter dopolnjevanje in sinergije med svojimi ukrepi ter različnimi politikami EU;

18.  je globoko zaskrbljen zaradi splošno višjih stroškov in provizij za sklade, ki jih upravljata EIB/Evropski investicijski sklad in izvajajo finančne instrumente, ki se deljeno upravljajo, kar so razkrile ugotovitve Evropskega računskega sodišča v posebnem poročilu št. 19/2016 z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013, in Računsko sodišče spodbuja, naj podobno revizijo izvede za sedanje obdobje;

Spremljanje vpliva EIB pri izvajanju ključnih področij javne politike

19.  je seznanjen s poročilom o rezultatih in vplivu operacij EIB znotraj EU za leto 2015, ki z uporabo metodologije ocenjevanja na podlagi treh stebrov ocenjuje pričakovane rezultate, spremlja trenutne rezultate in meri učinek štirih ključnih ciljev javne politike, in sicer inovacije in spretnosti (22,7 % odobritev EIB v letu 2015 v višini 15,8 milijarde EUR), finančna sredstva za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (28,5 % odobritev oziroma 19,8 milijarde EUR), infrastruktura (24,5 % oziroma 17,1 milijarde EUR) in okolje (24,3 % oziroma 16,9 milijarde EUR); ugotavlja, da je vključen izbor učinkov in dosežkov novih odobrenih operacij z namenom ponazoritve pričakovanih rezultatov, vendar v to poročilo niso vključene informacije o spremljanih trenutnih rezultatih ali o doseženem učinku;

20.  obžaluje, da v letnem poročilu o operacijah EIB v EU za leto 2015 ni informacij o pričakovanih in doseženih rezultatih operacij banke v zvezi z njenima dvema medsektorskima političnima ciljema, in sicer podnebnimi ukrepi in kohezijo; je zaskrbljen, da EIB v letu 2015 ni dosegla predvidene ravni 30 % naložb za kohezijo (v EU je bilo doseženega 25,2 %) in da tudi predvideno izvajanje za leto 2016 (27 %) ne dosega cilja 30 %; odločno poziva EIB, naj ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ponovno uvede kot glavni cilj javne politike in začne izrecno poročati o njenem izvajanju;

21.  obžaluje tudi, da posodobitev metodologije treh stebrov, da bi bila v skladu z zahtevami uredbe o EFSI, ni privedla do uskladitve poročanja EIB o operacijah v EU s poročanjem o operacijah izven EU ali do vključitve analitičnih in celovitih informacij o doseženih konkretnih rezultatih v EU; zahteva razkritje več informacij na projektni ravni z omogočanjem dostopa javnosti do dokumentacije o vrednotenju in oceni projekta v okviru ocene na podlagi treh stebrov in okvira za merjenje rezultatov;

22.  poudarja, da bi bilo treba ambiciozno strategijo za naložbe dopolniti z jasnimi instrumenti za spremljanje in poročanje, ki bi zagotavljali uspešno upravljanje;

23.  poziva EIB, naj nenehno poudarja spremljanje uspešnosti na podlagi ocen uspešnosti in dokazanega učinka; spodbuja EIB, naj še naprej določa svoje kazalnike spremljanja, natančneje kazalnike dodatnosti, da bi že v fazi oblikovanja projekta čim prej ocenila učinek in svetu EIB zagotovila dovolj informacij o pričakovanem učinku, zlasti v zvezi s prispevkom k politikam EU;

24.  priznava, da je spremljanje rastočega portfelja in nabora različnih projektov ter naknadno splošno upravljanje kazalnikov zapleteno; spodbuja EIB, naj si bolj prizadeva za zagotavljanje ustreznega spremljanja;

25.  spodbuja EIB k večji proaktivnosti v odnosu do držav članic, da bi na podlagi boljšega sodelovanja z ustreznimi nacionalnimi in decentraliziranimi organi ali nacionalnimi spodbujevalnimi bankami upravičencem neposredno zagotovila storitve izgradnje zmogljivosti in svetovanja za pripravo obsežnih naložbenih projektov;

Sheme za financiranje malih in srednjih podjetij

26.  opozarja, da je EIB s spodbujanjem ugodnega naložbenega okolja za poslovanje in podjetja globalno odgovorna za zagotavljanje privlačnosti EU na svetovni ravni;

27.  priznava osredno vlogo malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri spodbujanju zaposlovanja ter rasti gospodarstva v EU in posameznih državah članicah; podpira prizadevanja EIB, da bi okrepila svojo podporo vsem vrstam malih in srednjih podjetij (zagonski kapital, zagonska podjetja, mikro srednja podjetja, podjetniški grozdi), s poudarkom na novih poslovnih modelih z velikim potencialom za zaposlitvene možnosti za mlade; v zvezi s tem poziva EIB, naj ustrezno ukrepa za zagotovitev polnega izvajanja pobude za mala in srednja podjetja;

28.  ugotavlja, da je podpora EIB malim in srednjim podjetjem v letu 2015 znašala približno 36,6 % njenega financiranja, kar je sprožilo učinek vzvoda v višini 39,7 milijarde EUR za financiranje malih in srednjih podjetij ter podprlo 5 milijonov delovnih mest;

29.  pozdravlja prizadevanja Evropskega investicijskega sklada pri pobudi, ki za mala in srednja podjetja poteka v šestih državah (Španija, Italija, Bolgarija, Finska, Romunija, Malta), ki naj bi pod ugodnimi pogoji prejele približno 8,5 milijarde EUR novih posojil za mala in srednja podjetja; poziva države članice, naj pobudo za mala in srednja podjetja izvajajo v širšem obsegu, pri čemer naj upoštevajo, da lahko zmanjša tveganje za finančne posrednike; zato ceni predlog Komisije za podaljšanje pobude za mala in srednja podjetja do leta 2020; vseeno pa poudarja, da bi morala imeti pobuda za mala in srednja podjetja večjo vlogo, saj je financiranje malih in srednjih podjetij bistveno za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest v EU, zlasti v času gospodarske in finančne krize; poziva EIB, naj spremlja in izboljša uporabo instrumenta listinjenja; poziva k boljši komunikacijski politiki EIB in boljšim upravnim pogojem pobude za mala in srednja podjetja; poziva Evropski investicijski sklad, naj objavi poročilo s podrobnimi informacijami o pozitivnih in negativnih rezultatih programa;

30.  pozdravlja uvedbo novih instrumentov, dogovorjenih med EIB in Komisijo, kot so zasebno financiranje za energijsko učinkovitost (PF4EE), pobuda za mala in srednja podjetja ter finančni instrumenti za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), ki naj bi po pričakovanjih prispevali k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; je seznanjen z dejavnostmi Evropskega investicijskega sklada, zlasti s finančnimi instrumenti COSME (program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja) in programom Innovfin, ki je leta 2015 izkoristil ugodnosti EFSI in podvojil znesek zajamčenih posojil;

31.  poziva EIB, naj poveča svoj profil tveganja za ukrepe, zlasti pri podpiranju malih in srednjih podjetij, ki prevzemajo tveganja ali se razvijajo v gospodarsko manj razvitih ali nestabilnih regijah; meni tudi, da je sektor malih in srednjih podjetij ter dostop do financiranja stalen in dolgoročen cilj, za katerega si je treba še naprej prizadevati in ga dodatno krepiti;

Inovacije

32.  podpira vse spodbude za tržno usmerjene inovacije, družbeni razvoj in varstvo okolja, ki ohranjajo trajnostno rast in skrbno rabo virov; podpira spodbude, ki podpirajo prizadevanja EU za vzpostavitev krožnega gospodarstva, ki temelji na znanju in digitalizaciji, ter ohranitev konkurenčnosti EU;

33.  ugotavlja, da EIB že financira naložbe v raziskave in razvoj, ki jih izvajajo varnostna podjetja EU na področju civilnih tehnologij in tehnologij z dvojno rabo; meni, da bi morala EIB na področju tehnologij z dvojno rabo podpirati zlasti tiste naložbe, ki so namenjene trženju za civilno uporabo – primeri tovrstnih projektov EIB že zajemajo naložbe v raziskave in razvoj na področju letalske in vesoljske oskrbe, radarskih sistemov, kibernetske varnosti in varnosti v oblaku, mikroelektronike in cepiv;

34.  ugotavlja, da so posojila inovativnim projektom v letu 2015 znašala rekordnih 18,7 milijarde EUR, in pozdravlja dejstvo, da EIB daje večji poudarek naložbam v inovacije;

35.  ugotavlja, da bi lahko EIB z nadaljnjim spodbujanjem civilnih tehnologij in tehnologij z dvojno rabo povečala svojo podporo varnostnemu sektorju EU znotraj svojega ustaljenega pravnega okvira; to vključuje dejavnosti, ki se financirajo iz EFSI;

Infrastruktura

36.  poziva EIB, naj še naprej podpira program za infrastrukturo, ki temelji na učinkovitih projektih skupnega interesa v prometnem in energetskem sektorju, z lastnimi sredstvi in z izvajanjem dolžniških finančnih instrumentov v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, ob upoštevanju njihove skladnosti s cilji okoljske in podnebne politike ter regionalnega razvoja; poziva jo tudi, naj razvija nove finančne instrumente za uresničevanje infrastruktur in del v okviru makroregionalnih strategij;

37.  pozdravlja raven financiranja ciljev ekonomske in socialne kohezije (17.634 milijard EUR) ter obnovo podeželja in mest (5.467 milijard EUR) in priporoča, naj se ohrani; meni, da je to financiranje nepogrešljiv dodatek kohezijski politiki ter evropskim strukturnim in investicijskim skladom (skladov ESI); poudarja, da je treba ohranjati reden dialog z organi upravljanja, da bi vzpostavili sinergije in dopolnjevanje med obema instrumentoma;

38.  poziva EIB, Komisijo ter nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj v sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami poglobijo sodelovanje, da bi ustvarili večje sinergije med skladi ESI ter finančnimi instrumenti in posojili EIB, ter naj zmanjšajo upravna bremena, poenostavijo postopke, povečajo upravno zmogljivost, spodbudijo teritorialni razvoj in kohezijo ter poglobijo razumevanje skladov ESI in financiranja EIB; meni, da je na voljo le malo informacij glede dejavnosti kombiniranja EIB v okviru projektov in programov kohezijske politike; poziva EIB, naj izpolnjuje svojo vlogo javne institucije in si kar najodločneje prizadeva za odgovornost, preglednost in prepoznavnost, da se odpravijo dvoumnosti; poziva EIB, naj razvije politiko komuniciranja o svojih dejavnostih, vključno z dejavnostjo svetovanja, da bodo imele vse oblike uprav in vsi upravičenci dostop do njenih programov;

39.  poudarja, da je ob povečani uporabi finančnih instrumentov v kohezijski politiki potrebno tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta pri pregledovanju dejavnosti EIB, da bi omogočili tudi boljše ocenjevanje posledic vloge EIB;

40.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo sredstva, ki jih prejmejo iz skladov ESI in na račun dodatnosti, ter tako dopolnijo posojila in finančne instrumente EIB; poziva tudi k večjemu in boljšemu kombiniranju nepovratnih sredstev s financiranjem EIB, s čimer bi bolje izkoristili učinek finančnega vzvoda skladov ESI; poziva, naj EIB prevzame vodilno vlogo v tem procesu, saj ima strokovno znanje in odgovornost do delničarjev, kar ji bo v pomoč pri zagotovitvi donosnost naložb;

41.  poziva EIB, naj poveča financiranje za ekonomsko in socialno kohezijo, pa tudi za urbane cilje, pri tem pa naj še naprej podpira tradicionalne in inovativne sektorje v EU; poziva tudi k oblikovanju posebnih finančnih instrumentov, ki bi v sodelovanju z državami članicami pripomogli k izvajanju akcijskih načrtov in strategij za makroregije;

Naložbe na področju okolja in podnebja

42.  spodbuja EIB, naj se pri svojih podnebnih ukrepih osredotoči na trajnost medsektorskih projektov v okviru ciljev konference pogodbenic COP 21 ter podpre širitev obnovljivih virov energije in učinkovito rabo virov; ugotavlja, da je financiranje obnovljivih virov energije doseglo 3,4 milijarde EUR;

43.  poziva EIB, naj ponovno oceni pozornost, ki jo posebej namenja projektom plinske infrastrukture, zlasti ob upoštevanju dejstva, da povpraševanje po plinu v Evropi upada, nastajajo pa novi obsežni načrti za izgradnjo novih plinovodov in terminalov UZP; izraža zaskrbljenost, da bi lahko naložbe EIB v plinsko infrastrukturo vodile v nasedle naložbe;

44.  meni, da bi bilo treba še naprej razvijati trg trajnostnih zelenih projektov, predvsem tistih, ki podpirajo razvoj krožnega gospodarstva, zlasti prek trga zelenih obveznic;

Prispevek EIB k upravljanju globalnih vprašanj

45.  je seznanjen s povečanjem zunanjega mandata z 10 na 27 milijard EUR, z dodatnim možnim zneskom v višini 3 milijard EUR; opozarja, da bi bilo treba ta mandat nenehno usklajevati s cilji zunanje politike EU, zlasti na področju spoštovanja državljanskih pravic v državah, ki prejemajo sredstva; ponavlja zahtevo Parlamenta, naj Računsko sodišče pripravi posebno poročilo o skladnosti zunanjih posojil EIB s politikami EU in o njihovi uspešnosti;

46.  pozdravlja sposobnost EIB za hitro prilagajanje mednarodnim izzivom; poziva EIB, naj z vključitvijo razvojnega vidika in spodbujanjem ekonomske odpornosti še naprej podpira zunanje politike in nujno ukrepanje EU v zvezi z globalnim izzivom migracij;

Spremljanje dodane vrednosti in dodatnosti EFSI

47.  ugotavlja, da namerava EFSI prek EIB do leta 2018 spodbuditi dodatne naložbe in nove projekte v realnem gospodarstvu v skupni vrednosti 315 milijard EUR; ugotavlja, da je bilo odobrenih 97 projektov na področjih infrastrukture in inovacij ter 192 sporazumov o financiranju malih in srednjih podjetij, kar predstavlja skupno pričakovano naložbo v višini 115,7 milijarde EUR;

48.  priznava, da se je z izvajanjem EFSI hitro spremenil profil in poslovni model EIB pri postopkih in spremljanju odobritev in pogodb;

49.  ugotavlja, da skupina EIB z namenom polnega izkoriščanja dodatne sposobnosti za prevzemanje tveganj razvija različne nove proizvode, ki bodo omogočili prevzemanje večjih tveganj (npr. podrejeni dolg, vlaganje v lastniški kapital, delitev tveganj z bankami), pregledala pa je tudi svojo politiko na področju kreditnega tveganja in merila za izbiro, da bi omogočila večjo prožnost; ugotavlja, da EIB krepi svojo podporo inovativnim podjetjem in infrastrukturnim projektom, kot tudi podporo EFSI; ugotavlja, da lahko EIB podpira večje število teh tveganih projektov, ne da bi ogrozila načela dobrega upravljanja;

50.  opozarja, da je cilj EFSI v primerjavi z drugimi obstoječimi instrumenti EIB za financiranje prepoznati različne, resnično inovativne in bolj tvegane projekte z novimi nasprotnimi strankami iz zasebnega sektorja, hkrati pa doseči pomembno čezmejno evropsko dodano vrednost pri izvajanju izbranih projektov ter učinkovito prispevati k obstoječim skupnim političnim ciljem EU;

51.  priznava, da je EFSI tržni instrument; vendar opozarja, da morajo vse države članice razviti ustrezne zmogljivosti za njegovo uporabo;

52.  ugotavlja, da je treba pri izvajanju portfelja EFSI za spodbujanje kohezijskih in trajnostnih ciljev upoštevati čim širšo geografsko pokritost; poziva EIB, naj popravi trenutna geografska neravnovesja znotraj Unije in sektorsko osredotočenost portfelja EFSI, zlasti v okviru sklopa za infrastrukturo in inovacije ter sklopa za mala in srednja podjetja, in sicer z izboljšanjem svojih svetovalnih dejavnosti za razvoj projektov v državah članicah in tehnične pomoči prek Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, s premislekom o povečanju števila sektorjev, upravičenih do financiranja iz EFSI, ali z boljšim prilagajanjem vrste in velikosti projektov potrebam trga v državah članicah;

53.  poziva EIB, naj v postopku izbire skrbno preuči resnično dodatnost ter novo dinamiko v obsegu multiplikacijskega učinka, ki se lahko razlikujeta glede na projekte, zlasti na področjih, kjer EIB in Evropski investicijski sklad še ne delujeta, v primeru nedelovanja trga ali v neoptimalnih naložbenih razmerah;

54.  ugotavlja, da se učinek vzvoda med projekti razlikuje predvsem zaradi njihovega obsega, kompleksnosti in soodvisnosti med pomembnimi sektorskimi izzivi ter pričakovanji končnih upravičencev v razmerah, v katerih primanjkuje javnih sredstev; meni, da je mogoče predpostavko povprečnega učinka vzvoda za x15 izmeriti šele na koncu naložbenega cikla, pri tem pa je treba upoštevati posebnosti sektorjev; meni tudi, da se učinkovitost ukrepov ne ocenjuje samo s potencialom finančnih instrumentov, temveč tudi z merljivimi rezultati;

55.  poziva EIB, naj načelu dodatnosti nameni posebno pozornost in zagotovi ustrezne informacije o kakovostnem upravljanju v zvezi z izvajanjem načrtovanih ciljev EFSI, da bi prikazala njihovo učinkovito dodatnost in vpliv glede na merila uspešnosti, pa tudi zaradi podaljšanja EFSI po letu 2017;

56.  meni, da bi morala EIB za mobilizacijo kapitala zasebnega sektorja zmanjšati nekatera tveganja za vlagatelje pri potencialnih projektih; prav tako jo poziva, naj poveča privlačnost in prepoznavnost EFSI v naložbenih smernicah in projektih za financiranje, tako da še naprej razvija učinkovitejšo politiko za ozaveščanje potencialnih zasebnih vlagateljev;

57.  ugotavlja, da je EFSI (prek sklopa za mala in srednja podjetja) pomembno orodje za zagotavljanje dodatnega financiranja za mala in srednja podjetja, saj je v treh letih skupno spodbudil za skoraj 75 milijard EUR naložb, poleg posojilnih zmogljivosti EIB in Evropskega investicijskega sklada;

58.  poziva Komisijo, naj v okviru EFSI vzpostavi stalno evropsko platformo za jamstva, s čimer bo olajšala dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev ter izboljšala razvoj jamstev in posojilnih produktov na podlagi evropskih jamstev;

59.  poziva EIB, naj izkoristi priložnost, ki jo omogoča EFSI, za povečanje financiranja za manjše energetske projekte za od električnega omrežja ločene in decentralizirane sisteme energije iz obnovljivih virov, v katerih sodelujejo državljani in skupnosti s težavami pri pridobivanju financiranja iz drugih virov;

60.  je seznanjen tudi s povečanjem posebnih dejavnostih EIB v smislu obsega, ki izhaja iz prvega leta izvajanja EFSI ter odraža njen razvoj preudarne kulture prevzemanja tveganj in politike dajanja posojil;

61.  vztraja, da mora investicijski odbor zaradi prevzemanja odgovornosti razvoj redno ocenjevati v rezultate usmerjene naložbe na podlagi preglednice kazalnikov, da bi opredelil dobro usmerjene projekte glede na njihov prispevek k rasti in delovnim mestom ter nepristransko pregledal njihovo dodatnost, dodano vrednost in skladnost s politikami Unije ali drugimi tradicionalnimi operacijami EIB; poziva EIB, naj razkrije informacije o tem, kako so se projekti, ki prejemajo jamstvo EFSI, odrezali pri merjenju glede na preglednico kazalnikov EFSI;

62.  ugotavlja, da je EIB v prihodnosti pripravljena razpravljati s službami Parlamenta o nadaljnji ureditvi, predvideni za bolj strukturiran in manj razdrobljen pristop k dialogu med Parlamentom in EIB; EIB in Parlament si trenutno prizadevata za hitro sklenitev formalnega sporazuma o EFSI, ki bo določil pravila o vsej izmenjavi informacij v skladu z njim – vključno z letnim poročilom o EFSI, namenjenim Svetu in Parlamentu;

Povečanje preglednosti, odgovornosti, integritete in notranjega nadzora EIB kot pogoj za boljše upravljanje podjetij

63.  meni, da je treba okrepljeno gospodarsko vlogo EIB, njene večje naložbene zmogljivosti in uporabo proračuna EU kot jamstva za operacije EIB dopolniti z večjo preglednostjo in okrepljeno odgovornostjo, da bi zagotovili resnični javni nadzor nad njenimi dejavnostmi, izborom projektov in prednostnim financiranjem;

64.  poziva EIB, naj redno posodablja svoje načrtovanje tveganja dejavnosti, svojo kulturo prevzemanja tveganj pa prilagodi svojemu novemu poslovnemu modelu ter vse večjemu obsegu svojega portfelja, ki je povezan z izvajanjem novih instrumentov skupaj z EFSI, različnimi orodji, investicijskimi platformami ter instrumenti za porazdelitev tveganj; v tem okviru jo poziva tudi, naj v svoje načrtovanje tveganja vključi nefinančne razsežnosti, kot je socialna in/ali okoljska dodana vrednost; v zvezi s tem pozdravlja izvajanje bonitetnega okvira EIB za sprejemljivost tveganj, s katerim se bo okrepilo spremljanje tveganj in nadzor nad izvorom, lastništvom in upravljanjem tveganj; opozarja, da bi bilo treba oblikovati enoten in homogen kontrolni okvir;

65.  pozdravlja visoko kakovost posojilnega portfelja EIB, s stopnjo oslabitev posojil v obsegu 0,3 % njenega celotnega posojilnega portfelja, kar potrjuje njeno dosledno preudarno politiko pri obvladovanju tveganj in ohranja njeno visoko bonitetno stopnjo na mednarodnih finančnih trgih;

66.  pozdravlja dejstvo, da politika preglednosti EIB temelji na domnevi razkritja ter da lahko vsakdo dostopa do dokumentov in informacij EIB; opozarja na svoje priporočilo, naj EIB na svojem spletnem mestu objavi nezaupne dokumente, kot so poslovni operativni načrti za predhodna leta, medinstitucionalni sporazumi in memorandumi, ter poziva EIB, naj se ne zadovolji s tem, temveč naj nenehno išče načine za izboljšave in dvig standardov;

67.  pozdravlja poročilo o izvajanju politike preglednosti skupine EIB za leto 2015 in prihodnji pregled politike EIB glede razkrivanja nepravilnosti;

68.  opozarja, da preglednost pri izvajanju politik EU ni le osnova za krepitev splošne odgovornosti in verodostojnosti EIB z jasnim prikazom vrste finančnih posrednikov in končnih upravičencev, ampak skupaj s pristopom nične tolerance do goljufij in korupcije v njenem posojilnem portfelju prispeva tudi k večji učinkovitosti in vzdržnosti financiranih projektov; poziva EIB, naj se uskladi z novim sistemom zgodnjega opozarjanja in izključitve, ki ga pripravlja Komisija;

69.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je EIB, ki sicer razdeli trikrat več sredstev kot Svetovna banka, na črni seznam uvrstila le tri subjekte, medtem ko jih je Svetovna banka 820; poziva EIB, naj se za izboljšanje tega položaja poveže z mrežo drugih javnih bank, ki uvrščajo subjekte na črni seznam, mrežo, ki vključuje Svetovno banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD);

70.  ponovno poziva k večji preglednosti ukrepov EIB pri poslovanju s finančnimi posredniki in upravičenci, da bi se izognili nasprotnim strankam, ki imajo negativne reference, so uvrščene na črni seznam ali imajo morebitne povezave z nepreglednimi in nekooperativnimi jurisdikcijami, dejavnostmi „offshore“ ali organiziranim kriminalom; meni, da je uporaba meril za izbiro finančnih posrednikov in razpolaganje s posodobljenimi informacijami o dejanskem lastništvu podjetij, vključno s skladi, fundacijami in davčnimi oazami, najboljša praksa, ki jo je treba vedno upoštevati; poziva EIB, naj okrepi svoje pogodbene pogoje z vključitvijo klavzule o dobrem upravljanju ali s sklicevanjem na dobro upravljanje, da bi ublažila tveganje za izgubo integritete in ugleda;

71.  predlaga, naj EIB sledi zgledu Mednarodne finančna korporacije iz Skupine Svetovne banke in začela razkrivati informacije o podprojektih z visokim tveganjem, ki jih financira prek komercialnih bank (glavni posredniki/finančni nosilci, ki jih EIB uporablja za financiranje malih in srednjih podjetij);

72.  pozdravlja redna srečanja s civilno družbo in javna posvetovanja o razvoju politik EIB;

73.  poziva k vedno višji ravni preglednosti, ki jo je treba v okviru politike razkritja EIB zagotoviti v zvezi z njenimi organi upravljanja, zlasti na podlagi razkritja zapisnikov sej upravnega odbora EIB in Evropskega investicijskega sklada ter investicijskega odbora EFSI, in v zvezi s projekti v javnem interesu, ki uporabljajo proračunsko jamstvo EU ter vplivajo na ozemlja in državljane EU; meni, da je razkritje preglednice kazalnikov dobra praksa za vse operacije ter za oceno okoljskega vpliva in socialnega učinka na ravni projektov in podprojektov;

74.  ponavlja zahtevo, naj bodo informacije o sistemu dodeljevanja naročil in podizvajanja javne in lahko dostopne ter naj bo Parlamentu v vsakem primeru zagotovljen dostop do ustreznih finančnih informacij in dokumentacije;

75.  pozdravlja proaktiven pristop Evropskega varuha človekovih pravic pri izvajanju javnega nadzora nad EIB; je močno zaskrbljen zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v obstoječih mehanizmih EIB za preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov znotraj njenih upravnih organov; v zvezi s tem poziva EIB, naj upošteva priporočila Evropskega varuha človekovih pravic in čim prej revidira svoj kodeks ravnanja, da bi izboljšala preprečevanje navzkrižij interesov v svojih upravnih organih in morebiten pojav vrtljivih vrat;

76.  meni, da podpredsedniki EIB ne bi smeli biti več zadolženi za projekte v svojih matičnih državah, saj obstaja jasno tveganje navzkrižja interesov, svojega podpredsednika pa ima le manjši delež držav članic;

77.  pozdravlja pregled pravil o uradu za pritožbeni mehanizem in obnovitev memoranduma o soglasju med Evropskim varuhom človekovih pravic in EIB; zahteva pojasnilo EIB o zamudi pri začetku javnega posvetovanja o reviziji politik in postopkov njenega pritožbenega mehanizma; ugotavlja, da tak postopek revizije ponuja priložnost za dodatno izboljšanje neodvisnosti in učinkovitosti pritožbenega mehanizma z namenom, da se vzpostavi tudi mehanizem za sistematičen pretok informacij neposredno med uradom za pritožbeni mehanizem in direktorji; poudarja, da bi moralo vodstvo EIB Evropskemu varuhu človekovih pravic in Parlamentu letno poročati o tem, kako so priporočila njenih pritožbenih mehanizmov upoštevana v politikah in praksah banke; poleg tega poudarja, da bi moral vodja urada za pritožbeni mehanizem Parlamentu enkrat letno predstaviti poročilo o svojih dejavnostih in oceno, kako banka izpolnjuje priporočila urada za pritožbeni mehanizem;

78.  poziva EIB, naj prek svoje politike do nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij ter okvira za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma naredi vse v svoji moči v boju proti davčnim utajam, davčnim goljufijam in izogibanju davkom ter nezakonitim dejavnostim in pranju denarja;

79.  poziva EIB, naj tudi redno sodeluje z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami z izmenjavo informacij o rezultatih, pridobljenih s skrbnim preverjanjem podjetij in davčnimi pregledi ali v okviru pregleda za poznavanje lastnih strank, ter Parlamentu in javnosti letno poroča o tem, kako izvaja svojo politiko do nekooperativnih jurisdikcij;

80.  meni, da bi bilo treba izčrpno obravnavati zunanji bonitetni nadzor EIB, kar je Parlament že omenil v svojih predhodnih resolucijah;

81.  je seznanjen s sklenitvijo posodobljenega tristranskega sporazuma med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem septembra 2016 in poziva Računsko sodišče, naj izvede revizije smotrnosti poslovanja za operacije EIB v različnih sektorjih, kadar so povezane z uporabo proračunskih sredstev EU, kar zadeva njihovo učinkovitost in uspešnost;

82.  poziva Komisijo, naj do junija vsako leto od leta 2018 naprej predstavi poročilo o izvajanju od začetka trenutnega večletnega finančnega okvira in trenutnem stanju, vključno z doseženimi rezultati, vseh finančnih instrumentov, ki jih upravlja in izvaja skupina EIB ter delujejo s sredstvi iz proračuna EU, da bi poročilo uporabili v postopku podelitve razrešnice;

83.  poziva Evropski urad za boj proti goljufijam, naj v svoje letno poročilo vključi informacije o primerih, ki se nanašajo na EIB;

Spremljanje priporočil Parlamenta

84.  poziva EIB, naj poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament izdal v svojih letnih resolucijah, zlasti v zvezi z učinkom njenih posojilnih dejavnosti;

85.  poziva EIB, naj revidira svojo politiko za preprečevanje in odvračanje od prepovedanega ravnanja pri dejavnostih EIB, ki naj bi poudarila potrebo po tem, da mora EIB nehati financirati in/ali potrjevati dodatna izplačila posojil za projekte, ki so vključeni v tekočo nacionalno preiskavo ali preiskavo Evropskega urada za boj proti goljufijam zaradi korupcije in goljufij;

o
o   o

86.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0201.
(2) UL C 346, 21.9.2016, str. 77..
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0200.
(4) UL L 280, 27.10.2011, str. 1.
(5) UL L 135, 8.5.2014, str. 1.
(6) UL L 204, 31.7.2012, str. 1.
(7) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.


Program za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ***I
PDF 322kWORD 50k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (COM(2015)0701 – C8-0373/2015 – 2015/0263(COD))
P8_TA(2017)0139A8-0374/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0701),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 175 in 197(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0373/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in socialne zadeve z dne 16. marca 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. aprila 2016(2),

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je pristojni odbor odobril v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za ribištvo in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0374/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/825.)

(1) UL C 177, 18.5.2016, str. 47.
(2) UL C 240, 1.7.2016, str. 49.


Evropsko leto kulturne dediščine ***I
PDF 326kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (COM(2016)0543 – C8-0352/2016 – 2016/0259(COD))
P8_TA(2017)0140A8-0340/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0543),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0352/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. oktobra 2016(1),

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je pristojni odbor odobril v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2017, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za proračun (A8-0340/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji;

3.  je seznanjen z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (2018)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/864.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

SKUPNA IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

V skladu s členom 9 sklepa znaša znesek finančnih sredstev za izvedbo evropskega leta kulturne dediščine (2018) 8 milijonov EUR. Iz obstoječih sredstev proračuna za leto 2017 bo 1 milijon EUR dodeljen za financiranje priprav za evropsko leto kulturne dediščine. V proračunu za leto 2018 bo za evropsko leto kulturne dediščine rezerviranih in v proračunski vrstici zabeleženih 7 milijonov EUR. Od tega zneska bo 3 milijone EUR dodeljenih iz sredstev, ki so trenutno namenjena programu Ustvarjalna Evropa, 4 milijone EUR pa bo ponovno prednostno razvrščenih iz obstoječih virov, brez poseganja v obstoječe rezerve ali v pristojnosti proračunskega organa.

IZJAVA KOMISIJE

Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev o namenitvi finančnih sredstev v višini 8 milijonov EUR v členu 9 Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (2018). Komisija opozarja, da je v skladu s členom 314 PDEU odločitev o višini odobrenih sredstev v letnem proračunu v pristojnosti proračunskega organa.

(1) UL C 88, 21.3.2017, str. 7.


Program Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije ***I
PDF 319kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 258/2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0202 – C8-0145/2016 – 2016/0110(COD))
P8_TA(2017)0141A8-0291/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0202),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0145/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. maja 2016(1),

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je pristojni odbor odobril v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. marca 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0291/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 258/2014 o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje posebnih dejavnosti na področju računovodskega poročanja in revizije za obdobje 2014–2020

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/827.)

(1) UL C 303, 19.8.2016, str. 147.


Program Unije za večje vključevanje potrošnikov v oblikovanje politike na področju finančnih storitev ***I
PDF 322kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020 (COM(2016)0388 – C8-0220/2016 – 2016/0182(COD))
P8_TA(2017)0142A8-0008/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0388),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in točke (b) člena 169(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0220/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016(1),

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je pristojni odbor odobril v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. marca 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0008/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Unije za podpiranje specifičnih dejavnosti za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije na področju finančnih storitev za obdobje 2017–2020

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/826.)

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 117.


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropska komisija izvajalske agencije
PDF 743kWORD 122k
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija (2016/2151(DEC))
P8_TA(2017)0143A8-0150/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2015 (COM(2016)0446),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu za podelitev razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015 z odgovori institucij(3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 27. aprila 2017 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(6);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, nacionalnim parlamentom ter nacionalnim in regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2015 (2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(7),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(8),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2015(9),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2015 z odgovorom agencije(10),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(11) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05874/2017 – C8-0038/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(12), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(13), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(14), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter razveljavitvi Sklepa 2009/336/ES(15),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 27. aprila 2017 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(16);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 (2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(17),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(18),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015(19),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom agencije(20),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(21) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05874/2017 – C8-0038/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(22), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(23), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(24), zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/771/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi Sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES(25),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 27. aprila 2017 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(26);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

4. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2015 (2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(27),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(28),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2015(29),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2015 z odgovorom agencije(30),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(31) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05874/2017 – C8-0038/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(32), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(33), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(34), zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano ter razveljavitvi Sklepa 2004/858/ES(35),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2014/927/EU z dne 17. decembra 2014 o spremembi izvedbenega sklepa 2013/770/EU, da se Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano preoblikuje v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano(36),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 27. aprila 2017 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(37);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

5. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2015 (2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(38),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(39),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2015(40),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2015 z odgovorom agencije(41),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(42) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05874/2017 – C8-0038/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(43), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(44), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(45), zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/779/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta ter razveljavitvi Sklepa 2008/37/ES(46),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 27. aprila 2017 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(47);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

6. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2015 (2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(48),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(49),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2015(50),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2015 z odgovorom agencije(51),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(52) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05874/2017 – C8-0038/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(53), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(54), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(55), zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/778/EU z dne 13. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave ter razveljavitvi Sklepa 2008/46/ES(56),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 27. aprila 2017 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(57);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

7. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2015 (2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(58),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(59),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2015(60),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2015 z odgovorom agencije(61),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(62) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05874/2017 – C8-0038/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(63), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(64), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(65), zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/801/EU z dne 23. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za inovacije in omrežja ter razveljavitvi Sklepa 2007/60/ES spremenjenega s Sklepom 2008/593/ES(66),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 27. aprila 2017 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(67);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

8. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o zaključnem računu za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija (2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(68),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0269/2016)(69),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2015 (COM(2016)0446),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2015 (COM(2016)0628), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2016)0322),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 z odgovori institucij(70) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(71) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05874/2017 – C8-0038/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(72), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(73), zlasti člena 14(2) in (3),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

1.  odobri zaključni račun za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 27. aprila 2017 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2015(74);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, nacionalnim parlamentom ter nacionalnim in regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

9. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2016/2151(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračunov izvajalskih agencij za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju členov 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(75) (v nadaljevanju: finančna uredba) in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(76) (pravila uporabe);

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0150/2017),

A.  ker se Evropa sooča s krizo zaupanja v evropske institucije, za kar mora vsaka posamezna institucija Unije prevzeti svoj delež odgovornosti in zaradi česar mora biti Parlament pri pregledu računovodskih izkazov Komisije še strožji;

B.  ker bi institucije Unije in države članice morale izboljšati svojo politiko sporočanja, da bi ustrezno obveščale državljane o rezultatih, ki jih dosega proračun Unije, in njihovi dodani vrednosti;

C.  ker se mora Parlament temeljito posvetiti zaskrbljenosti državljanov Unije glede tega, za kaj se proračun Unije porablja in kako slednja varuje njihove interese;

D.  ker bi si morale institucije Unije prizadevati za zanesljiv in prilagodljiv proračunski sistem Unije, ki se prožno izvaja in se hitro odziva tako v mirnih kot nemirnih obdobjih;

E.  ker kohezijska politika kot ključna politika solidarnosti in izjemno pomemben vir javnih naložb zagotavlja jasno dodano vrednost z izboljšanjem kakovosti življenja državljanov po Evropi;

F.  ker morajo institucije Unije jasno opredeliti in se dogovoriti o tem, katere prednostne naloge evropske politike in javne dobrine bi bilo treba najprej financirati, da bi se odzvali na zaskrbljenost državljanov in odpravili pomanjkljivosti v politikah;

G.  ker so odhodki Unije, ki so omejeni na 1 % BND Unije, pomembno orodje za doseganje vseevropskih ciljev politik s pomočjo evropske dodane vrednosti in v povprečju znašajo 1,9 % splošne javne porabe držav članic Unije;

H.  ker so dejanski zneski precejšnji in zato upravičujejo temeljit pregled, medtem ko so odstotki, ki so v proračun Unije vključeni kot (a) del skupnih združenih odhodkov držav članic in (b) neprikazan/nepravilno porabljen/zapravljen element tega proračuna, nizki;

I.  ker Komisija v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije nosi končno odgovornost za izvrševanje proračuna Unije, države članice pa morajo pošteno sodelovati z njo, da se lahko zagotovi uporaba odobrenih proračunskih sredstev, skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

J.  ker Parlament pri podelitvi razrešnice Komisiji preverja, ali so bila sredstva porabljena pravilno in ali so bili doseženi cilji politik;

Proračun, programska obdobja in politične prednostne naloge

1.  ugotavlja, da sedemletno trajanje sedanjega večletnega finančni okvir ni usklajeno s petletnima mandatoma Parlamenta in Komisije, kar povzroča odstopanja med proračunom za posamezno leto in podelitvijo razrešnice za njegovo izvrševanje; poudarja tudi, da desetletni cikel strateškega načrtovanja in strategija Evropa 2020 nista usklajena s sedemletnim ciklom upravljanja proračuna Unije; meni, da je to eden od razlogov za hude pomanjkljivosti pri političnem vodenju v Uniji, saj morata Parlament in Komisija spoštovati prejšnje sporazume o političnih ciljih in financah, zaradi česar bi se morda zdelo, da so v takšnih okoliščinah evropske volitve nepomembne;

2.  ugotavlja, da je moral proračun Unije za leto 2015 podpirati uresničevanje ciljev dveh različnih dolgoročnih političnih programov:

   (a) strategije Evropa 2020 po eni strani in
   (b) 10 političnih prednostnih nalog predsednika Junckerja po drugi strani,

hkrati pa se odzivati na številne krizne situacije: begunce, varnostna tveganja v Evropi in njeni soseščini, finančno nestabilnost v Grčiji, gospodarske posledice ruskega izvoznega embarga in dolgotrajni učinek finančne krize in njenih strukturnih posledic: brezposelnost, revščino in neenakost;

3.  ugotavlja, da imajo politike Unije različne kratko-, srednje- in dolgoročne cilje, katerih uresničitve ni nujno mogoče zajeti z enim samim večletnim finančnim okvirom; meni, da bi veljalo razmisliti o novem ravnovesju med snovanjem političnih programov, izvajanjem politik in finančnimi okviri;

4.  obžaluje, da začasne proračunske rešitve niso idealne za prenos socialnih in političnih teženj v koristne operativne cilje za programe porabe;

5.  poudarja, da bo leto 2020 priložnost za uskladitev dolgoročne strategije in oblikovanja politik s proračunskim ciklom in priporoča, da se ta priložnost izkoristi;

6.  je zaskrbljen, ker je delež izdatkov za podnebne ukrepe iz proračuna Unije v letu 2015 znašal samo 17,3 %, v obdobju 2014–2016 pa je po navedbah Računskega sodišča(77) v povprečju dosegal samo 17,6 %, čeprav je bil cilj v tem finančnem obdobju doseči vsaj 20 %; zato poudarja, da po navedbah Računskega sodišča obstaja resno tveganje, da 20-odstotni cilj brez dodatnega prizadevanja za reševanje podnebnih sprememb ne bo dosežen;

7.  prav tako opozarja, da je bil 20-odstotni delež izdatkov za podnebne ukrepe dogovorjen še pred pariškim sporazumom; je prepričan, da so potrebna dodatna prizadevanja, da bo proračun Unije bolj prijazen podnebju; prav tako poudarja, da je revizija večletnega finančnega okvira odlična priložnost, ko bi bilo mogoče zagotoviti uresničitev cilja 20 % izdatkov za podnebne ukrepe in omogočiti morebitno povečanje te meje v skladu z mednarodnimi zavezami, ki jih je EU sprejela na konferenci COP 21;

8.  pozdravlja pristop načrtovanja proračuna na podlagi uspešnosti, ki ga je uvedla Komisija; meni, da bi moral biti proračun Unije zaradi pomanjkanja finančnih sredstev učinkovitejši in uspešnejši kot kdaj prej; obžaluje pa, da je Komisija osredotočena predvsem na realizacijo, ne rezultate;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

9.  se strinja s predlogi Računskega sodišča iz kratkega poročila z dne 28. oktobra 2016 o vmesnemu pregledu večletnega finančnega okvira (točki 39 in 40), namreč da bi morala Komisija preučiti še druge možnosti:

   tekoči program priprave proračuna s petletnim načrtovanjem, določbe o reviziji po ciljih in politikah ter program tekočega ocenjevanja,
   določanje dolžine programov in shem na osnovi političnih potreb ne glede na obdobje finančnega načrta; zahtevo, da države članice in Komisija predložijo dobro utemeljene potrebe po (a) finančnih sredstvih Unije in (b) rezultatih, ki jih želijo doseči, še preden se izdatki odobrijo;

10.  poziva Komisijo, naj na dnevni red naslednjega sestanka strokovnjakov na temo proračuna, usmerjenega v rezultate, uvrsti predloge Računskega sodišča iz točk 39 in 40 svojega zgoraj navedenega kratkega poročila z dne 28. oktobra 2016 in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva, kar bo služilo pripravam na naslednjo konferenco o proračunu EU, usmerjenem v rezultate, na kateri bo potekala razprava o področjih politik, na katerih bi se moral proračun Unije porabiti še pred se odloči o finančnem okviru;

11.  se strinja z vsemi priporočili Računskega sodišča v posebnem poročilu št. 31/2016, zlasti pa s tem, da bi Komisija morala proučiti vse možne priložnosti, vključno z vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in revizijo nekaterih pravnih podlag, da bi se zagotovil nadaljnji resnični premik v smeri podnebnih ukrepov; poziva Računsko sodišče, da do konca leta 2018 objavi poročilo o nadaljnjem spremljanju porabe sredstev za podnebne spremembe iz proračuna Unije;

12.  poziva Komisijo, naj bolje izkoristi priložnosti v zvezi rezervo za uspešnost znotraj obstoječega pravnega okvira, da bi ustvarila pravo finančno spodbudo za učinkovito izboljšanje finančnega poslovodenja; poleg tega zahteva okrepitev rezerve za uspešnost kot instrumenta, in sicer s povečanjem elementa, ki je odvisen od uspešnosti, v naslednjem zakonodajnem okviru;

13.  poziva Komisijo, naj svoje prednostne naloge usmeri v uspešno doseganje ciljev strategije Evropa 2020 z uporabo instrumentov evropskega semestra;

14.  poziva Komisijo, naj pripravi osnutek političnih prednostnih nalog za finančno obdobje, ki se bo začelo leta 2021, in ga že v zgodnji fazi posreduje Parlamentu;

15.  obžaluje, da Komisija ni opravila celovitega pregleda strategije Evropa 2020, da bi zagotovila njeno izvajanje v okviru strateške agende za Unijo v času sprememb, ki jo je Evropski svet sprejel junija 2014, kot je predvideno v tej agendi;

16.  poziva Komisijo, naj upošteva pariški sporazum in nemudoma poveča cilj porabe sredstev za podnebne ukrepe v proračunu Unije z 20 % na 30 %;

17.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog prihodnjih proračunov Unije, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši, in naj jih bolje uskladi s cilji Evrope 2020, podnebnimi cilji Unije in mednarodnimi zavezami Unije;

Vzporedni proračuni

18.  poudarja, da se številni finančni mehanizmi za izvajanje politik Unije ne financirajo neposredno iz proračuna Unije in tudi niso prikazani v bilanci Unije: to so evropski instrument za finančno stabilnost, evropski mehanizem za stabilnost, enotni mehanizem za reševanje ter Evropski investicijski sklad, povezan z Evropsko investicijsko banko;

19.  ugotavlja, da so drugi mehanizmi delno prikazani v bilanci stanja Unije, na primer mehanizmi kombiniranja in Evropski sklad za strateške naložbe;

20.  opozarja na vse pogostejšo uporabo finančnih instrumentov, ki jih v glavnem sestavljajo posojila, kapitalski instrumenti, jamstva in instrumenti za delitev tveganja, pri posrednem upravljanju v obdobju 2014–2020 in dodatno poudarja, da je skoraj vse te finančne instrumente upravljala skupina Evropske investicijske banke; meni, da informacije o doseženih rezultatih ne zadostujejo za oceno teh instrumentov, zlasti glede njihovega vpliva na družbo in okolje; poudarja, da finančni instrumenti lahko dopolnijo nepovratna sredstva, ne bi pa jih smeli nadomestiti;

21.  obžaluje, da vse večja uporaba teh finančnih instrumentov in tudi finančnih instrumentov pri deljenem upravljanju (instrumenti finančnega inženirstva) pomeni večje tveganje ne le za ohranjanje verodostojnosti in zadostnosti proračuna Unije za sedanje in prihodnje cilje ter za odgovornost in usklajevanje politik in operacij Unije; poudarja, da bi bila pred razširitvijo uporabe finančnih instrumentov potrebna celovita ocena njihovih rezultatov, dosežkov in učinkovitosti; opozarja, da je v posebnih poročilih Računskega sodišča(78) navedeno, da finančni instrumenti ne delujejo po pričakovanjih in/ali so preveliki in/ali neuspešni pri privabljanju zasebnega kapitala;

22.  opozarja Komisijo, da finančni instrumenti ali drugi mehanizmi financiranja niso nujno zavezani političnimi cilji Unije in bi lahko financirali projekte, ki niso v skladu z zavezami Unije;

23.  poudarja, da je uvedba Evropskega sklada za strateške naložbe še podaljšala zamude pri instrumentu za povezovanje Evrope, ta sklad pa bo vplival tudi na uporabo nekaterih drugih finančnih instrumentov;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

24.  poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, s katerimi bodo mehanizmi financiranja Unije za izvajanje proračuna Unije – trenutno so to različna orodja in kombinacije teh orodij, na primer programi, strukturni in investicijski skladi, skrbniški skladi, strateški investicijski skladi, jamstveni skladi, instrumenti, finančni instrumenti, instrumenti makrofinančne pomoči itd. – jasnejši, preprostejši, bolj skladni in bolj sposobni zagotavljati zadostno preglednost, odgovornost, uspešnost in razumevanje javnosti, kako se politike Unije financirajo in kakšne prednosti prinašajo; obžaluje, da predlog nove finančne uredbe iz septembra 2016 teh težav ne obravnava ustrezno;

25.  poziva Komisijo, naj ponovno ovrednoti predhodno oceno, ki jo je pripravila v zvezi z dolžniškim mehanizmom instrumenta za povezovanje Evrope, in pri tem upošteva ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe ter Parlamentu predstavi oceno učinka tega sklada na druge programe in finančne instrumente Unije;

26.  poziva Računsko sodišče, naj oceni prispevek finančnih instrumentov in mehanizmov financiranja (kot so navedeni v odstavku 24) k strategiji Evropa 2020; poziva Komisijo, naj sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev združljivosti finančnih instrumentov in vseh mehanizmov financiranja s strategijo Unije ter cilji in zavezami, ki jih je sprejela Unija;

27.  pozdravlja namero komisarja Oettingerja, da se ti vzporedni proračuni dolgoročno vključijo v proračun Unije; meni, da bi to veliko prispevalo k demokratični odgovornosti; je trdno prepričan, da bi bilo treba ta problem rešiti čim prej, najpozneje pa pred začetkom naslednjega obdobja finančnega načrtovanja; poziva Komisijo, naj pred novembrom 2017 pripravi sporočilo o tem vprašanju;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

28.  obžaluje, da so bili zaostanki pri uporabi strukturnih skladov v obdobju 2007–2013 veliki; ugotavlja, da konec leta 2015 še vedno ni bilo izplačanih 10 % od 446,2 milijarde EUR, dodeljenih za odobrene operativne programe;

29.  poudarja, da utegne biti to velik izziv in da utegne škodovati učinkovitosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, saj v nekaterih državah članicah prispevki Unije, za katere še niso bili vloženi zahtevki za izplačilo, skupaj z zahtevanim sofinanciranjem presegajo 15 % vse javne porabe v okviru zadnjih finančnih obdobij 2007–2013 in 2014–2020;

30.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je za več kot polovico neporabljenih obveznosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki za obdobje 2007–2013 še niso bile izplačane, odgovornih pet držav članic (Češka republika, Italija, Španija, Poljska in Romunija), pri čemer so razlogi za zamudo različni: pomanjkanje upravnih zmogljivosti in pomoči, pomanjkanje nacionalnih sredstev za sofinanciranje operacij Unije, zamude pri predložitvi regionalnih programov za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 itd.;

31.  opozarja, da je novost v tem večletnem finančnem okviru ta, da neporabljeni zneski, ki ne presežejo zgornje meje za plačila in zgornje meje za obveznosti, samodejno povečajo prilagodljivost večletnega finančnega okvira za naslednja leta;

32.  poudarja, da so bile prevzete obveznosti leta 2015 višje kot kdaj prej in so skoraj dosegle skupno zgornjo mejo (97,7 % razpoložljivega zneska);

33.  opozarja, da je bilo več kot tri četrtine operativne porabe namenjene programom, za katere veljajo pravila prejšnjih večletnih finančnih okvirov: tj. subvencijam za kmete za leto 2014, kohezijskim projektom, in raziskovalnim projektom sedmega okvirnega programa, ki se je začel leta 2007;

34.  meni, da je nesprejemljivo, da so države članice do konca leta 2015 imenovale manj kot 20 % nacionalnih organov, pristojnih za evropske strukturne in investicijske sklade, z izjemo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja; meni, da so ta imenovanja nujen korak, da lahko začnejo državni organi Komisiji pošiljati izkaze odhodkov; meni, da bo kljub prizadevanjem za poenostavitev veliko novosti, uvedenih v obdobju 2014–2020, povzročilo upravne težave;

35.  opozarja, da so težave z zaključevanjem postopkov ocenjevanja skladnosti v zvezi z novim sistemom upravljanja in nadzora, ki se običajno izvajajo na začetku programskega obdobja, resen vzrok za zamude pri črpanju sredstev;

36.  ugotavlja, da je svetovna gospodarska recesija, katere neposreden učinek se kaže v obliki proračunskih omejitev javnih proračunov ter težav pri pridobivanju notranjega financiranja, tudi glavni razlog za zamude pri črpanju sredstev;

37.  močno obžaluje, da utegnejo biti zato zamude pri izvrševanju proračuna za programsko obdobje 2014–2020 večje, kot so bile za programsko obdobje 2007–2013; se boji, da bi se prihodnji večletni finančni okvir lahko začel z doslej najvišjo stopnjo neporavnanih obveznosti, kar bi lahko ogrozilo upravljanje proračuna Unije v prvih letih; pričakuje, da se je Komisija iz tega kaj naučila in da bo v prihodnosti podobne zamude preprečila;

38.  je seznanjen, da je Komisija marca 2015 sprejela načrt izplačil s kratkoročnimi ukrepi za zmanjšanje zneska neplačanih računov, vendar poudarja, da ti ukrepi izboljšujejo samo kratkoročno upravljanje denarnih tokov, za zmanjšanje visoke ravni neporavnanih obveznosti pa bo potreben bolj dolgoročen pristop in poglobljena ocena temeljnih vzrokov (upravne in operativne težave, makroekonomske omejitve itd.), da bi oblikovali učinkovito strategijo za njihovo preprečevanje v prihodnosti;

39.  poudarja, da bi sprožitev člena 50 Pogodbe o Evropski uniji lahko povzročila težave pri upravljanju proračuna Unije, zlasti v zvezi z izplačili; poudarja, da bi bilo treba ta ključni element zajeti v vsakem prehodnem ali končnem sporazumu s katero koli od držav članic, ki črpajo sredstva;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

40.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, da bi zagotovila strogo spoštovanje pravil in urnikov glede neporavnanih obveznosti, vključno z:

   (i) zaključkom programov iz obdobja 2007–2013 in razveljavitvijo prevzetih obveznosti;
   (ii) pravilno uporabo neto popravkov na področju kohezije;
   (iii) zmanjšanjem denarnih sredstev, ki jih imajo upravitelji, in
   (iv) pripravo plačilnih načrtov in napovedi na področjih, kjer so neporavnane obveznosti zelo velike;

41.  znova poziva Komisijo, naj vsako leto pripravi novo dolgoročno napoved denarnih tokov za obdobje od sedmih do desetih let, ki bo zajemala proračunske omejitve, plačilne potrebe, omejitve zmogljivosti in morebitno razveljavitev prevzetih obveznosti, da bo lahko bolje usklajevala potrebe po plačilih in razpoložljiva sredstva;

42.  zahteva, naj Komisija pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju glede na slab položaj, v katerem so se znašle nekatere države članice, nujno upošteva omejitve zmogljivosti in posebne socialne in gospodarske okoliščine v teh državah; poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive instrumente tehnične pomoči in novega programa za podporo strukturnim reformam, da bi podprla te države članice in se tako izognila prenizki porabi sredstev in zvišala stopnje črpanja, zlasti za evropske strukturne in investicijske sklade;

43.  znova poudarja potrebo po poenostavitvi in jasnosti pravil in postopkov na ravni Unije in nacionalni ravni, da bi upravičencem olajšali dostop do skladov Unije, upravnim službam pa omogočili dobro upravljanje teh skladov; meni, da bo poenostavitev prispevala k hitremu dodeljevanju sredstev, višji stopnji črpanja, večji učinkovitosti in preglednosti, manjšemu številu napak pri izvajanju in krajšim obdobjem izplačila; meni, da je treba doseči ravnovesje med poenostavitvijo ter stabilnostjo pravil, postopkov in nadzora; ugotavlja, da je zagotavljanje zadostnih informacij in smernic možnim prosilcem in upravičencem v vsakem primeru nujen pogoj za uspešno izvajanje;

44.  poziva Komisijo, naj dodatno ne zmanjšuje tehnične pomoči, ki jo ima na voljo, in naj pripravi nov akcijski načrt za učinkovito in pravočasno črpanje sredstev s posebnim poudarkom na tistih državah članicah in regijah, ki zaostajajo in dosegajo nizke stopnje črpanja;

Instrumenti finančnega inženiringa

45.  obžaluje, da je bilo ob koncu leta 2015 končnim prejemnikom izplačanih zgolj 75 %(79) prispevkov za instrumente finančnega inženiringa v deljenem upravljanju (ob koncu leta 2014 jih je bilo izplačanih 57 % in ob koncu leta 2012 37 %), gotovinski znesek, ki ostaja v instrumentih finančnega inženiringa v posrednem upravljanju, pa je še zmeraj visok (1,3 milijarde EUR v letu 2015, 1,3 milijarde EUR v letu 2014, 1,4 milijarde EUR v letu 2013);

46.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da neporabljeni zneski finančnih instrumentov ostajajo dokaj visoki, od tega je bilo 80 % celotnega zneska konec leta 2014 skoncentriranih v petih državah članicah (od tega 45 % vseh sredstev v Italiji); meni, da bi morala Komisija do konca leta 2018 pripraviti celostno oceno teh instrumentov, da bi lahko ugotovili, ali bi jih bilo smiselno prenesti v prihodnje obdobje finančnega načrtovanja,

47.  priporoča, naj Komisija izterja neporabljeni saldo finančnih instrumentov v deljenem upravljanju in preostala neporabljena sredstva finančnih instrumentov v posrednem upravljanju iz prejšnjih večletnih finančnih okvirov, za katera se je izteklo obdobje upravičenosti;

Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti

48.  pozdravlja dejstvo, da je mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2015 pozitivno, kot je bilo od leta 2007, in da je ugotovilo, da na prihodke v letu 2015 niso pomembno vplivale napake; z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da so obveznosti, povezane z računovodskimi izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2015, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

49.  globoko obžaluje, da so že 22. leto zapored na plačila pomembno vplivale napake, ker so nadzorni in kontrolni sistemi le deloma učinkoviti;

50.  obžaluje, da je najverjetnejša stopnja napake pri plačilih kljub izboljšanju znašala 3,8 %; opozarja, da je bila najverjetnejša stopnja napake pri plačilih v proračunskem letu 2014 ocenjena na 4,4 %, v proračunskem letu 2013 na 4,7 %, v proračunskem letu 2012 na 4,8 % in v proračunskem letu 2011 na 3,9 %;

51.  poudarja, da so se razmere v zadnjih letih nekoliko popravile, vendar najverjetnejša stopnja napake kljub temu precej presega prag pomembnosti 2 %; poudarja, da bi Komisija, organi držav članic ali neodvisni revizorji lahko preprečili ali odkrili in popravili velik del napak, preden so bila izvršena plačila, povezana z njimi, če bi uporabili vse informacije, ki so jih imeli na voljo; meni, da je nesprejemljivo, da se razpoložljive informacije ne uporabljajo za zmanjševanje stopnje napake; je trdno prepričan, da imajo države članice pri tem ključno vlogo; poziva jih, naj uporabijo vse razpoložljive informacije, da bi preprečile, odkrile in popravile morebitne napake ter ustrezno ukrepale;

52.  obžaluje, da Računsko sodišče zaradi spremembe pravnega okvira za skupno kmetijsko politiko leta 2015 v preizkušanje transakcij ne vključuje več navzkrižne skladnosti, zaradi česar je primerjava s prejšnjim proračunskim letom še težja; ugotavlja, da so te napake k skupni ocenjeni stopnji napake v razdelku 2 (naravni viri) večletnega finančnega okvira prispevale 0,6 odstotne točke, k skupni ocenjeni stopnji napake v obdobju 2011–2014 pa od 0,1 do 0,2 odstotne točke letno;

53.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi skupna ocenjena stopnja napake v primeru, da bi Računsko sodišče revidiralo plačila, za katera niso bili uporabljeni popravljalni ukrepi držav članic in Komisije, namesto 3,8 % znašala 4,3 %;

54.  prav tako ugotavlja, da način upravljanja zelo malo vpliva na stopnjo napake, saj je Računsko sodišče za deljeno upravljanje z državami članicami in za odhodke, ki jih neposredno upravlja Komisija, izračunalo skoraj enako ocenjeno stopnjo napake (4,0 % oziroma 3,9 %);

55.  poudarja, da je bila po izračunih Računskega sodišča ocenjena stopnja napake najvišja pri izdatkih za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (5,2 %) ter konkurenčnost za rast in delovna mesta (4,4 %), najnižja pa pri upravnih odhodkih (0,6 %); poudarja, da napake v splošnem niso goljufije; priporoča, naj Računsko sodišče začne pripravljati posebno poročilo, v katerem bo proučilo in primerjalo ta področja, da bi pripravilo jedrnat dokument o „dobri praksi“;

56.  ugotavlja, da na stopnjo napake na posameznih področjih porabe najbolj vplivajo različni vzorci tveganja pri povračilu stroškov in pri izplačilih na osnovi pravic; ugotavlja, da je stopnja napake v primerih, ko je Unija vračala upravičene stroške dejavnosti na osnovi izjav o stroških, ki so jih predložili upravičenci, znašala 5,2 %, v primerih, ko so bila plačila opravljena na osnovi izpolnjevanja pogojev, pa je znašala 1,9 %; priporoča, naj Računsko sodišče prouči in primerja ta področja, da bi pripravilo posebno poročilo o dobri praksi;

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti poslovanja: dosežki pri upravljanju in orodja Komisije za notranje upravljanje

57.  ugotavlja, da se je tvegani znesek plačil, kot ga je Komisija opredelila v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2015 (COM(2016)0446), v primerjavi z letom 2014 zmanjšal za približno 10 %, kar je najverjetneje posledica zmanjšanja tveganega zneska, prijavljenega na področju kmetijstva;

58.  opozarja na priznanje Komisije, da so na porabo pomembno vplivale napake, kot je navedla v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti poslovanja za leto 2015, pri čemer se tvegani znesek giblje od 3,3 do 4,5 milijarde EUR, kar je od 2,3 % do 3,1 % vseh plačil; je seznanjen z njeno oceno, da bo v prihodnjih letih odkrila in odpravila napake v približni skupni vrednosti od 2,1 do 2,7 milijarde EUR;

59.  se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da se je metodologija Komisije za ocenjevanje stopnje napake z leti sicer izboljševala, vendar posamezni generalni direktorati pri ocenah nepravilne porabe ne uporabljajo dosledne metodologije (glej zlasti točko 1.38 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015); priporoča, naj se ta praksa čim prej uredi in standardizira;

60.  ugotavlja, da Komisija kljub izboljšavam ni odpravila tveganja, da se učinek popravljalnih ukrepov oceni previsoko;

61.  zlasti opozarja, da so generalni direktorati Komisije za več kot tri četrtine odhodkov v letu 2015 svoje ocene tveganih zneskov utemeljili na podatkih, ki so jih posredovali nacionalni organi, čeprav je iz letnih poročil o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov Komisije - generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI) ter generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) mogoče razbrati, da je zanesljivost poročil držav članic o nadzoru še vedno vprašljiva, četudi se je sporočanje podatkov iz držav članic izboljšalo; meni, da je nesprejemljivo, da države članice ne sodelujejo tesno s Komisijo v zvezi s poročili o nadzoru in njihovo zanesljivostjo;

62.  poudarja, da bi se breme nadzora pri končnih uporabnikih zmanjšalo, če bi se uporabil enoten revizijski pristop, pri katerem se evropska revizija ne bi izvajala ločeno, temveč bi temeljila na nacionalnih revizijah; ugotavlja, da je nepretrgana odgovornost mogoča samo, če so nacionalne revizije ustrezne in če se Komisija in države članice strinjajo o načelih in razlagah; poziva Komisijo, naj bo v zvezi s tem proaktivna in objavi smernice;

63.  meni, da bi podelitev razrešnice morala biti odvisna od potrebne izboljšave finančnega poslovodenja na ravni držav članic; v tem okviru poudarja instrument nacionalnih izjav, ki bi lahko pomagale doseči večjo odgovornost na nacionalni ravni;

64.  poudarja, da je zaradi posebnosti večletnega načrtovanja ter zapletenosti in kopičenja regionalnih in nacionalnih pravil ter pravil Unije, ki veljajo za proračunski postopek, in ker je mogoče napake popraviti še več kot deset let po njihovem nastanku, zelo nenaravno, da se ocenjeni učinek prihodnji popravkov utemeljuje na popravkih iz zadnjih šestih let;

65.  v zvezi s tem poudarja, da če bi bila Komisija povsem prepričana o učinkovitosti svoje popravne zmogljivosti, generalni direktorji v letnih poročilih o dejavnostih ne bi imeli finančnih pridržkov;

66.  poudarja, da je Komisija poročala(80), da je opravila finančne popravke in izterjave v skupni vrednosti 3,9 milijarde EUR; ugotavlja, da jih je Računsko sodišče razvrstilo v tri kategorije: 1,2 milijarde EUR popravkov in izterjav, povrnjenih pri viru, še preden je Komisija odhodke potrdila (kmetijstvo, kohezija, neposredno/posredno upravljanje); 1,1 milijarde EUR zahtevkov, ki so jih države članice umaknile, potem ko so bili odhodki že odobreni, saj so neupravičene zneske nadomestile z novimi kohezijskimi projekti; 1,6 milijarde EUR neto popravkov (kmetijstvo, neposredno/posredno upravljanje);

67.  poudarja, da je v primeru velikega tveganja nepravilnosti najbolje, da se o tveganju razpravlja in da se količinsko ocenita njegova stopnja in možni učinek; obžaluje, da Komisija v poročilu o tej temi veliko pozornost posveča popravni zmogljivosti, namesto da bi količinsko opredelila in analizirala naravo napak, ki jih odkriva, ter izvajala ustrezne preventivne ukrepe za preprečevanje takšnih napak; opozarja, da zlasti v sporočilu o zaščiti proračuna Unije ne ocenjuje ravni nepravilnosti v začetnih in odobrenih zahtevkih za povračilo;

68.  se strinja s stališčem Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 27/2016, da razlikovanje med politično odgovornostjo komisarjev in operativno odgovornostjo generalnih direktorjev, ki je bilo uvedeno s Kinnock-Prodijevo reformo, pomeni, da ni vedno jasno, ali politična odgovornost zajema odgovornost za izvrševanje proračuna generalnih direktoratov ali nima s tem nobene zveze (glej točko 5 povzetka posebnega poročila Računskega sodišča št. 27/2016);

69.  poudarja, da kolegij komisarjev ne prevzema odgovornosti za računovodske izkaze s predgovorom ali poročilom predsednika oziroma komisarja za proračun, Komisija pa ne podaja letne izjave o upravljanju ali notranjih kontrolah, kar je uveljavljena in dobra praksa v državah članicah;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

70.  znova poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo dobre postopke za potrjevanje časa, izvora in zneska popravljalnih ukrepov ter predložijo informacije, ki bodo omogočile čim boljšo uskladitev leta izvršenega plačila, leta odkritja s tem povezane napake in leta razkritja izterjav ali finančnih popravkov v pojasnilih k računovodskim izkazom;

71.  znova poziva Komisijo, naj vsako leto poda eno samo in pravo izjavo o zanesljivosti, temelječo na letnih poročilih generalnih direktorjev o dejavnostih, in izračuna statistično oceno stopnje napake; poziva jo, naj ločeno oceni znesek sredstev Unije, ki ga namerava izterjati oziroma povrniti s finančnimi popravki, povezanimi z letom 2015;

72.  poziva Komisijo, naj natančno analizira tako imenovane retrospektivne projekte oziroma prakso, da se v regionalni operativni program vključijo projekti, ki so jih organi že začeli izvajati z drugimi viri ter bi lahko dopolnili ali nadomestili ukrepe in projekte, ki prinašajo operativne težave ali za katere se je izkazalo, da so nedovoljeni, pri čemer bi morala analiza vključevati predhodne ocene, s katerimi bi preverili, ali so nadomestni projekti v skladu z načrtovanimi cilji;

73.  poziva Komisijo, naj finančnemu poročilu priloži letno izjavo o upravljanju in notranjih kontrolah, ki bi vsebovala zlasti:

   opis orodij za notranje upravljanje v Komisiji,
   oceno letnih dejavnosti, ki prinašajo operativno ali strateško tveganje, in
   izjavo o srednje- in dolgoročni javnofinančni vzdržnosti,

ter v svojem sporočilu o zaščiti proračuna Unije zagotovi oceno stopnje nepravilnosti v začetnih in odobrenih zahtevkih za povračilo;

74.  poziva države članice, naj Komisiji posredujejo zanesljive podatke, zlasti v zvezi s poročili o nadzoru;

Pridržki glede politik

75.  podpira pridržke, ki so jih v letnih poročilih o dejavnostih izrazili generalni direktorji GD REGIO, generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo (GD MARE), generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve (GD HOME), generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO) ter GD AGRI; meni, da ti pridržki kažejo, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, ne morejo zagotoviti potrebnega jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij na ustreznih področjih politik;

76.  se sprašuje, zakaj je generalni direktor generalnega direktorata za raziskave in inovacije (GD RTD) podobno kot v prejšnjih letih podal splošni pridržek glede plačil in zahtevkov za povračilo stroškov v sedmem okvirnem programu; poziva Komisijo, naj vendarle osnuje bolj smiseln, na tveganju temelječ pristop in se k posebnim pridržkom zateka takrat, ko je to res potrebno;

Doseganje rezultatov s proračunom Unije

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti poslovanja: ocena uspešnosti

77.  ugotavlja, da sta v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti poslovanja združeni dve starejši poročili: letno ocenjevalno poročilo, pripravljeno v skladu s členom 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zbirno poročilo, ki ga zahteva člen 66(9) finančne uredbe;

78.  pozdravlja dejstvo, da poročilo vsebuje informacije o izvrševanju in napredku programov večletnega finančnega okvira 2014–2020 za vse proračunske razdelke, dokaze o rezultatih teh programov in predstavitev povezave s strategijo Evropa 2020;

79.  obžaluje, da tako imenovano ocenjevalno poročilo po eni strani ne razlikuje med opisom dejavnosti in rezultati, po drugi strani pa poskuša ocenjevati učinke politik in dajati obljube za prihodnost;

80.  opozarja, da državam članicam v programih ni treba upoštevati skupnih kazalnikov, z izjemo pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, prva faza nadzora na ravni držav članic pa ne predvideva ocenjevanja na podlagi rezultatov;

81.  obžaluje, da je Komisija, namesto da bi poenostavila svoja orodja za notranje upravljanje, uvedla nove večletne strateške načrte za vse svoje oddelke na osnovi skupni splošnih ciljev, povezanih z desetimi političnimi prednostnimi nalogami Junckerjevega kabineta, pa tudi ciljev strategije Evropa 2020 in obveznosti iz pogodb;

82.  znova poudarja svoj poziv k tematski koncentraciji, kot je navedeno v poročilu o razrešnici za proračunsko leto 2014; poziva Komisijo, naj preveri, v kolikšni meri bi tematska koncentracija lahko prispevala k poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena in bremena nadzora;

83.  poziva Komisijo, naj letno poročilo o upravljanju in smotrnosti poslovanja sprejme pravočasno, da ga bo lahko Računsko sodišče upoštevalo v svojem letnem poročilu; vztraja, da morajo biti informacije v tem poročilu čim bolj nepristranske, vsebovati pa mora tudi celovito oceno rezultatov, ki jih je Komisija dosegla v preteklem letu pri uresničevanju svojih politik; poziva Komisijo, naj razmisli, ali bi bilo treba ohraniti dolgoročno obdobje za načrtovanje politik, kot je desetletno obdobje strategije Evropa 2020;

84.  opozarja, da bi postopek določanja kazalnikov uspešnosti moral biti pregleden in demokratičen ter vključevati vse institucije Unije, partnerje in deležnike, da bi zagotovili ustreznost kazalnikov za merjenje izvajanja proračuna Unije in se odzvali na pričakovanja državljanov Unije;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

85.  poziva Komisijo, naj v svojih naslednjih poročilih o smotrnosti poslovanja bolje oceni realizacijo in rezultate vseh politik; poziva jo, naj jasno in strnjeno predstavi prispevek evropskih politik k ciljem Unije ter oceni prispevek vsake posamezne politike k ciljem strategije EU 2020;

Obzorje 2020

86.  opozarja, da je Obzorje 2020 ambiciozen in obsežen program, katerega splošni cilj temelji na treh prednostnih nalogah: odlični znanosti, vodilnem položaju v industriji in družbenih izzivih;

87.  ugotavlja, da je Junckerjeva Komisija sprejela deset političnih prednostnih nalog za obdobje 2014–2019, ki niso popolnoma enake kot prednostne naloge strategije Evropa 2020; to pomeni, da pravni okvir in proračunska sredstva za Obzorje 2020 odražajo strategijo Evropa 2020, medtem ko je Komisija pri izvajanju Obzorja 2020 od leta 2014 strateško načrtovanje in upravljavske ureditve na novo preusmerila na deset političnih prednostnih nalog;

88.  obžaluje, da Komisija še ni opredelila razmerja med tema sklopoma prednostnih nalog, in jo poziva, naj te povezave pojasni;

89.  poudarja, da sta ključni dejavnik za uspeh Obzorja 2020 učinkovita sinergija in dopolnjevanje med nacionalnimi in evropskimi programi za raziskave in inovacije; ugotavlja, da namerava Komisija pri vmesnem pregledu Obzorja 2020 analizirati učinek in sinergije med tem programom ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

90.  je seznanjen z dvema primeroma dopolnjevanja med nacionalnimi programi in programi Unije za raziskave, ki sta navedena v letnem poročilu Računskega sodišča za leto 2015, in s tem, da so vrhovne revizijske institucije Bolgarije in Portugalske ugotovile, da obstajajo nekatera področja, na katerih se nacionalni in evropski programi za raziskave dopolnjujejo v njihovih državah, vendar na nacionalni ravni obstaja tudi nekaj omejitev glede kazalnikov, povezanih s programom Obzorje 2020 v okviru nacionalnih akcijskih načrtov in strategij, ter nekaj težav pri usklajevanju in vzajemnem delovanju med vsemi udeleženci v okviru programa Obzorje 2020 na nacionalni ravni(81); je tudi seznanjen, da je bila Bolgarija prva država članica, ki je prostovoljno uporabila mehanizem za pomoč politikam v okviru programa Obzorje 2020, in spodbuja Komisijo, da še naprej podpira države članice, ki morajo posodobiti svoj sektor raziskav in inovacij;

91.  opozarja, da pravni okvir Obzorja 2020 uvaja več pomembnih elementov za obvladovanje smotrnosti poslovanja, kot so cilji in ključni kazalniki uspešnosti; poudarja, da so splošni cilji in kazalniki, o katerih je bil dosežen dogovor, resničen napredek v primerjavi s prejšnjimi okvirnimi programi;

92.  poudarja, da pri kazalnikih uspešnosti za program Obzorje 2020 še vedno obstajajo številne pomanjkljivosti, na primer:

   (i) neuravnoteženost kazalnikov, ki merijo samo vložke ali izložke namesto rezultatov in učinkov(82);
   (ii) neobstoj referenčnih vrednosti in
   (iii) pomanjkanje ambicioznih ciljev;

93.  obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo, da Komisija programov dela v okviru Obzorja 2020 in s tem povezanih razpisov za zbiranje predlogov ne uporablja za to, da bi povečala zahtevano osredotočenost na smotrnost poslovanja(83);

94.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v predlogih in sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jih je preučilo Računsko sodišče, dovolj pozornosti namenjeno smotrnosti poslovanja v zvezi s cilji, ko je tako zahtevala Komisija, in da enako velja za proces vrednotenja teh predlogov;

95.  obžaluje, da v posameznih programih dela, ki so gonilo za Obzorje 2020, in povezanih razpisih za zbiranje predlogov raba širšega pojma „pričakovani učinek“ namesto „pričakovani rezultat“ povečuje tveganje, da bodo informacije, zagotovljene za ta del, preobsežne in da bo težko sestaviti oceno smotrnosti za program Obzorje 2020(84);

96.  je zaskrbljen, da Komisija ključnih pojmov smotrnosti poslovanja (na primer „realizacija“, „rezultati“, „izidi“ in „učinek“) ne uporablja vedno dosledno;

97.  obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo, da sedanja ureditev Komisiji ne omogoča, da bi v okviru Obzorja 2020 posebej spremljala porabo za raziskave in razvoj ter inovacije in njihovo uspešnost ter poročala o tem; poleg tega je obžalovanja vredno, da Komisija še ni na smiseln način poročala o izvajanju Obzorja 2020 in njegovem prispevku k strategiji Evropa 2020, čeprav so finančni prispevki za Obzorje 2020 v okviru strategije Evropa 2020 z objavljenimi izjavami o programih dobro umeščeni v proračunski proces; poziva Komisijo, naj na smiseln način poroča o izvajanju programa Obzorje 2020 in njegovem prispevku k strategiji Evropa 2020, ko bodo na voljo rezultati programa;

98.  predlaga povečanje vloge nacionalnih kontaktnih točk za zagotovitev kakovostne tehnične podpore na terenu; meni, da bodo letne ocene rezultatov, usposabljanje in spodbude za uspešne nacionalne kontaktne točke povečali stopnjo uspešnosti programa Obzorje 2020;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

99.  poziva Komisijo, naj v prihodnjih poročilih o smotrnosti poslovanja jasno in izčrpno predstavi prispevek programa Obzorje 2020 k strategiji Evropa 2020;

Načrti upravljanja in letna poročila o dejavnostih štirih generalnih direktoratov, pristojnih za odhodke za naravne vire

100.  obžaluje, da so bile ugotovitve Računskega sodišča, da so mnogi cilji v načrtih upravljanja in letnih poročilih o dejavnostih GD AGRI, generalnega direktorata za podnebno politiko (GD CLIMA), generalnega direktorata za okolje (GD ENVI) ter GD MARE neposredno prevzeti iz dokumentov o politikah ali zakonodajnih dokumentov in ne vsebujejo podrobnosti, ki so potrebne za upravljanje in spremljanje;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

101.  priporoča, da Komisija:

   oceni uspešnost delovnih programov tako, da cilje na visoki ravni iz zakonodaje za Obzorje 2020 pretvori v operativne cilje na ravni programov dela,
   dodatno pojasni povezave med strategijo Evropa 2020 (2010–2020), večletnim finančnim okvirom (2014–2020) in svojimi prednostnimi nalogami (2015–2019),
   pri vseh svojih dejavnostih izraze „vložek“, „izložek“, „rezultat“ in „učinek“ uporablja dosledno in v skladu s svojimi smernicami za boljše pravno urejanje,
   sprejme ukrepe za zagotovitev enakega plačila za raziskovalce za isto delo v okviru istega projekta,
   sestavi seznam vseh podjetij, ki kotirajo na borzi in/ali imajo dobiček v letni bilanci stanja ter prejemajo sredstva iz programa Obzorje 2020, po državah;

Prihodki

102.  pozdravlja, da revizijski dokazi Računskega sodišča v glavnem kažejo, da na prihodke ne vpliva pomembna stopnja napake, in zlasti da so pregledani sistemi za lastna sredstva iz naslova BND in DDV uspešni, da so pregledani sistemi za tradicionalna lastna sredstva na splošno uspešni, ključne notranje kontrole v državah članicah, ki jih je obiskalo Računsko sodišče, pa so le delno učinkovite; pozdravlja tudi, da Računsko sodišče ni odkrilo nobenih napak pri preizkušenih transakcijah;

103.  opozarja, da je pridržek sredstvo, ki omogoča, da se dvomljiv element v podatkih o BND, ki so jih predložile države članice, popravi; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče ni odkrilo resnih težav v zvezi s pregledanimi umaknjenimi pridržki v letu 2015;

104.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da kljub doseženemu napredku pri povečevanju zanesljivosti grških podatkov o BND pridržki niso bili umaknjeni; ugotavlja, da je to edini nerešeni splošni pridržek ob koncu leta 2015, ki pokriva leti 2008 in 2009;

105.  glede carin ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so se metodologija, uporabljena pri preverjanju, ali uvozniki spoštujejo tarifne in uvozne predpise (ki vključujejo revizije po carinjenju), kakovost in rezultati med državami članicami razlikovali; ugotavlja, da je Računsko sodišče opozorilo predvsem na prekinitev triletnega obdobja zastaranja za obveščanje o carinskem dolgu v Franciji, saj se ta praksa razlikuje od prakse v drugih državah članicah in vodi do različne obravnave gospodarskih subjektov v Uniji(85);

106.  v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi ugotavlja, da je imela Komisija ob koncu leta 2015 seznam 325 nerešenih zadev v zvezi z nespoštovanjem carinskih pravil Unije, odkritih med inšpekcijskimi pregledi v državah članicah;

107.  poudarja, da je glede izkazov o carinskih dajatvah in prelevmanih na sladkor Računsko sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri upravljanju terjatev („računi B“) v državah članicah in da je Komisija ugotovila podobne pomanjkljivosti v 17 od 22 držav članic, ki jih je obiskala;

108.  poudarja, da je Računsko sodišče odkrilo tveganja, povezana z izterjavo carinskega dolga od družb, registriranih zunaj Unije, ali državljanov držav, ki niso članice Unije, in je ugotovilo več primerov iz različnih držav članic, ki niso mogle izterjati dolgov od državljanov ali podjetij, ki imajo sedež na primer v Belorusiji, na Britanskih Deviških otokih, v Rusiji, Švici, Turčiji in Ukrajini;

109.  poudarja, da bi bil lahko učinek velikih sprememb na salde BND manjši, če bi obstajala skupna politika Unije za spremembe, s katero bi se uskladil časovni načrt velikih sprememb;

110.  obžaluje, da še vedno veljajo strukturni in pravni elementi, ki so privedli do političnega incidenta ob koncu oktobra 2014 glede prispevkov nekaterih držav članic;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

111.  poziva Komisijo, naj:

   sprejme potrebne ukrepe za harmonizacijo rokov za obveščanje gospodarskih subjektov o dolgu po reviziji po carinjenju v vseh državah članicah,
   zagotovi, da bodo države članice v četrtletnih izkazih prikazovale pravilne obračune zneskov zbranih carinskih dajatev, in pripravi navodila o tem, kaj je treba evidentirati,
   v največji možni meri omogoči, da bodo države članice lahko izterjale carinske dolgove, kadar dolžniki nimajo sedeža v državi članici Unije,
   izboljša kontrolo izračunov prispevkov iz Evropskega gospodarskega prostora in Evropskega združenja za prosto trgovino ter izračuna popravnih mehanizmov in
   ustvari pogoje, potrebne za zmanjšanje učinka sprememb metod in virov, ki jih za zbiranje podatkov BND navedejo države članice;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2014(86)

112.  opozarja, da se je Komisija strinjala, da bo začela izvajati nove ukrepe v zvezi z 88 zahtevami Parlamenta iz resolucije, ki je priložena sklepu o podelitvi razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014;

113.  ugotavlja, da Komisija meni, da so bili za 227 zahtev Parlamenta zahtevani ukrepi že sprejeti ali se izvajajo, in da iz razlogov, povezanih z obstoječim pravnim in proračunskim okvirom ali njeno institucionalno vlogo oziroma pooblastili, Komisija ne more sprejeti 35 zahtev Parlamenta;

114.  obžaluje, da so odgovori Komisije občasno še vedno nejasni in dvoumni;

115.  pozdravlja, da je Komisija uresničila pet od šestih glavnih obveznosti;

116.  kljub temu vztraja, da Komisija svojim generalnim direktoratom naroči, naj objavijo vsa priporočila za posamezne države, ki so jih v sklopu evropskega semestra vključili v letna poročila o dejavnostih (šesta obveznost);

117.  poziva Komisijo, naj ponovno preuči svoje stališče predvsem glede zanesljivosti podatkov, ki jih posredujejo države članice, preglednosti končnih upravičencev do sredstev Unije, preglednosti dejavnosti odbora za etiko, boja proti korupciji in reforme upravnih struktur evropskih šol;

118.  ostro obsoja dejstvo, da Komisija ne čuti potrebe po nadaljnjem objavljanju poročila Unije o boju proti korupciji; ne glede na to, kakšne namene ima Komisija glede boja proti korupciji, meni, da ta preklic v zadnjem trenutku pošilja napačno sporočilo državam članicam in državljanom; ponovno poudarja, da je korupcija še vedno izziv za Unijo in države članice in da zato, ker ni učinkovitih ukrepov za boj proti njej, ovira gospodarsko uspešnost, pravno državo ter verodostojnost demokratičnih institucij v Uniji; poziva Komisijo, naj zaključi in objavi poročilo o boju proti korupciji za leto 2016, da bi hitro in odločno ukrepala za odpravo korupcije v državah članicah in institucijah Unije, ter naj naroči neodvisno oceno standardov boja proti korupciji v institucijah Unije samih;

119.  odločno ponovno poziva Komisijo, naj na podlagi zahtev iz stockholmskega programa vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril za merjenje ravni korupcije v državah članicah, prav tako pa naj oceni politike boja proti korupciji v državah članicah; poziva jo, naj oblikuje indeks korupcije, s katerim bi kategorizirala države članice; meni, da bi bil lahko indeks korupcije dobra osnova, na podlagi katere bi lahko Komisija pri nadzoru porabe sredstev Unije vzpostavila nadzorne mehanizme za posamezne države;

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

Strategija Evropa 2020

120.  ugotavlja, da je strokovna skupina na visoki ravni(87), ki je opravila naknadno oceno sedmega okvirnega programa, kljub ponavljajoči se stopnji napake ter zamudah pri pripravi in zaključku menila, da je bil ta uspešen; skupina na visoki ravni je zlasti poudarila, da je sedmi okvirni program:

   spodbujal znanstveno odličnost na ravni posameznikov in institucij,
   spodbujal prelomne raziskave prek novega programa Zamisli (Evropski raziskovalni svet),
   strateško pritegnil industrijo ter mala in srednja podjetja,
   okrepil nov način sodelovanja in odprt inovativni okvir,
   okrepil evropski raziskovalni prostor s spodbujanjem kulture sodelovanja in z gradnjo celovitih omrežij, ki so primerna za reševanje tematskih izzivov,
   obravnaval nekatere družbene izzive prek raziskav, tehnologije in inovacij prek programa Sodelovanje,
   spodbujal harmonizacijo nacionalnih sistemov in politik za raziskave in inovacije,
   spodbujal mobilnost raziskovalcev po Evropi: program Človeški viri je ustvaril potrebne pogoje za odprt trg dela za raziskovalce,
   spodbujal naložbe v evropske raziskovalne infrastrukture,
   dosegel kritično maso raziskav v Evropi in po svetu;

121.  obžaluje, da so bile med javnimi posveti z deležniki februarja in maja 2015, ki so bili del ocenjevanja sedmega okvirnega programa, izpostavljene naslednje pomanjkljivosti:

   veliko upravno breme ter zapletena pravna in finančna pravila,
   občutno preveliko število vlog,
   nezadostna osredotočenost na družbeni vpliv,
   preozka tematska področja in področja razpisov,
   nezadostna osredotočenost na sodelovanje industrije,
   visok prag za nove udeležence; nizka povprečna stopnja uspešnosti za predloge in prosilce v višini 19 % oziroma 22 %;
   pomanjkljivo obveščanje;

122.  globoko obžaluje, da cilj vlaganja 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) držav članic za raziskave do leta 2020 verjetno ne bo izpolnjen; zato meni, da bi bilo treba ustaviti ponavljajoče se reze v proračunu Unije v zvezi s programi za raziskave; poziva vse države članice, naj se lotijo tega izziva; poziva tudi Komisijo, naj oblikuje potrebne sklepe za vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in za naslednji večletni finančni okvir;

123.  pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri uresničevanju obveznosti v okviru Unije inovacij: do sredine leta 2014 so bile vse obveznosti dosežene oziroma so bile skoraj dosežene;

124.  pozdravlja tudi, da se je delež sredstev iz programa Obzorje 2020, namenjen malim in srednjim podjetjem, povečal z 19,4 % v letu 2014 na 23,4 % v letu 2015, in priporoča, naj se ta trend proaktivno spodbuja;

125.  meni, da je nesprejemljivo, da GD RTD ni ravnal v skladu s pozivom Parlamenta, da bi morali generalni direktorati Komisije vsa svoja priporočila za posamezno državo objavljati v letnih poročilih o dejavnostih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v 20 najpomembnejših projektih programa Obzorje 2020 sodeluje le omejeno število ozemelj;

Splošna vprašanja

126.  poudarja, da peto poglavje poročila Računskega sodišča iz leta 2015 zajema plačila na naslednjih področjih: raziskave (10,4 milijarde EUR), izobraževanje, usposabljanje, mladi in šport (1,8 milijarde EUR), vesolje (1,4 milijarde EUR), promet (1,3 milijarde EUR), drugi ukrepi in programi (1,1 milijarde EUR), energija (0,5 milijarde EUR) in konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (0,3 milijarde EUR); opaža, da so raziskave predstavljale 62 % porabe;

127.  ugotavlja, da je odgovornost za izvajanje raziskovalnih okvirnih programov razdeljena med različne generalne direktorate Komisije, izvajalske agencije, skupna podjetja in t.i. organe iz člena 185 (partnerstva z državami članicami), kar pa vse zahteva tesno usklajevanje;

128.  pojasnjuje, da se revizija Računskega sodišča skoraj izključno nanaša na plačila v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave;

129.  je zaskrbljen, da je v letnem poročilu o dejavnostih GD RTD navedeno, da do konca leta 2015 še vedno ni bilo izvedenih 1915 projektov sedmega okvirnega programa za raziskave v vrednosti 1,63 milijarde EUR; meni, da bi to lahko povzročilo zamudo pri izvajanju programa Obzorje 2020;

Upravljavski in kontrolni sistemi

130.  poudarja, da so po mnenju Računskega sodišča nadzorni in kontrolni sistemi za raziskave in druge notranje politike „deloma učinkoviti“;

131.  je zaskrbljen, da so bile v letu 2015 napake ugotovljene pri 72 od 150 transakcij (48 %), ki jih je revidiralo Računsko sodišče; na podlagi 38 napak, ki jih je Računsko sodišče količinsko opredelilo, je ocenilo, da stopnja napake znaša 4,4 %; nadalje so imeli Komisija, nacionalni organi ali neodvisni revizorji pri 16 količinsko opredeljivih napakah dovolj informacij, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, še preden so bili odhodki sprejeti; če bi bili vsi ti podatki uporabljeni za odpravo napak, bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje nižja za 0,6 %;

132.  obžaluje, da je Računsko sodišče pri 10 od 38 transakcij, v katerih so bile količinsko opredeljene napake, poročalo o napakah, ki so bile večje od 20 % preučenih postavk; meni, da teh 10 primerov (9 iz sedmega okvirnega programa za raziskave in eden iz programa za konkurenčnost in inovativnost za obdobje 2007–2013) predstavlja 77 % skupne ocenjene stopnje napake na področju „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“ v letu 2015;

133.  obžaluje, da večina količinsko opredeljenih napak, ki jih je Računsko sodišče odkrilo (33 od 38), zadeva povračilo neupravičenih stroškov dela in posrednih stroškov, ki so jih prijavili upravičenci, in da so skoraj vse napake, ki jih je Računsko sodišče odkrilo v izkazih stroškov, nastale zato, ker so si upravičenci napačno razlagali zapletena pravila o upravičenosti ali ker so napačno izračunali upravičene stroške, kar očitno kaže na to, da je treba poenostaviti pravila;

134.  pozdravlja, da se je po navedbah Računskega sodišča znatno izboljšala skladnost s pravili o javnem naročanju;

135.  sprašuje, zakaj je generalni direktor GD RTD podobno kot v prejšnjih letih ponovno podal horizontalni pridržek glede vseh zahtevkov za povračilo stroškov v sedmem okvirnem programu za raziskave (1,47 milijarde EUR); meni, da horizontalnih pridržkov na splošno ni mogoče obravnavati kot instrumenta za dobro finančno poslovodenje; vendar priznava, da nekateri deli odhodkov v okviru sedmega okvirnega programa niso bili kriti z rezervo, če je bilo tveganje (in s tem stopnja preostale napake) dokazano občutno nižje kot pri vseh odhodkih; ugotavlja, da se v okviru raziskav in tehnološkega razvoja to nanaša na odhodke posameznih skupnih podjetij; ugotavlja, da se izven GD RTD to nanaša tudi na odhodke Izvajalske agencije za raziskave v okviru programa Marie Curie in na vse odhodke Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta;

136.  je presenečen, da Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo v letu 2015 ni sodeloval v skupnem podpornem centru za raziskave in inovacije;

137.  je zaskrbljen, da po mnenju komisarja sedmega okvirnega programa za raziskave ne bo mogoče v celoti izvesti in oceniti pred letom 2020, kar bi utegnilo povzročiti zamude pri s tem povezanih prihodnjih programih; poziva Komisijo, da objavi poročilo o oceni čim prej, najpozneje pa preden predstavi raziskovalni program po programu Obzorje 2020;

Obzorje 2020

138.  ugotavlja, da so bila v okviru programa Obzorje 2020 edina vnaprejšnja plačila opravljena do konca leta 2015; opozarja Komisijo, da bi pozen začetek projekta Obzorje 2020 lahko povzročil zamudo pri izvajanju programa; svari pred finančnimi zaostanki ob koncu programa;

139.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča, da večletni programi, ki določajo politične cilje, kot sta strategija EU 2020 in program Obzorje 2020, sicer napredujejo vzporedno, vendar med njimi ni dejanske povezave(88);

140.  poleg tega obžaluje, da je v prvem poročilu o spremljanju programa Obzorje 2020 le malo informacij o sinergijah med programom in strukturnimi skladi(89); poziva Komisijo, naj poroča o vplivih teh sinergij, ko bodo na voljo rezultati programa;

141.  je močno zaskrbljen, da program Obzorje 2020 po mnenju Računskega sodišča(90) ni dovolj usmerjeno v osredotočenost na smotrnost poslovanja;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

142.  ponavlja svojo zahtevo iz resolucije o podelitvi razrešnice Komisiji(91) za leto 2014, da bi morala Komisija vsem generalnim direktoratom naročiti, naj objavijo vsa priporočila za posamezne države, ki so jih v sklopu evropskega semestra vključili v svoja letna poročila o dejavnostih;

143.  poziva države članice, naj se dodatno potrudijo za dosego cilja 3 % BDP, namenjenih za raziskave; meni, da bi to spodbudilo odličnost in inovacije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj prouči možnost, da bi predlagala pakt za znanost na lokalni, regionalni in nacionalni ravni po vzoru že obstoječe dinamike Konvencije županov; poziva države članice in Parlament, naj se potrudijo tudi v okviru proračuna Unije;

144.  poziva Komisijo, naj revidira ključni kazalnik smotrnosti „izložek inovacij EU“, saj po mnenju Komisije homogena narava kazalnika ni (...) primerna za določanje ciljev(92);

145.  poziva Komisijo, naj spremlja zlasti 16 primerov količinsko opredeljivih napak, pri katerih so imeli Komisija, nacionalni organi ali neodvisni revizorji dovolj informacij, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, preden so bili odhodki sprejeti; poleg tega jo poziva, naj svoj pristojni odbor podrobno obvesti o sprejetih popravljalnih ukrepih pred koncem oktobra 2017;

146.  poziva Komisijo, naj svoj pristojni odbor podrobno obvesti o 10 transakcijah, ki predstavljajo 77 % napak, in o sprejetih popravljalnih ukrepih;

147.  poziva Komisijo, naj posodobi svoje upravljavske in kontrolne sisteme, tako da horizontalni pridržki ne bodo več potrebni; poziva Komisijo, naj svoj pristojni odbor obvesti o ukrepih, sprejetih pred novembrom 2017;

148.  poziva Komisijo, naj skupaj z Računskim sodiščem dodatno pojasni povezave med strategijo Evropa 2020 (2010–2020), večletnim finančnim okvirom (2014–2020) in prednostnimi nalogami Komisije (2015–2019), na primer v okviru procesa strateškega načrtovanja in poročanja (2016–2020); meni, da bi to okrepilo ureditve za spremljanje in poročanje ter Komisiji omogočilo, da bi uspešno poročala o prispevku proračuna Unije k ciljem strategije Evropa 2020;

Razno

149.  je seznanjen z izključnim dodeljevanjem nepovratnih sredstev za poslovanje iz proračunske postavke 04 03 01 05 „Ukrepi obveščanja in usposabljanja za delavske organizacije“ le dvema določenima sindikalnima inštitutoma, Evropskemu sindikalnemu inštitutu in Evropskemu centru za delavska vprašanja; opominja Komisijo, da je treba nepovratna sredstva za poslovanje in okvirna partnerstva v osnovi obravnavati kot nepovratna sredstva in se bodo zanje torej uporabljali odprti razpisni postopki in objave; izraža splošno zaskrbljenost glede utemeljitve takšnih praks dodeljevanja na podlagi dejanskih monopolov ali tehnične sposobnosti organov ter visoke stopnje specializacije ali upravnih pooblastil (člen 190(1)(c) in (f) pravil uporabe); meni, da lahko zlasti dolgotrajno izključno dodeljevanje nepovratnih sredstev za poslovanje organom iz takšnih razlogov vodi v takšne dejanske monopole, visoko razvite sposobnosti, specializacijo in pooblastila, s čimer se nadalje utemelji izključno dodeljevanje nepovratnih sredstev za poslovanje na podlagi člena 190 pravil uporabe;

150.  v zvezi s tem opominja Komisijo, da je treba izjeme od pravil preglednosti in objave, določene v členu 125 in sledečih finančne uredbe, razlagati in uporabljati omejevalno; poziva Evropski parlament, Svet in Komisijo, naj si prizadevajo za jasno opredelitev časovnega okvira in obsega uporabe izjem od načel preglednosti in objave z jasnim ciljem nadaljnje omejitve njihove uporabe;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

151.  poziva Komisijo, naj izjeme od pravil preglednosti in objave, določene v členu 125 in sledečih finančne uredbe, razlaga in uporablja omejevalno; poziva Komisijo, naj jasno opredeli časovni okvir in obseg uporabe izjem od načel preglednosti in objave z jasnim ciljem nadaljnje omejitve njihove uporabe;

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Strategija Evropa 2020

152.  ugotavlja, da bo po podatkih naknadne ocene za Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad za obdobje 2007-2013(93) vsak naloženi evro v sklopu kohezijske politike do leta 2023 ustvaril 2,74 EUR dodatnega BDP; pozdravlja dejstvo, da so se sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov vlagala predvsem v inovacije za mala in srednja podjetja (32,3 milijarde EUR), splošno podporo podjetjem (21,4 milijarde EUR), strukturo za raziskave in tehnološki razvoj (17,5 milijarde EUR), naložbe v prevoz (82,2 milijarde EUR), energetske naložbe (11,8 milijarde EUR), okoljske naložbe (41,9 milijarde EUR), naložbe v kulturo in turizem (12,2 milijarde EUR) ter mestno in družbeno infrastrukturo (28,8 milijarde EUR);

153.  pozdravlja dejstvo, da sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad do določene mere uspela uravnovesiti učinke finančne krize 2007–2008, kar kaže, da bi se brez posredovanja strukturnih skladov gospodarske in socialne razlike med evropskimi regijami še bolj povečale;

154.  pozdravlja dosežke kohezijske politike, prikazane v naknadnih ocenah programskega obdobja 2007–2013, v zvezi s cilji strategije Evropa 2020:

   Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad: v okviru krovnih ciljev 1 „Zaposlovanje“ in 2 „Raziskave in razvoj ter inovacije“ je bilo ustvarjenih 41 600 raziskovalnih delovnih mest in podprtih 400 000 malih in srednjih podjetij; v okviru krovnega cilja 3 „Podnebne spremembe in energija“ je bilo ustvarjenih 3 900 MW dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;
   Evropski socialni sklad: v okviru krovnega cilja 1 „Zaposlovanje“ je vsaj 9,4 milijona oseb pridobilo zaposlitev (izmed katerih se je več kot 300 000 podprtih oseb samozaposlilo); v okviru krovnega cilja 4 „Izobraževanje“ je vsaj 8,7 milijona oseb pridobilo kvalifikacijo/potrdilo o izobrazbi;

155.  vendar ugotavlja, da se je zelo malo programov osredotočilo na rezultate ali izmerjen učinek; meni, da se ve malo ali nič o trajnostnih naložbah;

156.  vendar poudarja, da se je v letu 2015 zelo malo programov osredotočilo na rezultate ali izmerjen učinek; zato poziva Komisijo, naj na medinstitucionalni ravni določi in sprejme potreben niz kazalnikov za izvajanje proračuna glede na rezultat; meni pa, da se v tej fazi ve malo ali nič o trajnosti in evropski dodani vrednosti naložb;

157.  obžaluje, da se ga ne obvešča o ukrepih, za katere je Komisija pozvala države članice, naj jih izvajajo v okviru evropskega semestra; poziva Komisijo, naj obvesti Evropski parlament o ukrepih, ki so jih sprejele države članice v okviru evropskega semestra;

158.  je zelo zaskrbljen, da je Računsko sodišče omenilo zamude pri začetku izvajanja programskega obdobja 2014–2020 že v svojem letnem poročilu za leto 2014; opozarja, da je bilo ob koncu leta 2015 imenovanih manj kot 20 % nacionalnih organov, pristojnih za evropske strukturne in investicijske sklade;

Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad: splošna vprašanja

159.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče uskladilo poglavja v letnem poročilu z razdelki večletnega finančnega okvira; meni pa, da so sredstva v tem razdelku s finančnega vidika (Evropski sklad za regionalni razvoj: 28,3 milijarde EUR; Kohezijski sklad: 12,1 milijarde EUR; Evropski socialni sklad: 10,3 milijarde EUR) tako pomembna, da bi moralo Računsko sodišče pri revizijski strategiji ločeno prikazovati sredstva za Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad na eni ter Evropski socialni sklad na drugi strani;

160.  je zaskrbljen, ker so se zlasti ob koncu programskega obdobja države članice osredotočale na črpanje sredstev, ki so bila na voljo za posamezne države, namesto da bi si prizadevale uresničiti cilje politik; poziva Komisijo, naj pomaga najmanj uspešnim državam s tehnično pomočjo, zlasti na koncu finančnega obdobja;

161.  je zaskrbljen, saj mora 16 držav članic, ki še niso prenesle direktive o javnem naročanju(94), 19 držav članic, ki še niso prenesle direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb(95), ter 17 držav članic, ki še niso prenesle direktive o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev(96), to storiti čim prej, saj direktive omogočajo dodatne poenostavitve; poziva Komisijo, naj preverja napredek na tem področju;

162.  poudarja, kako pomembna je pobuda za zaposlovanje mladih; do konca novembra 2015 je bilo skoraj 320 000 prebivalcev vključenih v ukrepe, ki jih podpira pobuda za zaposlovanje mladih, 18 od 22 držav članic pa je začelo izvajati ukrepe v okviru te pobude; za 28 % razpoložljivih sredstev pobude za zaposlovanje mladih so bile prevzete obveznosti, za 20 % so bile podpisane pogodbe z upravičenci, 5 % pa je bilo izplačanih upravičencem; ugotavlja, da tri države članice do konca novembra 2015 še niso prevzele nikakršnih obveznosti za sredstva (Španija, Irska in Združeno kraljestvo);

163.  je seznanjen s predhodnimi rezultati izvajanja Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih v letih 2014 in 2015 ter dejstvom, da je 2,7 milijona udeležencev sodelovalo v dejavnostih Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih, vključno z 1,6 milijona brezposelnimi in 700 000 neaktivnimi osebami;

164.  obenem obžaluje, da prva študija(97) kaže tudi na pomanjkanje učinkovitosti storitev in na pomanjkljivosti pri zbiranju podatkov v nekaterih državah članicah;

Upravljavski in kontrolni sistemi

165.  ugotavlja, da je šlo pri plačilih leta 2015 v več kot 80 % za vmesna plačila za operativne programe iz programskega obdobja 2007–2013, za katere se je obdobje upravičenosti končalo 31. decembra 2015; vnaprejšnja plačila za programsko obdobje 2014–2020 so znašala približno 7,8 milijarde EUR;

166.  izraža zaskrbljenost zaradi nesprejemljivih zamud pri izplačilih pripravnikom, vključenim v instrument jamstva za mlade, v Italiji; poziva Komisijo, naj spremlja stanje in pripravi poseben akcijski načrt za države članice, ki se soočajo s tem problemom;

167.  potrjuje, da je Računsko sodišče pregledalo 223 transakcij (120 transakcij se je nanašalo na Evropski sklad za regionalni razvoj , 52 na Kohezijski sklad, 44 pa na Evropski socialni sklad);

168.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da je po podatkih Računskega sodišča ocenjena stopnja napake znašala 5,2% (leta 2014: 5,7%); je zaskrbljen, da je Računsko sodišče, enako kot prejšnja leta, ugotovilo, da so imeli nacionalni organi v 18 primerih količinsko opredeljivih napak, ki so jih naredili upravičenci, dovolj informacij, da bi napake lahko preprečili ali odkrili in popravili, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji; poziva države članice, naj uporabijo vse informacije, da bi preprečevale, odkrivale in odpravljale napake; poziva Komisijo, naj preverja, ali države članice s pomočjo informacij preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo napake; če bi se vse te informacije uporabile, bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje za 2,4 odstotne točke nižja(98);

169.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so bila na področju odhodkov Evropskega sklada za regionalni razvoj /Kohezijskega sklada glavna tveganja za pravilnost po eni strani to, da upravičenci prijavijo stroške, ki so neupravičeni v skladu z nacionalnimi pravili o upravičenosti in/ali manj številnimi določbami o upravičenosti v uredbah Unije o strukturnih skladih, po drugi strani pa neskladnost s pravili javnega naročanja Unije/nacionalnimi pravili pri dodeljevanju pogodb; Komisija je tveganje za napake na tem področju ocenila med 3 % in 5,6 %;

170.  je seznanjen, da je na področju odhodkov Evropskega socialnega sklada Računsko sodišče ugotovilo glavno tveganje za pravilnost, povezano z neopredmeteno naravo naložb v človeški kapital in s tem, da pri izvajanju projektov sodeluje več partnerjev, pogosto v manjšem obsegu; Komisija je tveganje za napake na tem področju ocenila med 3 % in 3,6 %;

171.  z obžalovanjem ugotavlja, da je eden glavnih virov napak v zvezi z odhodki za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo še vedno kršenje pravil javnega naročanja; opozarja, da resno neupoštevanje pravil javnega naročanja vključuje neupravičene neposredne oddaje naročil, dodatna dela ali storitve, neupravičeno izključitev ponudnikov in primere navzkrižja interesov ter diskriminatorna merila za izbor; meni, da za boj proti zlorabam in napakam potrebujemo politiko popolne preglednosti v zvezi s podatki o izvajalcih in podizvajalcih;

172.  poudarja, da poenostavitev, vključno s poenostavljenim obračunavanjem stroškov, zmanjšuje tveganje za napake; opozarja pa na dejstvo, da so upravni organi zaskrbljeni zaradi dodatne delovne obremenitve, pravne negotovosti in tveganja, da bi lahko nepravilnosti veljale za sistemsko napako;

173.  pozdravlja dejstvo, da so letna poročila držav članic o nadzoru skozi leta postala zanesljivejša: le v 14 primerih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj/Kohezijskega sklada je bila stopnja napake, ki so jo sporočile države članice, popravljena navzgor za več kot 2 %;

174.  obžaluje, da je bil GD REGIO primoran izdati 67 pridržkov (v prejšnjem letu 77) zaradi nezanesljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov v 13 državah članicah in pridržek v zvezi s čezmejnim programom med Grčijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo v sklopu instrumenta za predpristopno pomoč; od 67 programov s pridržkom se jih je 22 izvajalo v Španiji, 10 na Madžarskem in 7 v Grčiji; obenem se je ocenjeni finančni učinek teh pridržkov v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj/Kohezijskim skladom zmanjšal z 234 milijonov EUR v letu 2014 na 231 milijonov EUR v letu 2015;

175.  obžaluje tudi, da je GD EMPL izdal 23 pridržkov (prejšnje leto 36) zaradi nezanesljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov v 11 državah članicah; je seznanjen s tem, da se je ocenjeni finančni učinek teh pridržkov v zvezi z Evropskim socialnim skladom zmanjšal s 169,4 milijona EUR v letu 2014 na 50,3 milijona EUR v letu 2015;

176.  podpira načrte Komisije, ki meni, da je treba izboljšanje ocen učinka programov kohezijske politike uvrstiti med prednostne naloge(99); poziva Komisijo, naj pojasni, kako namerava ugotovitve vključiti v zakonodajo za naslednje programsko obdobje;

Instrumenti finančnega inženiringa

177.  ugotavlja, da so upravni organi držav članic poročali, da je ob koncu leta 2015 skupaj delovalo 1 052 instrumentov finančnega inženiringa (vključno s 77 holdinškimi skladi in 975 posebnimi skladi): 89 % je bilo instrumentov finančnega inženiringa za podjetja, 7 % za projekte razvoja mest in 4 % za sklade za energetsko učinkovitost/obnovljive vire energije;

178.  se zaveda, da so bili instrumenti finančnega inženiringa oblikovani v 25 državah članicah (vse države članice razen Irske, Luksemburga in Hrvaške) in so prejeli finančno podporo iz 188 operativnih programov, tudi iz enega operativnega programa za čezmejno sodelovanje;

179.  potrjuje, da je skupna vrednost prispevkov iz operativnih programov za instrumente finančnega inženiringa znašala 16,9 milijarde EUR, vključno z 11,7 milijarde EUR iz strukturnih skladov (Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada); prav tako priznava, da so plačila končnim prejemnikom ob koncu leta 2015 dosegla 12,7 milijarde EUR, pri čemer je bilo 8,6 milijarde EUR zagotovljene iz strukturnih skladov, kar pomeni, da je stopnja absorpcije dosegla skoraj 75 % zneska, ki se je iz operativnih programov izplačal instrumentom finančnega inženiringa;

180.  poudarja, da so prejemniki na Poljskem in Madžarskem ter v Italiji in Franciji največji upravičenci instrumentov finančnega inženiringa;

181.  se strinja s stališčem Računskega sodišča, da mora Komisija poskrbeti, da bodo vsi odhodki v zvezi s finančnimi instrumenti Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada za programsko obdobje 2007–2013 dovolj zgodaj vključeni v izjave o zaključku operativnih programov, da bodo lahko revizijski organi opravili preglede; poleg tega bi morala Komisija spodbujati vse države članice, ki so izvajale finančne instrumente, da zaradi zaključka operativnih programov opravijo posebne revizije izvajanja teh instrumentov;

182.  je močno zaskrbljen, da je finančna kompleksnost več kot 1.000 instrumentov finančnega inženiringa kriva za večino „proračunskih galaksij“, ki onemogočajo demokratično odgovornost;

Evropska investicijska banka

183.  je močno zaskrbljen zaradi v splošnem višjih stroškov in provizij za sklade, ki jih upravljata Evropska investicijska banka/Evropski investicijski sklad in ki izvajajo finančne instrumente v deljenem upravljanju, kar so razkrile ugotovitve Računskega sodišča v posebnem poročilu št. 19/2016 z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013, in Računsko sodišče spodbuja k izvedbi podobne revizije za sedanje obdobje;

184.  poziva Komisijo, naj do junija vsako leto od leta 2018 naprej predstavi poročilo o izvajanju od začetka sedanjega večletnega finančnega okvira in trenutnem stanju, vključno z doseženimi rezultati, vseh finančnih instrumentov, ki jih upravlja in izvaja skupina Evropske investicijske banka ter delujejo s sredstvi iz proračuna Unije, da bi poročilo uporabili v postopku podelitve razrešnice;

Posebni primeri

185.  ugotavlja, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) zaradi domnevnih nepravilnosti sprožil upravne preiskave, kot na primer v Nemčiji v zvezi s skupino Volkswagen zaradi škandala z emisijami, v Franciji v zvezi z Nacionalno fronto in njeno predsednico in na Češkem v zvezi s projektom, znanim pod imenom „štorkljino gnezdo“; poziva Komisijo, naj takoj po koncu preiskav obvesti pristojni odbor;

186.  je močno zaskrbljen, ker sta Računsko sodišče in GD REGIO na Madžarskem odkrila resne nepravilnosti pri gradnji 4. linije podzemne železnice v Budimpešti; na podlagi upravne preiskave OLAF, ki se je začela leta 2012 in zaradi kompleksne narave primera končala šele pred kratkim, bo morala Komisija morda izterjati 228 milijonov EUR, Evropska investicijska banka pa bo morda morala izterjati 55 milijonov EUR; nepravilnosti pri upravljanju so bile odkrite na ravni projekta; poročilo OLAF o primeru predlaga tudi nadaljnjo sodno obravnavo na Madžarskem in v Združenem kraljestvu; poziva Komisijo, naj pristojni odbor redno obvešča o doseženem napredku in sprejetih ukrepih;

187.  obžaluje, da je romunska vlada sprejela odlok, ki bi lahko preprečil učinkovit boj proti korupciji in ki bi poleg tega lahko omogočil pomilostitev politikov, vpletenih v nezakonite dejavnosti; tovrstni novi zakonodajni ukrepi bi utegnili zelo negativno vplivati na prizadevanja Komisije za zaščito finančnih interesov Unije, saj je Romunija pomembna prejemnica sredstev iz strukturnih skladov; poziva Komisijo, naj pristojni odbor seznani z ukrepi, ki jih je sprejela za obravnavo tega primera;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

188.  ponavlja svojo zahtevo iz resolucije o podelitvi razrešnice Komisiji(100) za leto 2014, da bi morala Komisija vsem generalnim direktoratom naročiti, naj objavijo vsa priporočila za posamezne države, ki so jih v sklopu evropskega semestra vključili v svoja letna poročila o dejavnostih;

189.  poziva Računsko sodišče, naj ločeno prikazuje sredstva za Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad na eni ter Evropski socialni sklad na drugi strani;

190.  poziva Komisijo, naj:

   zagotovi, da bodo upravljavski in nadzorni sistemi v 15 državah članicah(101), v katerih so bile odkrite pomanjkljivosti, okrepljeni in o svojih prizadevanjih pisno poroča pristojnemu odboru pred oktobrom 2017;
   pojasni razliko med vračljivim in nevračljivim DDV;
   poroča o sproščenih sredstvih (država, sklad, znesek) po koncu finančnega obdobja 2007–2013;
   v skladu s priporočilom Računskega sodišča pri predložitvi zakonodajnega predloga za naslednje programsko obdobje predlaga potrebne posodobitve oblike in mehanizma za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pri tem pa upošteva tudi predloge skupine na visoki ravni, zadolžene za poenostavitev, da bi se povečal prispevek kohezijske politike k reševanju razlik in neenakosti med regijami ter državami članicami Unije; poziva Komisijo, naj v zgodnji fazi pripravi sporočilo o tem vprašanju;
   za naslednje programsko obdobje določi kazalnike uspešnosti, ki jih bo laže upravljati in meriti, saj so za Parlament pregledi zakonitosti in pravilnosti enako pomembni kot uspešnost;
   predvidi popolno preglednost in dostop do dokumentacije za infrastrukturna dela, ki jih financira Unija, pri tem pa naj posebno pozornost nameni podatkom o pogodbenih izvajalcih in podizvajalcih;

191.  v celoti podpira mnenje komisarja Oettingerja, da je treba dolgoročno ponovno vključiti finančne instrumente in „proračune v senci“ pod okrilje proračuna Unije, saj bi to pomenilo, da Komisija odgovarja Parlamentu; poziva Komisijo, naj pred novembrom 2017 pripravi sporočilo o tem vprašanju;

Skupna kmetijska politika

192.  opozarja, da so sheme neposredne pomoči, uvedene z reformo skupne kmetijske politike leta 2013, začele veljati šele v letu zapadlosti 2015 in da se poročilo nanaša na odhodke v proračunskem letu 2015, povezane s prošnjami za neposredno pomoč, ki so bile vložene v letu 2014, torej zadnjem letu stare sheme skupne kmetijske politike;

Vprašanja skladnosti

193.  poudarja, da ocenjena stopnja napake Računskega sodišča v proračunskem letu 2015 za razdelek večletnega finančnega okvira 2 „Naravni viri“ znaša 2,9 %; ugotavlja, da je stopnja podobna tisti iz leta 2014, če se upošteva sprememba pristopa Računskega sodišča k napakam v zvezi z navzkrižno skladnostjo, ki niso več vključene v stopnjo napake;

194.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razmisli o prožnejši in učinkovitejši uporabi pravila notranje mobilnosti predstavnikov vodstvenih položajev, med drugim kadar sovpadajo okoliščine dolgega ostajanja na položaju, stalnih visokih stopenj napak, ki jih izpostavi Računsko sodišče, in trajnega pridržka glede rezultatov upravljanja zadevnih služb, s čimer bi povečali zanesljivost in odgovornost predstavnikov na visokih položajih;

195.  poudarja, da ocenjena napaka Računskega sodišča v zvezi s tržno in neposredno podporo znaša 2,2 %, kar je nekoliko nad pragom pomembnosti 2 % (enaka stopnja kot leta 2014), medtem ko na področju razvoja podeželja in drugih politik ocenjena stopnja napake ostaja s 5,3 % visoka, a vseeno nižja od 6 %, kolikor je znašala ocena iz prejšnjega leta;

196.  poudarja, da je skoraj do vseh napak na področju neposredne podpore prišlo zaradi previsokih zneskov pri navedbi upravičenih zemljišč, čeprav se je zanesljivost podatkov v identifikacijskem sistemu za zemljišča v zadnjih letih vseskozi izboljševala, in izpostavlja, da je bilo na področju razvoja podeželja polovica napak posledica neupravičenosti upravičenca ali projekta, 28 % težav pri javnih naročilih in 8 % kršitev kmetijskih in okoljskih obveznosti;

197.  močno obžaluje, da nacionalni organi na obeh področjih, tako v zvezi z neposredno podporo kot razvojem podeželja, niso zmanjšali stopnje napake v bližino ali pod prag pomembnosti(102), saj so imeli bodisi dovolj informacij, da bi lahko odkrili napako, ali pa so napako zakrivili sami; poziva države članice, naj uporabijo vse razpoložljive informacije, da bi preprečile, odkrile in popravile kakršne koli napake ter ustrezno ukrepale;

198.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija občutno zmanjšala število nerešenih postopkov potrjevanja skladnosti, in sicer s 192 v letu 2014 na 34 v letu 2015, in da po spremembi zakonodaje, ki je bila namenjena poenostavitvi postopka, zdaj zaradi upoštevanja notranjih in zunanjih rokov natančneje spremlja ciklus revizij;

Organi upravljanja

199.  obžaluje, da je Računsko sodišče odkrilo pomanjkljivosti pri nekaterih osrednjih nadzornih funkcijah plačilnih agencij v državah članicah, ki so povezane z:

   (a) za Evropski kmetijski jamstveni sklad:
   v zvezi z identifikacijskim sistemom za zemljišča z upravnimi kontrolami;
   kakovostjo inšpekcijskih pregledov na kraju samem;
   pomanjkljivo doslednostjo pri opredeljevanju parametrov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč (DKOS) ter
   postopki izterjave nepravilnih plačil;
   (b) za podporo za razvoj podeželja:
   s pomanjkljivostmi pri upravnih pregledih, povezanih s pogoji za upravičenost, zlasti na področju javnih naročil;
   (c) v zvezi z navzkrižno skladnostjo z zanesljivostjo kontrolnih statističnih podatkov in vzorčenja;

Zanesljivost podatkov, ki jih sporočijo države članice

200.  ugotavlja, da so v letu 2015 certifikacijski organi prvič morali ugotoviti zakonitost in pravilnost odhodkov; obžaluje, da se je Komisija lahko le delno opirala na delo teh organov, saj so bile opazne očitne pomanjkljivosti v metodologiji in izvajanju, na primer:

   neustrezne revizijske strategije;
   premajhni vzorci;
   nezadostne veščine in pomanjkljivo strokovno znanje revizorjev certifikacijskih organov;

201.  močno obžaluje, da je še vedno opaziti težave z zanesljivostjo podatkov, ki jih sporočajo države članice, na primer:

   (a) pri neposrednih plačilih:
   GD AGRI je opravil prilagoditve (povečanja) za 12 od 69 plačilnih agencij s stopnjo napake nad 2 %, (pri čemer pa nobena ni presegala 5 %), medtem ko je zgolj ena plačilna agencija oddala izjavo s pridržki;
   GD AGRI je izdal pridržke za 10 plačilnih agencij: 3 za Španijo, po enega za Francijo, Bolgarijo, Ciper, Italijo (Kalabrija), Romunijo ter po enega za Španijo in Francijo v zvezi s programom POSEI (Programme d'Options Spécifiques à l'Éloignement et à l'Insularité za najbolj oddaljene regije);
   (b) za podeželje:
   GD AGRI je opravil prilagoditve (povečanja) za 36 od 72 plačilnih agencij, v 14 primerih pa je bila prilagojena stopnja napake nad 5%;
   GD AGRI je izdal pridržke za 24 plačilnih agencij iz 18 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka republika, Danska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija (4 plačilne agencije), Latvija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Švedska, Španija (3 plačilne agencije) in Združeno kraljestvo (2 plačilni agenciji);
   GD AGRI je prav tako izdal pridržke v zvezi z javnimi naročili v dveh državah članicah: Nemčiji in Španiji;

202.  poudarja, da se za Evropski kmetijski jamstveni sklad stopnja napake, ki jo je ugotovil GD AGRI, razlikuje od stopnje napake iz podatkov Računskega sodišča(103), medtem ko je za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prilagojena stopnja napake 4,99 %, ki jo je navedel GD AGRI, v grobem v skladu z ocenjeno stopnjo napake Računskega sodišča;

Vprašanja uspešnosti

203.  ugotavlja, da je Računsko sodišče enako kot leta 2014 preučilo vprašanja uspešnosti izbranih transakcij na področju razvoja podeželja, in je zaskrbljen nad dejstvom, da pri 44 % projektov ni bilo zadostnih dokazov za upravičenost stroškov, pa tudi nad pomanjkljivostmi pri izbiri ukrepov in projektov, vključno z ohlapnimi povezavami s cilji programa Evropa 2020; poziva Komisijo, naj sprejme vse možne ukrepe za izboljšanje tega zaskrbljujočega stanja;

Ključni kazalniki uspešnosti

204.  je zaskrbljen zaradi zanesljivosti podatkov, na podlagi katerih Komisija meri ključni kazalnik uspešnosti 1, kakor ga je opredelil GD AGRI, o faktorskem dohodku v kmetijstvu; verjame, da trenutni trend kmetovanja ob delu zaradi nizkih cen primarnih proizvodov ni ustrezno upoštevan, in zlasti ugotavlja, da:

   (a) Komisija ne more posredovati natančnih podatkov o kmetih, ki so v letu 2015 opustili dejavnost zaradi krize v sektorju mleka in svinjine, saj „nima na voljo podatkov o novih kmetih niti o številu kmetov, ki so zapustili sektor“ (pisni vprašanji 1 in 3 na zaslišanju komisarja Hogana 29. novembra 2016);
   (b) je leto 2013 zadnje leto, za katerega so na voljo podatki o številu kmetij: 10 841 000 kmetij z enim kmetom;
   (c) je v okviru prvega stebra SKP v letu 2015 prejelo podporo 7 246 694 kmetov iz Unije in 127 268 prejemnikov, ki so prejeli podporo v okviru drugih tržnih ukrepov;
   (d) faktorski dohodek v kmetijstvu se izračuna za „letno delovno enoto“, ki ustreza delu, ki ga opravi ena oseba, zaposlena za poln delovni čas v kmetijskem podjetju, pri čemer je skupna kmetijska delovna sila v 28 državah članicah v letu 2013 ustrezala 9,5 milijona letnim delovnim enotam, od česar je bilo 8,7 milijona (92 %) redno zaposlenih(104)(105);
   (e) je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 1/2016 prišlo do zaključka, da sistem Komisije za merjenje smotrnosti SKP v zvezi z dohodki kmetov ni dovolj dobro zasnovan, kakovost in količina statističnih podatkov, ki se uporabljajo za analizo dohodkov kmetov, pa ima pomembne omejitve;

205.  se boji, da Komisija ni dovolj dobro opremljena, da bi lahko vsako leto pripravila celovite podatke o ključnem kazalniku uspešnosti 1 ter posledično natančno in celovito spremljala razvoj dohodkov kmetov;

206.  meni, da ključni kazalnik uspešnosti 4 o stopnji zaposlenosti v razvoju podeželja ni relevanten, glede na to, da nanjo ne vplivajo zgolj ukrepi SKP in da je cilj ohranjanja in ustvarjanja delovnih mest na podeželju naveden tudi v več drugih instrumentih, predvsem drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladih;

Poštena SKP

207.  poudarja, da so pri povprečnih dohodkih kmetov ogromne razlike med državami članicami(106), in opozarja, da je lani Parlament ugotovil, da je „nevzdržno, da ima 44,7 % vseh kmetij v Uniji dohodek nižji od 4000 EUR letno, da v povprečju 80 % upravičencev do neposredne podpore v okviru SKP prejema približno 20 % plačil in da 79 % upravičencev do neposredne podpore v okviru SKP prejme 5000 EUR ali manj letno“(107);

208.  ugotavlja, da je generalni direktor GD AGRI eno stran letnega poročila o dejavnostih za leto 2015 namenil trendom pri porazdelitvi neposrednih plačil, in ponovno poudarja, da lahko države članice po lastni presoji uporabijo možnosti za prerazporeditev subvencij v okviru SKP, uvedenih z reformo SKP leta 2013;

209.  meni, da neposredna plačila ne morejo v celoti odigrati vloge mehanizma varnostne mreže za stabilizacijo dohodka kmetij, zlasti manjših, saj zaradi trenutne porazdelitve plačil 20% vseh kmetij v Uniji prejme 80% vseh neposrednih plačil, kar ne odraža stopnje proizvodnje in je posledica tega, da države članice pri plačilih še naprej izhajajo iz zgodovinskih meril, čeprav priznava, da je velikost kmetije, torej ali gre za majhno ali veliko kmetijo, odvisna od države članice; meni, da večje kmetije v obdobju nestabilnosti dohodkov ne potrebujejo nujno enake stopnje podpore za stabilizacijo dohodkov kot manjše kmetije, saj lahko izkoristijo ekonomijo obsega, zaradi katere so lahko bolj odporne; meni, da bi uvedba zgornje meje za neposredna plačila, kot jo je sprva predlagala Komisija in podprl Parlament, lahko zagotovila zadostna finančna sredstva, da bi bila SKP pravičnejša;

Biogorivo

210.  poudarja, da glede na ugotovitve Računskega sodišča v posebnem poročilu št. 18/2016 o sistemu Unije za certificiranje trajnostnih biogoriv certifikacijski sistem Unije ni povsem zanesljiv in je izpostavljen goljufijam, saj je Komisija odobrila različne prostovoljne sheme brez ustreznega postopka preverjanja, s katerimi bi se zagotovilo, da biogorivo, proizvedeno iz odpadkov, dejansko izvira iz odpadkov;

Poenostavitev

211.  vztraja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 25/2016 preverilo, ali je identifikacijski sistem za zemljišča državam članicam omogočal, da so zanesljivo preverile izmero in upravičenost zemljišč, ki so jih prijavili kmetje, ter ali se je sisteme prilagajalo, da bi ustrezali zahtevam SKP za obdobje 2014–2020, zlasti v zvezi z obveznostmi zelene komponente;

212.  je zaskrbljen zaradi zaključka Računskega sodišča, da je bilo maja 2015 opravljenih šest pomembnih sprememb, ki bi utegnile vplivati na identifikacijski sistem za zemljišča, in da je zapletenost pravil in postopkov, potrebnih za spremembe, še dodatno povečala upravno obremenitev držav članic;

Češka plačilna agencija

213.  poziva Komisijo, naj pospeši postopek potrjevanja skladnosti, ki ga je začela 8. januarja 2016, da bi pridobila natančne in točne informacije o nevarnosti navzkrižja interesov pri državnem kmetijskem intervencijskem skladu v Češki republiki; ugotavlja, da mora plačilna agencija odpraviti navzkrižje interesov, sicer ji lahko pristojni organ odvzame akreditacijo ali Komisija naloži finančne popravke, in poziva Komisijo, naj Parlament brez odlašanja obvesti, če bo GD AGRI OLAF-u ob koncu kakršnega koli postopka potrjevanja skladnosti posredoval informacije o morebitnih primerih goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Unije;

Poizvedba glede potrditve skladnosti

214.   meni, da bi morala Komisija poenostavitev SKP in zmanjšanje upravne obremenitve upravičencev in plačilnih agencij v prihodnjih letih uvrstiti med prednostne naloge; meni tudi, da bi morala Komisija stremeti k ohranitvi pozitivnega trenda pri učinkovitosti upravljanja SKP in stopenj napak v SKP, pri tem pa se osredotočati na ohranjanje korektivne zmogljivosti in korektivne ukrepe držav članic ter se vzdržati sprožitve ali nadaljevanja manj pomembnih poizvedb glede potrditve skladnosti;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

215.  poziva Komisijo, naj:

   (a) si še naprej prizadeva za ukrepanje v primerih, v katerih nacionalna zakonodaja ni v skladu z zakonodajo Unije, vključno z vsemi pravnimi sredstvi, ki jih ima na voljo, zlasti ustavitvijo plačil;
   (b) vsako leto spremlja rezultate ocen kakovosti identifikacijskega sistema za zemljišča, ki jih izvajajo države članice, ter preveri, ali vse države članice z negativno oceno dejansko sprejmejo potrebne popravljalne ukrepe;
   (c) znova preuči pravni okvir identifikacijskega sistema za zemljišča, da bi za naslednje obdobje skupne kmetijske politike poenostavila in racionalizirala nekatera pravila, povezana s tem sistemom, npr. s ponovnim razmislekom, ali sta dvoodstotni prag stabilnosti in pravilo 100 dreves potrebna;
   (d) zagotovi, da bodo vsi akcijski načrti držav članic za obravnavo napak na področju razvoja podeželja vključevali uspešne ukrepe na področju javnega naročanja;
   (e) spremlja in dejavno podpira certifikacijske organe pri izboljševanju njihovega dela in metodologije v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo odhodkov ter zlasti pri podajanju kakovostnih in obsežnih mnenj o zakonitosti in pravilnosti odhodkov SKP, da lahko Komisija na podlagi teh mnenj ugotovi zanesljivost kontrolnih podatkov plačilnih agencij oziroma po potrebi oceni potrebne prilagoditve stopnje napake plačilnih agencij, da bi se pri odhodkih za kmetijstvo izvajal enoten revizijski pristop;
   (f) posodobi revizijski priročnik GD AGRI z vključitvijo podrobnih revizijskih postopkov in zahtev v zvezi z dokumentacijo za preverjanje podatkov, ki jih predložijo države članice in ki se uporabljajo za izračun finančnih popravkov;
   (g) sprejme potrebne ukrepe, da bi od držav članic pridobila natančne in celovite podatke o številu kmetov v Uniji in o dohodkih kmetov, da bi resnično merila in spremljala ključni kazalnik uspešnosti 1, omenjen v letnem poročilu o dejavnostih generalnega direktorja GD AGRI, ki zadeva kmetijski dohodek;
   (h) ponovno opredeli ključni kazalnik uspešnosti 4, ki zadeva zaposlovanje na podeželju, da bi poudarila poseben učinek ukrepov SKP na zaposlovanje na teh območjih;
   (i) sproži redne razprave med državami članicami in Svetom glede izvajanja določb za prerazporejanje neposrednih plačil med upravičence, sprejetih z reformo SKP leta 2013, in v celoti poroča o napredku na tem področju v letnem poročilu o dejavnostih GD AGRI(108);
   (j) v kontekstu svojih razmišljanj o poenostavljeni in posodobljeni SKP oceni, ali je shema neposrednih plačil ustrezno zasnovana za stabilizacijo dohodkov vseh kmetov ali če bi drugače zasnovana politika oziroma način razporejanja neposrednih plačil utegnil privesti do boljšega prilagajanja javnih sredstev za te cilje;
   (k) občutno spremeni sistem certificiranja trajnostnih biogoriv in zlasti učinkovito preverja, da evropski pridelovalci surovin za biogoriva izpolnjujejo okoljske zahteve Unije na področju kmetijstva in zagotavljajo zadostne dokaze glede izvora odpadkov in ostankov, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv, ter oceni, če upravljanje prostovoljnih shem zmanjšuje tveganje navzkrižja interesov;
   (l) odpravi prag, pod katerim v razponu od 50 000 do 100 000 EUR ni treba izvajati poizvedb glede potrditve skladnost v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013(109);
   (m) ponovno razmisli o uvedbi zavezujoče zgornje meje za neposredna plačila;

Evropa v svetu

Stopnje napak

216.  poudarja, da Računsko sodišče ugotavlja, da na porabo za „Evropo v svetu“ vpliva pomembna stopnja napake, pri čemer je ocenjena stopnja napake 2,8 %, (2,7 % leta 2014);

217.  obžaluje, da je bila pri izključitvi transakcij z več donatorji in transakcij v zvezi s proračunsko podporo ugotovljena 3,8-odstotna stopnja napake za specifične transakcije, ki jih neposredno upravlja Komisija (3,7 % leta 2014);

218.  je seznanjen, da bi v primeru, ko bi bile vse informacije, s katerimi razpolaga Komisija (in revizorji, ki jih imenuje Komisija), uporabljene za odpravo napak, stopnja napake za poglavje Evropa v svetu nižja za 1,6 odstotne točke; poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive informacije, da bi preprečila, odkrila in popravila kakršne koli napake ter ustrezno ukrepala;

219.  poudarja, da so bile transakcije v zvezi s proračunsko podporo, ki jih je preverilo Računsko sodišče, brez napak v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo;

220.  poudarja, da najpomembnejša vrsta napake, ki predstavlja 33 % ocenjene stopnje napake, zadeva odhodke, ki jih ni bilo: t.j. odhodke, ki v trenutku, ko jih je Komisija sprejela in v nekaterih primerih obračunala, še niso nastali;

221.  poudarja, da najpogostejša vrsta napake, ki predstavlja 32 % ocenjene stopnje napake, zadeva neupravičene odhodke, t. j.

   (a) odhodke, povezane z dejavnostmi, ki niso zajete v pogodbah, ali odhodke, ki so nastali zunaj obdobja upravičenosti;
   (b) neupoštevanje pravila o poreklu;
   (c) neupravičene davke in posredne stroške, ki so bili napačno zaračunani kot neposredni stroški;

Izjava o zanesljivosti

222.  spominja, da generalni direktor generalnega direktorata za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR) v svoji izjavi o zanesljivosti meni, da je pri obeh finančnih instrumentih, s katerima upravlja GD NEAR - evropski instrument sosedstva in instrument za predpristopno pomoč, finančna izpostavljenost zaradi zneska, pri katerem obstaja tveganje, pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, povprečna ugotovljena stopnja napake za celoten generalni direktorat pa znaša 1,12 %;

223.  obžaluje, da ta izjava ni skladna z revizijskim delom Računskega sodišča, in ugotavlja, da GD NEAR v svojem poročilu priznava, da je treba dodatno izboljšati pristop, ki ga uporablja;

224.  še zlasti ugotavlja, da je GD NEAR izračunal stopnjo preostale napake za 90 % svojih odhodkov in tako prišel do treh stopenj: stopnje preostale napake za neposredno upravljanje instrumenta za predpristopno pomoč, stopnje preostale napake za posredno upravljanje instrumenta za predpristopno pomoč in stopnje preostale napake za evropski instrument sosedstva, ki zajema vse načine upravljanja; za preostalih 10 % odhodkov je GD NEAR uporabil druge vire zagotovil;

225.  poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da izračun stopnje preostale napake za „posredno upravljanje, ki ga izvajajo države upravičenke“, ki združuje rezultate nestatističnega vzorčenja revizijskih organov z zgodovinsko stopnjo preostale napake, ki jo je izračunal GD NEAR, ni dovolj reprezentativen in ne zagotavlja natančnih informacij o znesku plačil, pri katerih obstaja tveganje; poudarja, da po mnenju Računskega sodišča obstaja tveganje, da je z izračunom stopnja napake prenizko ocenjena, kar utegne vplivati na zagotovilo generalnega direktorja;

226.  pozdravlja dejstvo, da je generalni direktor GD DEVCO končal nekdanjo prakso splošnega pridržka v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij za vse dejavnosti GD DEVCO in da je po priporočilih Parlamenta v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2015 podal izjavo o zanesljivosti, v kateri razlikuje tveganja;

227.  ugotavlja, da je bil podan poseben pridržek za mirovno pomoč za Afriko zaradi slabosti pri kontroli, ki jih je ugotovila služba Komisije za notranjo revizijo; meni, da je bilo treba tak pridržek podati prej, saj so bile ugotovljene pomanjkljivosti prisotne že od vzpostavitve te pomoči leta 2004; poudarja, da je praksa splošnega pridržka za vse dejavnosti GD DEVCO očitno prispevala k premajhni preglednosti finančnega poslovodenja GD DEVCO;

228.  ugotavlja, da je GD DEVCO ocenil, da je tveganje visoko na dveh področjih porabe:

   (i) pri nepovratnih sredstvih, za katera se uporablja neposredno upravljanje;
   (ii) pri posrednem upravljanju z mednarodnimi organizacijami;

vendar se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da bi bil lahko upravičen pridržek, kar zadeva posredno upravljanje z državami upravičenkami, še posebej, ker bi bila za nepovratna sredstva, ki jih posredno izvršujejo države upravičenke, potrebna podobna stopnja analize tveganja kot za nepovratna sredstva, ki se izvršujejo neposredno;

229.  poudarja, da ugotovitve Računskega sodišča (glej odstavke 48–50 poročila Računskega sodišča za leto 2015 o Evropskem razvojnem skladu) kažejo, da je bila popravna zmogljivost GD DEVCO precenjena, saj iz izračuna povprečnega letnega zneska izdanih nalogov za izterjavo za napake in nepravilnosti med letoma 2009 in 2015 niso bile izključene izterjave neporabljenega predfinanciranja in natečene obresti ter razveljavitve izdanih nalogov za izterjavo;

Slabosti v kontrolnih sistemih in sistemih preprečevanja

230.  poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo slabosti v kontrolnih sistemih Komisije, in sicer:

   revizorji, ki so jih imenovali upravičenci, pri preverjanju odhodkov v nekaterih primerih niso odkrili napak, zaradi česar je Komisija sprejela neupravičene stroške,
   odkrite so bile zamude Komisije pri potrditvi, odobritvi in plačilu odhodkov,
   posebna pravila o stroških, določenih kot povprečnine ali na podlagi pavšalne stopnje, ki jih je pripravila Komisija v zvezi z instrumentom tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva), so bila oblikovana tako, da so ustvarjala tveganje, da bi imel partner države članice, ki izvaja pogodbo, dobiček;

Poročila o upravljanju zunanje pomoči

231.  ponovno obžaluje, da se poročila o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravljajo vodje delegacij Unije, ne prilagajo k letnim poročilom o dejavnostih GD DEVCO in GD NEAR, kot določa člen 67(3) finančne uredbe; obžaluje, da se sistematično obravnavajo kot zaupna, čeprav člen 67(3) finančne uredbe določa, da „se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno‟;

232.  je seznanjen, da je GD NEAR prvič opravil analizo ključnih kazalnikov uspešnosti, zato ni mogoče sklepati o „trendih“, in ugotavlja, da za leto 2015 ni bilo izračunanih pet ključnih kazalnikov uspešnosti za GD NEAR;

233.  poudarja, da:

   (a) se je uspešnost delegacij na splošno izboljšala, kar je mogoče izmeriti s povprečnim uresničevanjem meril po delegaciji;
   (b) se je skupna vrednost portfelja projektov, s katerimi upravljajo delegacije, zmanjšala s 30 milijard EUR na 27,1 milijarde EUR, in da
   (c) se je delež projektov s težavami pri izvajanju zmanjšal s 53,5 % na 39,7 %;

234.  poudarja, da gre pri (i) instrumentu za stabilnost, (ii) instrumentu MIDEAST in (iii) Evropskem razvojnem skladu še vedno za programe z zaskrbljujoče visokimi ravnmi težav pri izvrševanju ter da za nesprejemljive tri od štirih porabljenih eurov v okviru Evropskega razvojnega sklada obstaja tveganje, da ne bodo dosegli svojega cilja ali bodo zamujali;

235.  ugotavlja, da so vodje delegacij sporočili informacije o 3782 projektih z obveznostmi v znesku 27,41 milijarde EUR in da:

   (a) je 800 projektov (21,2 %) v vrednosti 9,76 milijarde EUR (35,6 % celotnega portfelja projektov) izpostavljenih določeni vrsti tveganja pri realizaciji – bodisi predhodnega tveganja pri realizaciji ali sprotnega tveganja pri realizaciji; projekti, ki se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada predstavljajo 72 % skupnega zneska, za katerega obstaja tveganje (7 milijard EUR);
   (b) za 648 projektov (17,1 %) v vrednosti 6 milijard EUR (22 % celotnega portfelja projektov) obstaja tveganje zamud; projekti, ki se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada predstavljajo dve tretjini vseh projektov z zamudo;
   (c) za 1125 projektov (29,75 %) v vrednosti 10,89 milijarde EUR (39,71 %) obstaja tveganje, da ne bodo dosegli svojega cilja ali bo njihovo izvajanje zamujalo; Evropski razvojni sklad predstavlja 71 % od tega zneska 10,8 milijard EUR;

236.  pozdravlja, da je Komisija prvič povprašala vodje delegacij Unije o predhodnem tveganju pri projektih, kar lahko predstavlja prvi korak na poti v centraliziran proces obvladovanja tveganj; priporoča, naj Komisija na podlagi razpoložljivih informacij o zahtevnih področjih, na katerih utegnejo delovati delegacije, poglobi svoj dialog z delegacijami o tem, kako obvladovati tveganja v fazi izvajanja projektov;

237.  je seznanjen, da so štiri najmanj uspešne delegacije, za katere je odgovoren GD DEVCO, tiste v Jemnu, Srednjeafriški republiki, Gabonu in Mavretaniji, štiri najmanj uspešne delegacije, za katere je odgovoren GD NEAR, pa so tiste v Siriji, Egiptu, Albaniji in na Kosovu;

238.  pričakuje, da bo GD DEVCO napredoval pri uresničevanju naslednjih prednostnih nalog v letu 2016 in o tem poročal v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2016:

   (a) povečanje natančnosti finančnih napovedi o sklepih in pogodbah;
   (b) povečanje odstotka plačil, opravljenih v obdobju 30 dni;
   (c) povečanje učinkovitosti kontrol;
   (d) izboljšanje uspešnosti vseh delegacij, ki so imele v letu 2015 manj kot 60 % svojih ključnih kazalnikov uspešnosti označenih „zeleno“, zlasti s sprejetjem akcijskih načrtov in informacijskih sistemov;

239.  pričakuje, da bo GD NEAR uresničil naslednje prednostne naloge v letu 2016 in o tem poročal v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2016:

   (a) uvedba petih ključnih kazalnikov uspešnosti, ki jih ni bilo v poročilu o upravljanju zunanje pomoči za leto 2015;
   (b) izboljšanje možnosti spremljanja ključnih kazalnikov uspešnosti;

Poraba Unije za migracije in azil v državah sosedstva

240.  poudarja, da je pomemben vidik zunanjih odnosov Unije tudi to, da bi moral biti boj proti revščini namenjen tudi ustvarjanju pogojev za preprečevanje nenadzorovanega pritoka migrantov brez urejenega statusa v Evropo;

241.  podpira glavne ugotovitve v posebnem poročilu Računskega sodišča št. 9/2016 o porabi EU na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva do leta 2014 in predvsem poudarja, da sedanja razdrobljenost instrumentov ovira parlamentarni nadzor nad (i) načinom porabe sredstev in (i) ugotavljanjem odgovornosti, zato je težko natančno oceniti finančne zneske, dejansko porabljene za zunanje ukrepe na področju migracij;

Svetovna banka

242.  glede na zaskrbljujoče informacije, ki jih je 2. decembra 2016 objavil Politico, o „strahu pred navzkrižjem interesov v zvezi z Georgievo in Svetovno banko“ opozarja, da je Parlament v svoji zadnji resoluciji o razrešnici glede proračuna Komisije za leto 2014 pozval Komisijo, naj do konca leta 2017 pregleda kodeks ravnanja za komisarje in med drugim opredeli, kaj predstavlja navzkrižje interesov; poudarja, da brez podrobne opredelitve, kaj pomeni navzkrižje interesov, Parlament ne bo mogel pravilno, pošteno in dosledno presojati, ali obstaja dejansko ali možno navzkrižje interesov;

243.  meni, da bo nova shema financiranja, ki jo je Komisija sklenila s Svetovno banko(110), njen namen pa je nadomestiti pavšalno pristojbino za upravljanje s kompleksnejšo formulo in predvsem predvideti, da bi se utegnila za nekatere projekte, ki jih izvaja Svetovna banka, zaračunati pristojbina v višini 17% za stroške osebja in svetovalcev, verjetno škodila proračunu Unije in bi lahko povzročila, da bodo plačila presegala zgornjo mejo v višini 7 % za pristojbine za upravljanje, kar pa je v nasprotju s členom 124(4) finančne uredbe;

244.  poudarja, da se pristojbina za upravljanje, izplačana Svetovni banki, ne bo uporabila za razvojne in sodelovalne projekte; se sprašuje, zakaj bi morala Komisija plačevati Svetovni banki za bančne dejavnosti, ki so v središču njenega poslanstva.

Organizacija International Management Group

245.  čestita Komisiji za rešitev zadeve T-381/15 z dne 2. februarja 2017; poziva k posredovanju informacije, katere pogodbe z organizacijo International Management Group se še izvajajo;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

246.  poziva:

   GD DEVCO ter GD NEAR, naj izboljšata kakovost preverjanj odhodkov, ki jih naročijo upravičenci, in sicer z uvedbo novih ukrepov, kot sta uporaba tabel za oceno kakovosti dela revizorjev, ki jih naročijo upravičenci, in revizija nalog in pristojnosti revizorjev,
   GD NEAR, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da je financiranje, ki se zagotavlja z instrumentom tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, skladno z načelom neprofitnosti in načelom dobrega finančnega poslovodenja,
   GD NEAR, naj spremeni metodologijo za izračun stopnje preostale napake, da bi za plačila v okviru posrednega upravljanja instrumenta za predpristopno pomoč zagotovil statistično točne informacije o znesku, pri katerem obstaja tveganje;
   GD DEVCO, naj spremeni oceno svoje prihodnje popravne zmogljivosti, tako da iz nje izključi izterjave neporabljenega predfinanciranja in natečenih obresti ter razveljavitve izdanih nalogov za izterjavo,
   GD DEVCO in GD NEAR, naj objavita poročila o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravijo vodje delegacij Unije in priložijo k letnim poročilom o dejavnostih, kakor predvideva člen 67(3) finančne uredbe, in v letnih poročilih o dejavnostih navedeta ukrepe, ki sta jih sprejela, da bi rešila težave z izvajanjem v delegacijah, zmanjšala zamude in poenostavila programe,
   Komisijo, naj objavi izjave vodij delegacij Unije o zanesljivosti,
   Komisijo, naj:
   (i) pojasni cilje;
   (ii) razvije, razširi in izboljša okvir za merjenje uspešnosti politik na področju migracij in azila v državah sosedstva;
   (iii) ciljno usmeri razpoložljive finančne vire na jasno določene in količinsko opredeljene ciljne prednostne naloge in
   (iv) dodatno utrdi povezavo med razvojem in migracijami;
   Komisijo, naj v kodeks ravnanja za komisarje vključi opredelitev navzkrižja interesov, naj temeljito premisli o potrebi, da se v sheme financiranja z mednarodnimi organizacijami in pooblaščenimi subjekti vključijo določbe o prejemkih osebja, povezanih z dejavnostmi, ki so v samem središču njihovega poslanstva, in da naj do konca leta 2017 Parlamentu posreduje svoje premisleke v zvezi s tem, pa tudi v zvezi z učinkom uporabe nove politike za povračilo stroškov;

Migracije in varnost

247.  pozdravlja, da se je Računsko sodišče migracijske in varnostne politike – glede na politično občutljivost te teme – prvič lotilo v drugem delu poglavja 8 svojega letnega poročila; ugotavlja, da to področje z 0,8 milijarde EUR predstavlja majhen, a vse večji del proračuna Unije;

248.  obžaluje dejstvo, da Računsko sodišče v zvezi s tem področjem politike ni omenilo nobene stopnje napake, medtem ko generalni direktor GD HOME v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2015 ocenjuje, da stopnja preostale večletne napake za nepovratna sredstva, ki niso namenjena za raziskave in s katerimi neposredno upravlja GD HOME, znaša 2,88 %;

249.  se strinja s pomisleki Računskega sodišča glede tega, da revizije na področju solidarnosti in upravljanja migracijskih tokov, ki jih je izvedla Komisija, niso obsegale preizkusov kontrol večine ključnih procesov in da zato obstaja tveganje, da je Komisija za nekatere letne programe z neuspešnimi kontrolnimi sistemi menila, da dajejo razumno zagotovilo, zato njene naknadne revizije ne bodo osredotočene nanje;

250.  želi spomniti, da je GD HOME za obdobje 2007–2013 odkril pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora Evropskega sklada za begunce, Evropskega sklada za vračanje, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in Sklada za zunanje meje v Češki republiki, Nemčiji, Franciji in na Poljskem;

251.  meni, da ključni kazalnik uspešnosti št. 1, vključen v letno poročilo o dejavnostih GD HOME za leto 2015, ni relevanten, saj upravljanje GD HOME ni bistveno vplivalo na stopnjo vračanja migrantov brez urejenega statusa v tretje države;

252.  obžaluje, da Komisija meni, da je težko, če ne nemogoče, pripraviti oceno stroškov, plačanih za migrante/prosilce za azil po državah, saj upravljanje migracijskih tokov zajema širok nabor dejavnosti(111);

253.  poziva Računsko sodišče, naj organu za proračunski nadzor v svojem letnem poročilu za leto 2016 sporoči najverjetnejšo stopnjo napake v zvezi z migracijsko in varnostno politiko in naj oceni zmogljivosti služb Komisije za odpravljanje napak na tem področju politike;

254.  je zaskrbljen zaradi nadzora sredstev za begunce, ki jih države članice pogosto dodelijo v izrednih razmerah, ne da bi pri tem upoštevale veljavne predpise; meni, da je ključnega pomena, da Komisija zagotovi bolj strog sistem nadzora, tudi zaradi zagotovitve spoštovanja človekovih pravic beguncev in prosilcev za azil;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

255.  priporoča, naj GD HOME:

   (a) v svojem letnem poročilu o dejavnostih skrbno količinsko opredeli in analizira vrsto ugotovljenih napak in zagotovi več informacij o tem, kako zanesljive so njegove „zmogljivosti za odpravljanje napak“;
   (b) pri upravljanju svojih sredstev spodbuja uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov, uporabo pavšalnih zneskov in standardiziranih „stroškov na enoto“;
   (c) skrbno upošteva pretekle izkušnje glede pomanjkljivosti, ugotovljenih pri upravljanju Evropskega sklada za begunce, Evropskega sklada za vračanje, Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013;
   (d) proračunskemu organu in organu za proračunski nadzor predloži kar najbolj natančne podatke o stroških, plačanih za migrante/prosilce za azil, ter tako konkretno utemelji zneske iz proračunskih zahtevkov za financiranje programov, ob hkratnem priznavanju neprecenljive vrednosti vsakega in vseh človeških življenj;
   (e) preizkusi učinkovitost notranjih kontrolnih sistemov, ki jih države članice uporabljajo za programe SOLID, za večino ključnih procesov: izbirne postopke in postopke za oddajo javnega naročila, oddajo javnega naročila, spremljanje projektov, plačila in računovodstvo;
   (f) zagotavlja in spodbuja večje sinergije med vsemi službami, pristojnimi za programe, ki bi lahko vplivali na migracijske tokove;

Uprava

256.  ugotavlja, da je uradnik lahko imenovan na delovno mesto višjega strokovnjaka ali višjega asistenta, ki odpira možnosti za napredovanje v razred AD 14 ali AST 11, in da, ko je uradnik imenovan na delovno mesto višjega strokovnjaka, ne obstaja možnost, da se ga vrne na delovno mesto administratorja; obžaluje nedoslednost med tem ukrepom in tistimi, ki so namenjeni zmanjšanju upravnih stroškov ali okrepitvi povezave med razredom in funkcijo; poziva Komisijo, naj to prakso prekine;

257.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je povprečno število let v istem razredu pred napredovanjem znižalo za stopnjo AD 11 in višje; ugotavlja, da je za razred AD 12, na primer, leta 2008 uradnik napredoval v povprečju le vsakih 10,3 let, medtem ko je leta 2015 napredoval vsakih 3,8 let, kar kaže, da so se napredovanja v višje plačne razrede pospešila; poziva Komisijo, naj upočasni napredovanja v razrede, višje od AD 11 ali AST 9;

258.  poudarja, da bi moralo geografsko ravnovesje, in sicer razmerje med državljanstvom uslužbencev in velikostjo držav članic, ostati pomemben element pri upravljanju virov, zlasti v primeru držav članic, ki so se Uniji pridružile od leta 2004; pozdravlja, da je v Komisiji sestava uslužbencev iz držav članic, ki so se Uniji pridružile pred letom 2004 in od leta 2004, bolj uravnotežena; vendar poudarja, da so te države članice še vedno premalo zastopane na višji ravni uprave in vodstvenih položajih, kjer se pričakuje nadaljnji napredek;

259.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so v Luksemburgu zdravstvene storitve obračunane previsoko in da imajo zavarovanci skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja institucij Unije težave pri tem, da bi bili obravnavani pod enakimi pogoji kot luksemburški državljani; poziva institucije in zlasti Komisijo, naj v vseh državah članicah in zlasti v Velikem vojvodstvu Luksemburgu zahtevajo in zagotovijo izvajanje člena 4 Direktive 2011/24/EU(112), po katerem morajo države članice zagotoviti, da izvajalci zdravstvenih storitev na njihovem ozemlju pacientom iz drugih držav članic zaračunajo enake cene kot domačim pacientom; poziva jo tudi, naj v primeru nespoštovanja navedene direktive naloži ustrezne kazni;

OLAF

260.  ugotavlja, da je kolegij komisarjev na podlagi zahteve belgijskih organov v okviru preiskave, povezane z zadevo „Dalli“, odvzel imuniteto generalnemu direktorju OLAF; meni da se generalni direktor sooča s trojnim navzkrižjem interesov:

   medtem ko je kolegij odločal o odvzemu njegove imunitete, je generalni direktor proučeval možnost sprožitve preiskav OLAF proti članom Komisije,
   ko je kolegij sprejel odločitev o odvzemu njegove imunitete, je generalni direktor sprožil sodni postopek proti Komisiji zaradi domnevne nepravilnosti pri sprejetju njene odločitve; hkrati je generalni direktor še vedno zastopal Komisijo v zadevah politike, povezanih z njegovim portfeljem,
   po potrditvi odvzema njegove imunitete je belgijski javni tožilec sprožil preiskavo o vlogi generalnega direktorja v tej zadevi, obenem pa je javni tožilec ostal sogovornik generalnega direktorja OLAF za boj proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije v Belgiji;

meni, da bi lahko ta navzkrižja interesov škodovala ugledu OLAF in Komisije; zato poziva Komisijo, naj generalnemu direktorju OLAF odredi dopust do konca preiskave, ki jo izvajajo belgijski organi, in imenuje začasnega namestnika;

261.  je osupel nad poročili, da je po izračunih OLAF „stalna malomarnost“ carinskih organov Združenega kraljestva prikrajšala EU za 1 987 milijard EUR prihodkov neobračunane carine na kitajsko blago in da je prefinjena mreža organiziranega kriminala odtujila 3,2 milijarde EUR od prihodka od davka na dodano vrednost večjih držav Unije, kot so Francija, Nemčija, Španija in Italija; poziva, naj se mu omogoči dostop do celotnega spisa o zadevi in se ga redno obvešča;

Kodeks ravnanja

262.  je trdno prepričan, da obstaja vse večja potreba po strogi etični ureditvi, da bi se upoštevala člena 17 Pogodbe o Evropski uniji in 245 Pogodbe o delovanju Evropske unije; vztraja, da dobro delujoči kodeksi ravnanja zahtevajo nenehno pozornost; poudarja, da je kodeks ravnanja učinkovit preprečevalni ukrep samo, če se pravilno uporablja in če se njegova skladnost sistematično preverja, ne le v primerih zapletov;

263.  je seznanjen s predlogom Komisije o reviziji kodeksov ravnanja za komisarje; vendar obžaluje, da je revizija omejena na podaljšanje obdobja mirovanja na tri leta le za nekdanjega predsednika Komisije; poziva Komisijo, naj opravi revizijo kodeksa ravnanja za komisarje do konca leta 2017, tudi z izvajanjem priporočila Parlamenta o reformi ad hoc odbora za etiko, da bi razširili njegove pristojnosti in vključili neodvisne strokovnjake, opredelitvijo navzkrižja interesov ter uvedbo meril za oceno združljivosti zaposlitve po koncu mandata in podaljšanjem obdobja mirovanja na tri leta za vse komisarje;

264.  poudarja, da je pomemben korak v zvezi z navzkrižjem interesov povečanje preglednosti predsednika Komisije, ad hoc odbora Komisije za etiko in generalnega sekretariata, kadar se proučujejo okoliščine morebitnih konfliktov; ugotavlja, da bo javnost lahko zahtevala odgovornost Komisije samo, če se bodo mnenja odbora za etiko objavljala proaktivno;

265.  poziva kolegij komisarjev, naj zdaj, ko je bilo dokončno oblikovano priporočilo o ad hoc odboru za etiko v primeru nekdanjega predsednika Komisije, sprejme sklep o posredovanju zadeve Sodišču unije, da bi o zadevi podalo mnenje;

Strokovne skupine

266.  pozdravlja sklep Komisije z dne 30. maja 2016 o oblikovanju horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije(113), vendar obžaluje, da Komisija ni organizirala celovitega javnega posvetovanja, čeprav so številne nevladne organizacije pokazale interes za to; ponovno poudarja, kako pomembno je oživiti udeležbo predstavnikov civilne družbe in socialnih partnerjev na ključnih področjih, kot sta preglednost in delovanje institucij Unije;

267.  želi spomniti, da pomanjkanje preglednosti negativno vpliva na zaupanje državljanov Unije v institucije Unije; verjame, da bo dejanska reforma sistema strokovnih skupin Komisije na podlagi jasnih načel preglednosti in uravnotežene sestave izboljšala razpoložljivost in zanesljivost podatkov, kar bo tudi povečalo zaupanje ljudi v Unijo;

268.  meni, da bi morala Komisija doseči napredek v smeri bolj uravnotežene sestave strokovnih skupin; obžaluje pa dejstvo, da še ni jasnega razlikovanja med gospodarskimi in negospodarskimi interesi, da bi zagotovili najvišjo raven preglednosti in ravnovesja;

269.  želi spomniti, da sta tako Parlament kot tudi evropski varuh človekovih pravic Komisiji priporočila, naj objavi dnevne rede, referenčno gradivo, zapisnike s sej in razprave strokovnih skupin;

Posebni svetovalci

270.  poziva Komisijo, naj objavi imena, funkcije, razred in pogodbo (delovni čas, trajanje pogodbe, kraj dela) vseh posebnih svetovalcev; meni, da pri posebnih svetovalcih obstaja tveganje navzkrižja interesov; je trdno prepričan, da je treba navzkrižje interesov preprečiti, saj bi ogrozilo verodostojnost institucij; poziva Komisijo, naj objavi izjave o interesih posebnih svetovalcev;

Evropske šole

271.  ugotavlja, da so posamezne šole odgovorne za letne računovodske izkaze (ki predstavljajo „splošni okvir“); ugotavlja, da so razpoložljive odobritve v proračunu za leto 2015 znašale 288,8 milijona EUR, h katerim je Komisija prispevala 168,4 milijona EUR (58 %);

272.  je zgrožen, da je po vseh teh letih domnevnih reform Računsko sodišče še vedno zelo kritično do finančnega poslovodenja evropskih šol:"„II. Šole zaključnega računa niso pripravile v zakonitem roku. Ugotovljene so bile številne napake, ki so bile v večini popravljene (kot posledica revizije) v končni različici računovodskih izkazov. Gre za sistematične slabosti v računovodskih postopkih. (...)

IV.  V sistemih za plačila dveh izbranih šol so bile odkrite znatne pomanjkljivosti: nobene samodejne povezave med računovodskim in plačilnim sistemom in nobenega strogega ločevanja nalog, plačil, izvršenih izven računovodskega sistema, sistem ni samodejno zavrnil ter slaba raven nadzora na splošno. Te pomanjkljivosti pomenijo precejšnje tveganje glede zakonitosti in pravilnosti plačil.

V.  Sodišče je odkrilo več pomembnih pomanjkljivosti v postopkih javnih naročil, ki bi utegnile ogroziti načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

VI.  V nekaj primerih pa Računsko sodišče ni našlo dokazov kvalifikacij zaposlenega osebja in je ugotovilo opustitve v njihovih osebnih spisih.

VII.  Zaradi tega Računsko sodišče ni moglo potrditi, da je bilo finančno poslovodenje dobro.“

"

273.  obžaluje, da „[...] Računsko sodišče ni moglo potrditi, da je bilo finančno poslovodenje dobro“;

274.  obžaluje tudi, da je Komisija v skladu z ugotovitvami Računskega sodišča in zaradi primera suma goljufije, ki se je zgodila med letoma 2003 in 2012, ponovno izrazila pridržek glede tveganja za ugled glede plačil;

275.  ugotavlja, da so proračunska sredstva, dodeljena sistemu evropskih šol, znatno večja od proračunskih sredstev dodeljenih vsem razen dveh od 32 agencij; meni, da bi bilo treba finančno odgovornost sistema evropskih šol dvigniti na raven, ki bo primerljiva ravni odgovornosti evropskih agencij, tudi z namenskim postopkom podelitve razrešnice za sredstva v višini 168,4 milijona EUR, ki so mu bila dana na voljo;

276.  opozarja, da je Parlament v postopku podelitve razrešnice Komisiji za leto 2010 že izrazil pomisleke glede „strukture sprejemanja odločitev in financiranja Konvencije o evropskih šolah“ in je zahteval, da Komisija „skupaj z državami članicami preuči možnost revizije te konvencije in [...] do 31. decembra 2012 poroča o doseženem napredku“(114); ugotavlja, da Parlament poročila o napredku nikoli ni prejel;

277.  ugotavlja, da postaja trenutna finančna in organizacijska kriza v sistemu evropskih šol vse resnejša zaradi načrtov za odprtje pete šole v Bruslju in možnih posledic odstopa ene države članice od konvencije o evropskih šolah v prihodnosti; dvomi, da ima sistem evropskih šol, kot je trenutno organiziran in financiran, sredstva za pokritje načrtovane širitve na pet šol v Bruslju; opozarja, da bi to lahko v prihodnosti ustvarilo še večje težave s preobremenitvijo nekaterih jezikovnih oddelkov, ki imajo v okviru trenutnih modelov upravljanja s človeškimi viri na voljo zmogljivost za pokritje le štirih (v primeru nemških jezikovnih oddelkov) ali treh (v primeru angleških jezikovnih oddelkov) bruseljskih šol;

278.  meni, da je nesprejemljivo, da predstavniki držav članic še naprej podeljujejo razrešnico evropskim šolam, čeprav Komisija, ki plača 58 % letnega proračuna, in Računsko sodišče to odsvetujeta;

279.  v celoti podpira 11 priporočil, ki jih je v poročilu o zaključnem računu evropskih šol za leto 2014 z dne 11. novembra 2015 izdalo Računsko sodišče in ki se nanašajo na računovodstvo, uslužbence, postopek javnega naročanja, kontrolne standarde in vprašanja v zvezi s plačili;

280.  pozdravlja posodobljeni akcijski načrt generalnega direktorata za človeške vire in varnost, ki bo omogočil obravnavanje pridržka Komisije in ugotovitev Računskega sodišča;

281.  poziva Komisijo, naj pripravi sporočilo za Parlament in Svet, ki bo odražalo način, na katerega bi lahko upravno strukturo evropskih šol najbolje preoblikovali pred novembrom 2017;

282.  poziva Komisijo, naj opravi svojo vlogo v vseh vidikih procesa reforme, ki zajema vodstvena, finančna, organizacijska in pedagoška vprašanja; poziva Komisijo, naj vsako leto Parlamentu predloži poročilo z oceno napredka na teh področjih, da bi zagotovila, da bodo lahko njegovi ustrezni odbori nadzorovali upravljanje šolskega sistema in ocenili, kako ta uporablja sredstva, ki so sistemu dana na voljo iz proračuna Unije; poziva ustreznega komisarja, naj se tej zadevi pozorno posveti, ter ga posebej vabi k osebni udeležbi na polletnih sestankih sveta guvernerjev; znova poudarja stališče Parlamenta, da je „obsežen pregled“ sistema evropskih šol nujno potreben; poziva k predložitvi prvega osnutka zadevnega pregleda do 30. junija 2017;

Mnenja odborov

Zunanje zadeve

283.  pozdravlja doseženi napredek, vendar ugotavlja, da Komisija za 6 od 10 civilnih misij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (v nadaljevanju: misije SVOP) še vedno ni potrdila, da so v skladu s členom 60 finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pospeši postopke in v skladu s priporočilom Računskega sodišča akreditira vse civilne misije SVOP, da bodo lahko izvrševale proračun v okviru posrednega upravljanja;

284.  pozdravlja oblikovanje platforme za podporo misijam, katere cilj je zmanjšati upravno obremenitev in povečati učinkovitost civilnih misij SVOP; obžaluje njeno omejeno velikost in obseg ter ponovno poziva k nadaljnjemu napredku pri vzpostavljanju centra skupnih služb, ki bi s centralizacijo vseh podpornih storitev za misije, ki jih ni treba zagotavljati lokalno, ustvaril dodatne prihranke in povečal učinkovitost;

285.  ponovno izraža stališče, da je treba finančna pravila Unije bolje prilagoditi posebnostim zunanjega delovanja, vključno s kriznim upravljanjem, in poudarja, da je treba pri potekajoči reviziji finančne uredbe poskrbeti za večjo prilagodljivost;

286.  izraža zaskrbljenost, ker ni neposrednih nadzornih instrumentov za uporabo makrofinančne pomoči v tretjih državah, ki to pomoč prejemajo; poziva Komisijo, naj tovrstno pomoč natančneje poveže z merljivimi parametri;

287.  prav tako pozdravlja priporočila Računskega sodišča iz njegovega posebnega poročila št. 13/2016 o pomoči Unije za krepitev javne uprave v Moldaviji in posebnega poročila št. 32/2016 o pomoči Unije za Ukrajino; meni, da bi morala Unija v celoti uporabiti vzvod, ki ga ponuja pogojevanje, in zagotoviti ustrezno spremljanje izvajanja sprejetih reform, s čimer bi pozitivno prispevala h krepitvi demokratične prakse v Moldaviji in Ukrajini.

Razvoj in sodelovanje

288.  v tem okviru pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2016 o porabi Unije na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva; opozarja na njegovo ugotovitev, da poraba Unije na področju zunanjih migracij ni bila učinkovita, da njenih rezultatov ni mogoče izmeriti, da pristop Komisije, ki naj bi zagotovil pozitiven potek migracij, ni jasen, da ima podpora za vračanje in ponovni sprejem zelo majhen učinek in da spoštovanje človekovih pravic migrantov, ki naj bi bilo osnova vseh ukrepov, še vedno obstaja samo na papirju in se le redko uresniči v praksi;

289.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2016 o porabi za humanitarno pomoč na območju Velikih jezer; opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da je Komisija na splošno uspešno upravljala humanitarno pomoč prebivalstvu na območju afriških Velikih jezer, ki so ga prizadeli konflikti; poudarja, da je ta pomoč pravo nasprotje porabi na področju migracij, in meni, da je to še en dokaz, da dobro načrtovane razvojne politike prinašajo veliko boljše rezultate kot kratkoročni migracijski aktivizem;

290.  je zelo zaskrbljen, ker je mogoče v zadnjih predlogih Komisije opaziti jasno težnjo, da se v zvezi z upravičenimi odhodki uradne razvojne pomoči in državami, upravičenimi do pomoči iz instrumenta za razvojno sodelovanje, ne upoštevajo pravno zavezujoče določbe Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(115); opozarja, da je zakonitost izdatkov Unije eno ključnih načel dobrega finančnega poslovodenja in da politični dejavniki ne bi smeli imeti večje teže kot jasne pravne določbe, če Komisija želi ohraniti verodostojnost v zvezi z vprašanji pravne države; v zvezi s tem Komisijo spominja na nedavno sodbo Sodišča Evropske unije(116) o sodelovanju z Marokom in vprašanju Zahodne Sahare, v kateri je razsodilo, da je Unija ves čas kršila mednarodno pravo;

291.  podpira uporabo proračunske podpore, toda poziva Komisijo, naj razvojne rezultate, ki bi jih bilo treba doseči s pomočjo proračunske podpore, oceni in opredeli na bolj jasen način za vsak primer posebej ter predvsem okrepi kontrolne mehanizme v zvezi z ravnanjem držav prejemnic na področjih korupcije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije; je zelo zaskrbljen zaradi možne uporabe proračunske podpore v državah, kjer ni demokratičnega nadzora, bodisi zaradi nedelujoče parlamentarne demokracije, svoboščin civilne družbe in medijev bodisi zaradi premajhne zmogljivosti nadzornih organov;

292.  poziva Komisijo, naj za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“, kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši kot je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustanavljanju in utrjevanju demokratičnih institucij, izkoreninjenju korupcije, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije; poudarja, da lahko pristop pozitivne pogojenosti skupaj z močno osredotočenostjo na financiranje manjših programov podeželskih skupnosti prinese resnične spremembe in zagotovi, da se bo davkoplačevalski denar Unije porabljal na bolj trajnosten način;

293.  obžaluje, da pred ustanovitvijo nujnega skrbniškega sklada Unije za Afriko ni bilo posvetovanja s Parlamentom poziva k odločnejšim prizadevanjem za preglednost pri sprejemanju odločitev o projektih skrbniškega sklada Unije, poudarja, da še vedno ni ustreznega načina za redno posvetovanje s Parlamentom; obžaluje, da v zvezi s tem še niso bili sprejeti ukrepi.

Zaposlovanje in socialne zadeve

294.  je seznanjen s priporočilom Sodišča, naj Komisija uporabi izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013, ter poroča o usmerjeni analizi nacionalnih pravil o upravičenosti za programsko obdobje 2014–2020, na podlagi tega pa naj zagotavlja smernice državam članicam v zvezi s poenostavljanjem in preprečevanjem nepotrebnih zapletenih in obremenjujočih pravil;

295.  poziva Komisijo, naj pretehta možnost, da bi programe financiranja Unije vključila v letno študijo bremena, kot je bilo to dogovorjeno z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(117); poudarja, da bi z uvedbo letnih ciljev za zmanjšanje bremena, ki vključuje programe financiranja Unije, izboljšali skladnost, kar bi prispevalo k zmanjšanju stopnje napak;

296.  pozdravlja večjo osredotočenost na rezultate programskega obdobja 2014–2020; vendar meni, da bi z nadaljnjim razvojem kazalnikov rezultatov in sistemov spremljanja prispevali k ustrezni finančni odgovornosti ter povečali učinkovitost prihodnjih operativnih programov;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

297.  je zadovoljen z delom petih decentraliziranih agencij, ki so v njegovi pristojnosti in ki opravljajo tehnične, znanstvene ali vodstvene naloge ter tako pomagajo institucijam Unije pri oblikovanju in izvajanju politik na področju okoljske in podnebne politike, javnega zdravja in varnosti hrane, prav tako pa je zadovoljen z načinom, na katerega te agencije izvršujejo svoje proračune;

298.  je zadovoljen s skupno stopnjo izvrševanja proračuna za delovanje programa LIFE+ v letu 2015, ki je znašala 99,95 % za obveznosti in 98,93 % za plačila; poudarja, da je LIFE+ prispeval k večji ozaveščenosti državljanov in njihovi udeležbi v zakonodaji in izvajanju okoljske politike Unije ter izboljšanemu upravljanju v tem sektorju; ugotavlja, da so bile leta 2015 prevzete obveznosti za nepovratna sredstva v višini 225,9 milijona EUR, 40 milijonov EUR je bilo porabljenih za finančne instrumente, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, 59,2 milijona EUR pa za ukrepe za podporo vlogi Komisije pri zagonu in spremljanju oblikovanja politik in zakonodaje; ugotavlja, da je bilo 10,2 milijona EUR porabljenih za upravno podporo programu LIFE in podporo Izvajalski agenciji za mala in srednja podjetja;

299.  je seznanjen, da je GD CLIMA stopnjo izvrševanja povišal na 99,9 % za 108 747 880 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti oziroma na 91,77 % za 47 479 530 EUR v odobritvah plačil ter da bi stopnja izvrševanja plačil dosegla 96,88 %, če ne bi upoštevali upravnih odhodkov;

300.  spodbuja proračunski organ, naj se v prihodnje osredotoči na pilotne projekte in pripravljalne ukrepe z resnično dodano vrednostjo za Unijo; potrjuje, da je bilo izvršenih deset pilotnih projektov in pet pripravljalnih ukrepov v skupnem znesku 1 400 000 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 5 599 888 EUR v odobritvah plačil;

301.  priznava, da je bila ocena drugega programa na področju zdravja (2008–2013) dokončana leta 2015; pozdravlja, da je bil leta 2015 tretji program na področju zdravja okrepljen, da bi podprli in spodbudili izmenjavo informacij in primerov dobre prakse v državah članicah, ki se srečujejo z izzivi zaradi sprejemanja večjega števila migrantov, prosilcev za azil in beguncev, zlasti glede priprav generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane na osebno zdravstveno evidenco za oceno zdravja migrantov, ki bi se uporabljala na „žariščnih točkah“ in v sprejemnih centrih, ter dodatnih proračunskih sredstev za projekte, povezane z zdravjem migrantov.

Promet in turizem

302.  ugotavlja, da so bila leta 2015 prek sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisanih leta 2015 na podlagi pozivov za zbiranje ponudb, objavljenih v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope leta 2014, za 263 prometnih projektov namenjena sredstva v višini 12,8 milijarde EUR; ugotavlja tudi, da so sredstva v sklopu tega instrumenta ustvarila skupne naložbe v višini 28,3 milijarde EUR, pri čemer se je prispevek Unije kombiniral z regionalnimi proračuni in proračuni držav članic, pa tudi s posojili Evropske investicijske banke;

303.  ugotavlja, da je Računsko sodišče na področju „Konkurenčnost za rast in zaposlovanje“, h kateremu spada promet, revidiralo zgolj sedem transakcij, za katere je odgovoren generalni direktorat za mobilnost in promet (GD MOVE); ugotavlja, da je le ena revidirana transakcija vsebovala napake in da se te nanašajo na neupoštevanje pravil javnega naročanja;

304.  poudarja, da so v ocenjevalnem poročilu Evropske investicijske banke za portfelj dela za infrastrukturo in inovacije navedeni geografska neravnovesja in sektorska zgoščenost, financiranje v sklopu tega dela pa se osredotoča predvsem na tri države članice (63 %); poziva Komisijo, naj nujno oceni učinek Evropskega sklada za strateške naložbe za celotno Unijo; obžaluje, da se Evropski sklad za strateške naložbe ne uporablja v zadostni meri za financiranje inovativnih prometnih projektov za vse vrste prevoza, na primer za spodbujanje trajnostnih načinov prevoza ali nadaljnje spodbujanje procesa digitalizacije in neoviranega dostopa;

305.  obžaluje, da Komisija (GD MOVE) še ni pripravila uradnega konsolidiranega strateškega dokumenta za nadzor nad razvojem koridorjev osrednjega omrežja TEN-T; spodbuja Komisijo, naj sprejme tak strateški dokument za nadzorne dejavnosti in preglednost; opozarja, da preglednost in posvetovanje z vsemi deležniki prispevata k uspešnosti prometnih projektov;

306.  poudarja, da se bodo prometni projekti v obdobju 2014–2020 financirali iz več virov, med drugim iz instrumenta za povezovanje Evrope, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega sklada za strateške naložbe; zato poziva Komisijo, naj razvije sinergije, ki bodo tem različnim virom financiranja omogočile najučinkovitejše dodeljevanje razpoložljivih sredstev in njihovo kombinacijo; poziva Komisijo, naj letno pripravi in objavi, med drugim na svojih spletnih mestih, zlahka dostopne sezname prometnih, vključno z deleži posameznih načinov, in turističnih projektov, ki se sofinancirajo z omenjenimi skladi.

Regionalni razvoj

307.  poziva Komisijo prek skupine na visoki ravni(118), naj pri reviziji nacionalnih upravljavskih in kontrolnih sistemov posebno pozornost posveti nacionalnim pravilom o upravičenosti in državam članicam pomaga pri njihovi poenostavitvi, kar bo omogočilo spremembe; v zvezi s tem opozarja na pomen uporabe načela enotne revizije; poziva Komisijo, naj v preprostih in učinkovitih smernicah pojasni koncept povračljivega DDV, da bi preprečila različne razlage nepovračljivega DDV in neoptimalno rabo sredstev Unije; poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj poskrbijo, da bodo upravičenci prejemali usklajene informacije glede pogojev financiranja, zlasti kar zadeva upravičenost odhodkov in ustrezne zgornje meje za povračilo sredstev;

308.  obžaluje, da so upravljavski organi v letu 2015 predložili manj zahtevkov za povračilo stroškov kot v letu 2014, zaradi česar se je vsota zahtevkov za povračilo stroškov zmanjšala s 23,2 milijarde EUR v letu 2014 na 10,8 milijarde EUR v letu 2015, pri čemer 2,8 milijarde EUR ostaja neizplačanih še od konca leta 2014; poudarja, da zamude pri izvrševanju proračuna v obdobju 2014–2020 ne bi smele biti večje kot v prejšnjih obdobjih, saj bi to vodilo h kopičenju neizplačanih zahtevkov ob koncu obdobja financiranja; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami razmere pozorno spremlja in ustrezno prilagodi plačilni načrt;

309.  obžaluje, da do 30. junija 2016 direktiv o javnem naročanju še niso prenesle vse države članice, in poziva Komisijo, naj jim še naprej pomaga državam članicam povečati zmogljivosti za prenos teh direktiv, pa tudi za uresničitev vseh njihovih akcijskih načrtov o vnaprejšnji pogojenosti, ki je bistven pogoj za preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti; poudarja, kako pomembno je uresničiti akcijski načrt za javna naročila evropskih strukturnih in investicijskih skladov 2014–2020, da bi poenostavili, pospešili in uskladili elektronske postopke javnega naročanja;

310.  ugotavlja, da je povprečna stopnja izplačil za finančne instrumente Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada konec leta 2014 znašala 57 %, kar je samo 10 % več kot v letu 2013; obžaluje ugotovitev Računskega sodišča, da je bilo obdobje upravičenosti za izplačila končnim prejemnikom v sklopu finančnih instrumentov podaljšano s sklepom Komisije, ne s spremembo uredbe; je zaskrbljen, da bi utegnilo Računsko sodišče vsa izplačila po 31. decembru 2015 obravnavati kot nepravilna; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil velik delež začetnih donacij iz finančnih instrumentov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v programskem obdobju 2007–2013 porabljen za stroške upravljanja in provizije;

311.  pozdravlja pristop Računskega sodišča, ki se je osredotočilo na smotrnost, in meni, da je dobra praksa, če upravljavski organi opredelijo ustrezne kazalnike rezultatov za merjenje prispevka projektov k doseganju ciljev operativnih programov v skladu z merilom dodatnosti; poudarja, da je treba izboljšati komunikacijo; poziva Komisijo, naj poišče učinkovitejše komunikacijske kanale, da bo prispevala k prepoznavnosti naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva jo še, naj oblikuje omejeno število relevantnih kazalnikov, ki bodo olajšali merjenje smotrnosti;

312.  poziva Komisijo in države članice, naj čim bolje izkoristijo ozemeljske instrumente, tako da poskrbijo, da bo financiranje celostnih strategij za urbani razvoj odobreno, kar bo mestom omogočilo vlaganje v obsežne strategije, izkoriščanje sinergij med politikami in ustvarjanje dolgoročnih pozitivnih učinkov na rast in delovna mesta;

Kmetijstvo in razvoj podeželja

313.  poziva Računsko sodišče, naj še naprej ločeno ocenjuje Evropski kmetijski jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in razdelek 2, tudi po naslednjem proračunskem letu, saj ločene ocene omogočajo ciljne ukrepe za zmanjšanje zelo različnih stopenj napak;

314.  poziva Komisijo in organe držav članic, naj še naprej obravnavajo in zmanjšujejo zaplete glede neposrednih plačil, kjer je mogoče, zlasti kadar je pri upravljanju Evropski kmetijski jamstveni sklad vključenih veliko različnih ravni;

315.  pozdravlja novo generacijo dodatnih finančnih instrumentov, vendar meni, da morajo imeti jasnejše cilje in da jih je treba na koncu obdobja izvajanja dovolj temeljito nadzorovati, da bo mogoče dokazati njihov učinek in da ne bodo povečali stopnje napake;

316.  poziva, naj bodo v nacionalnih plačilnih agencijah v državah članicah, ki v zadnjih treh letih niso izpolnile pričakovanj, namesto državljanov posamezne države članice odgovorni uradniki Unije, ki že opravljajo te dejavnosti;

317.  opozarja na večletno naravo sistema za upravljanje kmetijske politike ter poudarja, da bo končno oceno nepravilnosti, povezanih z izvajanjem uredbe(119), mogoče podati šele ob koncu programskega obdobja;

318.  meni, da poenostavitev skupne kmetijske politike ne bi smela ogroziti trajnostne proizvodnje hrane, in poziva k ukrepom, ki bodo omogočili prehod na nizkoogljično gospodarstvo v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju;

Ribištvo

319.  je zadovoljen, da je nadaljnje ukrepanje v zvezi s pridržki GD MARE iz njegovega letnega poročila za leto 2014, ki zadevajo sisteme upravljanja in kontrolne sisteme za programe Evropskega sklada za ribištvo (2007–2013), precej zmanjšalo število operativnih programov in zadevnih držav članic na samo pet;

320.  je prepričan, da sistem notranjih kontrol GD MARE daje zadostno zagotovilo za ustrezno upravljanje tveganj, povezanih z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij;

321.  pozdravlja dejstvo, da pri 12 transakcijah, ki se nanašajo zlasti na ribištvo in jih je revidiralo Računsko sodišče, niso bile odkrite količinsko opredeljive napake;

322.  vendar meni, da je obžalovanja vredno, da je velika večina držav članic podrobnosti o svojih operativnih programih v zvezi z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo posredovala zelo pozno, kar je povzročilo velike zamude pri uporabi sredstev;

323.  ugotavlja, da zato ni bilo mogoče nobenega izdatka prijaviti Komisiji pred 30. junijem 2015 in jih na ta datum tudi kontrolirati; poudarja, da so za izvrševanje odobritev pri deljenem upravljanju odgovorne države članice;

Kultura in izobraževanje

324.  znova poudarja, da je bil namen vključitve vseh programov mobilnosti za mlade v Uniji v program Erasmus+ predvsem povečanje njihove učinkovitosti, zato poziva Komisijo, naj se drži dogovorjenih ciljev in proračunskih vrstic programa, da slednji ne bo postal premalo osredotočen;

325.  pozdravlja hitro odzivanje programov Erasmus+ in „Ustvarjalna Evropa“ na nove izzive pri vključevanju beguncev in migrantov ter boju proti radikalizaciji v letu 2015;

326.  ugotavlja, da so bila v letu 2015 prvič na voljo posojila iz jamstvene sheme za študentska posojila (za magisterij Erasmus+), ki sta jih začeli nuditi banki v Španiji in Franciji; vztraja, da bo ta shema uspešno delovala samo, če bo poskrbljeno za široko geografsko pokritost in če bo Komisija pozorno spremljala posojilne pogoje;

327.  želi spomniti, da je bilo leto 2015 prvo leto, ko sta program „Ustvarjalna Evropa“ upravljala dva generalna direktorata Komisije, generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo ter generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo; vztraja, da je potreben usklajen pristop, tako da notranji organizacijski izzivi ne bodo ovirali delovanja programa ali škodovali njegovemu ugledu v javnosti;

Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

328.  poziva Komisijo, naj sestavi evidenco odkritih navzkrižij interesov in jo posreduje organu za podelitev razrešnice;

329.  obžaluje, da ključni kazalniki uspešnosti v letnem poročilu o dejavnostih GD HOME ne zajemajo števila ljudi, ki jim je bila zagotovljena pomoč oziroma so bili preseljeni, premeščeni ali vrnjeni v letu 2015; obžaluje, da ni na voljo kazalnikov, s katerimi bi bilo mogoče oceniti učinek ukrepov, sprejetih za izboljšanje usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi organi kazenskega pregona;

330.  spodbuja oblikovanje jasnejših in dolgoročnih političnih prednostnih nalog s konkretnejšo preobrazbo v operativne prednostne naloge; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je tesnejše sodelovanje z drugimi organi, zlasti agencijami;

331.  obžaluje, da upravne strukture Komisije za varnost informacij niso usklajene s priznanimi primeri najboljše prakse (podatki v revizijskem poročilu Službe za notranjo revizijo).

Vprašanja, povezana s spolom

332.  poudarja, da bi morala biti enakost spolov horizontalni cilj za vsa področja politik; ugotavlja pa, da nekateri programi ne vsebujejo posebnih ciljnih dejavnosti s posebnimi proračunskimi sredstvi za izpolnitev tega cilja in da bi moral biti rezultat boljšega zbiranja podatkov ne le količinska opredelitev odobritev, dodeljenih za ukrepe, ki prispevajo k enakosti spolov, temveč tudi izboljšanje ocene učinka teh sredstev Unije;

333.  ponovno poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov upošteva v vseh fazah proračunskega postopka, med drugim tudi pri izvrševanju proračuna in ocenjevanju njegovega izvajanja, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe, Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj, programom Obzorje 2020, da bi se tako borila proti diskriminaciji v državah članicah; poudarja, da bi bilo treba enotni sklop merljivih kazalnikov rezultatov in vpliva, ki bi omogočali boljšo oceno izvrševanja proračuna z vidika enakosti spolov, vključiti v načrtovanje, izvrševanje in ocenjevanje proračuna v skladu s pobudo „proračun EU, usmerjen v rezultate“ in osredotočenostjo na uspešnost;

334.  poziva Komisijo, naj tako nove kot obstoječe proračunske vrstice analizira glede na enakost spolov in po potrebi spremeni politike, če je le mogoče, da ne bo posredno prihajalo do neenakosti spolov.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0144.
(7) UL L 69, 13.3.2015.
(8) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(9) UL C 417, 11.11.2016, str. 2.
(10) UL C 449, 1.12.2016, str. 51.
(11) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(12) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(13) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(14) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(15) UL L 343, 19.12.2013, str. 46.
(16) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0144.
(17) UL L 69, 13.3.2015.
(18) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(19) UL C 417, 11.11.2016, str. 10.
(20) UL C 449, 1.12.2016, str. 61.
(21) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(22) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(23) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(24) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(25) UL L 341, 18.12.2013, str. 73.
(26) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0144.
(27) UL L 69, 13.3.2015.
(28) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(29) UL C 417, 11.11.2016, str. 2.
(30) UL C 449, 1.12.2016, str. 41.
(31) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(32) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(33) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(34) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(35) UL L 341, 18.12.2013, str. 69.
(36) UL L 363, 18.12.2014, str. 183.
(37) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0144.
(38) UL L 69, 13.3.2015.
(39) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(40) UL C 417, 11.11.2016, str. 9.
(41) UL C 449, 1.12.2016, str. 157.
(42) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(43) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(44) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(45) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(46) UL L 346, 20.12.2013, str. 58.
(47) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0144.
(48) UL L 69, 13.3.2015.
(49) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(50) UL C 417, 11.11.2016, str. 11.
(51) UL C 449, 1.12.2016, str. 230.
(52) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(53) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(54) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(55) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(56) UL L 346, 20.12.2013, str. 54.
(57) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0144.
(58) UL L 69, 13.3.2015.
(59) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(60) UL C 417, 11.11.2016, str. 11.
(61) UL C 449, 1.12.2016, str. 219.
(62) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(63) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(64) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(65) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(66) UL L 352, 24.12.2013, str. 65.
(67) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0144.
(68) UL L 69, 13.3.2015.
(69) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(70) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(71) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(72) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(73) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(74) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0144.
(75) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(76) UL L 362, 31.12.2012, str. 1.
(77) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 31/2016.
(78) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2015 in št. 19/2016.
(79) Evropska komisija, GD REGIO, povzetek podatkov o napredku, doseženem pri financiranju in izvajanju instrumentov finančnega inženiringa, o katerih so poročali organi upravljanja v skladu s členom 67(2)(j) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, programsko obdobje 2007–2013, stanje na dan 31. decembra 2015, 20.9.2016, str. 61.
(80) Glej točko 1.39 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015.
(81) Glej točki 3.22 in 3.23 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015.
(82) Glej točko 3.29 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015.
(83) Glej točke 3.33 do 3.38 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015.
(84) Glej točko 3.56 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015.
(85) Glej točko 4.16 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2015.
(86) COM(2016)0674, SWD(2016)0338, SWD(2016)0339.
(87) »Commitment and Coherence (Zavezanost in povezanost), naknadna ocena sedmega okvirnega programa EU (2017–2013)«, november 2015.
(88) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2015, točka 3.19.
(89) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2015, točka 3.22.
(90) Letno poročilo Računsko sodišča za leto 2015, oddelek 3.
(91) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija, odstavek 8 (UL L 246, 14.9.2016, str. 27).
(92) Letno poročilo o dejavnostih za leto 2015, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Bruselj 2016, str. 11, opomba 8.
(93) SWD(2016)0318.
(94) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(95) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).
(96) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(97) Prvi rezultati pobude za zaposlovanje mladih, končno poročilo GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji, junij 2016.
(98) Letno poročilo Računskega sodišča za proračunsko leto 2015, točka 6.36.
(99) Odgovor na pisno vprašanje št. 19 komisarki Crețu.
(100) Glej odstavek 8 resolucije z dne 28. aprila 2016.
(101) Letno poročilo Računskega sodišča za proračunsko leto 2015, točka 6.9, opomba 8.
(102) Če bi preprečili te napake, bi zmanjšali ocenjeno stopnjo napake za 0,9 odstotne točke na področju tržne in neposredne podpore ter za 3,2 odstotne točke na področju razvoja podeželja in drugih politik“.
(103) V letnem poročilu o dejavnostih GD AGRI je navedeno, da se je agregirana prilagojena stopnja napake z 2,61 % leta 2014 znižala na 1,47 % leta 2015.
(104) Poln delovni čas pomeni najmanjše število ur, ki jih zahtevajo ustrezne nacionalne določbe na področju zaposlitvenih pogodb. Če nacionalne določbe ne določajo števila ur, se kot najmanjše število letnih delovnih ur uporabi 1.800 ur, kar je enako 225 delovnim dnem po osem ur.
(105) Po podatkih iz najnovejše študije o strukturi kmetij (Eurostat) se je delovna sila na kmetijah v EU-28 skupaj zmanjšala za 2,3 milijona letnih delovnih enot oziroma za 19,8 %.
(106) Glej odgovor na pisno vprašanje št. 3 – zaslišanje komisarja Hogana 29. novembra 2016.
(107) Glej odstavek 317 resolucije z dne 28. aprila 2016.
(108) Države članice morajo zmanjšati razlike na svojih ozemljih med ravnmi plačil upravičencem na hektar (gre za tako imenovano „notranjo konvergenco“). Načeloma (z nekaterimi izjemami) morajo tudi zmanjšati za vsaj 5 % prejemke, ki presegajo 150 000 EUR, ki jih vsak upravičenec prejme iz sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino. Poleg tega imajo države članice možnost, da prerazporedijo do 30 % svojih nacionalnih sredstev za neposredna plačila za prvih 30 ha za vsako kmetijo („prerazporeditveno plačilo“) in da določijo absolutno zgornjo mejo za prejemke vsakega upravičenca iz sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino („omejitev“);
(109) Glej člen 35(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59) in Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).
(110) Sklep Komisije C(2016)2210 z dne 12. aprila 2016 o spremembi Sklepa Komisije C(2014)5434, ki dovoljuje uporabo povračil na podlagi stroškov za enoto pri dejavnostih, ki jih izvaja subjekt Svetovne banke v sklopu okvirnega sporazuma z Unijo.
(111) Odgovor na pisno vprašanje št. 23 – zaslišanje komisarja Avramopulosa z dne 29. novembra 2016.
(112) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).
(113) C(2016)3301.
(114) Glej odstavek 38 resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2012 s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (UL L 286, 17.10.2012, str. 31).
(115) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).
(116) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016, Svet proti Front Polisario, C-104/16 P, ECLI: EU: C:2016:973.
(117) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(118) Skupina neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence do evropskih strukturnih in investicijskih skladov
(119) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).


Razrešnica za leto 2015: posebna poročila Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2015
PDF 736kWORD 105k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2015 (2016/2208(DEC))
P8_TA(2017)0144A8-0160/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča, pripravljenih v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0338/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju sklepa z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija(5), in svoje resolucije s pripombami, ki je sestavni del tega sklepa,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05876/2017 – C8-0037/2017),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0160/2017),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami ter na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

B.  ker posebna poročila Računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na vprašanja izvrševanja sredstev, zato so Parlamentu v pomoč pri opravljanju njegovih nalog organa za podelitev razrešnice;

C.  ker so ugotovitve iz posebnih poročil Računskega sodišča sestavni del omenjenega sklepa Parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija;

Del I – posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2015 z naslovom Finančna pomoč, zagotovljena državam članicam v težavah

1.  je seznanjen z ugotovitvami in priporočili iz posebnega poročila Računskega sodišča;

2.  pozdravlja prvo posebno poročilo Računskega sodišča o ekonomskem upravljanju Unije in z zanimanjem pričakuje prihodnja poročila, ki bodo objavljena naslednje leto;

3.  obžaluje, da Računsko sodišče v to poročilo ni vključilo vseh držav članic, ki so od začetka finančne krize prejele finančno pomoč, vključno s programom za Grčijo, saj bi to olajšalo primerjavo;

4.  vendar pozdravlja, da bo Računsko sodišče pripravilo ločeno posebno poročilo o Grčiji; poziva ga, naj primerja rezultate obeh posebnih poročil in zlasti obravnava priporočila Parlamenta k poročilu o Grčiji, vključno s srednje- in dolgoročnimi rezultati (tj. sedanjo razpravo o morebitnem odpisu dolga);

5.  Računsko sodišče spodbuja, naj dodatno okrepi svoje človeške vire in strokovno znanje na tem področju in tako poveča kakovost svojega dela; poziva ga, naj do tedaj v celoti upošteva zunanja strokovna poročila, za katera je zaprosilo kot osnovo, na kateri bi opravilo revizijo;

6.  opozarja na dejstvo, da je Računsko sodišče revizijo omejilo na zelo kratkoročen in konkreten scenarij finančne pomoči, ki jo je sprejel Svet, pri tem pa ni upoštevalo drugih morebitnih rešitev finančnih neravnovesij, ki so že bile del javne in akademske razprave, kot sta na primer vzajemno prevzemanje državnega dolga ali odpis dolgov;

7.  obžaluje, da se je v svojem poročilu omejilo na upravljanje pomoči, ni pa niti analiziralo niti podvomilo v vsebino programa ali izpogajane pogoje za finančno pomoč;

8.  je seznanjen, da so bili specifični ukrepi, sprejeti na politični ravni Unije, in glavne značilnosti programov v posebnem poročilu zgolj opisani; spodbuja Računsko sodišče, naj analizira, ali so bili sprejeti ukrepi ustrezni glede na cilje programov in glede na to, kako so vzajemno delovali s širšim političnim okvirom in dolgoročnimi cilji, tudi strategijo Evropa 2020;

9.  je seznanjen, da so bili cilji programov finančne pomoči za države, ki so bile pomoči deležne, vrniti se na finančne trge, doseči vzdržne javne finance ter vrniti se k rasti in zmanjšati brezposelnost; obžaluje, da Računsko sodišče v ugotovitvah ni v celoti analiziralo rezultatov programa glede na te cilje;

10.  ugotavlja, da je svoje ugotovitve osredotočilo predvsem na Komisijo kot upravljavko finančne pomoči, čeprav meni, da bi bilo treba za boljše razumevanje dodatno pozornost nameniti Mednarodnemu denarnemu skladu in Evropski centralni banki, ki sta v začetku podpirala Komisijo pri pripravi in spremljanju programov;

11.  se strinja s Komisijo, da je bila pri pripravi in upravljanju programa vloga Sveta in drugih partnerjev podcenjena; poziva Računsko sodišče in Komisijo, naj analizirata ustreznost ukrepov, ki jih je sprejel Svet, in vlogo Evropske centralne banke, pa tudi vprašanje, ali so bili ti ukrepi primerni za izpolnitev ciljev programa in ali so prispevali k ciljem Unije, tudi k postopni odpravi gospodarske krize, ustvarjanju delovnih mest in rasti;

12.  obžaluje, da partnerji niso vedno posredovali vseh razpoložljivih informacij Komisiji, zaradi česar je prišlo do nedoslednih pristopov pogajalske ekipe; poziva Komisijo, naj pripravi formalne dogovore s partnerji, da bi pridobila pravočasen popoln dostop do vseh razpoložljivih informacij in se tako v prihodnje izognila takšnim težavam;

13.  poudarja, da lahko nekatere reforme, navedene v programih (tj. reforma trga dela), k rezultatom na področju konkurenčnosti vodijo le zelo dolgoročno, medtem ko so cilj programa pomoči takojšnji, kratkoročni rezultati;

14.  ugotavlja, da so programi temeljili predvsem na zmanjšanju odhodkov (reforme trga dela, pokojninski sistemi in pomoč za brezposelne, zmanjšanje števila lokalnih subjektov itd.) ter zmanjšanju sredstev za javne programe; se zaveda, da je bilo takšno zmanjševanje sredstev potrebno za reformo finančnih trgov držav, ki so prejele pomoč;

15.  poziva Svet, naj v prihodnjih programih pozorno pregleda orodja in niz ukrepov, ki so na voljo za finančno pomoč, da bi zmanjšal posledice za prebivalstvo, neželen vpliv na notranje povpraševanje ter socializacijo stroškov krize;

16.  poudarja, da so države članice finančno pomoč prejele v obliki posojil, pridobljenih na kapitalskih trgih in zajamčenih s proračunom Unije; meni, da je bila vloga Parlamenta kot proračunskega organa pri teh programih oslabljena, s čimer se je še bolj zmanjšala demokratična legitimnost zagotovljene finančne pomoči;

17.  poziva Komisijo, naj poveča raven udeležbe Parlamenta v okviru finančne pomoči, kadar gre za proračun Unije;

18.  meni, da je pomembno, da se preuči vloga Evropske centralne banke pri posredni pomoči državam članicam pri izpolnjevanju njihovih ciljev ter pri širši podpori finančni arhitekturi Unije v času finančnih programov;

19.  meni, da je bilo ob začetku krize težko predvideti nekatera nepričakovana neravnovesja z uničujočimi posledicami v nekaterih državah članicah; izpostavlja, da je bilo težko predvideti obseg in naravo svetovnih finančnih kriz v obdobju 2007–2008, ki so bile brez primere;

20.  se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da pozornost, namenjena pravnemu okviru za nadzor pred krizo, ni zadoščala za ugotavljanje tveganj pri temeljnih fiskalnih položajih v času hude gospodarske krize;

21.  pozdravlja, da sta zakonodajalca potrdila „šesterček“ in „dvojček“, ki sta bila sprejeta zaradi finančne krize in obravnavata pomanjkljivosti pri nadzoru, ki jih je razodela kriza; vendar meni, da reforma okvira gospodarskega upravljanja Unije v zadnjih letih ni vodila k postopnemu končanju krize, in poziva Komisijo, naj dodatno analizira prednosti in pomanjkljivosti novega okvira v primerjavi z drugimi podobnimi gospodarstvi (tj. ZDA, Japonska in druge države OECD) in po potrebi predlaga nove reforme;

22.  poziva Komisijo, naj sledi priporočilu Računskega sodišča glede nadaljnjih izboljšav pri njenih makroekonomskih in fiskalnih napovedih;

23.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je Komisija ob strogih časovnih omejitvah in z omejenimi izkušnjami uspela prevzeti popolnoma nove naloge pri upravljanju programov finančne pomoči; opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da je bil to ob upoštevanju okoliščin omembe vreden dosežek;

24.  pozdravlja odločitev, na podlagi katere bo upravljanje finančne pomoči odgovornost Komisije, ne pa finančnih partnerjev, kar bo omogočilo prilagajanje pomoči glede na posebnosti in izkazano lastno odgovornost držav članic;

25.  meni, da bi bilo treba sicer države članice obravnavati enakovredno, da pa je potrebna tudi prožnost za prilagoditev programov in reform glede na posebne nacionalne okoliščine; meni, da bi bilo treba za prihodnje programe Komisije in poročila Računskega sodišča opredeliti izvajanje ukrepov, ki so strogo v pristojnosti Unije, in jih razlikovati od nacionalnih hipotetičnih načrtov;

26.  je seznanjen s pripombami Računskega sodišča glede težav Komisije pri spremljanju informacij in glede tega, da njeni procesi niso bili naravnani k naknadni oceni sprejetih odločitev;

27.  poudarja, da je bila Komisija v zgodnji fazi programov pod velikim časovnim in političnim pritiskom zaradi negotovih tveganj, ki so ogrožala stabilnost celotnega finančnega sistema z nepredvidljivimi posledicami za gospodarstvo;

28.  meni, da Komisija sicer ni imela predhodnih izkušenj s finančno pomočjo, da pa se je učila ob delu ter je ustrezno in dokaj hitro vzpostavila te programe in izboljšala svoje upravljanje poznejših programov;

29.  se strinja s priporočili Računskega sodišča, da bi morala Komisija dodatno analizirati ključne vidike prilagoditev držav, pa tudi primerjati ekonomske napovedi, vključno s trgom nepremičnin ter javnim in zasebnim nacionalnim dolgom; poziva vse države članice, naj Komisiji sistematično in redno posredujejo ustrezne podatke;

30.  meni, da bi moral časovni okvir od začetka prvega programa Unije do konca analize Računskega sodišča ponuditi priložnost za vključitev izboljšanih priporočil prihodnjim programom, in sicer tako glede izboljšav kot glede rezultatov programa, na podlagi medinstitucionalnega in kontradiktornega dialoga med Računskim sodiščem in Komisijo;

31.  meni, da bi bilo treba zaradi večje preglednosti, boljših informacij za državljane in komuniciranja z njimi odgovore Komisije in mnenje Računskega sodišča predstaviti v dveh stolpcih, da bi omogočili primerjavo stališč, kot to velja za letno poročilo Računskega sodišča;

32.  ob upoštevanju občutljivosti teh novih poročil o finančnem poslovodenju Unije priporoča, naj sporočila za medije in drugi dokumenti temeljito odražajo ugotovitve in priporočila Računskega sodišča;

Del II – posebno poročilo Računskega sodišča št. 19/2015 z naslovom Za izboljšanje zagotavljanja tehnične pomoči Grčiji bo treba posvetiti več pozornosti rezultatom

33.  ugotavlja, da je Komisija v času priprave te resolcije že predstavila svoj predlog za uvedbo programa za podporo strukturnim reformam; pozdravlja dejstvo, da je v njem očitno upoštevala priporočila Računskega sodišča in upa, da se bo program izkazal za trdno orodje za tehnično pomoč, ki bo temeljila na izkušnjah projektne skupine za Grčijo;

34.  je zaskrbljen, da je priložnostna in hitra ustanovitev projektne skupine povzročila nekatere od težav pri njenem delovanju; poziva k temeljiti oceni razmer na terenu in oblikovanju jedrnatega in natančno razdelanega akcijskega načrta, kar je obvezna osnova za vsak projekt tehnične pomoči; poziva, naj Komisija v svojih prihodnjih programih tehnične pomoči uporabi bolj izdelan pristop z natančnim časovnim okvirom za mandate;

35.  poudarja, da so namenska proračunska sredstva osnovni pogoj za uspešen program tehnične pomoči, tako za stroške načrtovanja kot racionalizacije, s čimer bi se izognili različnim ravnem nadzora in pravilom, ki jih je treba upoštevati in ki so povezani s posebnimi proračunskimi vrsticami;

36.  ugotavlja, da je projektna skupina upravljala zavidanja vredno število projektov, ki so vključevali številne partnerske organizacije; meni, da bi bilo mogoče učinek tehnične pomoči izboljšati z racionalizacijo programov, omejitvijo števila partnerskih organizacij in obsega projektov, da bi tako čim bolj zmanjšali potrebno upravno usklajevanje in povečali učinkovitost;

37.  obžaluje, da države članice upravičenke in projektna skupina Komisiji niso redno posredovale poročil o dejavnostih; poudarja, da bi morala Komisija vztrajati, da se ji četrtletna poročila o dejavnostih pošiljajo brez prevelike zamude, po zaključku svojega dela pa ji mora projektna skupina za Grčijo v razumnem roku poslati tudi izčrpno končno poročilo v obliki naknadne ocene; poziva Komisijo, naj sistematično spremlja izvajanje tehnične pomoči, da bi jo lahko prilagodila in jo tako naredila usmerjeno v rezultate; prav tako zahteva, da tehnična pomoč in projektna skupina za Grčijo v svojih različnih poročilih poročata o tem, kako in kje natančno so se uporabljala tako imenovana sredstva za "pomoč" za Grčijo;

38.  poziva Komisijo, Parlament in Svet, naj razpravo o programu za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 izkoristijo kot priložnost za pregled dobre prakse področnih vodij; spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami poišče sistem za zaposlitev strokovnjakov neposredno iz držav članic, s čimer bi se izognili še eni zapleteni administrativni stopnji, saj bi zaobšli nacionalne agencije;

39.  zahteva, da države članice pokažejo odločnejšo zavezanost: pristop na podlagi rezultatov bi Parlamentu in nacionalnim parlamentom omogočil večjo podporno vlogo prek njihovih odborov za nadzor nad proračunom;

Del III – posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2015 z naslovom Pregled tveganj za delovanje Unije na področju razvoja in sodelovanja, ki so povezana s pristopom, usmerjenim v rezultate

40.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

41.  priznava, da je Komisija vključila vprašanje tveganj v upravljanje svojih zunanjih operacij, ki potekajo v kompleksnem in krhkem okolju z veliko različnimi tveganji, saj imajo partnerske države različne stopnje razvitosti in različne okvire upravljanja;

42.  posebej pozdravlja priporočilo Računskega sodišča Komisiji, naj izboljša uporabo terminologije v zvezi z dolgoročnimi rezultati (dosežki, izidi in učinki), ter poudarja, da je treba pred sprejetjem odločitev o financiranju različnih projektov oblikovati prave cilje SMART;

43.  poudarja, da bi se bilo treba bolj osredotočiti na oblikovanje dosegljivih in realnih ciljev, da se preprečijo primeri, ko partnerske države izpolnijo prvotne cilje, vendar dolgoročno ne dosegajo vidnejših rezultatov na področju razvoja;

44.  meni, da izvrševanje proračuna ne bi smelo biti edini cilj upravljanja, saj lahko ogrozi načelo dobrega finančnega poslovodenja in doseganje rezultatov;

45.  želi spomniti, da je redno spremljanje in določanje dejavnikov visokega tveganja (zunanjih, finančnih in operativnih) ter njihova količinska opredelitev od faze določitve do faze izvajanja nujen pogoj ne le za dobro finančno poslovodenje in kakovostno porabo, temveč tudi za zagotavljanje verodostojnosti, vzdržnosti in ugled ukrepov Unije; meni, da vzpostavitev profilov tveganja po dejavnostih in državah hkrati omogoča oblikovanje strategije za hitro zmanjšanje tveganja v primeru poslabšanja razmer v partnerski državi;

46.  poudarja, da je treba redno prilagajati okolje nadzora in funkcije obvladovanja tveganja za vključitev novih instrumentov pomoči in možnosti, kot so združene finance, skrbniški skladi in finančna partnerstva z drugimi mednarodnimi institucijami;

47.  ponavlja, da je potrebno novo ravnovesje med črpanjem, skladnostjo in smotrnostjo, ki bi ga bilo tudi treba upoštevati pri upravljanju operacij;

48.  verjame, da je vzpostavitev zmogljivosti, okvirov upravljanja in odgovornosti partnerskih držav prav tako pomemben način za blaženje sistemskih tveganj, s čimer se spodbuja ugodno okolje, v katerem lahko sredstva dosežejo svoj namen in izpolnjujejo načelo dobrega finančnega poslovodenja (gospodarnost, učinkovitost in uspešnost);

49.  meni, da je treba poleg tega tudi okrepiti politični dialog in dialog o politikah, pogojenost pomoči in okvir logične verige za zagotavljanje skladnosti med odločanjem o izplačilih ali finančnih sredstvih in njihovim pogojevanjem v sporazumih o financiranju tako, da se izplačila jasno povežejo z uresničevanjem ukrepov in doseganjem rezultatov ter ustreznostjo izbranih ciljev in kazalnikov;

50.  spodbuja mednarodne institucije, zlasti v primeru pobud za sofinanciranje in več donatorjev, naj:

   ocenijo in načrtujejo prihodnje koristi projekta in način, kako vsaka partnerska država prispeva h končnim rezultatom in širšim učinkom, da bi se izognile vprašanjem o odgovornosti za rezultate, tj. o tem, kateri del rezultatov je bil povezan s sredstvi Unije ali ukrepi drugih donatorjev;
   svoje okvire upravljanja združijo z okvirom upravljanja Unije, zlasti tako, da izboljšajo svoje metode obvladovanja tveganja; meni, da bi bilo treba zaradi visokega fiduciarnega tveganja natančno spremljati zamenljivost sredstev;

51.  poziva Komisijo k zagotavljanju učinkovite povezave med ocenami in oblikovanjem politik z vključitvijo vseh spoznanj, pridobljenih v postopku odločanja;

52.  ponovno poudarja, da spodkopavanje spremljanja učinkovitosti in vrednotenja rezultatov ogroža javno odgovornost in celovito obveščanje oblikovalcev politik;

Del IV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2015 z naslovom Kakovost vode v Podonavju: izvajanje okvirne direktive o vodah napreduje, vendar ostaja še veliko dela

53.  meni, da bi morala Komisija pripraviti smernice za bolj diferencirano poročanje o napredku pri kakovosti vode;

54.  se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da bi morala Komisija spodbujati primerljivost podatkov, na primer zmanjšati odstopanja pri številu fizikalno-kemijskih snovi, ki se ocenjujejo pri ugotavljanju ekološkega stanja;

55.  poudarja, da bi morala Komisija še naprej spremljati napredek držav članic pri doseganju dobre kakovosti vode, kar je cilj okvirne direktive o vodah;

56.  poziva države članice, naj poskrbijo za kakovostno spremljanje stanja voda, da se pridobijo točne informacije o stanju in izvoru onesnaževanja za posamezno vodno telo ter tako omogoči boljše ciljno usmerjanje in poveča stroškovna učinkovitost popravljalnih ukrepov;

57.  spodbuja države članice, naj zagotovijo usklajevanje med organi, ki opredeljujejo ukrepe v načrtih upravljanja povodij, in organi, ki odobrijo financiranje projektov;

58.  spodbuja države članice, naj ocenijo in zagotovijo uspešnost mehanizmov za izvrševanje, zlasti glede pokritja, ki ga je treba doseči, in odvračilnega učinka uporabljenih kazni;

59.  poziva države članice, naj ocenijo možnost uporabe pristojbine za onesnaževanje vode kot ekonomskega instrumenta in kot načina za uporabo načela „onesnaževalec plača“ vsaj za glavne snovi, ki negativno vplivajo na kakovost vode;

60.  poziva Komisijo, naj sistematično ocenjuje ne le obstoj, pač pa tudi ustreznost standardov GAEC glede dobrega kmetijskega in okoljskega stanja in minimalnih zahtev, ki so jih sprejele države članice;

61.  ugotavlja, da bi morala Komisija pripraviti smernice o možnih metodah za povračilo stroškov na področju razpršenega onesnaževanja;

62.  poziva države članice, naj ocenijo možnost uporabe ekonomskih instrumentov (kot so okoljski davki) kot spodbude za zmanjšanje onesnaževanja in uporabo načela „onesnaževalec plača“;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo izvrševanje mehanizmov na ravni Unije in nacionalni ravni ter ugotovijo, kako bi lahko poenostavili zasnovo in izvajanje pregledov ter zagotovili njihovo uspešnost;

Del V – posebno poročilo Računskega sodišča št. 24/2015 z naslovom Boj proti goljufijam na področju DDV znotraj Skupnosti: potrebnih je več ukrepov

64.  meni, da bi morala Komisija začeti vzpostavljati skupen sistem za oceno obsega goljufij na področju DDV znotraj Skupnosti, kar bi državam članicam omogočilo ocenjevanje svoje uspešnosti na osnovi ustreznih kazalnikov; meni, da bi morale uspešnost meriti v smislu zmanjševanja obsega goljufij na področju DDV znotraj Skupnosti, boljšega odkrivanja goljufij ter povečanja davčnih izterjav po odkritju goljufije;

65.  meni, da bi morala Komisija za boljše delovanje Eurofisca kot učinkovitega orodja za zgodnje opozarjanje državam članicam priporočiti naslednje: (a) naj uvedejo skupno analizo tveganja in tako zagotovijo, da bodo informacije, izmenjane po omrežju Eurofisc, omejene na goljufije; (b) naj izboljšajo hitrost in pogostost teh izmenjav informacij; (c) naj za te izmenjave informacij uporabljajo zanesljivo in uporabniku prijazno informacijsko okolje; (d) naj določijo ustrezne kazalnike in cilje za merjenje rezultatov na različnih delovnih področjih; (e) naj sodelujejo na vseh delovnih področjih omrežja Eurofisc;

66.  poziva Komisijo, naj v okviru ocenjevanja ureditev za upravno sodelovanje med državami članicami, namenjeno izmenjavi informacij med njihovimi davčnimi organi v boju proti goljufijam na področju DDV znotraj Skupnosti, izvaja nadzorne obiske na podlagi tveganja; meni, da bi morali biti ti nadzorni obiski osredotočeni na hitrejše odzivanje držav članic na zahteve za informacije, na zanesljivost sistema za izmenjavo informacij o DDV in na hitrost večstranskih kontrol ter na nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev iz prejšnjih poročil Komisije o upravnem sodelovanju;

67.  poziva Komisijo, naj glede na to, da države članice potrebujejo informacije držav nečlanic, če želijo pobirati DDV za storitve e-poslovanja med podjetji in potrošniki in neopredmetena sredstva, ki se zagotavljajo prek interneta, podpre države članice pri pogajanjih o sporazumih o vzajemni pomoči z državami, kjer je sedež večine ponudnikov digitalnih storitev, ter pri njihovem podpisu, da bi okrepili sodelovanje z državami nečlanicami in izvrševali pobiranje DDV;

68.  meni, da so goljufije na področju DDV znotraj Skupnosti sicer pogosto povezane z organiziranim kriminalom, vendar bi morale Komisija in države članice vseeno odpraviti pravne ovire, ki preprečujejo izmenjavo informacij med upravnimi in pravosodni organi ter organi kazenskega pregona na nacionalni ravni in na ravni Unije; meni, da bi morala Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Europol zlasti imeti dostop do podatkov v sistemu za izmenjavo informacij o DDV in omrežju Eurofisc, države članice pa bi morale imeti koristi od obveščevalnih informacij, ki so jih predložile;

69.  meni, da bi morala Komisija nameniti dovolj finančnih sredstev, da bi zagotovila izvedljivost in trajnostnost operativnih akcijskih načrtov, ki jih sprejmejo države članice, Svet pa ratificira v okviru Evropske multidisciplinarne platforme proti kriminalnim grožnjam (EMPACT);

Del VI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 25/2015 z naslovom Podpora EU za podeželsko infrastrukturo: potencialne možnosti za doseganje bistveno večje stroškovne učinkovitosti

70.  priznava, da so naložbe v podeželsko infrastrukturo, financirane s sredstvi iz skladov Unije, zlasti Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pomembne za potrebe, katerih koristi presegajo kmetijstvo in ki sicer zaradi velikih gospodarskih izzivov in pomanjkanja finančnih sredstev na podeželskih območjih morda ne bi dobile finančne podpore;

71.  ugotavlja, da financiranje infrastrukturnih projektov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja temelji na deljenem upravljanju, pri katerem so države članice odgovorne za upravljanje, spremljanje in nadzor ter za izbiro in izvajanje projektov, Komisija pa nadzoruje pravilno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah; meni, da bi bilo treba te vloge jasneje opredeliti, da bodo upravičenci točno vedeli, katera področja so v pristojnosti različnih nadzornih organov; poudarja, da morajo Komisija in države članice spoštovati načela dobrega finančnega poslovodenja;

72.  meni, da bi se lahko na podlagi ugotovitev in priporočil Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 25/2015 dodatno izboljšala uporaba naložb v podeželsko infrastrukturo, financiranih iz skladov Unije, na podlagi uspešnosti ter dosegli boljši rezultati in večja stroškovna učinkovitost; poziva Komisijo, naj jih upošteva;

73.  močno priporoča, naj se naložbe Unije v podeželsko infrastrukturo usmerijo v projekte, ki omogočajo izboljšanje javnih storitev in/ali prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in gospodarskemu razvoju na podeželskih območjih ter ki dokazljivo potrebujejo javno podporo ter prinašajo dodano vrednost, obenem pa je treba zagotoviti, da se ta sredstva uporabijo za dodatne naložbe in ne kot nadomestilo za nacionalno financiranje osnovnih storitev;

74.  priporoča, naj države članice uporabljajo usklajen pristop, s katerim se, kjer je primerno, količinsko opredelijo potrebe in vrzeli v financiranju ter utemelji uporaba ukrepov v okviru programov razvoja podeželja in ki ni osredotočen samo na sredstva in programe Unije, temveč upošteva tudi nacionalne, regionalne in lokalne programe ter javna in zasebna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče obravnavati – ali s katerimi se že obravnavajo – iste potrebe kot s programom razvoja podeželja;

75.  poziva Komisijo, naj nadgradi svoje prve ukrepe za zagotovitev uspešnega usklajevanja in dopolnjevanja med sredstvi iz različnih skladov Unije na podlagi kontrolnega seznama, s katerim je zagotavljala usklajenost sredstev v programih razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, ter naj zagotovi nadaljnja navodila za države članice pri izvajanju programov o tem, kako doseči boljše dopolnjevanje, pa tudi kako preprečiti tveganje zamenjave sredstev in zmanjšati tveganje mrtvih izgub; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj posreduje tudi s spodbujanjem dobre prakse;

76.  priporoča državam članicam, naj za zmanjševanje tveganja mrtvih izgub pred določitvijo stopnje pomoči za infrastrukturne ukrepe ocenijo ustrezno stopnjo javnega financiranja, potrebnega za spodbujanje naložb, in naj v postopku izbire projektov pred odobritvijo vlog za podporo po potrebi preverijo, ali ima vlagatelj zadosten kapital ali dostop do sredstev za financiranje celotnega projekta ali njegovega dela; spodbuja države članice, naj bolje uporabljajo informacijske sisteme za upravljanje;

77.  poziva, naj se spoštuje načelo dodatnosti na vseh ravneh, zato vztraja, da se ustanovijo ustrezni odbori za spremljanje in da ti dejavno sodelujejo v postopku usklajevanja; poziva Komisijo, naj ustrezno izkoristi svojo svetovalno vlogo v odborih za spremljanje;

78.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija marca 2014 izdala navodila, v katerih države članice spodbuja, naj zagotovijo, da se merila za upravičenost in izbirna merila v celotnem programskem obdobju uporabljajo pregledno in dosledno, da se izbirna merila uporabljajo tudi, ko je na voljo dovolj proračunskih sredstev za financiranje vseh upravičenih projektov, in da se projektom s številom točk pod določenim pragom podpora ne dodeli, ter poziva države članice, naj dosledno upoštevajo ta navodila za infrastrukturne projekte na podeželju, ki jih financira Unija;

79.  prosi, da države članice določijo in dosledno uveljavljajo merila, s katerimi bi zagotovile izbiro stroškovno najučinkovitejših projektov, tj. projektov, ki bi lahko na enoto stroškov v največji meri prispevali k ciljem iz programa razvoja podeželja; prosi jih, naj zagotovijo, da ocene stroškov projekta temeljijo na posodobljenih podatkih o cenah, ki odražajo dejanske tržne cene, in da so postopki oddaje javnega naročila pravični in pregledni ter spodbujajo dejansko konkurenco; je seznanjen s smernicami o preprečevanju pogostih napak pri projektih, sofinanciranih s strani Unije, ki jih je Komisija pripravila konec leta 2014, in vse države članice spodbuja, naj izpolnijo predhodno pogojenost v okviru zahtev za javno naročanje do konca leta 2016;

80.  prav tako poziva k večji preglednosti izbirnega postopka in meni, da bi morali organi upravljanja pri odobritvi vlog za nepovratna sredstva upoštevati javno mnenje o lokalnih problemih na podeželskih območjih; priznava, da bi lahko imele lokalne akcijske skupine pomembno vlogo v tem procesu;

81.  priporoča Komisiji, naj v svoje prihodnje revizije vključi pregled vidika smotrnosti projektov podeželske infrastrukture; pričakuje, da bodo spremembe, ki jih je Komisija uvedla v programsko obdobje 2014–2020 na podlagi ugotovljenih problemov v preteklosti, prinesle pričakovano izboljšanje;

82.  prosi Komisijo in države članice, naj uvedejo zahteve, ki bodo upravičence zavezovale k zagotavljanju dolgoročne trajnosti in ustreznega vzdrževanja infrastrukture, financirane iz naložbenih sredstev Unije, ter preverjajo izpolnjevanje teh zahtev;

83.  zahteva, da države članice določijo razumen rok za obravnavo vlog za dodelitev nepovratnih sredstev in zahtevkov za plačilo ter ga spoštujejo, saj so v večini primerov upravičenci že uporabili premostitvena posojila za dokončanje del;

84.  priporoča, naj Komisija in države članice zberejo pravočasne, ustrezne in zanesljive podatke za obdobje 2014–2020, ki zagotavljajo uporabne informacije o dosežkih financiranih projektov in ukrepov; pričakuje, da bodo te informacije omogočile oblikovanje zaključkov o učinkovitosti in uspešnosti porabljenih sredstev ter opredelitev ukrepov in vrst infrastrukturnih projektov, ki največ prispevajo k ciljem Unije, ter služile kot trdna podlaga za izboljšanje upravljanja ukrepov;

85.  spodbuja države članice, naj zagotovijo, da so za projekte, ki so jim dodeljena sredstva, določeni jasni, specifični in, kjer je to mogoče, količinsko opredeljeni cilji, da bi se olajšala izvedba in spremljanje projektov ter bi se zagotovile uporabne povratne informacije za organe upravljanja;

86.  priznava, da je „lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost“ pomembno orodje za odpravljanje pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče;

Del VII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2016 z naslovom Ali je sistem Komisije za merjenje smotrnosti poslovanja v zvezi z dohodki kmetov dobro zasnovan in temelji na zanesljivih podatkih?

87.  priporoča, naj Komisija razvije bolj celovit statistični okvir, ki bo zagotavljal informacije o razpoložljivem dohodku gospodinjstev kmetij in bo bolje odražal življenjsko raven kmetov; meni, da naj Komisija v sodelovanju z državami članicami in na podlagi skupne metodologije v ta namen preuči, kako bi se lahko najbolje oblikovali in združevali obstoječi statistični instrumenti Unije;

88.  priporoča, naj Komisija izboljša okvir za primerjavo dohodkov kmetov z dohodki v drugih gospodarskih sektorjih;

89.  poziva Komisijo, naj še naprej razvija ekonomske račune za kmetijstvo, da bo mogoče bolje izkoristiti njihov potencial in tako:

   zagotavljati podrobnejše informacije o dejavnikih, ki vplivajo na kmetijske dohodke;
   zagotavljati prenos podatkov na regionalni ravni na podlagi formalnih ureditev z državami članicami;

90.  meni, da bi morala Komisija preučiti, ali je mogoče ekonomske račune za kmetijstvo nadalje razviti, da se zagotovi razumna ocena gospodarske vrednosti javnih dobrin, ki jih proizvajajo kmetje, in zagotovi, da se informacije ekonomskih računov za kmetijstvo ustrezno uporabijo v kazalnikih dohodka;

91.  priporoča, naj Komisija svojo analizo dohodkov kmetov utemelji na kazalnikih, ki upoštevajo trenutne razmere v kmetijstvu, in na zadostnih in doslednih podatkih za vse upravičence ukrepov skupne kmetijske politike (SKP); meni, da bi se lahko to doseglo z razvojem sinergij med obstoječimi upravnimi podatki ali z razvojem mreže računovodskih podatkov s kmetij ali drugih ustreznih statističnih orodij;

92.  meni, da naj Komisija glede na pomen ekonomskih računov za kmetijstvo pri spremljanju SKP uvede redno poročanje o kakovosti teh računov in pridobi razumna zagotovila, da so države članice vzpostavile okvir za zagotavljanje kakovosti za zagotovitev, da bodo podatki, ki jih posredujejo države članice, primerljivi in zbrani v skladu z merili kakovosti, ki se uporabljajo za evropsko statistiko;

93.  priporoča, naj Komisija obravnava slabosti, ugotovljene pri izvajanju mreže računovodskih podatkov s kmetij, ter se z zadevnimi državami članicami dogovori za jasen časovni načrt in spodbuja boljše izkoriščanje potenciala sistema;

94.  poziva Komisijo, naj sedanje ureditve v zvezi s kakovostjo pri vzpostavitvi statističnih podatkov mreže računovodskih podatkov s kmetij v državah članicah nadalje razvije, da bi zagotovila, da so sektorji in velikostni razredi kmetij, ki so pomembni za SKP, v vseh državah članicah ustrezno zastopani, kar naj odraža tudi odločitve držav članic v zvezi z možnostmi SKP;

95.  priporoča, naj Komisija upošteva slabosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, in izboljša zanesljivost in popolnost podatkov o smotrnosti poslovanja pri izvajanju ukrepov SKP v zvezi z dohodki kmetov, tako da:

   na začetku opredeli ustrezne operativne cilje in izhodišča, na podlagi katerih se lahko primerja smotrnost poslovanja pri izvajanju ukrepov SKP za naslednje programsko obdobje;
   v okviru svojih vrednotenj dopolni sedanji okvir kazalnikov uspešnosti z drugimi ustreznimi in kakovostnimi podatki za oceno doseženih rezultatov;
   v okviru svojih vrednotenj oceni tudi učinkovitost in uspešnost ukrepov, razvitih v podporo dohodkom kmetov;

Del VIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/2016 z naslovom Boj proti evtrofikaciji v Baltskem morju: potrebni so nadaljnji in uspešnejši ukrepi

96.  pozdravlja poročilo Računskega in podpira njegova priporočila;

97.  močno obžaluje, da je bil pri zmanjševanju vnosov hranil dosežen le majhen napredek, čeprav je Unija med letoma 2007 in 2013 za čiščenje odpadne vode in ukrepe za zaščito voda v državah članicah baltske regije namenila 14,5 milijarde EUR, za izboljšanje kakovosti vode v Rusiji in Belorusiji v obdobju 2001–2014 pa 44 milijonov EUR; poziva Komisijo, naj posveti posebno pozornost stroškovni učinkovitosti teh ukrepov;

98.  poudarja, da je evtrofikacija ena glavnih groženj za dobro ekološko stanje Baltskega morja in da je boj proti njej pomemben, saj je to morje eno najbolj onesnaženih na svetu; zato obžaluje, da je bil dosežen omejen napredek pri zmanjševanju hranil v okviru programa komisije o varstvu morskega okolja območja Baltika (HELCOM) za zmanjšanje hranil, ki vsaki baltski državi določa cilje glede zmanjšanja hranil; obžaluje tudi, da so nekatere države članice direktivo Unije izvajale samo delno;

99.  poudarja, da bi morale države članice uvesti postopke programa za nitrate na osnovi najnovejših znanstvenih dognanj in nasvetov;

100.  poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da zbirajo informacije o stroškovni učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje obremenjenosti s hranili, da bi dobili zanesljivo analizo za oblikovanje prihodnjih programov ukrepov;

101.  poziva Komisijo, naj poveča zanesljivost podatkov, pridobljenih s spremljanjem hranil v Baltskem morju, saj zdaj ni zagotovljena;

102.  poziva Komisijo, naj se pri državah članicah zavzema za učinkovito določitev območij, občutljivih za nitrate, da bo na občutljivih območjih sprejetih dovolj ukrepov, kmetje na neobčutljivih območjih pa ne bodo po nepotrebnem obremenjeni; poudarja, da bi morale države članice v baltski regiji znova oceniti svoje postopke za določanje območij, občutljivih za nitrate;

103.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja s hranili iz komunalne odpadne vode niso dovolj učinkoviti; poziva Komisijo, naj poskrbi za uspešno spremljanje izvajanja direktive o komunalnih odpadnih vodah(7) in zagotovi, da jo bodo države članice v celoti spoštovale;

104.  obžaluje, da so bila priporočila helsinške konvencije v sklopu direktive Unije za posamezne dejavnosti le delno uresničena in izvedena;

105.  ugotavlja, da je bil učinek vzvoda pri financiranju projektov v Rusiji in Belorusiji velik; je vseeno zaskrbljen zaradi zamud pri projektih, zaradi katerih utegnejo nastati precejšnje izgube pri sredstvih; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva na tem področju in naj se bolj osredotoči na glavne onesnaževalce, opredeljene v helsinški konvenciji; meni tudi, da bi bilo treba opredeliti najboljšo prakso za sodelovanje med državami članicami in nečlanicami Unije ter jo obsežno uporabljati;

Del IX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 4/2016 z naslovom Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo mora spremeniti svoje izvedbene mehanizme in elemente svoje zasnove, da bi dosegel pričakovani učinek

106.  pozdravlja poročilo, posvečeno Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo (EIT), ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

107.  pozdravlja ugotovitve in priporočila Računskega sodišča;

108.  navaja, da je Računsko sodišče opredelilo več pomanjkljivosti v ključnih načelih in operativnih postopkih ter podalo štiri priporočila, kaj storiti, če želi EIT postati pionirski inovativni inštitut;

109.  opozarja na razrešnico EIT za proračunski leti 2012 in 2013, ko je bila podelitev razrešnice EIT odložena zaradi odsotnosti zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti transakcij EIT, povezanih z nepovratnimi sredstvi, neustreznih dokazov, da ni bila presežena zgornja meja, tj. 25 % skupnih odhodkov skupnosti znanja in inovacij, visoke ravni neizvedenih prenosov ter zamud pri izvajanju priporočil službe Komisije za notranjo revizijo;

110.  meni, da zadnje poročilo Računskega sodišča vzbuja resne pomisleke glede podlage, modela financiranja in delovanja EIT;

111.  je seznanjen z odgovorom Komisije na poročilo, v katerem je Komisija predstavila svoje stališče o dejstvih in ugotovitvah; ugotavlja, da se Komisija strinja z večino priporočil Računskega sodišča;

112.  ugotavlja, da je v poročilu navedeno, da je EIT leta 2015 uvedel več izboljšav v skladu z ugotovitvami in priporočili Računskega sodišča; ugotavlja, da sta za preverjanje učinkov teh izboljšav potrebna pozorno spremljanje in vrednotenje;

113.  poudarja, da večletni sporazum o nepovratnih sredstvih med EIT in skupnostmi znanja in inovacij ter večletna strategija skupnosti znanja in inovacij ne bi smela ovirati letnega poročanja skupnosti znanja in inovacij;

114.  poudarja, da sta spremljanje učinkovitosti in vrednotenje rezultatov bistvena za javno odgovornost ter celovito obveščanje oblikovalcev politik; poudarja, da mora enako veljati tudi za EIT ter skupnost znanja in inovacij;

115.  ugotavlja, da je komisar za raziskave, znanost in inovacije leta 2015 uvedel koncept odprtih inovacij kot ključni koncept politike, na katerem bo temeljila inovacijska politika na ravni Unije; meni, da ni jasno, kakšno vlogo ima v tem konceptu EIT; poudarja, da ta koncept glede na število politik in instrumentov, ki se izvajajo, ter na število generalnih direktoratov, ki sodelujejo pri podpiranju inovacij, ne zagotavlja jasnega okvira za razvoj doslednega in usklajenega ukrepanja Komisije;

116.  poziva Komisijo, naj zagotovi usklajeno in učinkovito inovacijsko politiko, v okviru katere bodo odgovorni generalni direktorati prilagajali dejavnosti in instrumente, ter Parlament obvesti o teh prizadevanjih;

117.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da bi lahko sodelovanje družb pri izbiri raziskav v skupnostih znanja in inovacij privedlo do položaja, v katerem bi bili raziskovalci finančno in drugače povezani z industrijo ter morda ne bi več veljali za neodvisne; izraža zaskrbljenost zaradi dogodkov, v zvezi s katerimi je zrasel vpliv družb v znanosti in temeljnih raziskavah;

118.  razume nalogo EIT, tj. spodbujati sodelovanje med visokim šolstvom, raziskavami in inovacijami; ugotavlja, da so družbe pogosto lahko glavne upravičenke, saj so zakonite lastnice inovativnih izdelkov, ki prihajajo na trg in imajo finančne koristi; poudarja potrebo po tem, da se v teh razmerah razmisli o možnosti vključevanja strukture v model sodelovanja, v katerem bi se lahko določena sredstva, vsaj delno, stekala nazaj v EIT;

119.  meni, da so navedene izboljšave in strinjanje Komisije glede priporočil razlogi za čakanje na nadaljnji razvoj dogodkov znotraj EIT;

120.  poziva EIT, naj organu za podelitev razrešnice v letnem poročilu za leto 2016 predloži podrobno analizo izvajanja priporočil Računskega sodišča;

121.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži poročilo o izvajanju in spremljanju ukrepov, sprejetih v zvezi s priporočili Računskega sodišča.

Del X – posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2016 z naslovom Ali je Komisija zagotovila uspešno izvajanje direktive o storitvah?

122.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira v njem navedena priporočila ter izraža zadovoljstvo, da se Komisija z njimi strinja in da jih bo v prihodnosti upoštevala;

123.  ugotavlja, da je področje uporabe direktive o storitvah(8) kljub izključitvi nekaterih storitev precej široko, zato je morala Komisija sprejeti niz ukrepov, da bi zagotovila njeno pravilno izvajanje;

124.  poudarja, da trg storitev še ni v celoti izkoristil svojega potenciala in da sta rast in zaposlovanje močno odvisna od uspešnega izvajanja direktive o storitvah; meni, da bi morala Komisija opraviti študijo, v kateri bo na čim bolj zanesljiv kvantitativen način ocenila rezultate, saj morebitne gospodarske koristi popolnega izvajanja direktive še niso znane;

125.  spodbuja vključitev dodatnih sektorjev, da bo odpravljenih še več sektorskih ovir za povezovanje trga, katerega končni cilj je odprava vseh ovir na notranjem trgu storitev ter izkoristek celotnega potenciala Unije za rast, konkurenčnost in zaposlovanje;

126.  meni, da bi lahko države članice bolje izkoristile ukrepe Komisije za podporo pri prenosu, uporabi in izvrševanju, zlasti z obveščanjem o težavah v različnih fazah postopka, razpravo o možnih skupnih rešitvah in izmenjavo najboljše prakse;

127.  se strinja, da bi morala Komisija čim bolj skrajšati postopke za ugotavljanje kršitev;

128.  obžaluje, da podjetja in potrošniki, ki so imeli težave v zvezi z uporabo direktive, niso bili dovolj seznanjeni z orodji, kot so enotne kontaktne točke, informacijski sistem za notranji trg in evropski potrošniški centri (ECC-net), ter jih niso množično uporabljali;

129.  ugotavlja, da je izvajanje storitev v spletu še vedno omejeno zaradi negotovosti za ponudnike in uporabnike;

Del XI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 6/2016 z naslovom Programi izkoreninjenja, obvladovanja in spremljanja za omejitev bolezni živali

130.  pozdravlja priporočila Računskega sodišča ter dejstvo, da jih je Komisija sprejela;

131.  pozdravlja dejstvo, da je revizija označila programe za bolezni živali kot uspešne in da so bili tehnično svetovanje, analiza tveganja in podporni mehanizmi dobro ocenjeni; pozdravlja pozitivne rezultate teh programov, ki se odražajo v zdravju živali v Uniji; spodbuja Komisijo in države članice, naj tudi v prihodnje izvajajo ta uspešen pristop;

132.  meni, da bi bilo treba številne kazalnike rezultatov nacionalnih programov za izkoreninjenje, obvladovanje in spremljanje določenih bolezni živali in zoonoz še dodatno izboljšati, zlasti v zvezi s tehničnim izvajanjem in ekonomskimi kazalniki, kar bi omogočilo analizo stroškovne učinkovitosti programov;

133.  na podlagi podatkov Komisije ugotavlja, da je ocenjevanje stroškovne učinkovitosti programov zahtevno, zlasti zaradi dejstva, da tudi na mednarodni ravni ni na voljo nikakršnih modelov; nadalje ugotavlja, da uspešno preprečevanje širjenja bolezni, izogibanje človeškim okužbam in reševanje življenj upravičujejo razmerje med stroški in koristmi programov;

134.  ugotavlja, da bi ustrezni informacijski sistemi lahko bolje podpirali izmenjavo epidemioloških informacij in takojšen dostop do starejših podatkov ter tako omogočili boljšo usklajenost nadzornih dejavnosti med državami članicami; na podlagi podatkov Komisije ugotavlja, da se nadalje razvija obstoječa orodja IT, da bi bila državam članicam v še večjo pomoč; spodbuja Komisijo, naj pri razvoju orodij IT zagotovi možnost izmenjave potrebnih informacij in s tem poskrbi za dodano vrednost;

135.  meni, da bi morala Komisija podpirati razpoložljivost cepiv za države članice, kadar bi bilo to epidemiološko utemeljeno; pozdravlja dejstvo, da za dve bolezni že obstajajo banke cepiv in antigenov; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z analizami tveganja, ki bi pomagale določiti morebitno potrebo po dodatnih bankah cepiv in antigenov;

136.  ugotavlja, da se je Komisija zavezala, da zagotovi, da države članice v ustreznih primerih v svoje veterinarske programe sistematično vključijo vidik prostoživečih živali;

137.  ugotavlja, da v nekaterih državah programi za izkoreninjanje bolezni živali niso bili tako uspešni in da je napredek razmeroma majhen; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami nameni prednost tem posebnim primerom in pripravi podrobno strategijo, ki bi pomagala izkoreniniti bolezni, zlasti govejo tuberkulozo v Združenem kraljestvu in na Irskem ter ovčjo in kozjo brucelozo na jugu Italije;

138.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je temeljna zakonodaja na področju bolezni živali še vedno zelo zapletena in razdrobljena; pozdravlja dejstvo, da je bil marca 2016 sprejet krovni zakonodajni akt – uredba o prenosljivih boleznih živali („zakon o zdravju živali“)(9); ugotavlja, da se bo nova uredba začela uporabljati pet let po njenem sprejetju; pozdravlja dejstvo, da bodo pravila v novi uredbi bolj racionalizirana, preprostejša in jasnejša;

Del XII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 7/2016 z naslovom Upravljanje stavb Evropske službe za zunanje delovanje po svetu

139.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča in v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

140.  poudarja, da je nadaljnji razvoj lokalnega sodelovanja na področju upravljanja stavb v skupnem interesu ESZD in držav članic, posebno in nenehno pozornost pa velja nameniti varnostnim vprašanjem, stroškovni učinkovitosti in zunanji podobi Unije;

141.  pozdravlja dejstvo, da se je s podpisom 17 memorandumov o soglasju o skupnih lokacijah število projektov skupnih lokacij med delegacijami Unije in državami članicami povišalo; spodbuja ESZD, naj še naprej išče nove načine, kako razširiti to dobro prakso; meni, da bi morala ta politika vključevati inovativne pristope, ki bi opredeljevali tako usklajeno strategijo skupnih lokacij z državami članicami, ki si to želijo, kot tudi ustrezne dogovore o deljenju stroškov, povezanih s stavbami in logistiko;

142.  obžaluje pomanjkljivo evidentiranje in nepravilnosti v informacijskem sistemu za upravljanje pisarniških stavb in rezidenc delegacij; poziva k rednemu preverjanju celovitosti in zanesljivosti podatkov, ki jih vnesejo delegacije Unije;

143.  poziva ESZD, naj okrepi nadzor nad upravljanjem in orodja za spremljanje stroškov nepremičninske politike, da bi zagotovili natančen pregled in spremljanje vseh odhodkov; meni, da bi se bilo treba osredotočiti na upoštevanje zgornjih mej, ki so določene v nepremičninski politiki, in tako zmanjšati skupno letno najemnino za prostore delegacij, na ustreznost finančnih prispevkov, ki jih plačujejo ostali subjekti, nameščeni na isti lokaciji, na kritje tekočih stroškov, povezanih z uporabo skupnih lokacij, in na primernost stroškov v primerjavi z razmerami na lokalnih trgih;

144.  meni, da bi bilo treba hitro razviti pravno in tehnično strokovno znanje na področju nepremičninskega upravljanja, ob tem pa upoštevati vsakršno stroškovno učinkovito alternativo, kot je najem zunanjih strokovnjakov, na primer lokalnih posrednikov, za pregled trga ali morebitna pogajanja z najemodajalci;

145.  podpira izvajanje srednjeročne strategije, ki upošteva vse možnosti od prednostnih naložb oziroma možnosti odkupa pa vse do podaljšanja najema ali delitve prostorov z državami članicami, ob tem pa se ozira na projekcije strokovnjakov, načrtovanje politike in razvoj;

Del XIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 8/2016 z naslovom Železniški tovorni promet v EU še vedno ni na pravi poti

146.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira v njem navedena priporočila ter izraža zadovoljstvo, da se Komisija z njimi strinja in da jih bo upoštevala;

147.  opozarja na področja, kjer so ukrepi držav članic in Komisije najbolj potrebni: liberalizacija trga, postopki za upravljanje prometa, upravne in tehnične omejitve, spremljanje in preglednost uspešnosti sektorja železniškega tovornega prometa, poštena konkurenca med različnimi načini prevoza, skladnost med cilji politike in dodeljevanjem sredstev, tesnejše usklajevanje med državami članicami in Komisijo pri izbiri, načrtovanju in vodenju projektov ter vzdrževanje železniških prog;

148.  ugotavlja, da Komisija ni ustrezno ocenila učinka zakonodajnih paketov, ki jih je sprejela od leta 2000, na sektor železniškega prometa, zlasti tovornega; obžaluje, da sredstva Unije, vložena v nekatere projekte, niso bila porabljena stroškovno učinkovito;

149.  meni, da cilji v zvezi s preusmeritvijo do leta 2030 ne bodo izpolnjeni, če se stanje v železniškem sektorju ne bo spremenilo;

150.  meni, da je v interesu držav članic, da se uvede enotna in obvezna ocena učinka prihodnje zakonodaje o železniškem tovornem prometu, da bo mogoče učinkovito odpraviti pomanjkljivosti zaradi nezdružljivosti omrežij;

151.  ugotavlja, da sektor železniškega prometa v splošnem obvladujejo velike gospodarske družbe, ki utegnejo liberalizacijo trga videti bolj kot grožnjo, ne prednost;

152.  meni, da je železniški tovorni promet eden od ključnih elementov enotnega trga blaga, in zaradi njegovega ogromnega potenciala pri uresničevanju ciljev na področju podnebnih sprememb in zmanjševanju cestnega prometa poziva Komisijo, naj v strategijo enotnega trga vključi spodbude zanj; poziva k sprejetju strategije za železniški tovorni promet;

153.  poziva k temeljiti oceni železniškega tovornega prometa v Uniji s posebnim poudarkom na izvajanju Uredbe (EU) št. 913/2010(10), vključno z dejavnostmi v zvezi z enotnim okencem in dodeljevanjem poti, ter sočasni oceni tovornih koridorjev in koridorjev instrumenta za povezovanje Evrope, vključno s projekti, ki so bili v sklopu tega instrumenta že odobreni;

154.  poziva k temeljiti oceni interoperabilnosti nacionalnih železniških sistemov;

155.  poziva k oceni prometnih strategij držav članic, oblikovanih po sprejetju sporazuma o partnerstvu na področju čezmejne harmonizacije in delovanja koridorjev TEN-T;

156.  poziva k akcijskemu načrtu v podporo celovitemu in hitremu izvajanju četrtega železniškega svežnja;

157.  obžaluje, da nekatere ovire pri vzpostavljanju dobrega in konkurenčnega evropskega železniškega prometa, ki jih je Računsko sodišče opredelilo v posebnem poročilu št. 8/2010, še vedno preprečujejo napredek v tem sektorju;

Del XIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2016 z naslovom Poraba EU na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva do leta 2014

158.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča in v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

159.  ugotavlja, da je bil pristop Računskega sodišča kritičen in da so se razkrile številne pomanjkljivosti, zlasti premalo učinkovito uporabo dodeljenih sredstev;

160.  poziva Komisijo, naj oceni vse ugotovitve Računskega sodišča in sprejme zahtevane ukrepe, da ne bi naredila podobnih napak v migracijski politiki v obdobju 2014–2020; poziva k upoštevanju vseh priporočil Računskega sodišča;

161.  meni, da morali uporabo sredstev usmerjati boljši sistemi spremljanja in ocenjevanja na osnovi temeljnih kazalnikov, naprednih primerjalnih meril ter merljivih in realističnih ciljev; poziva Komisijo, naj pregleda vse kazalnike, primerjalna merila in cilje sedanjih programov na področju migracij;

162.  meni, da si je treba ves čas prizadevati za celovito in usklajeno odzivanje, če bo migracijska kriza prinašala izzive, ki ne bodo omejeni na en sam sektor ali institucionalno področje;

163.  poziva k nenehnemu izpopolnjevanju strateškega razumevanja in okvira zunanje politike EU na področju migracij in političnih možnosti s ključnimi akterji, da se zagotovi jasnost ter usklajena in dosledna uporaba mehanizmov za zunanje migracije na kratki, srednji in dolgi rok, znotraj ali zunaj proračunskega okvira Unije;

164.  poziva Komisijo, naj si konstruktivno prizadeva za boljše usklajevanje med instrumenti, mehanizmi in ustreznimi deležniki, da bo mogoče migracijske krize preprečiti;

165.  poziva vse glavne deležnike, naj upoštevajo in se ustrezno odzivajo na ravnovesje med prožnostjo pri posredovanju, dopolnilnostjo sredstev, njihovo višino in potrebnim finančnim vzvodom, pa tudi morebitnimi sinergijami in splošno dodatnostjo ukrepov Unije;

166.  v zvezi s tem meni, da je treba nameniti dovolj pozornosti ustreznemu usmerjanju pomoči v različna in razvijajoča se vprašanja na področju zunanjih migracij, pri tem pa zagotoviti primeren nadzor nad izplačanimi sredstvi, da se prepreči tveganje zlorabe sredstev in dvojnega financiranja;

167.  meni, da je treba zahteve za boljše rezultate nujno uravnotežiti z razpoložljivostjo zadostnih sredstev, da bo lahko Unija ambiciozno zasnovala celovit in trajnosten odziv na sedanje in prihodnje izzive, ki jih povzročajo migracijske krize; meni, da so pogajanja o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira ustrezna priložnost za reševanje teh izzivov, s ciljem povečanja proračuna za te sklade;

168.  meni, da razdrobljenost instrumentov, ki imajo med seboj nepovezane posebne cilje, poleg vrzeli pri financiranju ovira parlamentarni nadzor nad načinom uporabe skladov in ugotavljanje odgovornosti, zato je težko natančno oceniti finančne zneske, dejansko porabljene za zunanje ukrepe na področju migracij; obžaluje, da to povzroča neučinkovitost, nepreglednost in neodgovornost; meni, da je treba na novo opredeliti načine uporabe obstoječih instrumentov politik z jasno in prenovljeno strukturo ciljev, da se poveča njihova učinkovitost in prepoznavnost;

169.  meni, da je treba izdatke Unije za zunanje migracije izplačevati učinkoviteje in da morajo izpolnjevati merila dodane vrednosti, da se ljudem zagotovijo ustrezne življenjske razmere v matičnih državah in prepreči povečevanje tokov ekonomske migracije;

170.  poziva Komisijo, naj konstruktivno spremlja, ocenjuje in pregleduje dejavnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki naj bi se začele oktobra 2016;

171.  pozdravlja uvedbo jamstvenih skladov Unije in namero, da bi sredstva v izrednih razmerah dodeljevali hitreje in z večjo prilagodljivostjo ter da bi za reševanje vseh vidikov kriz združili različne vire financiranja;

172.  ugotavlja, da so skrbniški skladi del ad hoc odziva, ki kaže, da v proračunu Unije in večletnem finančnem okviru ni dovolj sredstev in prilagodljivosti, potrebnih za hiter in celovit pristop k večjim krizam; obžaluje, da se je zaradi njih zaobšel proračunski organ in ogrozila enotnost proračuna;

173.  pozdravlja predlog Komisije, da se med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira kot dodaten instrument za hitro odzivanje na izredne razmere v Uniji uvede nova krizna rezerva Evropske unije, ki se bo financirala s proračunskimi sredstvi, za katera so bile prevzete obveznosti sproščene; poziva Svet, naj ta predlog v celoti podpre;

174.  poudarja, da so za politični nadzor nad proračunskim izvrševanjem v postopku razrešnice pomembni zadostni kontrolni mehanizmi; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za tesnejšo udeležbo proračunskega organa in organa za proračunski nadzor ter za boljšo uskladitev skrbniških skladov in drugih mehanizmov s proračunskimi pravili, zlasti tako, da bi te sklade in mehanizme vključili v proračun Unije;

175.  obžaluje, da Komisija ni posredovala podrobnosti o dejanskih plačilih, in jo poziva, naj sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje in poenostavitev šifriranja v finančnih informacijskih sistemih, da bi olajšala sledenje in nadziranje zneskov za zunanje delovanje na področju migracij;

176.  poziva Komisijo, naj uvede celovito arhivsko orodje za porabo Unije v zvezi z migracijami, kjer bodo shranjeni vsi dokončani, potekajoči in načrtovani projekti; meni, da bi morala ta interaktivna podatkovna zbirka deležnikom in državljanom omogočati prikaz rezultatov na svetovnem zemljevidu ter iskanje, filtrirano po državah, vrstah projektov in porabljenih zneskih;

177.  meni, da bi bilo upravljanje dolgoročno učinkovitejše, če bi poskušali dogodke predvidevati, ne pa se zgolj odzivati nanje s kriznim upravljanjem;

178.  opominja na stališče Parlamenta glede celostnega pristopa k migracijam, ki bo temeljil na novem naboru politik, vključno s tesnejšo povezavo med migracijami in razvojem z odpravljanjem glavnih vzrokov za migracije, pa tudi z drugačnimi načini financiranja migracijske krize;

Del XV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2016 z naslovom Za zagotovitev uspešnega izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem so potrebna dodatna izboljšanja

179.  pozdravlja ugotovitve in priporočila iz poročila;

180.  priporoča Komisiji, naj z rednim sporočanjem o ocenjevanju skladnosti s strukturnimi reformami, predlaganimi v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, v posameznih državah in s preglednejšo uporabo pravil poveča preglednost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

181.  meni, da bi morala Komisija po posvetovanju z državami članicami Parlamentu redno poročati o napredku pri izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v posameznih državah;

182.  priporoča Komisiji, naj še naprej dosega napredek pri vključevanju nacionalnih fiskalnih svetov ter zagotovi, da bo Evropski fiskalni odbor prevzel uradno vlogo pri postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem; ugotavlja, da se je preglednost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v zadnjih letih izboljšala, in priznava, da določenih informacij politično občutljive narave ni mogoče zmeraj posredovati javnosti;

183.  priporoča, naj se postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem v večji meri osredotoča na zmanjševanje javnega dolga; ugotavlja, da je bilo razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom ob koncu leta 2014 zgolj v 13 državah članicah nižje od 60 %; poudarja, da je več držav članic trenutno močno zadolženih, čeprav Unija izkorišča prednosti zmernega okrevanja, stopnja javnega dolga pa je višja, kot je bila leta 2010;

184.  priznava, da je pravilo o zgornji meji dolga v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem začelo veljati šele leta 2011; meni, da se bo z zmanjševanjem stopnje državnega dolga, predvsem v močno zadolženih državah članicah, dolgoročno precej izboljšala gospodarska rast;

185.  meni, da je treba pri uporabi pravil postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v okviru Pakta za stabilnost in rast ohraniti dovolj manevrskega prostora; poudarja, da lahko v makroekonomski politiki pride do nepredvidenih dogodkov, zato mora biti okvir dobrega gospodarskega upravljanja prilagodljiv, da bo mogoče upoštevati razvoj dogodkov v gospodarstvu;

186.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti natančno usklajevanje uporabe pravil postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem z ukrepi strukturne reforme, dogovorjenimi v sklopu evropskega semestra;

Del XVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2016 z naslovom Krepitev upravne zmogljivosti v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji: skromen napredek v zahtevnih razmerah

187.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira njegova priporočila in spodbuja Komisijo, naj jih upošteva pri krepitvi upravne zmogljivosti nekdanje jugoslovanske republike Makedonije;

188.  je zaskrbljen, ker je bil napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti majhen in tudi ni bilo večjega napredka pri izvajanju zakonodaje na nekaterih pomembnih področjih, kot je razvoj profesionalne in neodvisne državne uprave;

189.  ugotavlja, da je bil pri odpravi korupcije in izboljšanju preglednosti dosežen le delni napredek;

190.  ugotavlja pa, da mora Komisija delovati v težavnih političnih okoliščinah ter da se sooča s pomanjkanjem politične volje in predanosti nacionalnih organov pri obravnavi nerešenih vprašanj; je seznanjen, da so omejitve zaradi sedanje politične krize vplivale na uspešnost financiranih projektov;

191.  je seznanjen z osrednjo vlogo Komisije pri reševanju politične krize v državi, jo podpira in pozdravlja posredovanje komisarja pri političnem dialogu med nasprotujočimi si političnimi silami;

192.  poziva Komisijo, naj s političnimi voditelji iz celotnega političnega spektra, nacionalnimi organi ter izvedenci za sodni in kazenski pregon nadaljuje dialog o sklenitvi sporazuma o dejavnem boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter o izvajanju strogih ukrepov in mehanizmov za preprečevanje korupcije in gospodarskega kriminala v skladu s kazenskim pravom države;

193.  toplo priporoča Komisiji, naj uporabi politični dialog in stike z nacionalnimi organi, da bi se izboljšala učinkovitost sistema javnih naročil in preglednost nad javnimi izdatki;

194.  poziva Komisijo, naj da prednost boju proti korupciji, in obžaluje, da vlada za ta boj nima resnično učinkovite strategije; ponovno poudarja, da je potrebna večja politična zavezanost državnih organov, da bi se v zvezi s tem zagotovili trajnostni rezultati;

195.  poziva Komisijo, naj se pri izvajanju instrumenta za predpristopno pomoč II opre na dosežke uspešnih projektov, ki so vzdržni, imajo merljivo dodano vrednost in so bili izvedeni ter se uporabljajo v skladu s predpisi;

196.  pozdravlja, da je Komisija uvedla projekte, usmerjene v organizacije civilne družbe; poziva jo, naj to prakso nadaljuje ter vzpostavi tesne odnose z lokalnimi nevladnimi organizacijami;

197.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje projekte, s katerimi bi okrepili pravice in položaj prijaviteljev nepravilnosti, ki javnost opozarjajo na primere korupcije in goljufije;

198.  ugotavlja, da so se sicer mnogi projekti dobro upravljali, da pa niso dosegli trajnostnih ali celo želenih rezultatov; poleg tega ugotavlja, da se projekti niso vedno izvajali v skladu s pristopom, da je treba nadalje povečati krepitev upravnih zmogljivosti; poziva Komisijo, naj izboljša strateško načrtovanje ter zagotovi trajnost in vzdržnost projektov, tako da to zastavi kot osnovni pogoj za projekte;

199.  poziva Komisijo, naj še naprej upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja; poziva Komisijo, naj pomaga oblikovati projekte, ki bi služili kot odskočna deska za nadaljnje naložbe v državi; spodbuja Komisijo, naj da prednost projektom, ki imajo velik potencial na pomembnih področjih, kot so javno naročanje ali izbirni postopki, ter naj se izogiba financiranju projektov, ki ne obetajo prave vzdržnosti;

200.  poziva Komisijo, naj se na nepredvidene dogodke odziva na prilagodljiv način, bodisi s pravočasno sprostitvijo ustreznih sredstev ali z njihovim zmanjšanjem v primeru porajajočih se težav;

Del XVII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 12/2016 z naslovom Uporaba nepovratnih sredstev v agencijah: ni vedno ustrezna ali dokazljivo uspešna

201.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča in v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

202.  pozdravlja ugotovitve in priporočila Računskega sodišča;

203.  je seznanjen z odgovori Komisije in udeleženih agencij, ki med drugim vsebujejo pomembne informacije o ukrepih, sprejetih po opravljenih revizijah;

204.  poudarja, da so agencije odgovorne za večletno in letno programsko načrtovanje ter izvajanje (operativno in finančno) svojih ukrepov, financiranih z nepovratnimi sredstvi; zato meni, da je uspešno upravljanje dejavnosti, povezanih z nepovratnimi sredstvi, v agencijah ključno za uresničevanje ciljev in politik Unije;

205.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so revidirane agencije nepovratna sredstva v splošnem dodeljevale in izplačevale v skladu s pravili;

206.  vseeno ugotavlja, da je Računsko sodišče odkrilo nekatere pomanjkljivosti v možnostih financiranja, postopkih dodeljevanja, nadzornih sistemih in merjenju smotrnosti ter podalo pet priporočil za njihovo odpravo;

207.  ugotavlja, da bi lahko agencije s strateško utemeljitvijo in izbiro orodja za financiranje izboljšale učinkovitost in uspešnost tega orodja, s tem pa tudi izvrševanje svojih nalog; poudarja, da bi lahko neustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi predhodnega vrednotenja povzročilo, da agencije izberejo neustrezna orodja za financiranje in da so nepovratna sredstva slabo zasnovana;

208.  obžaluje, da so opisi dejavnosti agencij, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi, načeloma zelo splošni, opisi rezultatov pa zelo nejasni, zaradi česar so letni delovni načrti nepopolni;

209.  meni, da je pomembno, da agencije dejavnosti, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi, uskladijo s svojim poslanstvom in strateškimi cilji; zato spodbuja vse agencije, naj sprejmejo posebne smernice in merila za izbiro orodja za financiranje na osnovi analize svojih potreb, virov, ciljev, ki jih je treba doseči, morebitnih upravičencev, ki so jim finančna sredstva namenjena, pa tudi ravni potrebne konkurence in izkušenj z izbiro v preteklosti;

210.  ugotavlja, da bi morale agencije v programih dela navesti, katere dejavnosti naj bi bile izvedene z nepovratnimi sredstvi, specifične cilje in pričakovane rezultate, ki naj bi bili doseženi z ukrepi, financiranimi z nepovratnimi sredstvi, ter načrtovane finančne in človeške vire, potrebne za izvedbo ukrepov, financiranih z nepovratnimi sredstvi;

211.  meni, da je opredeljevanje strateških ciljev, ciljnih rezultatov in učinkov odločilno za pripravo dobrega letnega načrta;

212.  opozarja, da regulativni okvir nekaterih agencij slednje sili k uporabi postopkov za nepovratna sredstva; je zaskrbljen, ker agencije niso sistematično preučevale vseh razpoložljivih možnosti financiranja in da nepovratna sredstva niso bila vedno najprimernejše orodje; je seznanjen tudi z ugotovitvijo Računskega sodišča, da se v postopkih za nepovratna sredstva uporabljajo strožja merila za upravičenost in ohlapnejša merila za finančno dodeljevanje kot pri javnih razpisih, zato ne bi smeli biti prva izbira; vseeno meni, da je treba pozorno vzdrževati ravnovesje med pomanjkljivosti v postopkih za nepovratna sredstva in upravnimi stroški javnih razpisov, zato se ne strinja z Računskim sodiščem, da bi morala biti javna naročila prva izbira;

213.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da udeležene agencije niso uvedle ustreznih sistemov spremljanja in naknadnih ocen; poziva agencije, naj razvijejo naknadne ocene, da bi izboljšale spremljanje dejavnosti, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi, in poročanje o njih;

214.  poudarja, da sta spremljanje učinkovitosti in vrednotenje rezultatov bistvena za javno odgovornost ter celovito obveščanje oblikovalcev politik; poudarja, da je to za agencije zaradi njihovega decentraliziranega značaja še toliko bolj pomembno; poziva agencije, naj vzpostavijo sisteme spremljanja in poročanja, ki temeljijo na ključnih kazalnikih uspešnosti, usmerjenih v rezultate in učinke, ter na rezultatih naknadnih ocen; meni, da so ključni kazalniki uspešnosti bistveni za napredek pri spremljanju in ocenjevanju, rezultate in učinke;

215.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ključni kazalniki uspešnosti še vedno osredotočeni na vložke in izložke, ne pa na rezultate in učinke; poziva agencije, naj ključne kazalnike uspešnosti razvijajo bolj strateško ter jih utemeljijo na rezultatih in učinkih;

216.  poziva agencije, naj razvijejo in izvedejo oceno tveganja za svoje letne delovne načrte, da bi povečale učinkovitost z natančnejšim izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem;

217.  priporoča strateško dodeljevanje finančnih orodij za kratkoročne cilje, da se poveča točnost finančnih odločitev;

218.  poziva mrežo agencij Unije, naj slednjim pomaga pri izboljševanju postopkov financiranja, zlasti postopkov za spremljanje uspešnosti v zvezi s tem;

219.  opozarja zlasti na ugotovitve Računskega sodišča glede postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev in potrebe po preglednosti, enakem obravnavanju in preprečevanju navzkrižij interesov; poziva zadevne agencije, naj čim prej uresničijo priporočilo Računskega sodišča;

220.  poziva agencije, naj uporabijo posebne postopke za dodelitev nepovratnih sredstev, da bodo vzpostavile formalne notranje postopke, ki bodo urejali načeli preglednosti in enakega obravnavanja ter varovali pred potencialnimi navzkrižji interesov; poudarja, da bi morale agencije iz tega razloga okrepiti sisteme preverjanja, ki jih uporabljajo za izvajanje projektov, financiranih z nepovratnimi sredstvi;

221.  poziva Komisijo in agencije, ki so bile revidirane za to posebno poročilo, naj Parlament obveščajo o izvajanju teh priporočil.

Del XVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 13/2016 z naslovom Pomoč EU za krepitev javne uprave v Moldaviji

222.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira njegova priporočila in spodbuja Komisijo, naj jih upošteva pri krepitvi upravne zmogljivosti Republike Moldavije;

223.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Unija le delno prispevala h krepitvi javne uprave in da je Računsko sodišče ugotovilo več pomanjkljivosti, vključno s pomanjkljivostmi pri zasnovi in izvajanju programov in projektov, ki jih je revidiralo;

224.  hkrati pa ugotavlja, da mora Komisija delovati v težkih političnih okoliščinah ter da se srečuje z razširjeno korupcijo in številnimi pomanjkljivostmi javnih ustanov, kot so birokracija, neosredotočenost na osrednje funkcije, veliko menjavanje zaposlenih, nizka učinkovitost in pomanjkanje odgovornosti; nadalje ugotavlja, da so Moldavijo zelo prizadeli politična nestabilnost, gospodarski pretresi, huda revščina in množično izseljevanje;

225.  ugotavlja, da so posebne politične okoliščine in zunanji dejavniki sicer pomembno vplivali na uspešnost programov, predvidenih v proračunu, ter da v številnih primerih Komisija res ni mogla vplivati nanje, da pa bi nekatere konkretne pomanjkljivosti lahko odpravila;

226.  ugotavlja, da pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, vključujejo počasno odzivanje Komisije na nenadne dogodke, slabo usklajevanje programov z moldavskimi nacionalnimi strategijami, pomanjkanje ambicioznih ciljev, nerazločni in nejasni pogoji ter to, da dodelitve dodatnih sredstev, ki so temeljila na spodbudah, ni bilo utemeljeno;

227.  poziva Komisijo, naj svoje moldavske sogovornike spodbuja k temu, da razvijejo sistematične, jasno oblikovane nacionalne strategije, ki bodo vključevale jasne in merljive cilje, in da oblikovanje programov v državi bolje povežejo s temi strategijami;

228.  spodbuja Komisijo, naj za jasno oceno potreb po financiranju ter za osredotočeno in utemeljeno načrtovanje proračuna opravi predhodne ocene;

229.  poziva Komisijo, naj da prednost boju proti korupciji, in obžaluje, da vlada za ta boj nima resnično učinkovite strategije; pozdravlja imenovanje svetovalca na visoki ravni za boj proti korupciji v uradu predsednika vlade; hkrati pa ponavlja, da je potrebna ambicioznejša in učinkovitejša strategija ter večja politična zavezanost nacionalnih organov, da bi se v zvezi s tem zagotovili trajnostni rezultati; poziva nacionalne organe, naj se osredotočijo na boj proti korupciji, javno upravo pa, naj se nujno osredotoči na večjo preglednost in integriteto;

230.  poziva Komisijo, naj s političnimi vodji celotnega političnega spektra, nacionalnimi organi ter izvedenci za sodni in kazenski pregon nadaljuje dialog o sklenitvi sporazuma o dejavnem boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter o izvajanju strogih ukrepov in mehanizmov za preprečevanje korupcije in gospodarskega kriminala v skladu s kazenskim pravom države;

231.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje projekte, s katerimi bi okrepili pravice in položaj prijaviteljev nepravilnosti, ki javnost opozarjajo na primere korupcije in goljufije;

232.  ugotavlja, da so sektorska proračunska podpora (74 % pomoči) in projekti poglavitni način zagotavljanja pomoči; z obžalovanjem ugotavlja, da je imela proračunska podpora omejen učinek na krepitev javne uprave;

233.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je sektorska proračunska podpora zelo tvegan način porazdelitve proračuna, zlasti v moldavskem kontekstu, kjer javno upravo hromi velika korupcija, obvladuje pa jo lokalna oligarhija; poziva Komisijo, naj ponovno preuči uporabljene metode na podlagi poglobljene analize tveganja;

234.  poziva Komisijo, naj uporabi metode, ki bodo prinesle vidne in oprijemljive rezultate za državljane Moldavije;

235.  ugotavlja, da so bile zasnove projektov na splošno ustrezne, so pa bili premalo usklajeni z vidika obsega in časa, tehnična pomoč za razvoj upravne zmogljivosti pa je prišla prepozno;

236.  obžaluje, da so projekti na splošno sicer prinesli pričakovane rezultate, a slednji niso bili vedno trajnostni, za kar pa so deloma krivi politična volja in zunanji dejavniki; poziva Komisijo, naj se opre na dosežke uspešnih projektov, ki so trajnostni, imajo merljivo dodano vrednost in so bili izvedeni ter se uporabljajo v skladu s predpisi; poziva Komisijo, naj izboljša strateško načrtovanje ter zagotovi trajnost in vzdržnost projektov, tako da to zastavi kot osnovni pogoj za projekte;

237.  ugotavlja, da so projekti deloma prispevali h krepitvi javne uprave, da pa niso bili vedno skladni s potrebami oziroma cilji moldavske javne uprave; poziva Komisijo, naj projekte v večji meri uskladi s konkretnimi nacionalnimi potrebami;

238.  poziva Komisijo, naj še naprej upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja; jo nadalje poziva, naj pomaga oblikovati projekte, ki bodo služili kot opora za nadaljnje naložbe v državo, in naj v zvezi s tem vzpostavi sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami; spodbuja Komisijo, naj da prednost projektom, ki imajo velik potencial na pomembnih področjih, kot so javno naročanje ali izbirni postopki, ter naj se izogiba financiranju projektov, za katere obstajajo le omejene možnosti, da bodo trajni;

239.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija ni bila sposobna pravočasno zaznati „kraje stoletja“ – šlo je za velik korupcijski škandal, v katerem so bila poneverjena sredstva deponentov v višini milijarde ameriških dolarjev, ki so morebiti vključevala celo prispevke iz financiranja Unije –, čeprav je leta 2012 razvila bolj sistematično analizo tveganj, ustanovila usmerjevalne odbore na visoki ravni za dejavnosti proračunske podpore in vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja za novonastala tveganja; ugotavlja, da so bila nato julija 2015 plačila proračunske podpore zaustavljena, obnovitev teh plačil pa se je pogojevala z izboljšanjem makroekonomskega in fiskalnega položaja ter s sklenitvijo sporazuma v okviru Mednarodnega denarnega sklada;

240.  poziva Komisijo, naj izboljša sistem zgodnjega opozarjanja in analizo tveganja, da bi se hitreje in prožneje odzivala na morebitna tveganja;

241.  opaža, da je gradnja upravne zmogljivosti v Moldaviji bistvenega pomena, saj država nima popolnega nadzora nad svojim celotnim ozemljem, kar spodbuja separatistična nagnjenja proruskih sil; želi spomniti, da ima Moldavija evropsko perspektivo in je zato strateška partnerica Unije;

242.  obžaluje, da trenutna politična nestabilnost v Moldaviji povzroča dolgoročno škodo verodostojnosti demokratičnih institucij države, zaradi česar ta le počasi napreduje v smeri demokracije ter v njej upada podpora vključitvi v Unijo, množijo pa se proruske politične pobude;

243.  poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja v Moldaviji, da bi se okrepile politične in gospodarske povezave med Unijo in Moldavijo; poudarja, kako pomembno za dosego teh ciljev je, da Unija podpira, usmerja in spremlja prednostne reforme, usmerjene v odpravo spolitiziranosti državnih institucij, sistemsko korupcijo in reformo javne uprave;

Del XIX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2016 z naslovom Pobude politik in finančna podpora EU za integracijo Romov: v zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek, toda potrebna so dodatna prizadevanja na terenu

244.  upošteva člen 2 Pogodbe o Evropski uniji, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Direktivo 2000/43/ES(11) o rasni enakopravnosti, Direktivo 2000/78/ES(12) o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu ter Direktivo 2004/38/ES(13) o svobodi gibanja in prebivanja v Uniji;

245.  pozdravlja okvirni sklep Sveta iz leta 2008 o boju proti rasizmu in ksenofobiji(14), resolucijo Parlamenta z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov(15), sporočilo Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173), priporočilo Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(16) in sporočilo Komisije z dne 17. junija 2015 z naslovom Poročilo o izvajanju Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov za leto 2015 (COM(2015)0299);

246.  opozarja, da je integracija Romov odvisna od njihovega vključevanja in možnosti, ki jih imajo za uživanje enakih pravic, kot so priznane vsem evropskim državljanom, katerih del so v celoti;

247.  opozarja na skupna temeljna načela pri vključevanju Romov(17), tj. na deset skupnih temeljnih načel, ki so bila obravnavana na prvem srečanju platforme EU za integracijo Romov, ki je potekala leta 2009 v Pragi, potem pa so bila kot priloga dodana sklepom seje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 8. junija 2009;

248.  podpira priporočila Računskega sodišča ter poziva Komisijo in države članice, naj jih začnejo kar najhitreje izvajati;

249.  obžaluje, da v programskem obdobju 2007–2013 ni bilo potrebne osredotočenosti na vključevanje in integracijo Romov; poziva, naj se pri pripravi prihodnjega strateškega okvira Unije bolj upoštevajo težave pri vključevanju in diskriminacija, s katerimi se soočajo Romi in druge marginalizirane skupnosti;

250.  obžaluje, da Računsko sodišče pri obravnavanju zadeve ni upoštevalo širše palete držav, kjer Romi predstavljajo pomemben delež prebivalstva, npr. Slovaške, Grčije in Francije;

251.  poziva države članice, naj opredelijo, na katere prikrajšane osebe se želijo osredotočiti, ob upoštevanju njihovih potreb in izzivov, s katerimi se soočajo, pri dodeljevanju evropskih sredstev pa naj posebno pozornost namenijo romskemu prebivalstvu;

252.  obžaluje, da so skladi za kohezijsko politiko, ki so edini vir financiranja projektov za vključevanje in integracijo Romov ter projektov za boj proti njihovi diskriminaciji, tako kompleksni, da ne morejo imeti ustrezne vloge pri spodbujanju vključevanja Romov in zagotavljanju njihovega dostopa do pravic;

253.  meni, da bi zato vsaka država članica morala sprejeti časovni načrt za oceno dejanskega učinka zakonov, predpisov, upravnih določb in sredstev, namenjenih podpori za Rome, ter opredeliti, na katerih področjih je treba okrepiti vire in upravno zmogljivost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi podprla pripravo in upravljanje projektov za vključevanje in integracijo Romov ter projektov za boj proti njihovi diskriminaciji;

254.  poziva Komisijo, naj zagotovi podrobne informacije o financiranju, ki je na voljo za Rome, ter naj preuči obstoječe ovire in jih upošteva pri poenostavitvi skladov;

255.  priznava, kako pomembno je s pomočjo evropskih strukturnih in investicijskih skladov izbrati dolgoročne projekte za marginalizirane romske skupnosti;

256.  poudarja, da je treba oblikovati prožnejša izbirna merila za projekte za spodbujanje vključevanja Romov ter drugih marginaliziranih skupnosti;

257.  poziva Komisijo, naj v naslednjem programskem obdobju ali pri pregledu operativnih programov zagotovi, da se bodo cilji za integracijo Romov iz nacionalnih strategij za integracijo Romov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov odražali na vseh operativnih ravneh;

258.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo ustrezne in usklajene statistične podatke o Romih, ki bodo omogočali točnejšo oceno njihove socialne, upravne in ekonomske vključenosti;

259.  poudarja, da so stanovanjska izključenost, brezdomnost, izključenost iz izobraževanja, brezposelnost in diskriminacija pri dostopu do zaposlitve pogosto ključni dejavniki marginalizacije; zato poudarja, kako pomembne so celovite pobude, ki zajemajo stanovanjsko vprašanje, izobraževanje in dostop do zaposlitve, za pomoč Romom in drugim marginaliziranim skupnostim;

260.  poudarja, da je velika ovira v boju proti diskriminaciji Romov to, da se le malo primerov diskriminacije prijavi organizacijam ali organom, kot so policija in socialne službe; zato poziva države članice, naj sprejmejo strategijo za odpravo institucionalne diskriminacije in za to, da se premaga nezaupanje Romov v organe;

261.  opozarja, da bi morala Komisija v partnerstvu s predstavniki marginaliziranih skupnosti, zlasti Romov, in s „specializiranimi institucijami“ vzpostaviti program usposabljanja v organih držav članic, da bi se borili proti diskriminatornim praksam, dali boljši zgled, ki bi vodil k vključevanju prek zdravega, konstruktivnega in učinkovitega dialoga;

262.  poudarja, da ima Unija program za zaposlovanje in socialne inovacije, ki v obdobju 2014–2020 razpolaga z 900 milijoni EUR ter posebno pozornost namenja ranljivim osebam in boju proti revščini in socialni izključenosti;

263.  poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju evropskega sklada, ki bi bil posebej namenjen vključevanju Romov in drugih marginaliziranih skupnosti, in jo poziva, naj zagotovi, da bodo izdatki takšnega sklada ustrezno nadzorovani;

264.  poziva Komisijo, naj vzpostavi resnično evropsko strategijo za vključevanje Romov, tj. evropski akcijski načrt, ki bo izdelan in se bo izvajal na vseh političnih in upravnih ravneh in bo vključeval predstavnike romske skupnosti, temeljil pa bo na temeljnih vrednotah enakosti, dostopa do pravic in nediskriminacije; vztraja, da mora takšna strategija prispevati k resničnemu vključevanju Romov ter k njihovemu dostopu do izobraževanja, zaposlitve, stanovanja, kulture, zdravstvenega varstva, udeležbe v javnih zadevah, usposabljanja in prostega gibanja v Uniji;

265.  hkrati pa poudarja, da je naloga držav članic, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za podporo Romov in zagotovijo enotno uporabo nacionalne zakonodaje in vseh pravic na njihovem ozemlju, brez kakršne koli diskriminacije;

Del XX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2016 z naslovom Ali je Komisija uspešno upravljala humanitarno pomoč prebivalstvu na območju afriških Velikih jezer, ki so ga prizadeli konflikti?

266.  pozdravlja posebno poročilo, namenjeno pregledu tveganj za delovanje Unije na področju razvoja in sodelovanja, ki so povezana s pristopom, usmerjenim v rezultate, in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

267.  pozdravlja ugotovitev, da je bila humanitarna pomoč upravljana uspešno, zlasti v težavnem delovnem okolju, ki je negotovo in nepredvidljivo, zaradi česar je učinkovito izvajanje resničen izziv;

268.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za povezovanje pomoči, rehabilitacije in razvoja, ko lokalne razmere to dopuščajo; meni, da bi bilo to morda mogoče podpreti prek stalne medresorske platforme za pomoč, rehabilitacijo in razvoj; meni, da bi taka platforma med drugim lahko služila opredeljevanju programov, ki bi jih bilo mogoče združiti; meni tudi, da bi morali vsi deležniki vedno, ko je to mogoče, opredeliti celovit pristop z jasnimi cilji na področju usklajevanja in državno/regionalno strategijo;

269.  nadalje poziva službe Komisije, naj poskrbijo za lažji prehod od kratkoročnih humanitarnih dejavnosti k dolgoročnim razvojnim ukrepom in za boljše usklajevanje, ne le med različnimi akterji Unije, temveč tudi z nacionalnimi prednostnimi nalogami in drugimi mednarodnimi organizacijami, in sicer prek skupne strategije ter skupnega humanitarnega in razvojnega okvira;

270.  meni, da je treba opraviti sistemsko vrednotenje dejanskega izvajanja humanitarnih ukrepov z oceno upravnih stroškov v tej regiji, pri tem pa se bolj osredotočiti na uspešnost, in z oblikovanjem morebitnih referenčnih meril za skupne in redne stroškovne postavke;

271.  spodbuja, da se časovni okviri, kadar je to mogoče, bolje prilagodijo okolju, kjer se ukrepi izvajajo, da se prepreči zamudno in drago podaljševanje;

272.  poziva ustrezne institucije Unije in OZN, naj v celoti spoštujejo in izvajajo okvirni finančni in upravni sporazum; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju tega sporazuma in z njim povezanih smernic, ugotovi, na katerih področjih so potrebne izboljšave, in v zvezi s tem pripravi ustrezne predloge;

273.  želi spomniti, da bi morala poročila OZN in mednarodnih organizacij omogočiti čim natančnejše sledenje financiranju, primerjave z drugimi operativnimi vidiki zagotavljanja pomoči, dogovorjenimi na začetku posredovanja, pa tudi koristne povratne informacije za službe Komisije; poudarja, da bi morale partnerske organizacije Komisiji pravočasno posredovati poročila, da bo mogoče hitro upravljanje oziroma prilagajanje humanitarnih odzivov in pogojev financiranja;

274.  poudarja, da je treba povečati odgovornost in preglednost OZN v zvezi z uporabo sredstev Unije in uspešnostjo pri uresničevanju mednarodno sprejetih humanitarnih in razvojnih strateških smernic in ciljev;

275.  poziva Komisijo, naj uvede ocene rezultatov na ravni humanitarnih izvedbenih načrtov, da bo mogoče opredeliti referenčna merila zanje in izmenjevati primere najboljše prakse;

276.  obžaluje, da so informacije pogosto nepopolne oziroma premalo usmerjene v rezultate, kar Komisiji preprečuje izvajanje ustreznega nadzora;

277.  vztraja, da je treba doseči najvišjo raven preglednosti in institucionalne odgovornosti na vseh ravneh z zagotavljanjem dostopa do izčrpnih in zanesljivih proračunskih informacij in finančnih podatkov, povezanih s projekti, ki jih financira Unija, da se Parlamentu omogoči nadzor;

Del XXI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2016 z naslovom Cilji EU za področje izobraževanja: programi so usklajeni, toda pri merjenju uspešnosti obstajajo pomanjkljivosti

278.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira njegova priporočila ter izraža zadovoljstvo, da se Komisija z njimi strinja in da jih bo upoštevala;

279.  pozdravlja, da je Komisija med drugim prek okvira uspešnosti in rezerve za uspešnost, predhodnih pogojenosti ter skupnih kazalnikov učinkov in rezultatov prejšnja priporočila Računskega sodišča vključila v svoj pravni okvir evropskih investicijskih in strukturnih skladov za obdobje 2014–2020 ter s tem omogočila večjo stroškovno učinkovitost;

280.  poudarja, da se je treba osredotočiti na uspešnost in rezultate, ter je zadovoljen, da novi regulativni okvir za programsko obdobje 2014–2020 vsebuje določbe za poročanje držav članic o rezultatih;

281.  je seznanjen s pomanjkljivostmi pri merjenju uspešnosti, zlasti pri opredeljevanju ciljev in kazalnikov rezultatov/izidov, pri projektih, ki so se izvajali v obdobju 2007–2013; obžaluje, da kazalniki rezultatov še vedno niso povsem zanesljivi, in pričakuje, da bodo pomanjkljivosti za drugo polovico programskega obdobja 2014–2020 odpravljene;

282.  odobrava zmanjševanje števila oseb, ki zgodaj opustijo šolanje, in povečevanje števila diplomantov terciarnega izobraževanja; poziva države članice, naj svoje posebne nacionalne cilje uskladijo s cilji Unije, da bodo bolje uresničevale cilje na področju izobraževanja;

283.  ugotavlja, da naj bi ciljna stopnja zaposlenosti novih diplomantov v Uniji do leta 2020 dosegla 82 % in da od petih obiskanih držav članic štiri tega cilja še niso dosegle; poudarja, da je te štiri države članice prizadela huda gospodarska kriza in da se je njihovo okrevanje šele začelo; verjame pa, da lahko ta cilj še vedno dosežejo ali celo presežejo;

284.  poudarja, da je zaradi tesne povezave med stopnjo izobrazbe in zaposljivostjo pomembno ohraniti zadostno raven naložb Unije v izobraževanje;

Del XXII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 17/2016 z naslovom Institucije EU bi lahko naredile več, da bi omogočile lažji dostop do svojega javnega naročanja

285.  pozdravlja ugotovitve in priporočila iz poročila Računskega sodišča;

286.  poziva k večji preglednosti javnega naročanja v institucijah Unije, pa tudi na nacionalni ravni, in sicer z javno objavo dokumentov in podatkov o javnem naročanju; meni, da je prepoznavnost javnega naročanja institucij Unije na internetu slaba, informacije pa so nezadostne, nejasne in razdrobljene po številnih spletnih mestih;

287.  odločno podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi morale institucije Unije za javno naročanje vzpostaviti enotno spletno točko, da bi lahko gospodarski subjekti vse ustrezne informacije našli na enem spletnem mestu, prek katerega bi lahko tudi komunicirali z institucijami Unije; meni, da bi morali prek te enotne točke voditi vse postopke javnega naročanja, vključno z obveščanjem o veljavnih pravilih, poslovnih priložnostih, ustrezni dokumentaciji v zvezi z javnim naročanjem, predložitvi ponudb in vso drugo komunikacijo med institucijami in gospodarskimi subjekti;

288.  prosi, da se spletno mesto Komisije s podatki o evropskih sredstvih, izplačanih posameznim državam članicam, objavi v enem od treh delovnih jezikov institucije in da vsebuje iste vrste podatkov za vse države članice, in sicer vsaj vrednost, predmet naročila, ime izvajalca, imena podizvajalcev (če obstajajo), dolžino pogodbe in morebitne druge dokumente; poudarja, da bodo tako lahko nevladne organizacije iz vseh držav članic in državljani spremljali, kako je bil denar porabljen in kakšna je stroškovna učinkovitost projektov;

289.  vztraja, da je naloga javnih naročnikov, da zagotovijo tržno usmerjeno javno naročanje, pri katerem bo dovolj ponudnikov, vsi gospodarski subjekti pa bodo imeli uravnotežen dostop; se strinja z Računskim sodiščem, da bi morala Komisija pri potekajočem spreminjanju finančne uredbe v letu 2016 predlagati enoten pravilnik za javno naročanje; poudarja, da bi bilo treba izrecno spodbujati sodelovanje malih in srednjih podjetij, v nasprotju s sedanjo situacijo, ko so samo veliki subjekti v prednosti; meni, da bi bilo treba v enotni pravilnik vključiti pravila o pregledu trga pred podpisom pogodbe o nepremičnini in pravila o jezikovni ureditvi pri postopkih javnega naročanja, odstopanja od direktive o javnem naročanju(18) pa upravičiti;

290.  želi spomniti, da uporaba omejenih postopkov javnega naročanja s strani javnih naročnikov odvrača morebitne ponudnike, zmanjšuje preglednost in ovira obveščanje o porabi davkoplačevalskega denarja; poudarja, da je Svet omejeni postopek uporabil za veliko večino svojih javnih naročil, vse institucije Unije skupaj pa so v obdobju 2010–2014 na ta način oddale 25 % ali več svojih naročil; zahteva, da se ta postopek uporablja le v omejenem številu primerov in z ustrezno utemeljitvijo;

291.  ugotavlja, da Parlament na svojem spletnem mestu vsako leto objavi celoten seznam vseh izvajalcev, s katerimi je sklenil pogodbe v vrednosti več kot 15.000 EUR, ne objavi pa vseh svojih pogodb; spodbuja vse institucije, naj objavijo vse informacije o vseh izvajalcih in naročilih, dodeljenih s postopki javnega naročanja, vključno z neposrednim naročilom ali omejenim postopkom;

292.  poudarja, da je potrebna večja publiciteta in da je treba obvestila o javnih naročilih jasno objavljati, da bodo na voljo vsem subjektom; opozarja, da je Evropski parlament po ugotovitvah Računskega sodišča „uporabil postopek s pogajanji za pogodbo o nepremičnini v vrednosti 133,6 milijona EUR za stavbo v Bruslju, čeprav stavba na dan podpisa pogodbe, 27. junija 2012, ni obstajala“, s tem pa je kršil določbe člena 134(1) pravil uporabe finančne uredbe, po katerih izjema, ko ni treba uporabiti postopka javnega naročanja z najširšim krogom možnih ponudnikov, velja samo za že zgrajene stavbe; odločno poudarja, da je treba pri javnih naročilih za nedokončane oziroma nezgrajene stavbe uporabljati odprte in konkurenčne postopke naročanja, in meni, da bi morala ta politika veljati za vse pogodbe o nepremičnini, saj so te zelo kompleksne, zneski pa zelo visoki;

293.  se strinja z Računskim sodiščem, da bi morale institucije Unije, kadar je to mogoče, naročila razdeliti v sklope, da bi spodbudile sodelovanje v svojih postopkih javnega naročanja; poudarja, da je Svet leta 2014 sklenil okvirno pogodbo za desetletno obdobje v vrednosti več kot 93 milijonov EUR za upravljanje, vzdrževanje, popravila in prilagoditev tehničnih instalacij v svojih sedanjih oziroma prihodnjih stavbah z enim samim podjetjem, ne da bi naročilo razdelil v sklope; dodaja, da je Komisija v letu 2015 ravnala podobno pri sklenitvi petletne pogodbe „Tvoja Evropa – nasveti“ (brezplačno pravno svetovanje Unije) v vrednosti skoraj 9 milijonov EUR; poudarja, da nerazdeljenost v sklope in predolga veljavnost okvirnih pogodb (10 ali 7 let, rekord je dosegla pogodba, ki jo je Svet za obdobje 17 let sklenil za stavbo Justus Lipsus) ovirata konkurenco, povečujeta nepreglednost in prispevata k morebitni korupciji; zato poziva vse institucije, naj opustijo te prakse, ki nikakor niso v duhu preglednosti in dobre prakse, za kar bi se morala Unije zavzemati;

294.  zahteva, da vse institucije Unije razvijejo in uporabljajo ustrezna orodja in metode za revizije in ocene, da bodo odkrivale nepravilnosti in opozarjale nanje; ponavlja, da je v boju proti goljufijam in korupciji potrebna boljša tehnologija za spremljanje, odkrivanje, analizo in poročanje; vztraja, da je treba to znanje dati na voljo tudi državam članicam; opozarja na osrednjo vlogo prijaviteljev nepravilnosti pri razkrivanju kršitev in želi spomniti, da morajo vse evropske institucije in agencije v skladu s členom 22c kadrovskih predpisov, ki so začeli veljati 1. januarja 2014, sprejeti zavezujoča interna pravila o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti;

295.  se strinja z Računskim sodiščem, da bi morala Komisija predlagati spremembe finančne uredbe Unije in tako omogočiti hiter pregled pritožb gospodarskih subjektov, ki menijo, da so bili nepravično obravnavani; ugotavlja, da bi se moral ta pregled opraviti, preden bi se gospodarski subjekti obrnili na varuha človekovih pravic ali sodišča Unije;

296.  meni, da je mogoče kazenski pregon pri javnem naročanju zagotoviti predvsem tako, da se ustanovijo kompetentni in neodvisni preiskovalni organi in agencije, ki se bodo posvetili preiskovanju korupcije na področju javnega naročanja; opozarja, da bi morale institucije Unije in države članice informacije in obveščevalne podatke o javnem naročanju izmenjevati medsebojno, pa tudi z uradom OLAF, Europolom, Eurojustom in drugimi preiskovalnimi organi; odločno priporoča, da institucije, ki imajo preiskovalna pooblastila, zlasti urad OLAF, izboljšajo svoje sisteme za vodenje zadev, da bodo lahko pripravljale poročila in statistične podatke o različnih vrstah domnevnih goljufij, ki se preiskujejo, ter o izidih teh preiskav;

297.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da bi morale institucije Unije vzpostaviti enoten javni register informacij o pogodbah o izvedbi javnega naročila, kar bo omogočilo uspešno naknadno spremljanje njihovih dejavnosti javnega naročanja;

298.  poudarja, da bo centralizirano zbiranje podatkov o javnih naročilih omogočilo smiselno, točno in podrobno statistično obdelavo, da bo mogoče preprečevati, odkrivati in preiskovati korupcijo pri javnem naročanju ter zoper njo ustrezno ukrepati; poudarja, da bi dodajanje podatkovnih polj v osrednje podatkovne zbirke o javnem naročanju (vključno s portalom TED) lahko opozarjalo na nujne primere, kar zadeva nepravilnosti pri javnem naročanju; poziva institucije Unije, naj poskrbijo, da bodo te podatkovne zbirke napolnjene pravočasno in popolno;

299.  opozarja na vlogo raziskovalnega novinarstva in nevladnih organizacij pri zagotavljanju preglednosti pri javnem naročanju ter odkrivanju goljufij oziroma morebitnih navzkrižij interesov; je trdno prepričan, da bi morali imeti omenjeni kategoriji neoviran dostop do orodij ARACHNE in ORBIS ter drugih povezanih instrumentov in podatkovnih zbirk, kar bo omogočalo odkrivanje suma morebitnih navzkrižij interesov oziroma korupcije pri javnem naročanju v institucijah Unije, pa tudi v vseh državah članicah, zlasti pri nabavi z evropskimi sredstvi;

300.  poziva vse institucije in agencije, naj vedno objavljajo življenjepise in izjave o interesih srednjega in višjega vodstva ter članov, strokovnjakov in drugih akterjev vodilnih organov oziroma struktur, tudi napotenih strokovnjakov držav članic, saj bi morali biti njihovi življenjepisi vedno na voljo javnosti; poudarja, da izjave o neobstoju navzkrižja interesov, ki jih nekatere institucije in agencije še vedno uporabljajo, niso primerne za objavo, saj bi morala o tem, ali navzkrižje interesov obstaja ali ne, vedno odločati neodvisna tretja oseba, naj bo to organizacija ali organ;

301.  poziva Računsko sodišče, naj redno objavlja evidenco vseh zlorab pri prijavljanju nepravilnosti, pa tudi vseh navzkrižij interesov oziroma primerov izmeničnega zaposlovanja uradnikov v javnem in zasebnem sektorju (pojav vrtljivih vrat), na katere naleti med spremljanjem oziroma revizijo; poziva ga tudi, naj vsaj enkrat letno objavi posebna poročila o politiki in primerih navzkrižja interesov v vseh evropskih agencijah in skupnih podjetjih, zlasti tistih, ki imajo povezave z industrijo;

302.  pozdravlja priporočilo Računskega sodišča, da bi morale institucije Unije uporabljati medsebojne strokovne preglede, da bi omogočile vzajemno učenje in izmenjavo primerov najboljše prakse s področja javnega naročanja;

Del XXIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2016 z naslovom Sistem EU za certificiranje trajnostnih biogoriv

303.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, zlasti pripombe in priporočila Računskega sodišča; ugotavlja, da je Komisija štiri priporočila od petih sprejela v celoti, enega pa delno; poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o popolnem sprejetju priporočila o zanesljivosti podatkov, ki jih posredujejo države članice;

304.  ugotavlja, da ima Unija vodilno vlogo na področju svetovne okoljske politike, saj določa okoljske standarde na mednarodni ravni in zagotavlja primere najboljše prakse glede varstva okolja in ohranjanja konkurenčne prisotnosti na svetovnem trgu; ugotavlja, da je Unija v sedmem okoljskem akcijskem programu za leto 2050 določila cilj „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“; ugotavlja, da je ena od prednostnih nalog zagotoviti, da „naša blaginja in zdravo okolje izhajata iz inovativnega, krožnega gospodarstva, kjer se nič ne zavrže in kjer se naravni viri upravljajo trajnostno, biotska raznovrstnost pa je zaščitena, cenjena in obnovljena na način, ki krepi odpornost naše družbe“;

305.  ugotavlja, da se je Unija v direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(19) zavezala, da bo do leta 2020 zagotovila, da bo delež energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja v vseh oblikah prevoza, znašal vsaj 10 %, to pa je mogoče doseči le s pretežno uporabo biogoriv; ugotavlja pa, da bi utegnila biti tudi proizvodnja biogoriv povezana z določenimi tveganji glede uporabe zemljišč in da je zato treba zagotoviti njeno trajnost;

306.  poudarja, da je vzpostavitev učinkovitega in zanesljivega sistema za certificiranje trajnostnih biogoriv eden od pomembnih korakov v smeri uresničevanja prednostnih nalog politike iz sedmega okoljskega akcijskega programa; ugotavlja, da se trajnost biogoriv certificira s prostovoljnimi shemami, ki jih priznava Komisija; obžaluje, da sistem Unije za certificiranje trajnosti biogoriv po mnenju Računskega sodišča ni povsem zanesljiv;

307.  z obžalovanjem ugotavlja, da sistem priznavanja Komisije ne upošteva nekaterih osrednjih vidikov trajnosti in pravične trgovine, kot so konflikti v zvezi z lastništvom zemljišč, prisilno ali otroško delo, slabi delovni pogoji za kmete, zdravstveno in varnostno tveganje ter posledice posrednih sprememb rabe zemljišč, ki v drugačnih okoliščinah veljajo za zelo relevantne; meni, gre pri tem za nedoslednost v politikah Komisije; poziva Komisijo, naj bolj celovito preoblikuje postopke ocenjevanja in naj navedene vidike vključi v postopek preverjanja prostovoljnih shem; poziva Komisijo, naj zahteva, da prostovoljne sheme enkrat letno na podlagi svojih dejavnosti certificiranja sporočijo ustrezne informacije v zvezi z navedenimi tveganji;

308.  ugotavlja, da je Komisija doslej predložila dve poročili o vplivu politike Unije v zvezi z biogorivi na socialno trajnost v Uniji in tretjih državah ter na razpoložljivost živil po dostopnih cenah; z obžalovanjem ugotavlja, da so bile informacije v poročilih precej skope in so vsebovale zgolj nejasne zaključke; poziva Komisijo, naj izboljša sistem poročanja in Parlamentu posreduje podrobno analizo, da bi javnost seznanila s temi pomembnimi vprašanji;

309.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se lahko proizvodnja biogoriv kosa s pridelavo poljščin za prehrano in da bi utegnilo množično širjenje poljščin za pridelavo biogoriv bistveno vplivati na okoljske in zdravstvene standarde v državah v razvoju, na primer v Južni Ameriki in južni Aziji, to pa lahko privede do obsežnega krčenja gozdov in upada tradicionalnega kmetijstva, kar bo imelo dolgoročne družbeno-ekonomske posledice za lokalne skupnosti; obžaluje, da poročila Komisije ne obravnavajo splošnih razvojnih vprašanj v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj sprejme doslednejši in skladnejši pristop k politikam na področju okolja, energije, razvoja in drugih s tem povezanih vprašanj; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni vplivu posredne spremembe rabe zemljišč;

310.  z obžalovanjem ugotavlja, da Komisija priznava prostovoljne sheme, ki nimajo ustreznih postopkov preverjanja, s katerimi bi zagotovile, da biogoriva, proizvedena iz odpadkov, resnično izvirajo iz odpadkov ali da surovine za biogoriva, pridelane v Uniji, dejansko izpolnjujejo okoljske zahteve Unije na področju kmetijstva; poziva Komisijo, naj se prepriča, da evropski pridelovalci surovin za biogoriva dejansko izpolnjujejo okoljske zahteve Unije na področju kmetijstva; jo nadalje poziva, naj posreduje zadostne dokaze glede izvora odpadkov in ostankov, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv;

311.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekatere priznane sheme niso bile dovolj pregledne ali pa so njihovo upravno strukturo sestavljali zgolj predstavniki peščice gospodarskih subjektov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da pri prostovoljnih shemah ni navzkrižja interesov, ter poskrbi za učinkovito komunikacijo z drugimi deležniki;

312.  poziva Komisijo, naj v še večji meri zagotovi preglednost prostovoljnih shem in gospodarskih subjektov, tako da od njih zahteva, da vzpostavijo uradno spletno mesto za objavo podrobnih informacij o prostovoljnih shemah, njihovih postopkih certificiranja, zaposlenih, izdanih certifikatih, revizijskih poročilih, pritožbah in gospodarskih subjektih, s katerimi sodelujejo;

313.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija ne nadzira delovanja priznanih prostovoljnih shem in zato ne more pridobiti zagotovil o kakovosti njihovega certificiranja; z obžalovanjem ugotavlja, da ni posebnega sistema za pritožbe, to pa Komisiji preprečuje, da bi preverila, ali se pritožbe ustrezno obravnavajo; poziva Komisijo, naj uvede nadzorni sistem, s katerim bo ugotovila, ali certificiranje prostovoljnih shem izpolnjuje standarde, določene za priznanje; jo nadalje poziva, naj zahteva, da se v okviru prostovoljnih shem na spletna mesta dodajo pregledni, uporabnikom prijazni, informativni in dostopni pritožbeni sistemi; poziva Komisijo, naj nadzira pritožbene sisteme in po potrebi ukrepa;

314.  pozdravlja, da Komisija prostovoljnim shemam izdaja smernice, ki prispevajo k spodbujanju primerov najboljše prakse in večji učinkovitosti; ugotavlja pa, da te niso zavezujoče in da se ne izvajajo v celoti; poziva Komisijo, naj smernice za prostovoljne sheme razglasi za zavezujoče, da bi tako zagotovila izpolnjevanje zahtev;

315.  ugotavlja, da so države članice odgovorne za to, da so statistični podatki v zvezi s trajnostjo biogoriv, ki se sporočajo Komisiji, zanesljivi, vendar meni, da obstaja tveganje, da se tem statističnim podatkom pripisuje prevelik pomen; poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da statistične podatke podkrepijo z ustreznimi dokazi, na primer v obliki potrdila ali deklaracije, ki ga izda subjekt, zadolžen za zbiranje podatkov o trajnostnih biogorivih, in jih pošljejo nacionalnemu organu, ki jih nato posreduje Eurostatu;

316.  poudarja, da podatkov, ki jih posredujejo države članice, zaradi različnih opredelitev pogosto ni mogoče primerjati in je torej praktično nemogoče ugotoviti, kakšno je dejansko stanje; poziva Komisijo, naj uskladi opredelitev odpadnih snovi, ki jih še ni na seznamu direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in so se v obratih, ki so obstajali že pred sprejetjem Direktive (EU) 2015/1513(20) o spremembi direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, uporabljale za proizvodnjo naprednih biogoriv;

317.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da posebna vrednost (dvojno štetje) biogoriv, proizvedenih iz odpadkov in ostankov, povečuje tveganje goljufij; poudarja, da je potreben dialog med Komisijo in državami članicami o nadzoru in preprečevanju goljufij; poziva Komisijo, naj ta dialog vzpostavi;

318.  pozdravlja primer prostovoljne sheme, omenjene v poročilu Računskega sodišča, ki postavlja visoke standarde trajnostne proizvodnje, njen cilj pa ni zgolj preprečiti okoljsko škodo, tudi z zaščito prsti, vode in zraka, temveč tudi varovati ustrezne delovne pogoje in zdravje zaposlenih na kmetijah ter spoštovati človekove, delavske in zemljiške pravice; meni, da je to primer najboljše prakse; poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi platforme za prostovoljne sheme, na kateri bi bilo mogoče izmenjevati primere najboljše prakse;

Del XXIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 19/2016 z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013

319.  pozdravlja ugotovitve in priporočila iz poročila Računskega sodišča;

320.  obžaluje, da v skupnem pregledu finančnih instrumentov ni navedenih uspešnih ukrepov za izboljšanje naložb v Uniji; ugotavlja, da so predvsem Komisija ter države članice prevzele višja tveganja, in obžaluje, da zasebni sektor ni zagotovil pomembnejšega prispevka;

321.  želi poudariti visoke stroške upravljanja in provizij za upravljanje v primerjavi z dejansko finančno podporo končnim prejemnikom; predlaga, da se določijo davčne zgornje meje za finančne posrednike; poudarja, da bi bilo treba pregledati velikost posebnega Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, da bi, kadar je to mogoče, izkoristili znatne prihranke pri stroških upravljanja skladov;

322.  meni, da je Komisija v privilegiranem položaju, da bi lahko državam članicam zagotovila dodatna navodila o tem, kako vzpostaviti takšne finančne instrumente v državah članicah ali na ravni Unije (ki jih neposredno ali posredno upravlja Komisija); poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se finančni instrumenti ne bodo uporabljali za nesprejemljive sheme za izogibanje davkom;

323.  je zaskrbljen, ker so se davčna stališča v nekaterih primerih uporabljala za povečanje privlačnosti finančnih instrumentov za vlagatelje iz zasebnega sektorja; obžaluje, da po mnenju Komisije vnaprejšnja davčna stališča sama po sebi niso v nasprotju z njeno politiko; poziva Komisijo, naj prepreči vse vrste davčnih stališč o uporabi finančnih instrumentov Unije;

324.  se strinja s stališčem, da bi bilo treba pri oblikovanju finančnih instrumentov za evropske strukturne in investicijske sklade upoštevati izkušnje iz preteklosti, pridobljene pri revidiranem programskem obdobju (2007–2013); zlasti meni, da bi morali biti predlogi usmerjeni v uspešno izvajanje in rezultate, in ne le v skladnost s predpisi; meni, da bi morali projekti povečati dodano vrednost regionalne specializacije in gospodarskega razvoja evropskih regij;

325.  obžaluje, da so lahko države članice zahvaljujoč pravni podlagi v prejšnjem obdobju zamrznile del prispevka na računih bank in finančnih posrednikov, ki upravljajo sklade, ne da bi bil prispevek dejansko uporabljen za predvidene namene; je seznanjen s spremembami, ki jih je Komisija uvedla v smernicah o zaključku; poziva Komisijo, naj dejavno spremlja razmere, da bi v prihodnje preprečila takšno prakso;

326.  meni, da bi moral učinek finančnega vzvoda ponazarjati, v kolikšni meri so začetni finančni prispevki Unije in držav članic spodbudili zasebno financiranje; obžaluje, da ugotovitve iz posebnega poročila Računskega sodišča kažejo, da finančni instrumenti, ki se deljeno in centralno upravljajo, niso bili uspešni pri spodbujanju zasebnega kapitala; meni, da bi bilo treba na sofinanciranje finančnih instrumentov s strani držav članic, skupaj s prispevkom Unije, gledati kot na del javnega financiranja;

327.  poziva Komisijo, naj pripravi opredelitev vzvoda finančnih instrumentov, ki se bo uporabljala na vseh področjih proračuna Unije ter bo jasno razlikovala med finančnim vzvodom zasebnih in nacionalnih javnih prispevkov v okviru operativnih programov in/ali dodatnih zasebnih ali javnih kapitalskih prispevkov ter upoštevala vrsto obravnavanega instrumenta; priporoča, da si države članice dodatno prizadevajo zbirati, upravljati in izmenjevati podatke o krožnem učinku finančnih instrumentov;

328.  opozarja, da je treba že od vsega začetka podati jasne in konkretne ocene glede finančnega vzvoda za prihodnja sredstva finančnih instrumentov; pričakuje, da bo Komisija za finančne instrumente Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada za programsko obdobje 2007–2013 zagotovila, da bodo države članice sporočile popolne in zanesljive podatke o zasebnih prispevkih k dotiranemu kapitalu v okviru operativnih programov in zunaj njih;

329.  meni, da bi morali upravljavski organi – preden sprejmejo odločitev o ukrepih finančnega inženiringa v zvezi z ustreznimi infrastrukturnimi projekti – zagotoviti, da je njihov predlog ustrezno utemeljen s kakovostno neodvisno predhodno oceno, ki temelji na standardizirani in dogovorjeni metodologiji; podpira stališče, da bi morala Komisija pred odobritvijo operativnih programov, ki zajemajo ustrezne infrastrukturne projekte, preveriti njihovo skladnost z neodvisno predhodno oceno ter zagotoviti kakovost slednje;

330.  priporoča upravljavskim organom, naj plačilo upravitelja sklada določijo glede na kakovost dejansko opravljenih naložb, ki se oceni na podlagi njihovega prispevka k doseganju strateških ciljev operativnih programov in k vrednosti sredstev, ki se iz naložb instrumentov vrnejo operaciji;

331.  priporoča, da upravljavski organi in institucije Unije v zvezi z boljšo uporabo finančnih instrumentov v regijah sprejmejo proaktiven pristop ter zagotavljajo tehnično pomoč na kraju samem;

332.  odločno podpira to, da bi Komisija izvedla primerjalno analizo stroškov za izvajanje nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov (ki se upravljajo centralno in deljeno) za programsko obdobje 2014–2020, da bi ugotovila njihove dejanske ravni ter njihov vpliv na uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 in enajstih tematskih ciljev kohezijske politike; ugotavlja, da bi bile te informacije še posebej pomembne za pripravo zakonodajnih predlogov za obdobje po letu 2020; poziva, naj se pred koncem leta 2019 izvede celovita ocena uspešnosti, da bi razmislili o prihodnosti tovrstnih instrumentov;

Del XXV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2016 z naslovom Krepitev upravne zmogljivosti v Črni gori: dosežen je bil napredek, toda na mnogih ključnih področjih so potrebni boljši rezultati

333.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira njegova priporočila in spodbuja Komisijo, naj jih upošteva pri krepitvi upravne zmogljivosti v Črni gori;

334.  pozdravlja dejstvo, da je predpristopna pomoč Unije pomagala okrepiti upravno zmogljivost; hkrati pa ugotavlja, da je napredek na več ključnih področjih le zelo počasen;

335.  obžaluje, da so projekti v splošnem sicer prinesli pričakovane rezultate, a ti niso bili vedno trajnostni, za kar so deloma krivi politična volja nacionalnih organov in zunanji dejavniki; poziva Komisijo, naj se opre na dosežke uspešnih projektov, ki so trajnostni, imajo merljivo dodano vrednost in so bili izvedeni ter se uporabljajo v skladu s predpisi; poziva Komisijo, naj izboljša strateško načrtovanje ter zagotovi trajnost in vzdržnost projektov tako, da ju jasno zahteva;

336.  obžaluje nezavzetost nacionalnih organov, kar negativno vpliva na napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti; poziva nacionalne organe, naj spremljajo dosežene rezultate projektov, da bi povečali uspešnost; poudarja, da je za učinkovito depolitizacijo in obvladovanje državne uprave potrebna močna politična volja;

337.  pozdravlja dejstvo, da so bili projekti v večini primerov dobro usklajeni z drugimi projekti instrumenta za predpristopno pomoč oziroma ukrepi donatorjev; vseeno poudarja, da je bila usklajenost v nekaterih primerih manjša, zaradi česar je prišlo do podvajanja nekaterih prizadevanj; poziva Komisijo, naj bolje uskladi svoje dejavnosti za Črno goro z drugimi projekti, v katerih sodeluje več upravičencev;

338.  obžaluje, da poročila Komisije niso vsebovala dovolj informacij, ki bi pričale o tem, da je bil pri krepitvi upravne zmogljivosti skozi čas dosežen napredek; ugotavlja, da v poročilih niso bili vedno ocenjeni isti deli javne uprave in da merila za ocenjevanje upravne zmogljivosti niso bila vedno jasno opredeljena, zaradi česar je primerjava skozi čas otežena;

339.  ne glede na to pozdravlja novo metodologijo poročanja za letno oceno v poročilih o napredku za leto 2015, saj se je pokazalo, da so lestvice za ocenjevanje bolje usklajene in tudi bolj primerljive; poziva Komisijo, naj na tem sistemu poročanja gradi tudi v prihodnje;

340.  ugotavlja, da je Komisija dobro uporabljala nefinančna sredstva za podporo reformnemu procesu v obliki političnega dialoga, a hkrati poudarja, da glavna vprašanja ostajajo nerešena;

341.  obžaluje, da je napredek na področju boja proti korupciji – čeprav so bili v zadnjem letu pri izvajanju protikorupcijske zakonodaje doseženi določeni rezultati – še vedno počasen; poudarja, da bi moral celoten sistem pravne države prinašati več rezultatov, s posebnim poudarkom na krepitvi boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu; poziva Komisijo, naj nacionalne organe spodbuja h krepitvi zmogljivosti za finančne preiskave in zaščite prijaviteljev nepravilnosti;

342.  pozdravlja, da je leta 2016 začela delovati agencija za boj proti korupciji; ugotavlja pa, da je korupcija na številnih področjih še vedno zelo razširjena in da ostaja resen problem;

343.  ugotavlja, da lahko decentralizacija vodenja projektov omogoči dragoceno gradnjo zmogljivosti pri operativnih strukturah zaradi podrobnih vnaprejšnjih pregledov; ugotavlja še, da lahko razširjanje primerov dobre prakse v zvezi z vodenjem projektov, zbranih v okviru struktur za izvajanje instrumenta za predpristopno pomoč, prinese pozitivne rezultate preostanku javne uprave, ki deluje na istem področju; poziva Komisijo, naj izkoristi to možnost, da bi povečala učinkovitost gradnje zmogljivosti v Črni gori; jo nadalje poziva, naj nacionalne organe spodbuja k razmisleku o možnosti uporabe primerov dobre prakse na področju gradnje zmogljivosti;

344.  ugotavlja, da Črna gora velja za državo, ki je v tej regiji najbolj napredovala v pristopnem procesu; poudarja, da je Unija v tej državi odigrala nenadomestljivo vlogo; vseeno z obžalovanjem ugotavlja, da Črno goro v zadnjem času pestita politična nestabilnost in polarizacija, pa tudi vse bolj napeta bitka za vpliv med Rusijo in Natom, ki se mu bo ta država pridružila leta 2017; poziva Komisijo, naj nadaljuje politični dialog z nacionalnimi organi, da bi pomagala doseči kompromis med vlado in opozicijo.

Del XXVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 22/2016 z naslovom Programi pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem: od leta 2011 je bilo doseženega nekaj napredka, vendar ključni izzivi še prihajajo

345.  pozdravlja zavzetost Računskega sodišča v zvezi razgradnjo jedrskih elektrarn, o čemer pričata to posebno poročilo in posebno poročilo iz leta 2011(21);

346.  podpira priporočila Računskega sodišča, katerih večino je Komisija v celoti sprejela;

347.  želi spomniti, da se Odbor za proračunski nadzor od leta 2012 posebej zanima za razgradnjo jedrskih elektrarn in da je zato v letih 2012, 2013 in 2014 v tri jedrske elektrarne poslal misijo za ugotavljanje dejstev;

348.  poudarja, da je jedrska varnost izjemnega pomena, ne samo za zadevne države članice, temveč za prebivalstvo celotne Unije in njenega sosedstva;

349.  poudarja, da mora biti v Litvi odstranitev in varno začasno skladiščenje jedrskih palic iz bloka 2 prednostna naloga;

350.  želi spomniti, da so bili med glavnimi razlogi za zamude v Litvi tehnični in komercialni spori med nacionalnimi organi in zunanjimi izvajalci, ki niso bili rešeni več let; meni, da bi bilo treba imenovati posebne skupine za vodenje projektov, da takšni zapleti ne bi ovirali procesa razgradnje; sprašuje Komisijo, ali takšne skupine obstajajo v vseh treh zadevnih državah članicah;

351.  želi Komisijo spomniti, da je slovaško vrhovno revizijsko sodišče za leto 2015 predvidelo revizijo v podjetju JAVYS(22); poziva, naj se ga obvesti o rezultatih te revizije; v zvezi s tem poziva pristojne bolgarske in litovske organe, naj revidirajo proces razgradnje v elektrarnah Ignalina in Kozloduj;

352.  je zaskrbljen zaradi zamud pri delih v skladiščih za nizko in srednje radioaktivne odpadke; poziva Komisijo, naj pristojni odbor Parlamenta obvesti o napredku;

353.  poziva Komisijo, naj njegov pristojni odbor obvesti o prizadevanjih, da bi našli potrebna dodatna finančna sredstva, zlasti v Litvi;

354.  želi spomniti, da naj bi stroški razgradnje v teh treh državah članicah, vključno z odlaganjem visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, po ocenah Računskega sodišča znašali 11 388 milijonov EUR; meni, da stroški razgradnje ne bi smeli vključevati stroškov odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, saj so zanje odgovorne države članice in bi jih morale kriti iz državnega proračuna;

355.  poziva Komisijo, naj skupaj z zadevnimi tremi državami članicami pripravi poročilo o trenutnem stanju pri upravljanju izrabljenega jedrskega goriva in radioaktivnih odpadkov, nastalih pri razgradnji teh treh jedrskih elektrarn;

356.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami preuči možnosti za iskanje geoloških odlagališč za visoko radioaktivne jedrske odpadke;

357.  poudarja, da je bilo zaprtje jedrske elektrarne Ignalina pogoj, ki ga je postavila Unija pri pristopu Litve v zameno za podporo Unije pri njenem zaprtju, razgradnji ter blaženju socialnih in ekonomskih posledic, kakor je opredeljeno v protokolu št. 4 Akta o pristopu; ugotavlja, da je Litva izpolnila svoje obveznosti v zvezi z zaprtjem jedrskih reaktorjev v jedrski elektrarni Ignalina v dogovorjenem roku, je pa zaskrbljen zaradi zamud pri razgradnji, zato predlaga, naj organi Unije natančneje spremljajo ta proces;

358.  opozarja, da je jedrska varnost izjemno pomembna za prebivalstvo celotne Unije, ter ob upoštevanju priporočil Računskega sodišča v zvezi z nadaljevanjem financiranja poziva Komisijo, naj natančno oceni, ali bo treba posebne programe financiranja za razgradnjo jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem izvajati tudi po letu 2020; poudarja, da bi morala morebitna nova sredstva Unije, ki jih za razgradnjo jedrskih elektrarn v omenjenih treh državah članicah po letu 2020 predlaga Komisija, vključevati jasna pravila in prave spodbude za nadaljevanje razgradnje z bolj učinkovitimi nadzornimi mehanizmi (tako v zvezi s financiranjem kot časovnim načrtom), prav tako pa poudarjati potrebo po učinkoviti uporabi finančnih virov Unije;

359.  poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo v prihodnje vsi stroški v zvezi z razgradnjo jedrskih elektrarn in končnim odlaganjem izrabljenega goriva pravilno knjiženi ter izračunani v skladu z mednarodnimi standardi in zakonodajo Unije;

360.  poziva Komisijo, naj oceni akcijske načrte teh treh držav in predlaga skupne javne razpise za podobne projekte, zlasti za svetovanje in načrtovanje skladišč za odpadke;

361.  poziva Komisijo, naj oceni proces razgradnje v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem v finančnem obdobju 2007–2013, vključno s stroškovno učinkovito uporabo finančne pomoči Unije;

362.  poziva Evropsko banko za obnovo in razvoj, naj revidira delovanje skladov za podporo razgradnji med letoma 2007 in 2013;

363.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da ocena načrtov financiranja in podrobnih načrtov razgradnje za obdobje financiranja 2014–2020, ki jo je opravila Komisija, tj. ocena drugega oziroma tretjega predhodnega pogoja(23), ni bila ustrezna; sprašuje, kdo v Komisiji je finančno odgovoren za to napako; v zvezi s tem želi biti obveščen o dokončanem akcijskem načrtu, s katerim je bila ta odkrita pomanjkljivost odpravljena;

Del XXVII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2016 z naslovom Pomorski promet v EU: v nemirnih vodah – veliko neuspešnih in netrajnostnih naložb

364.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in podpira njegova priporočila;

365.  pozdravlja, da je pomorski promet v Uniji v zadnjem desetletju naraščal kljub velikim razlikam med uporabo pristanišč v državah članicah;

366.  poudarja, da se politika vlaganja v pristanišča držav članic oblikuje skladno s političnimi odločitvami na nacionalni ravni, ki pa lahko odstopajo od strategije Unije, ki jo oblikujejo iste države članice; meni, da bi morala biti glavna naloga Komisije poskrbeti za to, da so nacionalni ukrepi za financiranje infrastrukture v Uniji skladni s prometno politiko Unije, in jih uskladiti s strategijami na ravni Unije; obžaluje, da Komisija nima na voljo vseh instrumentov, ki jih potrebuje za to, da bi lahko zagotovila to skladnost;

367.  priznava, da so naložbe v pristaniško infrastrukturo dolgoročne narave; obžaluje, da pa je donosnost teh naložb v večini primerov majhna in počasna;

368.  obžaluje, da so bile nacionalne strategije za razvoj pristanišč sicer večinoma razvite, da pa konkretni načrti za njihovo izvajanje in usklajevanje ostajajo odprta vprašanja;

369.  je zelo zaskrbljen, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da je poročanje o podatkih o skupni zmogljivosti pomanjkljivo, poročanje o razpoložljivi zmogljivosti pa nezanesljivo;

370.  obžaluje, da države članice ne posredujejo podatkov o zmogljivosti ključnih pristanišč, kar Komisijo ovira pri spremljanju zmogljivosti; poudarja, da je zelo pomembno, da se ta situacija izboljša, da bo lahko Komisija pripravila načrt za razvoj pristanišč za celotno Unijo; poziva Komisijo, naj določi jasen sistem za sporočanje podatkov iz držav članic;

371.  meni, da bi bilo mogoče usklajevanje med Evropsko investicijsko banko in službami Komisije izboljšati z boljšim sodelovanjem in preglednejšimi postopki;

Del XXVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 25/2016 z naslovom Identifikacijski sistem za zemljišča je koristno orodje za določanje upravičenosti kmetijskih zemljišč, vendar bi bilo mogoče njegovo upravljanje še izboljšati

372.  priporoča, da si države članice na podlagi količinsko opredeljene analize stroškov in koristi ter ocene tveganja v sedanjem obdobju skupne kmetijske politike bolj prizadevajo za večjo zanesljivost podatkov v identifikacijskem sistemu za zemljišča (LPIS), in sicer z njegovim pravočasnim in temeljitim posodabljanjem; meni, da bi morale zaradi kompleksnosti ocen sorazmernosti tiste države članice, ki uporabljajo to možnost, v sedanjem obdobju skupne kmetijske politike dodatno prizadevati, da bi razvile katalog sorazmernosti z jasnim opisom in ocenjevalnimi merili ter uporabljale dopolnilna tehnična orodja, s čimer bi povečale objektivnost analize ortofotografskih posnetkov in zagotovile ponovljivost; priporoča, naj države članice razmislijo tudi o možnosti, da bi v sistemu LPIS evidentirale podatke o lastniških in zakupnih pravicah, kadar je to izvedljivo in stroškovno učinkovito;

373.  priporoča, da države članice v sedanjem obdobju skupne kmetijske politike ob podpori Komisije razvijejo in vzpostavijo okvir za ocenjevanje stroškov vodenja in posodabljanja svojih sistemov LPIS; meni, da bo to omogočilo državam članicam merjenje uspešnosti teh sistemov in stroškovne učinkovitosti njihovih izboljšav;

374.  priporoča, da države članice poskrbijo za to, da bodo s sistemi LPIS zanesljivo določale, evidentirale ter uspešno spremljale površine ekološkega pomena, trajno travinje in nove kategorije zemljišč; poleg tega priporoča, naj izvedejo analizo stroškov in koristi tega, da se v sisteme LPIS zajamejo vsi krajinski elementi, zaščiteni z navzkrižno skladnostjo ali kmetijsko-okoljskimi shemami, da bi dodatno izboljšale spremljanje in zaščito teh elementov, ki koristijo okolju in biotski raznovrstnosti;

375.  priporoča, da Komisija ponovno preuči sedanji pravni okvir LPIS, da bi za naslednje obdobje skupne kmetijske politike poenostavila in racionalizirala pravila, povezana s tem sistemom, npr. s ponovnim razmislekom, ali sta dvoodstotni prag stabilnosti in pravilo 100 dreves potrebna;

376.  priporoča, da Komisija pred začetkom ocenjevanja kakovosti leta 2017 izvede analizo stroškov in koristi, da bi ugotovila, ali je mogoče izboljšati reprezentativnost vzorcev za ocenjevanje kakovosti, da bo dosežena boljša pokritost populacije parcel v sistemu LPIS;

377.  nadalje priporoča, da Komisija z letom 2016 izboljša spremljanje rezultatov ocenjevanja kakovosti, tako da analizira vse nedoslednosti v poročanju o tem ocenjevanju in jih nadalje spremlja, posreduje povratne informacije državam članicam ter zagotovi, da bodo načrti popravljalnih ukrepov pripravljeni in izvedeni, ko je to potrebno; poleg tega poziva Komisijo, naj opravi podrobno letno analizo trendov za vsako posamezno državo članico in vrsto referenčne parcele, da bo mogoče pravočasno ugotoviti morebitne težave;

Del XXIX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 26/2016 z naslovom Doseganje uspešnejše navzkrižne skladnosti in poenostavitve ostaja izziv

378.  priporoča, da Komisija v okviru ocene učinka za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 preuči, kako bi lahko nadgradila svoj sklop kazalnikov za oceno uspešnosti navzkrižne skladnosti; poleg tega priporoča, da preuči, kako bi bilo mogoče v kazalnikih upoštevati raven skladnosti kmetov z navzkrižno skladnostjo, da bi okrepila izvajanje in uveljavljanje okoljskih standardov v kmetijstvu ter zagotovila skladnost skupne kmetijske politike;

379.  priporoča, naj Komisija , da bi v prihodnje preprečila težave, na katere je naletela, upošteva različne zahteve glede lokalnih ozemeljskih potreb; meni, da bi bilo treba raven plačil poleg tega tesneje vezati na zahteve za kmete, s čimer bi bilo mogoče obravnavati posebne okoljske težave in kmetom hkrati zagotoviti nadomestilo za omejitve, ki veljajo zanje;

380.  priporoča, da Komisija odslej izboljšuje izmenjavo informacij o kršitvah v zvezi z navzkrižno skladnostjo med ustreznimi službami ter jim tako pomaga pri ugotavljanju razlogov za kršitve in sprejemanju ustreznih ukrepov za njihovo obravnavanje;

381.  v zvezi s skupno kmetijsko politiko po letu 2020 poziva, naj Komisija predvidi izboljšanje pravil v zvezi s pregledi navzkrižne skladnosti na kraju samem, države članice pa naj pozove, da veljavne administrativne preglede izvajajo učinkovito, pri tem pa uporabljajo vse ustrezne informacije, ki so na voljo; meni, da se bo tako mogoče učinkoviteje osredotočati na ključne kontrolne točke;

382.  priporoča, da Komisija v okviru ocene učinka za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 analizira izkušnje s tem, da se uporabljata dva sistema s podobnimi okoljskimi cilji (standardi dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev ter zelena komponenta), da bi izboljšala sinergije med njima; meni, da bi bilo treba pri tej analizi upoštevati merila, kot je vpliv standardov na okolje in to, v kolikšni meri so kmetje obveznosti navzkrižne skladnosti izpolnjevali v preteklosti;

383.  spodbuja Komisijo, naj po poročilu o uspešnosti skupne kmetijske politike, ki ga je treba predložiti do konca leta 2018, razvije metodologijo za merjenje stroškov navzkrižne skladnosti;

384.  predlaga, da se v ukrepe navzkrižne skladnosti vključijo količinski kazalniki in zanje določijo konkretnejši cilji; priporoča, da se upravičencem zagotovijo preproste, hitre in poenostavljene metode uporabe;

385.  priporoča, da Komisija za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 spodbuja bolj usklajeno uporabo sankcij na ravni Unije, tako da dodatno pojasni pojme resnosti, obsega, trajnosti, ponovitve in namernosti, pri čemer pa mora upoštevati tudi posebne okoliščine v različnih državah članicah; meni, da je treba za uresničitev tega cilja uvesti minimalne pogoje na ravni Unije;

386.  meni, da bi bilo treba dejanske rezultate izvajanja navzkrižne skladnosti za obdobje 2014–2020 in za poznejša obdobja v odraz izkušenj, pridobljenih iz obdobja 2007–2013, oceniti s kazalniki;

Del XXX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 27/2016 z naslovom Upravljanje na Evropski komisiji – najboljša praksa?

387.  priporoča, da Komisija, kot se zahteva od evropskih subjektov javnega interesa, kadar se odloči, da ne bo upoštevala primerov najboljše prakse, navede razloge, zakaj se je tako odločila; priporoča tudi, da se močno osredotoči na rezultate ter hkrati ustrezno upošteva pridobljene izkušnje;

388.  priporoča, da Komisija:

   a) pozove službo za notranjo revizijo, naj izvede več revizijskega dela v zvezi z upravljanjem na visoki ravni;
   b) zaključi proces usklajevanja svojega okvira za notranjo kontrolo z načeli COSO 2013;
   c) še bolj pospeši objavo letnih računovodskih izkazov;
   d) zbere informacije, ki so že predstavljene v različnih obstoječih poročilih, in pod vodstvom svojega predsednika pripravi enotno poročilo ali zbirko poročil v zvezi z odgovornostjo, ki bodo poleg računovodskih izkazov vključevali:
   izjavo o upravljanju;
   razpravo o operativnih in strateških tveganjih;
   poročilo o nefinančni uspešnosti;
   informacije o dejavnostih med letom in doseganju ciljev politike;
   poročilo o vlogi revizijskega odbora in njegovih zaključkih ter
   izjavo o srednje- in dolgoročni fiskalni vzdržnosti, po potrebi skupaj s povezavami do informacij, vključenih v druga poročila;
   e) predstavi to enotno poročilo ali zbirko poročil v zvezi z odgovornostjo za revizijo računovodskih izkazov; meni, da morajo biti ta poročila analitična, strnjena, lahko razumljiva in dostopna revizorjem, zaposlenim in državljanom Unije, obenem pa strogo upoštevati mednarodne računovodske standarde in uporabo primerov najboljše prakse;
   f) kot del letnih računovodskih izkazov oziroma spremnih informacij objavi oceno stopnje napake, ki temelji na zanesljivi metodologiji, ter vključuje deležnike, tudi Parlament, v vseh fazah izbiranja statistične metode za ocenjevanje napak; meni, da bi morala biti metodologija jasna in dosledna;
   g) redno posodablja in objavlja svoje ureditve upravljanja ter pojasni, zakaj se je v zvezi z izbranim okvirom odločila za posamezne strukture in postopke;
   h) preoblikuje Odbor za spremljanje poteka revizij v revizijski odbor, ki ga bodo večinoma sestavljali neodvisni in zunanji člani, ter razširi njegova pooblastila, da bo zajemal obvladovanje tveganja, računovodsko poročanje ter delo in rezultate enot za naknadno preverjanje in direktoratov za revizijo.

389.  Parlament vztraja pri naslednjem:

   a) pri upravljanju mednarodnih organizacij na visoki ravni je treba upoštevati poslovni model, potekati pa bi moralo pregledno, odgovorno in, kar je najpomembneje, učinkovito;
   b) upravljanje na visoki ravni se mora prilagoditi hitro spreminjajočemu se svetu ter se razvijati in prepoznati morebitne izzive, preden postanejo težave;
   c) horizontalne in vertikalne povezave med različnimi strukturami Komisije morajo biti jasne in sledljive; nadaljevanje zmanjševanja birokracije je nujno; priporoča se tudi odločnejše usklajevanje med različnimi strukturami;
   d) rezultati letnega upravljanja v državah članicah morajo postati bolj prepoznavni; objavljeni in učinkovito predstavljeni zanesljivi podatki lahko podprejo pomembne odločitve;
   e) z zanesljivo predhodno, naknadno in vmesno oceno bi bilo treba zagotoviti vrednost vsakega porabljenega evra; da bi olajšali sodelovanje, bi moral dokument vsebovati informacije o ustreznih stroških in koristih vseh odhodkov;
   f) glede na to, da države članice vsako leto porabijo približno 14 % svojega proračuna za nakup storitev, gradbenih del in blaga, bi bilo in je treba spodbujati strateško uporabo javnega naročanja; javno naročanje bi bilo treba uporabiti kot pomembno orodje za doseganje ciljev strategije Evropa 2020;

Del XXXI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 28/2016 z naslovom Spopadanje z resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje v EU: narejeni so bili pomembni koraki, vendar je treba storiti več

390.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira njegova priporočila in spodbuja Komisijo, naj jih upošteva pri nadaljnjih korakih v boju zoper resne čezmejne nevarnosti za zdravje v Uniji;

391.  ponavlja priporočilo Računskega sodišča, da je treba pred naslednjim poročilom ustrezno upoštevati izkušnje, pridobljene v prvem ciklu poročanja; meni, da mora biti ta proces v vseh državah članicah dosleden, da bo poročanje v prihodnje ustrezno;

392.  priznava napredek, dosežen po zdravstveni strategiji 2008–2013, vendar poudarja, da je potrebno boljše in bolj strateško spremljanje;

393.  podpira priporočilo Računskega sodišča, da naj Odbor za zdravstveno varnost pripravi strateški načrt za spopadanje z operativnimi in strateškimi izzivi, s katerimi se srečuje;

394.  ugotavlja, da Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni nima uradnega postopka za učinkovito odzivanje na prošnje za pomoč; meni, da je takšno stanje nesprejemljivo;

395.  priporoča, da bi službe Komisije, ki delujejo na področju zdravja, in Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane oblikovali strukturiran pristop za izboljšanje sodelovanja;

396.  obžaluje, da države članice niso ukrepale skupaj, saj bi tako pospešile skupno javno naročilo za cepivo proti pandemični gripi, in priznava, da je gripa bolezen, s katero se zdravstvene službe v posameznih državah članicah srečujejo vsako leto; meni, da bi usklajeno ukrepanje vseh držav članic koristilo zdravju državljanov Unije in zmanjšalo stroške;

397.  poziva Komisijo, države članice in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, naj sodelujejo in izpopolnijo sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje; poudarja, da je treba ta sistem, ki se je uporabljal zelo pogosto, posodobiti v skladu s tehnološkimi novostmi, da se omogoči njegova optimalna raba;

o
o   o

398.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0143.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
(8) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(9) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).
(10) Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L 276, 20.10.2010, str. 22).
(11) Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).
(12) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).
(13) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).
(14) Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (UL L 328, 6.12.2008, str. 55).
(15) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov (UL C 199 E, 7.7.2012, str. 112).
(16) UL C 378, 24.12.2013, str. 1.
(17) Glej Prilogo III k posebnemu poročilu št. 14/2016, str. 74–76.
(18) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(19) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).
(20) UL L 239, 15.9.2015, str. 1.
(21) Posebno poročilo št. 16/2011 z naslovom Finančna pomoč EU za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem: dosežki in prihodnji izzivi.
(22) Jadrové vyrad'ovacia spoločnost' (JAVYS): lastnik jedrske elektrarne Bohunice, odgovoren za njeno razgradnjo.
(23) Glej COM(2011)0783, uredbi Sveta (Euratom) št. 1368/2013 in (Euratom) št. 1369/2013 ter Izvedbeni sklep Komisije C(2014)5449.


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – 8., 9., 10. in 11. Evropski razvojni sklad
PDF 524kWORD 74k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015 (2016/2202(DEC))
P8_TA(2017)0145A8-0125/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za 8., 9., 10, in 11. Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0485 – C8-0326/2016),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskih razvojnih skladih (COM(2016)0386),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih financiranih iz 8., 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015 z odgovori Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2015 (05376/2017-C8-0081/2017, 05377/2017-C8-0082/2017, 05378/2017-C8-0083/2017, 05379/2017-C8-0084/2017),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)(5),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe ES(7),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 17. julija 2006 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 24. in 26. junija 2013 med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998 o sodelovanju pri razvojnem financiranju v okviru Četrte konvencije AKP-ES(10),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003 v zvezi z 9. Evropskim razvojnim skladom(11),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(12),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad(13),

–  ob upoštevanju člena 93 in tretje alinee člena 94 ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0125/2017),

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o zaključnem računu za osmi, deveti, deseti in enajsti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2015 (2016/2202(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za 8., 9., 10, in 11. Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0485 – C8-0326/2016),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskih razvojnih skladih (COM(2016)0386),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015 z odgovori Komisije(14),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(15) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2015 (05376/2017-C8-0081/2017, 05377/2017-C8-0082/2017, 05378/2017-C8-0083/2017, 05379/2017-C8-0084/2017),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2016)0338, SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(16) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(17),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)(18),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(19),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe ES(20),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 17. julija 2006 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja četrti del Pogodbe ES(21),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 24. in 26. junija 2013 med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(22),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998 o sodelovanju pri razvojnem financiranju v okviru četrte konvencije AKP-ES(23),

–  ob upoštevanju člena 119 Finančne Uredbe z dne 27. marca 2003 v zvezi z 9. Evropskim razvojnim skladom(24),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(25),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad(26),

–  ob upoštevanju člena 93 in tretje alinee člena 94 ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0125/2017),

1.  odobri zaključni račun za osmi, deveti, deseti in enajsti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2015;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015 (2016/2202(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju člena 93 in člena 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0125/2017),

A.  ker je glavni cilj Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(27) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(28) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), kot okvira za odnos Unije z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami, zmanjšati in sčasoma izkoreniniti revščino v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

B.  ker je glavni cilj Sklepa Sveta 2013/755/EU(29) prispevati k postopnemu razvoju čezmorskih držav in ozemelj s povečanjem konkurenčnosti in krepitvijo odpornosti čezmorskih držav in ozemelj, zmanjšanjem njihove gospodarske in okoljske ranljivosti ter spodbujanjem sodelovanja med njimi in drugimi partnerji;

C.  ker so Evropski razvojni skladi (ERS) najpomembnejši finančni instrument Unije za razvojno sodelovanje z državami AKP ter čezmorskimi državami in ozemlji;

D.  ker se v 79 državah s kompleksnimi pravili in postopki v zvezi z razpisovanjem in oddajo javnih naročil uporablja širok nabor načinov izvajanja, kar odraža medvladni značaj ERS;

E.  ker se dejavnosti ERS izvajajo v zahtevnih razmerah s stalno visokim tveganjem, bodisi geopolitičnim bodisi institucionalnim;

F.  ker lahko zunanji dejavniki v zvezi z ustreznim izvajanjem ERS zmanjšajo ali izničijo prizadevanja na področju razvoja;

G.  ker ERS financirajo države članice in jih upravljata tako Komisija kot Evropska investicijska banka (EIB), pri čemer je za razrešnico za ERS odgovorna izključno Komisija;

H.  ker ima Unija možnost in težo za oblikovanje odzivov na globalne in geopolitične izzive;

I.  ker zgodovina njenih držav članic Uniji nalaga obveznosti v zvezi z razvojem držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj;

J.  ker so prihodnosti Unije, držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj zaradi geografske lokacije, globalizacije in demografskih sprememb povezane;

K.  ker globalne demografske napovedi za leto 2100 skupaj z učinki novih migracijskih tokov, oboroženih spopadov, globalnega segrevanja ter številnih gospodarskih in socialnih kriz zahtevajo takojšnjo pozornost Unije, zlasti na področju ciljev njene razvojne politike; ker je razvojna pomoč bistveno orodje, katerega več metod izvajanja je treba optimizirati za spopadanje s temi številnimi globalnimi izzivi;

L.  ker migracijska kriza ni le postavila načel in ciljev mednarodne pomoči pod vprašaj, temveč tudi izpostavila, da morajo vse države članice bolj brezpogojno in enotno uporabljati načelo solidarnosti;

M.  ker trenutna migracijska kriza ne sme zasenčiti trajnosti migracijskih valov, ki so povezani z demografskimi pretresi in zahtevajo drugačne odzive;

N.  ker je potreben nov pristop do držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj, zaradi česar so potrebne nove finančne spodbude in instrumenti;

O.  ker je treba spet posvetiti pozornost temu, da gre pri velikem delu držav AKP za majhne otoške države v razvoju; ker igrajo otoki, še posebej otoki AKP, novo mednarodno vlogo, kar je zlasti posledica mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah;

P.  ker se številne čezmorske države in ozemlja nahajajo v istih regijah kot države AKP; ker se čezmorske države in ozemlja spopadajo s podobnimi globalnimi izzivi, vendar so za razliko od držav AKP del evropske družine in bi zato morale biti deležne več pozornosti pri dodeljevanju sredstev; ker sta majhnost čezmorskih držav in ozemelj ter ustavna povezanost med njimi in Unijo posebnosti, ki bi ju bilo treba upoštevati;

Q.  ker sta Generalni direktorat Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj ter Generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko septembra 2013 podpisala memorandum o soglasju, da bi povečala sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami, čezmorskimi državami in ozemlji ter državami AKP;

R.  ker se zunanji ukrepi Unije izvajajo prek mednarodnih organizacij, ki bodisi uporabljajo sredstva Unije bodisi skupaj z njo sofinancirajo projekte, kar prinaša izzive na področju nadzora in upravljanja;

S.  ker se morata stopnja in narava prispevka Unije razlikovati in pogojevati glede na merljiv napredek posameznih držav na različnih področjih, kot so demokratizacija, človekove pravice, dobro upravljanje, trajnostni socialno-ekonomski razvoj, vladavina prava in boj proti korupciji, pri čemer Unija nudi pomoč, kjer je to potrebno za pospešitev napredka;

T.  ker je reden in temeljit politični dialog ključen za zagotavljanje večje odgovornosti držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj ter za sposobnost prilagajanja ciljev politike;

U.  ker je bistvenega pomena zagotoviti skladnost med vsemi politikami Unije in cilji njene razvojne politike;

V.  ker je bistvenega pomena spodbujati prepoznavnost Unije in odražati njene vrednote v vseh oblikah razvojne pomoči;

W.  ker poenostavitev postopkov izvajanja spodbuja povečevanje učinkovitosti izvajanja pomoči;

X.  ker je trajnost bistvenega pomena za povečanje splošne učinkovitosti razvojne pomoči s stalnim spremljanjem učinkov prek vseh oblik zagotavljanja pomoči;

Y.  ker je pomoč Unije pri upravljanju ključna sestavina razvojne pomoči za ustvarjanje učinkovitih reform upravljanja;

Z.  ker proračunska podpora sicer lahko ima ključno vlogo pri spremembah in obravnavi glavnih razvojnih izzivov, a prinaša tudi precejšnje fiduciarno tveganje in bi jo bilo treba odobriti le, če so – poleg dokazane zavezanosti reformam politike – zagotovljene zadostna preglednost, sledljivost, odgovornost in učinkovitost; ker je proračunska podpora še posebej primerna za majhna in izolirana območja, kot so otoki AKP;

AA.  ker sta preglednost in odgovornost pogoja za demokratični nadzor ter učinkovitost razvojne pomoči;

AB.  ker je treba upravljanje upravnih stroškov stalno spremljati v vseh okoliščinah in ob upoštevanju vseh oblik pomoči;

AC.  ker nezakoniti finančni tokovi v državah v razvoju povečujejo revščino;

AD.  ker organ za podelitev razrešnice ponovno poziva k vključitvi ERS v splošni proračun Unije, da bi povečali prepoznavnost in demokratični nadzor ERS ter splošnih razvojnih politik;

AE.  ker je treba v zameno za podporo državljanov Unije za razvojno politiko zagotoviti čim večjo preglednost, dobro upravljanje in uspešnost;

Izjava o zanesljivosti

Finančno izvajanje sredstev leta 2015

1.  ugotavlja, da je leta 2015 poraba zadevala štiri ERS, zlasti osmi ERS, ki je znašal 12 480 milijonov EUR, deveti ERS, ki je znašal 13 800 milijonov EUR, deseti ERS, ki je znašal 22 682 milijonov EUR, in enajsti ERS, ki je znašal 30 506 milijonov EUR; ugotavlja, da namenja financiranje 11. ERS državam AKP 29 089 milijonov EUR, čezmorskim državam in ozemljem pa 364,5 milijona EUR, ugotavlja tudi, da ta dva zneska vključujeta 1134 milijonov oziroma 5 milijonov EUR, namenjenih skladu EIB za spodbujanje naložb v državah AKP; ugotavlja, da je 1052,5 milijona EUR povezanih z odhodki Komisije za načrtovanje in izvajanje ERS;

2.  ugotavlja, da se ta sredstva prek projektov in proračunske pomoči izvršujejo v naslednjih štirih oblikah: 42 % plačil je bilo izvedenih s pomočjo neposrednega upravljanja, od tega 24 % v obliki proračunske podpore; opaža, da je bilo preostalih 58 % plačil izvedenih s pomočjo posrednega upravljanja, od tega 31 % prek mednarodnih organizacij, 24 % prek tretjih držav, 3 % pa prek nacionalnih organov držav članic;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da poraba za leto 2015 še vedno obsega sredstva iz osmega ERS, ki je bil ustanovljen leta 1995;

4.  pozdravlja prizadevanja urada EuropeAid v letu 2015 v zvezi s stopnjo celotnih neto obveznosti, sprejetih leta 2015, za 5034 milijonov EUR zaradi začetka veljavnosti enajstega ERS, s čimer so se sredstva za obveznosti povečala za 27 839 milijonov EUR; ugotavlja, da je enajsti ERS vplival na stopnje izvajanja neporavnanih obveznosti, ki so se z 98 % zmanjšale na 69,7 % za celotne obveznosti in z 91,2 % na 63,5 % za posamezne obveznosti;

5.  obžaluje, da je pomanjkanje sredstev za plačila, s katerim se je Komisija soočala leta 2015, privedlo do težke proračunske situacije na področju razvojnega sodelovanja, kar je škodovalo skupni učinkovitosti sredstev, pri čemer izpostavlja prenos 483 milijonov EUR v leto 2016 ter plačilo zamudnih obresti, ocenjenih na en milijon EUR; pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi zagotovila neprekinjenost razvojne pomoči in omejila negativne posledice sedanjega pomanjkanja plačil;

6.  prav tako ugotavlja, da si Komisija za svoje celotno območje odgovornosti stalno prizadeva zmanjšati stara predplačila (doseženih 39 % s ciljnimi 25 %), stare neporavnane obveznosti oziroma RAL (reste à liquider) (doseženih 46 % v primerjavi s ciljnimi 25 %) in številne odprte pretekle pogodbe, vendar z manj zadovoljivim napredkom za slednje v okviru ERS; spodbuja službe Komisije, da še naprej zmanjšujejo delež ERS v preteklih pogodbah;

Zanesljivost računovodskih izkazov

7.  pozdravlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega, desetega in enajstega ERS, za proračunsko leto 2015 ugotavlja, da končni zaključni računi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj ERS na dan 31. decembra 2015 in da so njihovi poslovni izidi, denarni tokovi in spremembe čistih sredstev za tedaj končano leto v skladu s finančno uredbo za ERS in mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor;

8.  pozdravlja prizadevanje Komisije za rešitev vprašanja izterjave, tako za obresti iz predhodnega financiranja nad 750 000 EUR kot za obresti iz predhodnega financiranja med 250 000 in 750 000 EUR, posledica česar je pravilno evidentiranje 2,5 milijona EUR natečenih obresti v računskih izkazih za leto 2015; poziva Komisijo, naj preuči tudi primere pod 250 000 EUR;

9.  v zvezi z upravljanjem nalogov za izterjavo obžaluje nepravilno evidentiranje prihodkov iz poslovanja, ki znašajo 9,6 milijona EUR in ustrezajo neporabljenemu predhodnemu financiranju;

10.  obžaluje, da so bili nalogi za izterjavo sredstev v višini 29,6 milijona EUR iz osmega, devetega, desetega in enajstega ERS preklicani zaradi napak pri kodiranju, popravkov ali sprememb; prosi Komisijo, da poroča o 15,8 milijona EUR, ki so še vedno del tekočih sodnih postopkov;

11.  je zelo zaskrbljen, ker je bilo pri nalogu za izterjavo sredstev v višini enega milijona EUR 623 000 EUR odpisanih, potem ko sta Komisija in dolžnik(30) dosegla prijateljsko poravnavo; potrjuje skladnost z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(31) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), potrjuje tudi, da so nalogi za izterjavo skladni z načelom sorazmernosti; hkrati pa poudarja, da je na kocki denar davkoplačevalcev, zato bi ga bilo treba zaščititi z ustreznimi ukrepi;

Zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi

12.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so prihodki, povezani z računovodskimi izkazi za leto 2015, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni;

13.  obžaluje oceno iz poročila Računskega sodišča, da je najverjetnejša stopnja napake za odhodke iz osmega, devetega, desetega in enajstega ERS enaka tisti iz leta 2014, ki je znašala 3,8 %, ter višja od tistih iz leta 2013, ki je znašala 3,4 %, in leta 2012, ki je znašala 3 %; poziva EIB in Komisijo, naj pripravita akcijski načrt, da bi spreobrnili trend bistvene napake, in ga predstavita organu za podelitev razrešnice;

14.  je zaskrbljen zaradi ocene Računskega sodišča v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, na katere močno vplivajo napake; je zaskrbljen zaradi rezultatov vzorčenja v zvezi s plačilnimi transakcijami, kjer so bile napake odkrite pri 35 od skupaj 140 plačil (25 %); ugotavlja, da sistemi notranjih kontrol in pregledi njihove učinkovitosti ne zajemajo zgolj sedeža Komisije in delegacij Unije v državah upravičenkah, pač pa tudi druge akterje, na primer nacionalne odredbodajalce, ki jih imenujejo države AKP, pri katerih so bili pri pregledih pogosto odkrite pomanjkljivosti; poziva Komisijo, naj podpira in krepi njihovo krhko institucionalno in upravno zmogljivost;

15.  je zaskrbljen, ker tipologija napak, povezanih s stopnjo napake v višini 3,8 % za leto 2015, ostaja enaka kot za leto 2014 oziroma ker odsotnost dokazil (vsota, na katero vpliva ta kategorija napake, znaša 3 692 833 milijonov EUR) in neskladnost s pravili o javnem naročanju (vsota, na katero vpliva ta kategorija napake, znaša 1 176 140 milijonov EUR) predstavljata 70 % ocenjene stopnje napake (v primerjavi s 63 % leta 2014); poziva EIB in Komisijo, naj okrepita prizadevanja ter učinkovito izboljšata predhodne in naknadne preglede financiranih projektov, da bi precej zmanjšali zneske, na katere vplivajo napake, v kategorijah, kot sta „odsotnost dokazil“ ter „neskladnost s pravili o javnem naročanju“;

16.  poleg tega izraža dolgoletno zaskrbljenost glede šibkosti dosedanjih predhodnih pregledov, saj je bilo 16 od 28 končnih transakcij, ki so bile predhodno pregledane, kasneje odobrenih, čeprav so bile pri teh predhodnih pregledih ugotovljene količinsko opredeljive napake; obžaluje, da je večina ugotovljenih napak tako kot v prejšnjih letih zadevala ocene programov, nepovratna sredstva in dejavnosti, ki se upravljajo skupaj z mednarodnimi organizacijami; zato poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni predhodnim pregledom, da bi zagotovila zakonitost in pravilnost izvajanja ERS; priznava, da je zaradi narave proračunske podpore težko oceniti dejansko stopnjo napake pri izplačilih proračunske podpore, zaradi česar pri transakcijah pogosto prihaja do napak;

17.  želi poudariti tveganje, ki je povezano s hipotetičnim pristopom, pri katerem za prispevke Komisije za projekte z več donatorji velja, da ne vsebujejo regulativnih napak, kadar se združijo s prispevki drugih donatorjev in niso namensko rezervirani za posebne ugotovljive postavke odhodkov, saj Komisija domneva, da so bila pravila za upravičenost Unije upoštevana, če združeni znesek zajema dovolj upravičenih odhodkov za pokritje prispevka Unije;

18.  izraža zaskrbljenost, da hipotetični pristop znatno omejuje delo Računskega sodišča, zlasti z ozirom na to, da je bilo v proračunskem letu 2015 prek proračunske podpore izplačanih 763 milijonov EUR, kar je 24 % porabe za ERS za leto 2015;

19.  poziva Komisijo, naj hitro odpravi te pomanjkljivosti pri predhodnih pregledih, in hkrati ugotavlja, da je Komisija prek svojega informacijskega sistema prejela zadostne informacije, da bi lahko preprečila, zaznala in popravila količinsko opredeljive napake, preden je izvršila izdatke, kar bi neposredno pozitivno vplivalo na ocenjeno stopnjo napake, ki bi bila tako nižja za 1,7 odstotne točke;

20.  ugotavlja, da je bilo za povračilo neupravičenih izplačil zaradi nepravilnosti in napak izterjanih 89,9 milijona EUR;

Sestavni deli okvira za zagotavljanje

21.  pozdravlja preusmeritev s splošnega pridržka na izdajanje diferenciranih pridržkov, kot je zahteval Parlament v prejšnjih resolucijah o ERS, in sicer (i) en tematski pridržek za preostali področji visokega tveganja z nepovratnimi sredstvi v neposrednem upravljanju (18 % skupnega zneska, plačanega leta 2015) ter v posrednem upravljanju z mednarodnimi organizacijami; in (ii) poseben pridržek za mirovno pomoč za Afriko;

22.  ugotavlja, da so bili ukrepi, ki jih je sprejela Komisija, usmerjeni v področji visokega tveganja, in Komisijo poziva, naj Parlamentu poroča o izvajanju teh ukrepov;

23.  poziva Komisijo, naj nadaljuje z izpopolnjevanjem ocene tveganja za svoj proračun po dejavnostih, da bi še naprej zagotavljala ustrezno stopnjo sektorskega zagotovila; v zvezi s tem nadalje poziva Komisijo, naj oceni stopnjo tveganja in ranljivosti posrednega upravljanja;

24.  izraža zaskrbljenost zaradi tvegane narave posrednega upravljanja, zlasti zaradi pomanjkanja sledljivosti sredstev, kadar jih Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj izplača lokalnim akterjem in podizvajalcem;

25.  meni, da je izboljšanje orodij za spremljanje ugotovitev zunanjih revizij pozitivno; pozdravlja novo revizijsko aplikacijo in tabelo za oceno kakovosti, ki ju je razvila Komisija, ter podpira priporočilo Računskega sodišča, da naj se ti novi orodji izboljšata;

26.  pozdravlja, da je bila študija stopnje preostale napake izvedena četrto leto zapored in je postala ključno orodje v sklopu strategije nadzora, spremljanja in revizije;

27.  poudarja, da se stopnja preostale napake izračuna tako, da se od letne stopnje napake revizijskih organov odštejejo večletni finančni popravki, uveljavljeni na nacionalni ravni in ravni Unije;

28.  je zelo zaskrbljen, ker je bila stopnja preostale napake za zaključene pogodbe v letu 2015, navedena v poročilu o letnih dejavnostih, ocenjena na 2,2 %, kar je še vedno nad pragom pomembnosti 2 % in znaša približno 174 milijonov EUR, vključno z zneskom 98 milijonov EUR za ERS;

29.  poziva Komisijo, naj v oceni stopnje preostale napake ohrani visoke metodološke standarde, prav tako pa naj natančno spremlja in uveljavlja finančne popravke držav članic;

30.  opozarja, da je treba doseči novo ravnovesje med črpanjem, skladnostjo in uspešnostjo, ki mora biti odraženo pri upravljanju dejavnosti;

31.  pozdravlja zmanjšanje ocenjenih stroškov za nadzor Direktorata Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj s 371 milijonov EUR v letu 2015 na 293 milijonov EUR v letu 2014 in spodbuja Komisijo, naj še najprej izboljšuje stroškovno učinkovitost nadzora generalnega direktorata in hkrati zagotavlja, da bo število napak čim nižje;

32.  poziva Komisijo, naj v skladu s pobudo Komisije o proračunu, usmerjenem v rezultate, katere cilj je analizirati učinek drugih zunanjih politik in ukrepov Unije na razmere v državah upravičenkah, vanjo vključi tudi svojo predhodno in naknadno oceno ter orodja za oceno upravljanja in učinkovitosti;

Tveganja, povezana s pristopom, usmerjenim v rezultate, za razvojno sodelovanje Unije

33.  priznava, da je Komisija analizo tveganja vključila v upravljanje svojih zunanjih dejavnosti, ki se izvajajo v kompleksnem in ranljivem okolju z veliko različnimi tveganji, saj imajo partnerske države različne stopnje razvitosti in različne okvire upravljanja;

34.  poudarja, da je treba bolje uporabljati terminologijo v zvezi z dolgoročnimi rezultati (dosežki, rezultati in učinki) ter pred sprejetjem odločitev o financiranju različnih projektov oblikovati prave in trajnostne cilje SMART; poudarja, da bi se bilo treba bolj osredotočiti na oblikovanje dosegljivih in realnih ciljev, da se preprečijo primeri, ko partnerske države izpolnijo prvotne cilje, a dolgoročno ne dosegajo vidnejših razvojnih rezultatov; opozarja, da je treba pri oceni razvojnih ciljev poleg ekonomskih upoštevati tudi socialne in okoljske vidike;

35.  meni, da izvrševanje proračuna ne bi smelo biti edini cilj upravljanja, saj lahko ogrozi načelo dobrega finančnega poslovodenja in doseganje rezultatov; poudarja, da bi moral biti pristop, ki temelji na spodbudah in na sistemu pozitivnega pogojevanja in vodi v spodbude za uspešne upravičence in strožji nadzor za neuspešne upravičence, povezan s posebnimi in strogimi kazalniki uspešnosti, ki omogočajo, da se k ocenjevanju pomanjkljivosti in izpolnjevanja ciljev pristopi na količinsko opredeljiv način;

36.  odločno poudarja, da bi morali vsi sistemi, ki temeljijo na pozitivni pogojenosti, brez izjeme upoštevati previdnostno načelo;

37.  želi spomniti, da sta redno spremljanje in določanje dejavnikov visokega tveganja (zunanjih, finančnih in operativnih) ter njihova količinska opredelitev od faze določitve do faze izvajanja pogoj ne le za dobro finančno poslovodenje in kakovostno porabo, temveč tudi za zagotavljanje verodostojnosti, trajnosti in ugleda ukrepov Unije; meni, da vzpostavitev profilov tveganja po dejavnostih in državah hkrati tudi omogoča oblikovanje strategije za hitro zmanjšanje tveganja v primeru poslabšanja razmer v partnerski državi;

38.  poudarja, da je treba redno prilagajati okolje nadzora in funkcije obvladovanja tveganja za vključitev novih instrumentov pomoči in možnosti, kot so združene finance, skrbniški skladi in finančna partnerstva z drugimi mednarodnimi institucijami, tudi če države upravičenke že prejemajo druge vrste pomoči;

39.  verjame, da je razvoj gradnje zmogljivosti, okvirov upravljanja in odgovornosti partnerskih držav izjemno pomemben način za blaženje sistemskih tveganj, omogočanje, da lahko sredstva dosežejo svoj namen, in izpolnjevanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ob hkratnem upoštevanju ekologije, enakosti in etike; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj dodatno preuči možnost in tveganja uporabe lokalnih revizijskih podjetij in storitvenih pogodb, pri čemer morata biti zagotovljeni popolna preglednost in odgovornost;

40.  priznava, da finančna uredba upravičencem omogoča, da sklepajo pogodbe z lokalnimi revizijskimi podjetji; a je hkrati zelo zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu za upravljanje programa EuropeAid v zvezi z rezultati in nadaljnjo obravnavo zunanjih revizij, kakor je navedlo že Računsko sodišče v postopku podelitve razrešnice ERS za leto 2014; poziva Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj, naj pripravi tabelo za oceno kakovosti, s katero bi preveril zanesljivost pregledov, ki se uporabljajo, kadar revizije in preverjanje odhodkov opravljajo lokalne revizijske družbe, ki jih neposredno naročijo upravičenci, kadar je ocenjeno tveganje nezadostne kakovosti višje ter poročila o reviziji in preverjanju ne vsebujejo zadostnih informacij o dejansko opravljenem delu, da bi bilo mogoče učinkovito uporabljati sedanjo tabelo;

Izboljšanje učinkovitosti pomoči ERS

41.  poudarja, da je za zagotovitev verodostojnosti razvojne pomoči, zlasti kar zadeva uporabljene instrumente, načine zagotavljanja pomoči in ustrezna sredstva, bistvenega pomena, da se lahko dokažejo stroškovna učinkovitost in rezultati, doseženi s to podporo, kot tudi skladnost med zunanjimi politikami in ukrepi Unije ter cilji razvojne pomoči, zlasti cilji socialnega razvoja, varstva človekovih pravic in varstva okolja;

42.  želi spomniti, da so učinkovitost pomoči, odgovornost partnerskih držav za rezultate razvoja ter zanašanje na okvire upravljanja partnerske države vodilna načela, ki jih je treba stalno izpopolnjevati;

43.  poudarja, da je bistvenega pomena, da se načini izvajanja projektov prilagodijo ciljem za vsak primer in vsak projekt posebej; verjame, da se lahko s podpiranjem projektov, katerih dimenzije so bile prilagojene predhodno zastavljenim ciljem, dosežejo boljši rezultati v smislu učinkovitosti, kar vodi do konkretnih in določljivih rezultatov ter ciljnemu prispevanju k trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti;

44.  meni, da je za infrastrukturne projekte, financirane v okviru ERS, bistvenega pomena neodvisna predhodna ocena, ki upošteva družbeni in okoljski učinek projektov, pa tudi njihovo dodano vrednost; meni, da morajo biti odločitve o financiranju povezane z ustrezno analizo stroškov in koristi, financirajo pa naj se projekti, katerih izvajanje ni okoljsko, finančno ali družbeno sporno;

45.  želi spomniti, da spodkopavanje spremljanja uspešnosti in vrednotenja rezultatov ogroža cilje v zvezi z javno odgovornostjo in celovito obveščanje oblikovalcev politik; poudarja, da je Parlamentu nujno treba zagotoviti jasen vpogled v to, do kolikšne mere so bili dejansko doseženi glavni cilji Unije; poudarja, kako pomemben je bolj uravnotežen pristop z manjšo stopnjo zaupnosti in večjo preglednostjo, zlasti ko gre za poročila o upravljanju zunanje pomoči;

46.  verjame, da je bistvenega pomena, da se pred uporabo finančnih virov Unije in pri preučevanju pričakovanih rezultatov, ocenijo tveganja, povezana z izbiro posameznega načina izvajanja; verjame, da je mešanica projektov, tako v smislu predmeta obravnave kot načina izvajanja, bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitosti podpore ERS;

47.  meni, da je za izboljšanje učinkovitosti pomoči ERS potrebna močnejša podpora za tehnične in administrativne vire, zlasti v zvezi s kompleksnostjo pravil, saj finančna uredba za ERS ni samostojen dokument in jo je treba uporabljati v povezavi z drugimi zakonodajnimi viri, to pa vključuje precejšnje tveganje glede pravne negotovosti in napak;

48.  verjame, da je za zagotavljanje boljše porabe sredstev in povečanje učinkovitosti zagotavljanja pomoči potrebna poenostavitev pravil za dodeljevanje sredstev; spodbuja Komisijo, naj začne s poenostavljanjem pravil za dodeljevanje sredstev in podpira lokalne partnerje pri izvajanju projektov; poudarja pa, da to poenostavljanje ne sme potekati na škodo sedanjega sistema predhodnih in naknadnih pregledov in ravnovesij, ki so bistvenega pomena za celovit nadzor; poudarja, da se pomanjkljivosti že pojavljajo pri predhodnih pregledih, pri katerih gre za področje, kjer je treba poenostavitev premišljeno pretehtati glede na tveganja, ki jih prinaša; želi Komisijo spomniti, naj pri poenostavljanju pravil za dodeljevanje razvojnih sredstev najde pravo ravnovesje med zmanjšanjem upravne obremenitve in učinkovitim finančnim nadzorom;

49.  zatrjuje, da poenostavljanje pravil za dodeljevanje sredstev ne bi smelo preusmerjati sredstev od ciljev in načel temeljnih aktov, ter verjame, da usmerjanje sredstev prek skrbniškega sklada nikoli ne bi smelo potekati na škodo ERS in dolgoročnih politik Unije;

Delovna skupina „znanje, uspešnost in rezultati“

50.  pozdravlja prvo poročilo o izbranih rezultatih projektov v zvezi z začetkom izvajanja okvira Unije za rezultate pri mednarodnem sodelovanju in razvoju kot dopolnilni korak pri zavezi Komisije, da bo izboljšala svojo odgovornost in razširila poročanje o rezultatih za sedanje dejavnosti; še zlasti izraža zanimanje za seznam kazalnikov za organizacijsko uspešnost, s pomočjo katerih je mogoče izmeriti in poročati o razvojnih učinkih, rezultatih in dosežkih, ki so jih dosegle partnerske države in službe Komisije;

51.  meni, da je koristno redno vključevati te informacije v prihodnjem letnem poročilu o dejavnostih, da bi sledili razvoju prispevkov Unije k rezultatom na različnih področjih razvojnega sodelovanja, kot so upravljanje javnih financ, dobro upravljanje ali učinek finančnega vzvoda, ki je bil dosežen s kombiniranjem dejavnosti;

Ocena rezultatov, ki so jih dosegle delegacije Unije

52.  pozdravlja napredek pri analizi globalnih rezultatov, ki so jih dosegle delegacije Unije, na podlagi rezultatov, ki so jih zagotovili ključni kazalniki uspešnosti glede ciljev, kar zadeva učinkovitost obstoječega sistema notranjih kontrol in sistemov revizije kot tudi učinkovito upravljanje dejavnosti in virov za leto 2015;

53.  poziva k večji ambicioznosti pri strategiji, upravljanju in odgovornosti ERS; poudarja, da se ponuja priložnost za optimalno odpornost vseh dejavnosti ERS, in sicer tako, da se okrepijo merila gospodarske in finančne učinkovitosti ter se opredeli, kje je učinkovitost in uspešnost mogoče še povečati, kar se bo odražalo v uspešnosti poslovanja; meni, da je priprava ocene potreb učinkovita predhodna stopnja na poti do končne uspešnosti financiranja Unije;

54.  priznava, da so informacije, o katerih se je poročalo v 86. poročilu o upravljanju zunanje pomoči, zelo pomembne za zagotovilo Komisije glede upravljanja zunanje pomoči in pozitivnih trendov za uspešnost delegacij, pri čemer je 20 od 24 ključnih kazalnikov uspešnosti leta 2015 doseglo cilje (v primerjavi s 15 leta 2014);

55.  obžaluje pa, da devet od 86 delegacij ni doseglo referenčnega merila v višini 60 % svojih ključnih kazalnikov uspešnosti; poziva službe Komisije, naj skrbno spremljajo tiste delegacije, ki so nedavno dosegle cilj 60 % ali ki se nahajajo le malo nad tem ciljem, da bi izboljšale in konsolidirale analizo trendov delegacije;

56.  poziva službe Komisije, naj redno posodabljajo opredelitev ključnih kazalnikov uspešnosti in sorodnih oblik ocenjevanja ter nadgradijo svojo oceno tveganja, zlasti tako da za projekte v portfelju posamezne delegacije pripravijo profil tveganja (apriorno ali izhodno tveganje), da bo že v zgodnji fazi mogoče lažje izbrati le izvedljive projekte; močno priporoča, naj se izvede celovitejša predhodna ocena tveganja, da bodo izbrani le najbolj izvedljivi projekti;

57.  poziva Komisijo, naj razvije tipologijo vzrokov za zastoje in težave pri izvajanju projektov, da bi nemudoma identificirali najustreznejše odzive in popravljalne ukrepe;

58.  meni, da je vodjo delegacij pomembno še naprej opozarjati na njegovo ključno vlogo pri splošni krepitvi zanesljivosti in pri upravljanju dejavnosti, zlasti kar zadeva tehtanje različnih komponent, ki bi lahko spodbudile izdajo pridržka;

59.  odločno ponavlja, da je treba celovito uveljavljati odgovornost delegacij Unije, v katerih delujejo zaposleni v Evropski službi za zunanje delovanje; verjame, da bi bilo treba to storiti kot dodatek k poročilom o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravijo in podpišejo vodje delegacij Unije;

60.  meni, da bi bilo treba vodje delegacij jasno opozoriti na njihove naloge ter upravno in nadzorno odgovornost in na to, da se ne bi smeli osredotočati zgolj na politični del svojih nalog;

61.  poziva Komisijo, naj takoj poroča o specifičnih popravljalnih ukrepih, ki so bili sprejeti po tem, ko je bil projekt tri leta zaporedoma označen kot „rdeč“ v zvezi s ključnim kazalnikom uspešnosti 5 (tj. odstotek projektov, ki imajo rdečo luč za napredek pri izvajanju) in s ključnim kazalnikom uspešnosti 6 (tj. odstotek projektov, ki imajo rdečo luč za doseganje rezultatov), da bi hitro ponovno preučili prvotne cilje načrtovanja, prenesli razpoložljiva sredstva na primernejše projekte in potrebe po pomoči ali morda celo premislili o ukinitvi projekta;

62.  priznava, da imata zaustavitev financiranja projektov in zaustavitev izplačil neposredne proračunske podpore diplomatske posledice, a odločno poudarja pomen zaščite finančnih interesov Unije;

63.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni spremljanju dejavnosti, ki se izvajajo skupaj z mednarodnimi organizacijami, kot so Organizacija združenih narodov in njene podorganizacije, starim neporavnanim obveznostim, zlasti v okviru ERS, zanesljivosti podatkov Skupnega informacijskega sistema RELEX ter vrednostim, ki so bile uporabljene za pripravo poročil o upravljanju zunanje pomoči;

64.  poudarja, da viri osmega, devetega, desetega in enajstega ERS skupaj znašajo 76,88 milijarde EUR, od katerih je 41,98 milijarde EUR označenih kot plačila; je zelo zaskrbljen, ker neporavnane obveznosti znašajo 11,61 milijarde EUR, razpoložljiva bilanca ob koncu leta 2015 pa je znašala 23,27 milijarde EUR;

V rezultate usmerjeno spremljanje

65.  poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovitost povezave med vrednotenjem in oblikovanjem politik, tako da upošteva vse izkušnje, pridobljene v postopku odločanja; jo nadalje poziva, naj različnim dejavnostim vrednotenja dodeli ustrezne zmogljivosti upravljanja in zagotovi zanesljivost vrednotenja urada EuropeAid in sistemov v rezultate usmerjenega spremljanja;

66.  opozarja, da bi bilo treba v sklopu prizadevanj Komisije za zagotavljanje kakovosti pridobiti zunanje, objektivne in nepristranske povratne informacije o uspešnosti njenih projektov in programov pomoči; meni, da so rezultati vrednotenja ključni elementi, ki jih je treba vključiti v politiko in postopek pregleda politik, da bi lahko prilagodili strateške cilje politike in povečali splošno skladnost z drugimi politikami Unije; meni, da je treba zagotoviti, da se končno oceno financiranih projektov določi z neodvisno naknadno analizo;

67.  verjame, da Komisija z vlaganjem v analizo in združevanjem rezultatov in dokazov iz različnih vrednotenj ne dobi samo splošnega pregleda nad trendi, temveč lahko pridobi tudi izkušnje, s katerimi bo lahko povečala končno učinkovitost procesa vrednotenja, hkrati pa bo to zagotovilo tudi boljšo dokazno podlago za odločanje in oblikovanje politik;

68.  meni, da je izmenjava znanja z vsemi sredstvi in orodji bistvenega pomena ne le za razvoj kulture vrednotenja, temveč zlasti za dejansko kulturo uspešnosti;

Dejavnosti proračunske podpore

69.  opaža, da je bilo 1 266 440 EUR od skupaj 5 746 000 EUR plačil (oziroma 22 %) namenjenih za proračunsko podporo za leto 2015;

70.  meni, da je proračunska podpora oblika pomoči, ki je prilagojena posebnostim razvojne pomoči ter spodbuja odgovornost držav in učinkovitost pomoči ter je pokazala konkretne rezultate pri doseganju ciljev razvojne politike; hkrati pa ugotavlja, da proračunska podpora vključuje tudi fiduciarna tveganja in lahko privede do negotovosti glede rezultatov in uspešnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi dobro rabo razvojne pomoči prek proračunske pomoči, zlasti tako, da upravičencem zagotavlja prilagojena usposabljanja in tehnično pomoč;

71.  pozdravlja letno poročilo Komisije o proračunski podpori za leto 2016, v katerem preučuje ključne kazalnike rezultatov v državah proračunske podpore Unije za leto 2015; poziva Komisijo, naj rezultate tega poročila vključi v prihodnje letno poročilo o dejavnostih;

72.  opozarja, da je treba pri pregledu proračunske podpore stalno upoštevati štiri merila za upravičenost pred oddajo naročil, pa tudi razvoj zastavljenih ciljev in dogovorjene pričakovane rezultate;

73.  poudarja, da mora biti prispevek proračunske podpore k želenim razvojnim rezultatom jasno dokazan, njeno uporabo pa je treba pogojevati z izboljšanjem upravljanja javnih financ ter povečanjem demokratičnega nadzora in odgovornosti, pa tudi z zagotovitvijo popolne preglednosti v odnosu do nacionalnih parlamentov in državljanov držav prejemnic; meni, da je vezanje te podpore na učinkovit boj proti korupciji v državah, ki prejemajo proračunsko podporo, prednostna naloga;

74.  meni, da je kriterij uspešnosti izplačil osrednji dejavnik za upravljanje dejavnosti proračunske podpore ter poglobljeni politični dialog in dialog o politikah;

75.  meni, da je treba politični dialog in dialog o politikah okrepiti, pogojenost pomoči in okvir logične verige okrepiti, da se zagotovi skladnosti med odločanjem o izplačilih in njihovim pogojevanjem, in sicer tako da se izplačila jasno povežejo z doseganjem rezultatov, izbranimi cilji in vnaprej določenimi ključnimi kazalniki uspešnosti; poziva službe Komisije, naj še naprej ustrezno utrjujejo svoj nadzorni okvir; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja in bolj sistematično poroča o svoji uspešnosti in rezultatih;

76.  poziva Komisijo, naj redno poroča o izvajanju davčne pobude iz Adisa, ki se je začela izvajati leta 2015, zlasti o sprejetih ukrepih za spopadanje z izogibanjem davkom, davčnimi utajami in nezakonitimi finančnimi tokovi; nadalje meni, da so učinkovitost vlade, upravljanje javnih financ, korupcija in goljufije glavne razsežnosti tveganja, ki jih je treba stalno in temeljito preverjati;

Oblikovanje razsežnosti nadzora nad skrbniškimi skladi in instrumenti kombiniranja

77.  priznava argumente za razvoj namenskih skrbniških skladov kot instrumentov združevanja finančnih sredstev različnih deležnikov, da bi povečali prožnost in pospešili odziv Unije na globalna mednarodna vprašanja, večje krize ali izredne razmere; vseeno pa verjame, da lahko tudi mali projekti z jasno zastavljenimi cilji, izvajalci in upravičenci, ki prinašajo konkretne rezultate in prispevajo k dolgoročni strategiji, učinkovito sodelujejo v odzivu Unije na te izzive;

78.  verjame, da bi bilo treba ustrezno upoštevati skladnost in dopolnilnost vseh novih razvojnih orodij z ERS, zlasti kar zadeva učinek pomoči, poslovodne in upravne stroške glede na celoten prispevek; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta nova razvojna orodja vedno skladna s splošno strategijo Unije in njenimi cilji razvojne politike;

79.  je zaskrbljen zaradi številčnosti skrbniških skladov in platform kombiniranja, ki jih z velikimi zneski financirajo države članice, a niso del proračuna Unije; odločno poudarja morebitna vprašanja glede upravljanja, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti; svari Komisijo pred nevarnostmi zunanjega izvajanja in zmanjševanja ciljev razvojne politike; poziva Računsko sodišče, naj pomaga pri oceni tveganja in izboljšanju splošne preglednosti in odgovornosti ter učinkovitost naložb, izvedenih prek skrbniških skladov, primerja z učinkovitostjo naložb neposrednega ali posrednega upravljanja ERS;

80.  ugotavlja, da so bili skrbniški skladi del ad hoc odziva, kar kaže, da v ERS, proračunu Unije in večletnem finančnem okviru ni dovolj sredstev in prožnosti, potrebnih za hitro in celovito odzivanje na večje krize; meni, da je potrebno več časa, da se dokaže njihova učinkovitost;

81.  priznava, da je bil ustanovljen nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko (EUTF), a hkrati obžaluje, da pred tem niso potekala posvetovanja s Parlamentom, čeprav ima ta na podlagi politične zaveze, ki jo je sprejela Komisija, pravico do okrepljenega nadzora nad načrtovanjem programov ERS; ugotavlja, da je bilo v sklad EUTF vplačanih 57 % prvotnega zneska (tj. 47,142 milijona EUR), ki so ga obljubile države članice in drugi donatorji (Švica in Norveška); ugotavlja, da bo 1,4 milijarde EUR iz rezerv ERS uporabljenih za sklad EUTF in da skupne finančne obveznosti držav članic predstavljajo zgolj 81,492 milijona EUR (tj. 4,3 % od predvidenih 1,8 milijarde EUR); ugotavlja, da znaša obljubljeni in odplačani znesek za skrbniški sklad Bekou 34,925 milijona EUR;

82.  poziva Komisijo, naj vzpostavi celovite nadzorne mehanizme za zagotavljanje političnega nadzora, zlasti s strani Parlamenta, nad vodenjem, upravljanjem in izvajanjem teh novih instrumentov v okviru postopka razrešnice; meni, da je pomembno razviti posebne strategije nadzora za te instrumente s specifičnimi in splošnimi cilji ter pregledi;

83.  je zelo zaskrbljen, ker cilji niso dovolj natančno določeni ter ker ni zavezujočih kazalnikov in merljivih ciljev za ocenjevanje uspešnosti skrbniških skladov; poziva, naj se v zvezi z načrtovanimi ukrepi še bolj okrepijo ureditve glede spremljanja uspešnosti (oziroma tabela ali okvir rezultatov), da bodo povsem v skladu s cilji politik EU vključeni tudi srednje- in dolgoročni cilji;

84.  še zlasti izraža zanimanje za informacije o stopnjah finančnega vzvoda, ki so bile dosežene z obstoječimi mehanizmi kombiniranja, s posebnim poudarkom na dodani vrednosti in dodatnosti v primerjavi s klasično podporo Unije;

Krepitev okvirov sodelovanja z mednarodnimi organizacijami

85.  ugotavlja, da so ukrepi ERS, izvedeni prek neposrednega upravljanja z mednarodnimi organizacijami in razvojnimi agencijami, znašali 810 milijonov EUR, od česar je 347 milijonov EUR prispevala Organizacija združenih narodov;

86.  priznava dodano vrednost sodelovanja z mednarodnimi organizacijami v določenih posebnih kontekstih; opozarja pa tudi na ponavljajoče se pomanjkljivosti, kot so stopnje finančnih napak, ki vplivajo na oceno stopnje napake, pomanjkljivosti poročanja, težave s prevzemanjem odgovornosti za rezultate in posledično pomanjkanje prepoznavnosti Unije kot donatorke in potreba po uskladitvi pričakovanj glede usmerjenosti v rezultate in stroškovne učinkovitosti;

87.  spodbuja Komisijo in mednarodne institucije, naj – zlasti v primeru pobud za sofinanciranje in več donatorjev:

   (i) ocenijo in načrtujejo prihodnje koristi projekta in način, kako vsaka partnerska država prispeva h končnemu rezultatu in širšemu učinku, da bi se izognile vprašanjem o odgovornosti za rezultate, tj. o tem, kateri del rezultatov je povezan s sredstvi Unije ali ukrepi drugih donatorjev;
   (ii) okvire upravljanja združijo z okviri, ki jih uporablja Unija, zlasti tako, da izboljšajo svoje metode obvladovanja tveganja; meni, da bi bilo treba zamenljivost sredstev zaradi visokega fiduciarnega tveganja natančno spremljati;
   (iii) izboljšajo oblike okvirov sodelovanja, ki se uporabljajo za vse mednarodne organizacije, da bi zagotovile predvsem temeljitejši nadzor nad stroški upravljanja;
   (iv) zagotovijo skladnost med projekti, izvedenimi v okviru sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, ter ukrepi in politiko Unije kot celote;

Upravljanje mirovne pomoči za Afriko

88.  ugotavlja, da je mirovna pomoč za Afriko finančni instrument Unije za podporo sodelovanju z Afriko na področju miru in varnosti, pri čemer je bilo leta 2015 skupaj obljubljenih 901,2 milijona EUR, 600 milijonov EUR pogodbeno določenih in skupni znesek izplačan v okviru enajstega ERS; ugotavlja, da se približno 90 % sredstev mirovne pomoči za Afriko upravlja prek sporazumov, podpisanih s Komisijo Afriške unije, ki je izvajalski organ Afriške unije;

89.  ugotavlja, da Komisija ne zaupa izvajanju mirovne pomoči za Afriko, ki deluje že več let; je v zvezi s tem presenečen nad predlogom Komisije, da naj se še več razvojnih sredstev nameni varnostnim ukrepom v Afriki; poudarja tudi, da je financiranje mirovne pomoči za Afriko iz ERS že petnajst let začasna rešitev; poudarja, da so sredstva za razvojno pomoč skozi vsa ta leta bistveno prispevala k afriškim varnostnim politikam, medtem ko Unija ni predvidela sredstev za povečanje varnosti v zvezi z razvojnimi ukrepi;

90.  obžaluje, da nadzorni sistem za upravljanje in operativno spremljanje mirovne pomoči za Afriko ni učinkovito zaščitil ERS pred nezakonitimi in nepravilnimi izdatki ter da izvajanje blažilnih ukrepov ni zadostovalo za odpravo ugotovljenih institucionalnih pomanjkljivosti; prav tako obžaluje, da sta sistema nadzora in poročanja za financirane dejavnosti mirovne pomoči za Afriko pomanjkljiva;

91.  izraža zaskrbljenost, ker se niso upoštevali rezultati ocen na podlagi stebrov, izvedenih v skladu z zahtevami finančne uredbe, in sicer v zvezi z neskladnostjo postopkov obračunavanja, postopki javnega naročanja in nadaljnjega prenosa; obžaluje, da se popravljalni ukrepi niso izvedli prej;

92.  poziva Komisijo, naj v zvezi s spremljanjem financiranja mirovne pomoči za Afriko in poročanjem o njenih projektih v teku prilagodi upravljanje, usklajevanje in ustrezne odgovornosti vključenih deležnikov (to so službe Komisije, Evropska služba za zunanje delovanje in delegacije Unije);

93.  poziva Komisijo, naj Parlamentu pravočasno poroča o popravljalnih ukrepih, stopnji povračil in izboljšavah v upravljanju sredstev v okviru mirovne pomoči za Afriko;

Sodelovanje s čezmorskimi državami in ozemlji

94.  priznava, da se ERS pretežno osredotočajo na afriške države, in meni, da čezmorskih držav in ozemelj v zvezi s političnimi cilji ne bi smeli potiskati ob stran; poziva Komisijo, naj izvaja več sinergij z notranjimi in horizontalnimi politikami ob konkretnem sodelovanju čezmorskih držav in ozemelj;

95.  verjame, da bi bilo treba pozornost posvetiti učinkovitosti pomoči in učinku razvojne politike, hkrati pa tudi drugim evropskim in mednarodnim politikam glede držav, ki se nahajajo na istem geografskem območju kot čezmorske države in ozemlja; poziva, naj se posebna pozornost nameni specifični situaciji otočja Mayotte, ki je leta 2014 status čezmorske države in ozemlja spremenilo v status najbolj oddaljene regije;

96.  poziva Komisijo, naj vsem čezmorskim državam in ozemljem zagotovi pravične in enake koristi financiranja; poziva Komisijo, naj uprave čezmorskih držav in ozemelj še naprej podpira pri izvajanju projektov ERS, zlasti z usposabljanjem in tehnično podporo;

97.  opozarja na geografske značilnosti čezmorskih držav in ozemelj; poziva Komisijo, naj bolje vključi ciljne ključne kazalnike uspešnosti za financiranje čezmorskih držav in ozemelj; poziva tudi Komisijo, naj kot del razširitve pripravljalnega ukrepa v okviru sistema BEST (prostovoljni sistem za storitve s področja biotske raznovrstnosti in ekosistema na evropskih čezmorskih ozemljih) predlaga trajni mehanizem za zaščito biotske raznovrstnosti, razvijanje ekosistemskih storitev in boj proti posledicam podnebnih sprememb v čezmorskih državah in ozemljih Unije;

98.  ponovno poziva Komisijo, naj do leta 2020 oblikuje poseben instrument financiranja za čezmorske države in ozemlja, pri tem pa upošteva, da imajo poseben status in da so člani evropske družine.

Odziv ERS na nujne globalne izzive

Vprašanje migracij in razvojna pomoč

99.  opozarja, da je glavni cilj razvojne politike Unije zmanjšati in sčasoma izkoreniniti revščino ter da so ERS do sedaj dosegli napredek v državah AKP ter čezmorskih državah in ozemljih; verjame, da so uspešna razvojna pomoč in vprašanja migracij medsebojno povezana, saj so lahko migracije posledica socialnih in ekonomskih šibkosti in je odpravljanje temeljnih vzrokov za migracije mogoče povezati z usmerjeno razvojno pomočjo;

100.  je seznanjen z nedavno sprejeto globalno strategijo Unije za doseganje trajnostnega razvoja do leta 2030, ki še dodatno utrjuje povezavo med razvojem in migracijami ter migracije in varnost uvršča v nov okvir razvoja in sodelovanja;

101.  želi spomniti na stališče Parlamenta glede celostnega pristopa k migracijam, ki bo temeljil na novi mešanici politik, vključno s tesnejšo povezavo med migracijami in razvojem z odpravljanjem temeljnih vzrokov za migracije, pa tudi z drugačnimi načini financiranja odziva na migracijsko krizo;

102.  priznava, da je Unija povečala podporo za reformo varnostnega sektorja; hkrati pa meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da se sredstva ne preusmerjajo v spodbujanje varnosti, ne da bi se hkrati krepila podpora za demokratične reforme;

103.  verjame, da se je zaradi obsežnosti migracijske krize treba hitreje in učinkoviteje odzivati in zagotavljati pomoč; meni, da je koristno v odboru za razvojno pomoč pri OECD razviti ustrezno kodo področja za migracije, da bi lahko migracije bolje vključili v razvojni načrt, olajšali kodiranje in uporabo sredstev ter izboljšali spremljanje in nadzor zneskov za zunanje ukrepe na področju boja proti temeljnim vzrokom migracij;

104.  pozdravlja načrtovano uvedbo načrta za zunanje naložbe v Afriki po modelu Evropskega sklada za strateške naložbe za reševanje specifičnih ozkih grl na področju naložb; meni, da je to eno najprimernejših in najučinkovitejših orodij za uresničitev dolgoročnega cilja Parlamenta, da se ljudem zagotovijo ustrezni življenjski pogoji in s tem obravnavajo tudi temeljni vzroki prevelikih migracij iz Afrike;

105.  priznava, da sredstva ERS pomagajo odpravljati temeljne vzroke aktualne globalne begunske in migracijske krize; poudarja, da se ta sredstva ne smejo zlorabljati za namene, ki niso opredeljeni v ustreznih določbah, na primer za varen nadzor meja in učinkovite ukrepe vračanja; poziva Komisijo, naj skuša konstruktivno doseči sinergije med proračunom Unije, ERS in dvostranskim sodelovanjem za reševanje problematike v zvezi s preprečevanjem migracijskih kriz;

106.  poziva k nenehnemu izpopolnjevanju strateškega razumevanja in okvira zunanje politike Unije na področju migracij in političnih možnosti s ključnimi akterji, da se zagotovita jasnost ter usklajena in dosledna uporaba mehanizmov za zunanje migracije na kratki, srednji in dolgi rok, znotraj ali zunaj proračunskega okvira Unije;

107.  meni, da je zahteve za boljše rezultate nujno treba uravnotežiti z razpoložljivostjo zadostnih sredstev, da bo lahko Unija ambiciozno zasnovala celovit in trajnosten odziv na sedanje in prihodnje izzive, ki jih prinašajo migracijske krize; meni, da je treba izdatke Unije za zunanje migracije izplačevati učinkoviteje in da morajo izpolnjevati merila dodane vrednosti, da se ljudem zagotovijo ustrezne življenjske razmere v državah izvora in drugih državah AKP;

108.  poziva vse glavne deležnike, naj upoštevajo in se ustrezno odzivajo na ravnovesje med prožnostjo pri posredovanju, dopolnjevanjem sredstev, njihovo višino in potrebnim finančnim vzvodom, pa tudi morebitnimi sinergijami in splošno dodatnostjo ukrepov Unije;

109.  meni, da sedanja razdrobljenost instrumentov, ki imajo med seboj nepovezane posebne cilje, ovira parlamentarni nadzor nad načinom izvajanja skladov in ugotavljanje odgovornosti, zato je težko natančno oceniti finančne zneske, dejansko porabljene za zunanje ukrepe na področju migracij; obžaluje, da to povzroča neučinkovitost, nepreglednost in neodgovornost; meni, da je treba na novo opredeliti načine uporabe obstoječih instrumentov politik z jasno in prenovljeno strukturo ciljev, da se povečata njihova učinkovitost in prepoznavnost;

110.  v zvezi s tem verjame, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti ustreznemu usmerjanju pomoči k raznolikim in razvijajočim se zunanjim migracijskim vprašanjem ter hkrati zagotoviti ustreznost nadzora nad izplačanimi sredstvi, da bi preprečili tveganje nezakonite prisvojitve sredstev in podvajanja financiranja ter obenem zagotovili, da imajo druge države AKP še naprej korist od pomoči ERS;

111.  verjame, da so podnebne spremembe in z njimi povezani izzivi, migracije in razvoj tesno prepleteni; poziva k boljšemu razumevanju te medsebojne povezanosti pri dodeljevanju razvojne pomoči in razvoju ciljev politike; poziva Komisijo in EIB, naj ne enostavno povečata sredstev za spoprijemanje s težavami, povezanimi z migracijami, ne da bi pri tem upoštevali projekte, namenjene prilagajanju podnebnim spremembam, in druge razvojne projekte;

Prispevki EIB

112.  ugotavlja, da je bilo leta 2015 državam AKP ter čezmorskim državam in ozemljem dodeljenih 936 milijonov EUR v obliki projektov, izvedenih v 15 državah in šestih regionalnih skupinah;

113.  podpira splošne cilje sklada AKP za spodbujanje naložb, in sicer podpiranje lokalnega zasebnega sektorja ter razvoja zaposlitvenih ter socialno-ekonomskih infrastruktur, ki spodbujajo trajnostni razvoj na lokalni in regionalni ravni, kot tudi razvoja zasebnega sektorja in ključne infrastrukture v okviru Skrbniškega sklada EU za infrastrukturo za Afriko;

114.  pozdravlja trud EIB, da bi prispevala k odzivu Unije na nujne mednarodne zadeve, zlasti v okviru njenega migracijskega paketa AKP in pobude za gospodarsko odpornost, da bi podpirala Unijo in partnerske države pri spopadanju s socialno-ekonomskimi izzivi, ki prispevajo k migracijam, ter naznanila načrt za zunanje naložbe; hkrati pa poudarja trenutni izziv v zvezi z ustreznim političnim in demokratičnim nadzorom nad dejavnostmi EIB;

115.  poziva EIB, naj vztraja in daje prednost dolgoročnim učinkom naložb in njihovemu prispevku k trajnostnemu razvoju v vseh ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikih;

116.  spodbuja EIB, naj še naprej podpira razvoj lokalnega zasebnega sektorja kot gonila trajnosti, naj podpira osnovno socialno in gospodarsko infrastrukturo, ki je upravičencem v neposrednem interesu, ter naj išče nove lokalne in regionalne partnerje na področju mikrofinanciranja; poziva EIB, naj poveča dodatnost z bolje utemeljeno uporabo finančnih sredstev;

117.  poziva EIB, naj zagotovi redno nadziranje trenutnih projektov ter učinkovito izpolnitev prvotnih ciljev in meril med trajanjem projekta; verjame, da bi morala EIB upoštevati možen razvoj projektov in njihovih ciljev;

118.  pozdravlja drugo poročilo EIB iz leta 2015 o rezultatih njenih zunanjih dejavnosti ter uporabi tristebrnega okvira za oceno in okvira za merjenje rezultatov za predhodno oceno pričakovanih rezultatov naložbenih projektov;

119.  verjame, da bi bilo treba z okvirom za merjenje rezultatov in uspešnosti sklada za spodbujanje naložb izmeriti, kako posamezni projekti vplivajo na razvoj; poudarja pomen usmerjanja v iste cilje in strategije kot razvojne politike Unije; poziva EIB, naj svoje dejavnosti še bolj uskladi s cilji razvojne politike Unije;

120.  poziva, naj se sistematično razkrivajo pogodbe sklada AKP za spodbujanje naložb o nadaljnjem posojanju in zagotovi večja preglednost odločitev upravnega odbora in orientacijskih dokumentov;

121.  meni, da je revizija sklada za spodbujanje naložb primer dobre prakse sodelovanja in skupnega nadzora Parlamenta in Računskega sodišča; obžaluje pa, da izvajani projekti in sredstva, dodeljena čezmorskim državam in ozemljem, niso vključena v revizijo; obžaluje tudi, da sklad za spodbujanje naložb ne spada v obseg revizij Računskega sodišča za letno izjavo o zanesljivosti in ni predmet razrešnice Parlamenta;

V smeri novega sporazuma za obdobje po izteku Sporazuma iz Cotonouja

122.  priznava dosežke ERS, a hkrati meni, da bi bilo treba razmisliti o novih možnostih in pri tem upoštevati spremembe krajine držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj, pa tudi spremembe na področju razvoja novih trajnostnih ciljev, zlasti korelacijo med mirom, humanitarno pomočjo, podnebnimi spremembami in izzivi, ki so z njimi povezani, izgubo biotske raznovrstnosti ter migracijami;

123.  pozdravlja skupno sporočilo Parlamentu in Svetu o prenovljenem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, ki sta ga Komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko objavila 22. novembra 2016 (JOIN(2016)0052), in poziva, naj institucije Unije še naprej razpravljajo o prihodnosti odnosov med državami Unije in AKP;

124.  opaža, da je Komisija sicer predlagala precejšnje poenostavitve finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun, da pa se za vsak ERS še vedno uporablja posebna finančna uredba; meni, da bi z eno samo finančno uredbo zmanjšali kompleksnost pri upravljanju in izvajanju različnih ERS; prav tako poudarja, da Parlament že dlje časa poziva k vključitvi ERS v proračun Unije;

125.  verjame, da bi bilo treba v novem sporazumu še naprej zagotavljati skladnost med razvojnimi cilji in celotno zunanjo politiko Unije ter da bi morali v središče postaviti dejavnike, kot so boj proti neenakosti in ukrepi za trajnostni razvoj;

126.  se veseli, da se ga bo v celoti obveščalo in se z njim posvetovalo o vmesnem pregledu 11. ERS, ki naj bi sicer upošteval agendo 2030 in novo evropsko soglasje o razvoju, vendar bi moral v celoti upoštevati tudi načela razvojne učinkovitosti, ki so bila ponovno potrjena na forumu na visoki ravni o globalnem partnerstvu v Nairobiju, zlasti ko gre za odgovornost za prednostne naloge držav prejemnic;

127.  priporoča, naj novi sporazum preseže gospodarska vprašanja in spodbuja učinkovit politični dialog; opozarja, da je politični dialog eden ključnih elementov za zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti pomoči;

128.  meni, da bi moral novi sporazum spodbujati krepitev položaja in sodelovanje lokalnih skupnosti ter civilne družbe na splošno, zlasti v okviru ustanavljanja lokalnih partnerskih sporazumov, da bi zagotovili ustrezno izvajanje projektov na lokalni ravni, še posebej v okviru posrednega upravljanja;

129.  poziva, naj se prizna, da podnebne spremembe in z njimi povezani izzivi ter izguba biotske raznovrstnosti vplivajo na vse razvojne dejavnike; verjame, da bi moral biti novi sporazum bolj osredotočen na trajnostni razvoj držav upravičenk, zlasti kar zadeva vprašanje energetske samozadostnosti;

130.  poziva Komisijo, naj prizna in nadalje razvije vprašanje otokov v razvojni politiki ter vzpostavi poseben instrument za majhne otoške države v razvoju, ki bi omogočil boljšo dodeljevanje sredstev, uspešnost in prilagojen nadzor;

131.  predlaga Komisiji, naj pripravi vnaprejšnjo oceno in bolj sistematično poroča o vplivu razvojne politike na države in regije, ki se nahajajo na istem geografskem območju, da bi omogočila večje sinergije med vsemi sredstvi, ki so na voljo v teh regijah;

132.  ponovno poudarja dolgoletno podporo Parlamenta za vključitev v proračun, da bi povečali demokratični nadzor, odgovornost, učinkovitost, preglednost in prepoznavnost pri uporabi ERS; prav tako poudarja, da bi se z vključitvijo v proračun zmanjšali stroški poslov, zahteve glede poročanja in računovodstva pa bi bile poenostavljene, saj bi bil potreben zgolj en sklop upravnih pravil in struktur odločanja;

Nadaljnji ukrepi na podlagi resolucij Parlamenta

133.  poziva Računsko sodišče, naj v naslednje letno poročilo vključi pregled nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil, ki jih je Parlament podal v letni resoluciji o razrešnici.

(1) UL C 375, 13.10.2016, str. 287.
(2) UL C 375, 13.10.2016, str. 297.
(3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(4) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.
(5) UL L 344, 19.12.2013, str. 1.
(6) UL L 156, 29.5.1998, str. 108.
(7) UL L 317, 15.12.2000, str. 355.
(8) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.
(9) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.
(10) UL L 191, 7.7.1998, str. 53.
(11) UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
(12) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.
(13) UL L 58, 3.3.2015, str. 17.
(14) UL C 375, 13.10.2016, str. 287.
(15) UL C 375, 13.10.2016, str. 297.
(16) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(17) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.
(18) UL L 344, 19.12.2013, str. 1.
(19) UL L 156, 29.5.1998, str. 108.
(20) UL L 317, 15.12.2000, str. 355.
(21) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.
(22) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.
(23) UL L 191, 7.7.1998, str. 53.
(24) UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
(25) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.
(26) UL L 58, 3.3.2015, str. 17.
(27) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(28) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.
(29) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(30) Sporočilo CAB D(2016) Ares 06675546
(31) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropski parlament
PDF 683kWORD 83k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament (2016/2152(DEC))
P8_TA(2017)0146A8-0153/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0270/2016)(2),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 z odgovori institucij(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 16. junija 2014 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(7), zlasti člena 22,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0153/2017),

A.  ker je predsednik 4. julija 2016 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2015;

B.  ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 24. junija 2016 potrdil, da lahko razumno zagotovi, da so bila sredstva, dodeljena proračunu Parlamenta, porabljena v predvidene namene, skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in da vzpostavljeni kontrolni postopki nudijo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

C.  ker Računsko sodišče v svoji reviziji navaja, da v svoji posebni oceni upravnih in drugih odhodkov za leto 2015 ni odkrilo resnih slabosti v letnih poročilih o dejavnostih ter v notranjih kontrolnih sistemih institucij in organov, ki jih je pregledalo, kot to zahteva Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012;

D.  ker člen 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici;

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament (2016/2152(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0153/2017),

A.  ker je računovodja Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: Parlament) po pregledu končnega zaključnega računa navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih in da po njegovem mnenju ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

B.  ker je bilo v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslanih 129 vprašanj in ker je Odbor za proračunski nadzor (CONT) prejel odgovore in javno razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

C.  ker je nadzor, zlasti v obliki letnega postopka podelitve razrešnice, bistven za zagotavljanje, da sta politično vodstvo in uprava Parlamenta odgovorna državljanom Unije; ker so izboljšave kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti pri upravljanju javnih financ vedno mogoče; ker bi moral biti ključni element pri izvrševanju proračuna načelo, da se proračun oblikuje na podlagi rezultatov in da se dobro upravljajo človeški viri;

Nadzor upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta

1.  je seznanjen, da formalni nadzor upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta sestavljajo štirje poglavitni deli:

   (a) potrditev končnega zaključnega računa s strani računovodje Parlamenta;
   (b) letna poročila notranjega revizorja in njegovo mnenje o sistemu notranje kontrole;
   (c) ocena upravnih in drugih odhodkov za vse institucije Unije, tudi Parlamenta, s strani njegovega zunanjega revizorja, Računskega sodišča; ter
   (d) postopek podelitve razrešnice, ki jo pripravi odbor CONT in pripelje do sklepa Parlamenta o podelitvi razrešnice predsedniku Parlamenta;

2.  je seznanjen, da letno poročilo notranjega revizorja vsebuje ugotovitve, ki temeljijo na specifičnem revizorskem delu; si prizadeva izboljšati upravljanje proračuna in finančno poslovodenje, vendar ne za zagotovitev celovite slike upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta; podobno ugotavlja, da poročilo Računskega sodišča predstavlja le rezultate majhnega vzorca (16 transakcij), kar zadeva transakcije Parlamenta;

3.  razume, da na splošno nizka stopnja napak, kar zadeva upravne odhodke, lahko pomeni razmeroma majhno pozornost, ki jo Računsko sodišče posveča transakcijam Parlamenta;

4.  vseeno poudarja, da je tudi v primeru zelo nizke stopnje napake tveganje izgube ugleda razmeroma visoko, saj bi lahko takšne finančne in proračunske napake negativno vplivale na položaj institucije;

5.  dodaja, da od nedavnega velja – zaradi splošnega občutka, da je treba proračun oblikovati glede na uspešnost –, da v razrešnicah ne bi smeli zgolj odkrivati nepravilnosti, temveč vanje vključiti tudi merjenje konkretne uspešnosti in rezultatov ter da je tudi to še posebej pomembno v primeru Parlamenta, saj odsotnost rezultatov neposredno vpliva na ugled institucije;

6.  je seznanjen, da v takšnih okoliščinah delo Parlamenta v povezavi s postopkom podelitve razrešnice nudi eno od možnosti za temeljitejšo obravnavo računovodskih izkazov uprave Parlamenta; poziva h krepitvi internega računovodskega in revizorskega strokovnega znanja, ki ga lahko poročevalci uporabijo pri pripravi svojih poročil o razrešnici;

Računovodski izkazi Parlamenta

7.  ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2015 znašal 1 794 929 112 EUR oziroma 19,78 % razdelka V večletnega finančnega okvira(8), predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2015, kar je 2,2-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2014 (1 755 631 742 EUR);

8.  je seznanjen, da je skupni znesek prihodkov, vknjiženih do 31. decembra 2015, znašal 176 367 724 EUR (leta 2014: 174 436 852 EUR), vključno z 27 988 590 EUR namenskih prejemkov (2014: 26 979 032 EUR);

9.  poudarja, da so štiri poglavja predstavljala 71 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Poslanci), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč); je seznanjen, da to kaže, da odhodke Parlamenta zaznamuje velika kontinuiteta, ki je pretežno povezana s plačami poslancev in uslužbencev, ki se prilagajajo v skladu s Kadrovskimi predpisi in drugimi pogodbenimi obveznostmi;

10.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2015:

(a)  Razpoložljiva odobrena sredstva (EUR)

odobrena sredstva za leto 2015:

1 794 929 112

nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2014:

samodejni prenosi iz proračunskega leta 2014:

277 911 825

odobrena sredstva iz namenskih prejemkov v letu 2015:

27 988 590

odobrena sredstva iz namenskih prejemkov, prenesena iz leta 2014:

106 077 150

skupaj:

2 206 906 677

(b)  Uporaba odobrenih sredstev v proračunskem letu 2015 (EUR)

obveznosti:

2 176 992 756

izvršena plačila:

1 770 807 099

odobrena sredstva, samodejno prenesena v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

392 379 176

odobrena sredstva, nesamodejno prenesena v naslednje proračunsko leto:

stornirana odobrena sredstva:

43 720 402

(c)  Proračunski prihodki (EUR)

prejeti v letu 2015:

176 367 724

(d)  Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2015 (EUR)

1 511 058 599

11.  ugotavlja, da so bile v letu 2015 prevzete obveznosti za 99,1 % vseh odobrenih sredstev v proračunu Parlamenta in da je stopnja storniranih sredstev znašala 0,9 %, tako da je bila podobno kot v letu poprej dosežena visoka stopnja proračunskega izvrševanja;

12.  opozarja, da so stornirana odobrena sredstva skupaj znašala 41 422 684 EUR, pri čemer je večina storniranih sredstev zadevala plače in odhodke, povezane z nepremičninami;

13.  ugotavlja, da so prerazporeditve neizkoriščenih sredstev znašale 71 000 000 EUR, kar predstavlja 4 % končnih odobrenih sredstev, prerazporejenih iz postavk začasnih sredstev in iz drugih virov, in sicer za financiranje letne zakupnine stavbe Konrad Adenauer; poziva, da bi morala biti nepremičninska politika Parlamenta dovolj jasno oblikovana kot del proračunske strategije; meni, da je stopnja prerazporeditev neizkoriščenih sredstev zelo visoka; je trdno prepričan, da bi se morala ta prerazporeditev z učinkovitim upravljanjem proračuna zmanjšati na najnižjo možno stopnjo; v zvezi s tem poziva Računsko sodišče, naj pripravi poročilo o nepremičninski politiki Parlamenta;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2015 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

14.  je seznanjen, da revizija na splošno kaže, da za odhodke za upravo ni značilna visoka stopnja napake, a je na podlagi sedmih količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira za upravo znašala 0,6 % (več kot 0,5 % v letu 2014);

15.  je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da so bile napake prisotne pri 22 transakcijah od 151 revidiranih transakcij vseh institucij Unije (14,6 %); vendar ugotavlja, da je bilo pri teh 22 transakcijah količinsko opredeljenih le sedem napak, ki so tako imele finančne posledice, zaradi česar je ocenjena stopnja napake 0,6 %;

16.  je nadalje seznanjen s specifičnimi ugotovitvami glede Parlamenta, ki so vključene v letno poročilo Računskega sodišča za leto 2015; je seznanjen, da je Računsko sodišče ugotovilo slabosti pri nadzoru odobritve in poravnavi odhodkov leta 2014; te slabosti so bile ugotovljene le pri eni od šestnajstih transakcij Parlamenta, ki so bile revidirane v zvezi z eno ali drugo politično skupino, in so bile odpravljene leta 2015;

17.  je seznanjen z odgovori Parlamenta v spornem postopku z Računskim sodiščem; prosi Računsko sodišče, naj pristojni odbor obvešča o izvajanju njegovih priporočil, naj zagotovi boljše usmerjanje in pregleda obstoječi nadzorni okvir za izvrševanje proračunskih odobritev, namenjenih političnim skupinam;

Letno poročilo notranjega revizorja

18.  ugotavlja, da je notranji revizor na odprti seji pristojnega odbora 30. januarja 2017 predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2015 sprejel poročila o naslednjih zadevah:

   spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročil o notranji reviziji;
   kodeks na področju večjezičnosti;
   merjenje operativne učinkovitost in uspešnosti IT;
   sistem finančnega poslovanja;
   postopek izterjave dolgov;
   upravljanje neprekinjenega poslovanja;
   inventar podatkovnega centra in upravljanje zunanjega strokovnega znanja IT;

19.  je seznanjen s stališči, ki jih je izrazil notranji revizor, in jih podpira, kar zadeva potrebo po:

   pripravi obrazloženega predloga za posodobitev kodeksa na področju večjezičnosti za storitve tolmačenja, ki vključuje posebne določbe za načrtovanje sestankov, povezanih s trialogi;
   izboljšanju regulativnega okvira, ki se uporablja za sestanke s tolmačenjem, vključno z: boljšo uskladitvijo obstoječih pravil; ukrepi za enakomernejšo porazdelitev povpraševanja skozi teden ter za ugotavljanje, kateri termini so manj uporabljeni, in njihovo zapolnjevanje; poudarja, da je treba zmanjšati število prepozno odpovedanih sej, ki vodijo do znatnega napačnega dodeljevanja sredstev;
   oblikovanju ustreznih meril in okvirnih pragov za začetek pravnih postopkov in za odpis dolgov ter njihovo predložitev s strani glavnega odredbodajalca na podlagi prenosa;
   oblikovanju primernega upravljanja in politike (vključno z institucionalnimi smernicami in praktično ureditvijo) na področju upravljanja neprekinjenega poslovanja;

20.  je seznanjen, da so ob koncu leta 2015 po več naknadnih revizijah štirje ukrepi iz pregleda notranjega nadzornega okvira, vsi „zmernega tveganja“, ostali odprti, datum zapadlosti enega od njih je bil prenesen v leto 2017 v kontekstu novega sistema finančnega poslovodenja Parlamenta; poziva notranjega revizorja, naj odbor CONT obvešča o napredku pri izvajanju teh ukrepov;

21.  poziva notranjega revizorja, naj pri predstavitvi svojega letnega poročila večjo pozornost nameni vidikom, pri katerih je našel pomanjkljivosti in/ali nepravilnosti; prav tako ga poziva, naj da poročila o nadaljnjem ukrepanju, razvoju in rešitvah težav, ki jih je odkril pri izvajanju svojih nalog na razpolago Odboru za proračunski nadzor; poziva generalnega sekretarja, naj uvede postopke za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2014

22.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2014, ki jih je odbor CONT prejel 20. oktobra 2016, in s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2014 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila; vendar obžaluje, da veliko zahtev ni bilo nadalje obravnavanih, za kar ni bilo podanih nobenih razlogov ali utemeljitev; poudarja, da je pomembno, da se z generalnim sekretarjem v odboru CONT pogosteje obravnavajo vprašanja, ki vplivajo na proračun Parlamenta in njegovo izvrševanje;

23.  je seznanjen, da datum predložitve osnutka poročila o razrešnici Parlamentu in datum za predložitev dodatnih vprašanj generalnemu sekretarju nista bila usklajena; poziva generalnega sekretarja, naj na dodatna vprašanja odgovori pred rokom za vložitev predlogov sprememb in po potrebi pred glasovanjem v odboru;

Razrešnica Parlamentu za leto 2015

24.  je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsednikom, odgovornim za proračun, generalnim sekretarjem in odborom CONT v navzočnosti člana Računskega sodišča in notranjega revizorja 30. januarja 2017;

25.  izraža zadovoljstvo nad zavezanostjo uprave Parlamenta stalnemu izboljševanju parlamentarnih služb kot celote ter učinkovitemu uresničevanju teh izboljšav, čeprav tudi meni, da v nekaterih primerih predolgo traja, da se spremembe uvedejo v praksi;

26.  ugotavlja, da se Parlamentu s stroški v višini približno 3,60 EUR na prebivalca na leto ni treba bati primerjave z drugimi parlamentarnimi sistemi, zlasti ker je tretjina teh stroškov povezana z osnovnimi pogoji (večjezičnost in kraj dela), na katere ima sam Parlament zgolj omejen vpliv in ki za druge parlamente v tej obliki ne veljajo;

27.  vseeno opaža različno raven pozornosti, ki se namenja oblikovanju proračuna glede na uspešnost, med generalnimi direktorati ter da je ta zelo razvita v generalnemu direktoratu za finance (GD FINS), drugje v upravi pa je šele v predhodni fazi; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da se bo po celotni upravi določilo in spremljalo jasne in merljive cilje;

28.  je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja o dostopnosti orodja za elektronsko vlaganje peticij in poročila Pravne službe poslancem in širši javnosti; poziva generalnega sekretarja, naj poroča o nadaljnjih ukrepih v zvezi s priporočili Pravne službe;

29.  pozdravlja pozornost, ki jo uprava namenja trajnosti, zlasti v povezavi s postopki javnih naročil; vseeno ugotavlja, da je z začetkom veljavnosti nove direktive o javnem naročanju(9) postalo mogoče povečati težo meril, povezanih s socialno in okoljsko trajnostjo, glede na merilo najnižje cene;

30.  poziva generalnega sekretarja, naj predloži načrt ukrepanja za uporabo meril trajnosti v postopkih javnih naročil Parlamenta ter naj pri tem vključi oceno uporabe zelenega javnega naročanja kot instrumenta;

31.  ugotavlja, da stroški geografske razpršenosti Parlamenta po navedbah Računskega sodišča znašajo 114 milijonov EUR na leto, in poudarja ugotovitev iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(10), da je 78 % vseh službenih poti uslužbencev Parlamenta v skladu s Kadrovskimi predpisi neposredna posledica geografske razpršitve služb Parlamenta; spominja, da je ocenjeni okoljski učinek te razpršitve med 11 000 in 19 000 tonami emisij CO2; poziva predsedstvo, naj od generalnega sekretarja zahteva, da nemudoma pripravi časovni načrt za enoten sedež Parlamenta; ponovno poziva Parlament in Svet, naj obravnavata časovni načrt za enoten sedež, kot je Parlament izrazil v številnih predhodnih resolucijah, da bi zagotovila dolgoročne prihranke; meni, da bi lahko izstop Združenega kraljestva in potreba po prerazporeditvi evropskih agencij, ki imajo zdaj tam sedež, pomenila odlično priložnost za hkratno rešitev različnih težav; vendar opozarja na člen 341 PDEU, v skladu s katerim se sedež institucij Unije določi v medsebojnem soglasju vlad držav članic, ter Protokol 6, priložen PEU in PDEU, v skladu s katerim mora imeti Parlament sedež v Strasbourgu; poudarja, da bi bilo treba za rešitev z enotnim sedežem spremeniti Pogodbi;

32.  opozarja, da je uprava v odgovoru na vprašanje št. 75 v vprašalniku o razrešnici Parlamentu za leto 2013 navedla, da se je odločila odpraviti „prakso dolgoročnih službenih potovanj, [...] kar vodi do znatnih prihrankov“, vendar pa v nasprotju s tem opaža, da je trenutno 13 uslužbencev na dolgoročnem službenem potovanju; meni, da predstavlja dodeljevanje izselitvenega dodatka in dnevnic zaposlenim za dolgoročna službena potovanja v kraj, v katerem oseba že biva in dela, nesprejemljiv način porabe davkoplačevalskega denarja, ki ni v skladu s Kadrovskimi predpisi; vztraja, da je treba pojasniti okoliščine vsakega dolgoročnega službenega potovanja ter zlasti razloge in stroške za to dolgoročno službeno potovanje;

33.  opozarja, da morajo vsi uradniki in drugi uslužbenci Unije, tudi tisti, ki delajo v kabinetih, svoje naloge opravljati izključno ob upoštevanju interesa Unije in v skladu s pravili iz Kadrovskih predpisov; izpostavlja, da so uradniki Unije plačani z davkoplačevalskim denarjem, ki ni namenjen financiranju novinarjev ali drugega osebja za promocijo nacionalnih političnih interesov predsednika; poziva predsedstvo, naj v predpisih Parlamenta določi jasne določbe;

34.  je seznanjen s sklepom predsednika z dne 21. oktobra 2015, s katerim je želel imenovati ljudi na vodilne položaje v Parlamentu brez upoštevanja postopkov in zlasti brez razpisov; ugotavlja, da ta odločitev „ni bila v skladu s pravili“ (odgovor uprave na drugi vprašalnik odbora CONT); poziva k formalnemu preklicu te predsednikove odločitve;

35.  ugotavlja, da se je 15. decembra 2015 predsednik sam pooblastil, da lahko članom svojega kabineta poleg že obstoječega dodatka za člane kabineta podeli še neomejen posebni dodatek, čeprav taki posebni dodatki niso določeni v Kadrovskih predpisih; ponovno postavlja vprašanje glede zakonitosti tega pooblastila in veljavnosti posebnih dodatkov; poziva, naj se preveri, ali bi bilo treba sklep o uvedbi tega dodatka preklicati;

Upravljanje programa subvencij za skupine obiskovalcev

36.  je seznanjen, da je predsedstvo 24. oktobra 2016 sprejelo revidirana pravila o plačevanju finančnih prispevkov za skupine obiskovalcev, ki jih povabijo poslanci;

37.  pozdravlja, da se bodo tako občutno zmanjšala plačila v gotovini in uvedla obvezna elektronska nakazila, s čimer se zmanjša tveganje kraje in škode ugledu Parlamenta, ohrani pa se znatna prožnost; podpira namero predsedstva, da leto dni po začetku izvajanja oceni spremenjeni sistem; kljub temu obžaluje, da so lahko parlamentarni pomočniki imenovani za prejemanje plačil na njihove osebne račune in da lahko potrdijo stroške skupine; je zaskrbljen, da to pomeni nepotrebno pravno in finančno odgovornost ter možno tveganje za akreditirane parlamentarne pomočnike; poziva predsedstvo, naj prednostno to ponovno preuči;

38.  obžaluje dejstvo, da je Parlament svojemu predsedniku podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna Parlamenta za proračunsko leto 2014 in v zadnjem trenutku črtal pomembne odstavke, ki so sprožali nadaljnja vprašanja glede političnih dejavnosti in finančnega vedenja predsednika med evropskimi volitvami leta 2014;

Register za preglednost in nasprotje interesov

39.  pozdravlja vse večjo pozornost medijev in javnosti za Parlament in njegovo upravo; vseeno ugotavlja, da imajo nekateri novinarji težave pri pridobivanju natančnih informacij, ki jih iščejo; poudarja, da je preglednost Parlamenta in njegove uprave bistvena za legitimnost institucije ter da bi bilo treba izboljšati dostop do informacij, ob stalnem spoštovanju pravil, ki urejajo varstvo osebnih podatkov;

40.  poziva predsedstvo, naj na spletnem mestu Parlamenta objavi ustrezne dokumente, ki mu jih je predložil generalni sekretar v strojno berljivi obliki, razen če to ni mogoče zaradi njihove vsebine, na primer zaradi varstva osebnih podatkov;

41.  ponovno vztraja, da je treba povečati preglednost in dostopnost delovanja notranjih organov odločanja Parlamenta, zlasti predsedstva; poziva, naj se na intranetu pravočasno objavijo dnevni redi predsedstva in se znatno zmanjša čas za objavo zapisnikov sej, ter poudarja, da ni treba čakati, da so ti prevedeni v vse jezike;

42.  opozarja, da so poslanci zavezani nemudoma obvestiti upravo o vseh spremembah v izjavah o interesih;

43.  poziva generalnega sekretarja, naj to resolucijo posreduje predsedstvu in izpostavi zlasti tiste točke, v katerih se zahteva ukrepanje ali odločitev predsedstva; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi akcijski načrt in časovnico, ki bosta predsedstvu omogočila nadaljnje ukrepanje in/ali odgovore na priporočila, ki mu jih je v resolucijah o podelitvah razrešnic posredoval Parlament, in bosta vključevala rezultate dokumenta o letnem nadaljnjem ukrepanju; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun in odboru CONT pravočasno poroča o vseh projektih, ki jih predloži predsedstvu in pomembno vplivajo na proračun;

44.  meni, da bi morali imeti poslanci možnost, da uporabijo spletno mesto Parlamenta za zagotavljanje čim večje možne preglednosti svojim volivcem, kar zadeva njihove dejavnosti, in zato poziva generalnega sekretarja, naj razvije sistem, s katerim bodo lahko poslanci objavili podrobnosti s svojih sestankov z zastopniki interesov; ter poziva generalnega sekretarja, naj to omogoči takoj, saj je Parlament to zahteval že v svoji resoluciji o razrešnici za leto 2014;

45.  poziva predsedstvo, naj opredeli in objavi pravila v zvezi z uporabo splošnega nadomestila stroškov;

46.  se zaveda majhne ozaveščenosti poslancev o možnosti vračanja presežka splošnega nadomestila stroškov; spominja poslance, da splošno nadomestilo stroškov ni dodaten osebni dohodek; poziva generalnega sekretarja, naj jih o tem prednostno obvesti; poziva poslance, naj ob koncu svojega mandata vrnejo presežek;

47.  podobno poziva generalnega sekretarja, naj poslancem, ki želijo na svojih osebnih spletnih straneh objaviti plačila vseh drugih nadomestil, ki jih prejemajo od Parlamenta, omogoči dostop do ustreznih evidenc v formatu, ki bo omogočal enostavno obdelavo;

48.  nadalje poziva generalnega sekretarja, naj na enak način pomaga tudi političnim skupinam, ki si tega želijo;

49.  ugotavlja, da je na spletnem mestu Parlamenta dostopna različna dokumentacija, povezana z odločitvijo o priznanju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, skupaj s podrobnostmi o končnem znesku njihovega financiranja; poziva Parlament, naj od Komisije zahteva, da predstavi predlog revizije sedanje uredbe o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij(11), ki bo vključeval strožje zahteve za ustanovitev evropskih političnih strank in fundacij z namenom preprečevanja zlorab;

50.  pozdravlja uvedbo posebnega obrazca, s katerim lahko poročevalci pokažejo, kateri zastopniki interesov so vplivali na njihova poročila (zakonodajna sled);

51.  ponovno poziva upravo Parlamenta, naj pripravi poročilo o tem, kako interesne skupine in druge zunanje organizacije uporabljajo prostore Parlamenta;

52.  je zaskrbljen, ker bi bilo nemara treba obstoječi kodeks za poslance dodatno izboljšati, da bi se preprečila navzkrižja interesov, pri tem pa posebno pozornost nameniti:

   plačanim dodatnim zaposlitvam poslancev;
   opravljanju dejavnosti lobiranja pri evropskih inštitucijah s strani bivših poslancev Parlamenta v času, ko so upravičeni do prehodnega nadomestila;
   registraciji izjav o interesih poslancev;
   sestavi in pristojnostim svetovalnega odbora;

Generalni direktorat za komuniciranje

53.  pozdravlja razvoj kazalnikov za merjenje uspešnosti komunikacijskih dejavnosti Parlamenta in poziva generalnega sekretarja, naj v poročilu o dejavnostih Parlamenta za leto 2016 ločeno poglavje nameni učinkovitosti tega novega pristopa na področju komunikacij, ki temelji na uspešnosti;

54.  podpira različne programe, usmerjene v spodbujanje obiskov novinarjev in državljanov, ki si želijo izvedeti več o dejavnostih Parlamenta;

55.  v zvezi s tem ponavlja svoj poziv iz razrešnice za leto 2014, kjer je bilo ugotovljeno, da je spletno mesto Parlamenta ostalo razmeroma uporabnikom neprijazno, težko za krmarjenje in še ni vključevalo najsodobnejših tehnoloških razvojnih dosežkov, zaradi česar je bilo težko hitro poiskati ustrezne informacije; izpostavljeno je bilo tudi, da spletno mesto glede na pomen komunikacije z evropskimi državljani ni prispevalo k izboljšanju podobe Parlamenta v širši javnosti;

56.  poziva Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM), naj predstavi učinkovitejše in uporabnikom prijaznejše spletno mesto z učinkovitejšim iskalnikom, ki bo okrepilo podobo Parlamenta v širši javnosti ter se bolj neposredno odzvalo na potrebe in interese državljanov; ugotavlja, da so bili kljub veliki porabi sredstev doseženi zgolj povprečni rezultati;

57.  ima pomisleke v zvezi z učinkovitostjo komunikacijske strategije Parlamenta; v zvezi s tem poziva k celovitemu pregledu sedanje strategije in še posebej k dejavnejšemu pristopu v odnosu do tistih, ki jih dejavnosti Parlamenta ne pritegnejo samodejno in so nemara celo skeptični glede njegovega delovanja; poziva generalnega sekretarja, naj razvije novo strategijo, da bi se v večjem obsegu dosegli tudi ti državljani, tudi z lažjim dostopom do informacij, in se tako ustrezno odzove na neupravičene predsodke glede Parlamenta ter se obenem izogne nepotrebnim in dragim oglaševalskim kampanjam;

58.  poudarja, da je treba posodobiti poslanstvo informacijskih pisarn Parlamenta z optimiziranjem uporabe novih komunikacijskih tehnologij in vzorcev ter izkoriščanjem njihovega privilegiranega geografskega položaja, saj so v bližini državljanov, da bi se dodatno okrepile lokalne dejavnosti, kot so razprave s poslanci in civilno družbo, ter tako prisluhnilo ljudem in jih pritegnilo; poudarja, da bi morale spletne razprave in medijska pozornost, ki jo sprožijo ti dogodki, prispevati k dodatnemu približevanju državljanom; ugotavlja, da so stroški za stavbe informacijskih pisarn Parlamenta in njihove zaposlene v državah članicah nesorazmerno visoki glede na denar, ki se porabi za ključno funkcijo teh pisarn; poziva generalnega sekretarja, naj do konca leta 2017 odboru CONT predstavi podrobno poročilo o dejavnostih in financah informacijskih pisarn v Bruslju oziroma Strasbourgu, pri čemer naj posebno pozornost nameni njuni dodani vrednosti;

59.  je zaskrbljen nad pisnimi odgovori na vprašanja glede informacijskih pisarn Parlamenta v nekaterih državah članicah, saj v večini primerov le del njihovih operativnih stroškov izhaja iz dejanskih ciljev in nalog takšnih pisarn, medtem ko se večji delež denarja porabi za najem pisarn ter plače in potne stroške osebja;

60.  poziva generalnega sekretarja, naj izboljša tudi notranje komuniciranje med različnimi generalnimi direktorati, da bo na primer o razvoju novih pomembnih orodij, kot je zakonodajni vlak, obveščena tudi širša notranja in zunanja javnost;

Nagrada LUX

61.  pozdravlja, da je bila pred odboroma za proračunski nadzor ter za kulturo in izobraževanje predstavljena anketa, kot je bilo zahtevano v okviru postopka podelitve razrešnice za leto 2013, s katero se je poskušalo ugotoviti, kako prepoznavna, če sploh, je nagrada LUX, in kako nanjo gledajo v državah članicah ter druge ugotovitve te ankete;

62.  želi spomniti, da je anketa zadevala predvsem ozaveščenost o filmski nagradi LUX med poslanci in filmskimi ustvarjalci, povezano s ciljem nagrade, ki je pokazati državljanom, da je Parlament zavezan vrednotam, kot so človekove pravice in solidarnost, pa tudi kulturni in jezikovni raznolikosti;

63.  je seznanjen, da je bil odziv na anketo skromen, saj je nanjo odgovorilo samo 18 % oziroma 137 poslancev Parlamenta iz vseh političnih skupin in držav članic, ter da je bilo med njimi 90 % takšnih, ki poznajo filmsko nagrado LUX, 75 % jih razume njen namen, več kot 80 % pa nanjo gleda pozitivno;

64.  ni prepričan v primernost načina izbora nagrajenca, ko poslanci odločajo o nominacijah in na koncu glasujejo o dobitniku nagrade, ter poziva predsedstvo, naj poroča o alternativnih načinih, na katere bi prišli do želenih rezultatov, na primer s podporo primerljive pobude, ki bi jo izvajale organizacije filmskih ustvarjalcev;

65.  je seznanjen, da se je z leti število gledalcev povečevalo, a 43 000 je v Uniji zelo malo in postavlja dvom v upravičenost obstoja nagrade LUX;

Hiša evropske zgodovine

66.  obžaluje večkratno odložitev otvoritve Hiše evropske zgodovine, ki je bila sprva načrtovana za marec 2016, nato odložena na september in november 2016, sedaj pa je načrtovana za 6. maj 2017;

67.  z zaskrbljenostjo opaža sedanje razprave o značaju začasnih razstav; poudarja pomen akademske neodvisnosti Hiše evropske zgodovine, zlasti kar zadeva vsebino in zasnovo razstav, ki bi morali biti odvisni izključno od muzeoloških in zgodovinskih meril;

68.  je zadovoljen, da bo Hiša evropske zgodovine po ocenah pozdravila 250 000 obiskovalcev na leto; poudarja, da so bili letni operativni stroški za ta prostor vnaprej ocenjeni na 13,3 milijona EUR; izraža zaskrbljenost zaradi sorazmerno majhnega števila obiskovalcev v primerjavi z višino operativnih stroškov, glede na to, da je Parlament v letu 2015 sprejel 326 080 obiskovalcev, operativni stroški pa so znašali le 4,3 milijona EUR;

69.  ugotavlja, da Parlament in njegova okolica z odprtjem Parlamentariuma in Hiše evropske zgodovine postajata državljanska in turistična znamenitost, kar bo prispevalo k boljši ozaveščenosti o vlogi Parlamenta in državljanom prikazovalo zavezanost Parlamenta enotnim vrednotam, kot so človekove pravice in solidarnost; poziva predsedstvo, naj premisli o vzpostavitvi dialoga z lokalnimi oblastmi o njihovem morebitnem prispevku k financiranju in upravljanju Hiše evropske zgodovine;

70.  poziva predsedstvo, naj razmisli o prilagoditvi uprave Hiše evropske zgodovine na bolj medinstitucionalni pristop, pri tem pa preuči možnost večjega sodelovanja z drugimi institucijami Unije, zlasti Komisijo in Svetom;

71.  pozdravlja odločitev Komisije, da k operativnim stroškom Hiše evropske zgodovine letno prispeva 800 000 EUR; vendar meni, da bi morala Komisija prispevati veliko večji delež ocenjenih letnih operativnih stroškov;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve (GD PERS)

72.  je seznanjen, da je bilo 31. decembra 2015 v sekretariatu skupaj zaposlenih 5 391 uradnikov in začasnih uslužbencev (96 več kot 31. decembra 2014), v političnih skupinah pa je bilo skupaj zaposlenih 771 uradnikov in začasnih uslužbencev (26 več kot 31. decembra 2014). Skupaj s pogodbenimi uslužbenci je bil GD PERS odgovoren za 9 402 zaposlena (467 več kot 31. decembra 2014);

73.  je seznanjen, da je bilo s 1. januarjem 2015 iz kadrovskega načrta Parlamenta izbrisanih 47 delovnih mest v skladu z revizijo Kadrovskih predpisov leta 2014 in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020, kar pomeni, da kadrovski načrt skupaj zajema 6 739 delovnih mest, od katerih je 5 723 delovnih mest (84,9 %) v sekretariatu, 1 016 (15,1 %) pa v političnih skupinah. 31. decembra 2015 v sekretariatu ni bilo zasedenih 4,9 % delovnih mest, ob koncu leta 2014 pa je bil ta delež 9,6 %;

74.  pozdravlja dejstvo, da se je uravnotežena zastopanost spolov na položaju generalnih direktorjev izboljšala z 18,2 %/81,8 % leta 2014 na 33,3 %/66,7 % leta 2015, vendar opaža, da se je uravnotežena zastopanost spolov na položaju direktorjev zmanjšala s 34 %/66 % leta 2014 na 31,1 %/68,9 % leta 2015; opozarja, da absolutno večino uslužbencev Parlamenta sestavljajo ženske, vendar ženske zasedajo omejen del vodstvenih delovnih mest; ugotavlja, da se je uravnotežena zastopanost spolov na položaju vodij enot izboljšala s 30 %/70 % ob koncu leta 2014 na 31,2 %/68,8 % ob koncu leta 2015; poudarja, da neravnotežja na vodstvenih delovnih mestih ostajajo ter da program enakih možnosti za ta delovna mesta ostaja izjemno pomemben; je trdno prepričan, da bi morale do leta 2019 vsaj 40 % vodstvenih delovnih mest v Parlamentu zasedati ženske;

75.  izraža presenečenje, da so v svetovalnem odboru Parlamenta za imenovanje visokih uradnikov le predstavniki visokih vodstvenih položajev, in poziva generalnega sekretarja, naj vključi predstavnika združenja zaposlenih;

76.  poudarja, da bi moralo geografsko ravnovesje, in sicer razmerje med državljanstvom uslužbencev in številom prebivalstva njihovih držav članic, ostati pomemben element pri upravljanju virov, zlasti v primeru držav članic, ki so se Uniji pridružile od leta 2004; pozdravlja, da je Parlamentu uspelo doseči na splošno uravnoteženo sestavo uradnikov iz držav članic, ki so se Uniji pridružile pred letom 2004 in od leta 2004, na splošno uravnotežena; vendar izpostavlja, da iz teh držav članic še vedno prihajajo le 3 % uslužbencev na ravni višjih uslužbencev (AD 12–16) v treh krajih dela, medtem ko delež njihovega prebivalstva v Uniji znaša 21 %, s tega vidika je torej potreben dodaten napredek;

77.  priznava, da je Parlament za izvajanje nekaterih dejavnosti, kot sta delovanje menz in čiščenje, dajal prednost zunanjim izvajalcem ter da zato v nekaterih generalnih direktoratih število zunanjega osebja v prostorih Parlamenta lahko celo presega število uradnikov;

78.  vseeno ugotavlja, da takšne odločitve za zunanje izvajanje ne pojasnjujejo vsega zunanjega osebja ter da je denimo težko pojasniti razmerje med zunanjim osebjem in uradniki v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC);

79.  meni, da se zunanjega osebja ne bi smelo uporabljati kot nadomestilo za zmanjšanje števila delovnih mest, kot je bilo dogovorjeno v okviru revizije Kadrovskih predpisov leta 2014 in sedanjem večletnem finančnem okviru;

80.  je seznanjen z odgovori generalnega sekretarja o pogojih Parlamenta za sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci; poudarja, da mora uprava pozorno in sistematično spremljati, da ponudniki storitev dosledno upoštevajo zakonodajo na področju zaposlovanja, varnosti, socialnih pravic itd. za vse zunanje osebje, ki dela v prostorih Parlamenta, denimo v menzah, čistilce, vzdrževalce itd.; poziva Parlament, naj uvede mehanizem rednega opozarjanja in nadzora, da bi se izognili in zaznali vsakršen osamljen ali sistematičen primer malomarnosti, zlorabe ali kršitve in omogočili takojšnje sprejetje predvidenih ukrepov;

81.  ugotavlja, da je postopek za ustanovitev notranje varnostne službe Parlamenta končan in da poteka enak postopek v zvezi z vozniki; poziva generalnega sekretarja, naj odboru CONT poroča o izkušnjah, pridobljenih s temi postopki, in o posledičnih prihrankih;

82.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zaposleni v menzah niso plačani v skladu s številom ur v njihovih pogodbah, ko poslanci delajo drugje, na primer med tedni v volilnih okrajih ali med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu, in da jih veliko dela po skrajšanem delovnem času, kar negativno vpliva na njihovo delovno dobo in dohodke; poziva generalnega sekretarja, naj poišče rešitev v pogajanjih s ponudnikom storitev v menzi, ki bo zaposlenim vsak teden zagotavljala enako število delovnih ur in enako plačilo;

83.  je seznanjen, da je ob koncu leta 2015 v Parlamentu delalo 1 813 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, leto prej pa 1 686; poziva, naj se pravice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in lokalnih pomočnikov, katerih pogodbe so neposredno povezane z mandatom poslancev, ki jih podpirajo, obravnavajo posebej, saj so akreditirani parlamentarni pomočniki uslužbenci, ki s Parlamentom podpišejo pogodbo o zaposlitvi, lokalne pomočnike pa pokrivajo različne nacionalne zakonodaje;

84.  obžaluje, da poročilo o oceni izvajanja statuta za akreditirane parlamentarne pomočnike ni bilo predloženo odboru CONT do konca leta 2016 v skladu z zahtevami resolucije o podelitvi razrešnice za leto 2014 in mu še vedno ni bilo predloženo;

85.  poudarja, da so akreditirani parlamentarni pomočniki v posebej ranljivem položaju v primerih nadlegovanja ali opozarjanja na nepravilnosti, saj njihove pogodbe temeljijo na medsebojnem zaupanju med poslancem in pomočnikom; za prekinitev pogodbe je zato dovolj že, če takšnega zaupanja ni; poleg tega običajno velja, da se v primeru odstopa poslanca zaradi škodovanja ugledu, ki je posledica kakršnega koli kaznivega dejanja ali druge kršitve prava, prekinejo pogodbe z vsemi njegovimi/njenimi pomočniki; zato poziva k takojšnji okrepitvi zastopstva akreditiranih parlamentarnih pomočnikov v svetovalnem odboru za nadlegovanje, da se zagotovi uravnoteženost med spoloma v njegovi sestavi, kot je že zahteval v okviru postopkov podelitve razrešnice za leti 2013 in 2014; poziva predsedstvo, naj dodeli ustrezna finančna sredstva za kritje potnih stroškov in izplačilo dnevnic tožnikom, ki so akreditirani parlamentarni pomočniki, saj pogosto nimajo ustreznih sredstev, da bi osebno odpotovali v Bruselj in zagovarjali svoj primer pred odborom za nadlegovanje; poziva tudi, naj se ukrepi za finančno nadomestilo za akreditirane parlamentarne pomočnike obravnavajo v naslednji reviziji kadrovskih predpisov, da se zagotovi enako obravnavanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in prizna njihova posebna ranljivost v primerih nadlegovanja ali prijavljanja nepravilnosti;

86.  pozdravlja namen uprave, da bo začela postopek za prilagoditev pavšalnih dnevnih nadomestil za službene poti v Strasbourg, ki jih prejemajo akreditirani parlamentarni pomočniki, saj so bistveno nižja od pavšalnih dnevnih nadomestil stalnih uslužbencev; poudarja, da bi morala ta prilagoditev temeljiti na pregledni metodologiji izračuna in biti neposredno vezana na nedavno povišanje zgornjih mej za nadomestila in nastanitvene stroške stalnih uradnikov; poudarja tudi, da bi bilo treba uvesti samodejno indeksacijo nadomestil za prihodnje revizije;

87.  obžaluje, da se predsedstvo ni odzvalo na zahteve Parlamenta iz resolucij o razrešnici iz let 2013 in 2014, naj se za akreditirane parlamentarne pomočnike uporabljajo enaka dnevna nadomestila kot za druge uslužbence; poziva generalnega sekretarja, naj pred izvedbo morebitnih sprememb predloži oceno dodatnih stroškov, ki bi nastali zaradi takšne prilagoditve; medtem poudarja, da veljavna zgornja meja za povračilo stroškov za službena potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ni bila prilagojena že od leta 2009 in da se je razlika med temi pomočniki in preostalim osebjem še povečala na vsaj 40 % po uvedbi nove zgornje meje, ki jo je Svet odobril 9. septembra 2016 in se od 10. septembra 2016 uporablja le za uradnike; zato poziva predsedstvo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravilo to neenakost;

88.  zelo obžaluje, da se zaposlitev akreditiranega parlamentarnega pomočnika v primeru smrti ali odstopa njegovega poslanca konča ob koncu koledarskega meseca; poudarja, da to lahko pomeni, da akreditirani parlamentarni pomočnik nima niti enodnevnega odpovednega roka, če mandat poslanca preneha zadnji dan v zadevnem mesecu; poziva, naj se ta nesprejemljiva situacija reši z naslednjo revizijo Kadrovskih predpisov, tako da se odpovedni roki povežejo z opredeljenim obdobjem, kot so štirje tedni, namesto s koledarskim mesecem; poleg tega poziva predsedstvo, naj hitro uvede začasne ukrepe, s katerimi bi lahko začasno rešili to težavo, preden bo opravljena takšna pravna revizija;

89.  je zaskrbljen zaradi domnevne prakse poslancev, ki naj bi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom nalagali obveznost službenih poti, zlasti v Strasbourg, brez potnega naloga, stroškov službenega potovanja ali enostavno brez potnih stroškov; meni, da takšna praksa dopušča zlorabe: če so akreditirani parlamentarni pomočniki na službeni poti brez potnega naloga, morajo za to sami kriti stroške, povrh tega pa zanje tudi ne velja zavarovanje na delovnem mestu; poziva predsedstvo, naj zagotovi pravilno izvajanje Kadrovskih predpisov in kaznuje poslance, ki kršijo pravila;

90.  je seznanjen, da imajo pripravniki popust v vrednosti 0,50 EUR na glavne jedi v vseh samopostrežnih restavracijah v Bruslju in Luxembourgu ter 0,80 EUR v Strasbourgu, vendar meni, da ob upoštevanju povprečne višine njihovih prihodkov in visokih cen, ki se zaračunavajo v zadnjih dveh letih, ti popusti niso dovolj, da bi celo zanemarljivo vplivali na njihov finančni položaj; poziva generalnega sekretarja, naj se jim odobrijo znižanja cen v skladu z njihovimi prihodki;

91.  poziva predsedstvo, naj zagotovi, da se akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ki so brez prekinitve delali vsaj dve parlamentarni zakonodajni obdobji, zagotovijo socialne in pokojninske pravice; v zvezi s tem poziva upravo, naj pripravi predlog, ki bo pri izračunu 10-letne delovne dobe, določene v Kadrovskih predpisih, upošteval sklep o predčasnih volitvah v letu 2014 in čas, porabljen za postopke zaposlitve;

92.  poziva konferenco predsednikov, naj ponovno preuči možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod nekaterimi pogoji spremljajo poslance pri uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, kot je to zahtevalo že več poslancev;

93.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj preučita in rešita težave, ki izhajajo zlasti iz zadnje spremembe nalog akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (kot so zamude pri podpisu pogodb, prekinitev pogodb, predčasne evropske volitve itd.) in lahko imajo resne posledice za akreditirane parlamentarne pomočnike pri prihodnjem pridobivanju pravic delavcev; poziva predstavnike akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, naj sodelujejo pri iskanju rešitev;

94.  poziva Parlament, naj v interesu enakih možnosti in spoštovanja pravic zaposlenih sprejme smernice o dodelitvi razreda akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ter za vse funkcijske skupine ustrezno oblikuje jasen opis delovnih mest, pristojnosti in nalog;

95.  je seznanjen, da je v letu 2015 v Parlamentu prenehalo delati 154 zaposlenih, in sicer 126 zaradi upokojitve, 13 zaradi invalidnosti, devet zaradi odstopa in šest zaradi smrti; poziva generalnega sekretarja, naj dosledno izvaja četrti odstavek člena 16 Kadrovskih predpisov o morebitnem nasprotju interesov po končanju službe v Parlamentu, zlasti v primerih odstopa, saj preseneča, da nikoli ni bil objavljen primer morebitnega nasprotja interesov;

96.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni posebne ureditve za uslužbence v primeru, če se država članica odloči izstopiti iz Unije; priznava, da to vprašanje sicer velja za vse evropske institucije, a poziva generalnega sekretarja, naj s Komisijo začne dialog in poskuša zagotoviti, da zaposleni, ki so državljani Združenega kraljestva, ne bodo postali žrtve izstopa te države iz Unije ter da bodo v celoti zaščitene njihove statutarne, pogodbene in pridobljene pravice;

97.  poziva k učinkovitejši organizaciji programov usposabljanja, da bodo prilagojeni posebnim potrebam akreditiranih parlamentarnih pomočnikov. Uprava bi morala zlasti upoštevati časovni načrt parlamentarnih dejavnosti in dejavnosti poslancev ter določiti prilagojene časovne razporede in posebne teme.

98.  poudarja, da 43 % zaposlenih v Parlamentu meni, da bi delo na daljavo pozitivno vplivalo na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu; poudarja, da je Parlament edina institucija, ki v sistemu dela ni uvedla dela na daljavo in gibljivega delovnega časa, čeprav se oba že več let uporabljata v večini drugih institucij, vključno s Komisijo, kjer se je dokazano povečala produktivnost in izboljšala kakovost življenja uslužbncev; je seznanjen, da je Parlament uvedel občasno delo na daljavo oktobra 2016; poziva generalnega sekretarja, naj omogoči uvedbo te storitve in o njej obvesti vse zadevne službe, vključno s poslanci in njihovimi pomočniki; poziva tudi, naj se sistem gibljivega delovnega časa čim prej doda oblikam dela v Parlamentu;

99.  poziva Parlament, naj spremeni svoja pravila o pripravništvu, ki ga omogočajo poslanci in politične skupine, da bi izboljšali položaj pripravnikov in praktikantov v Parlamentu, vključno z dostojnim plačilom, določitvijo omejenega trajanja pripravništva in učnim sporazumom;

GD FINS

Oddana naročila Parlamenta

100.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Parlament na svojem spletnem mestu objavi letni seznam vseh svojih pogodbenikov, s katerimi je sklenil pogodbo v vrednosti nad 15 000 EUR, in da ta seznam vključuje ime in naslov pogodbenika, vrsto in vsebino pogodbe, njeno trajanje, njeno vrednost, postopek, po katerem je bila sklenjena, in ustrezni generalni direktorat;

101.  poudarja, da ta seznam presega zahteve po preglednosti, določene v finančni uredbi; spodbuja vse institucije Unije, naj objavijo vse informacije o vseh pogodbenih izvajalcih in naročilih, dodeljenih s postopki javnega naročanja, vključno z neposrednimi naročili in omejenimi postopki;

102.  podpira ugotovitev Računskega sodišča, da bi morale institucije Unije vzpostaviti enoten javni register informacij o pogodbah o izvedbi javnega naročila, kar bo omogočilo dejansko preglednost in uspešno naknadno spremljanje njihovih dejavnosti javnega naročanja;

103.  poudarja, da so storitve, ki jih ponuja potovalna agencija Parlamenta, kljub preteklim pozivom po njihovemu izboljšanju, še vedno nezadovoljive, saj so cene razmeroma visoke in agenciji ni uspelo izpogajati dogovorov z velikimi letalskimi prevozniki o cenejših vozovnicah in večji prožnosti pri organizaciji potovanj;

104.  poziva agencijo, naj si dejavno prizadeva ponuditi nižje cene ne glede na zadevnega letalskega prevoznika; zahteva, naj agencija uvede postopek pridobivanja povratnih informacij (z anketami o zadovoljstvu uporabnikov), da se opredelijo področja, na katerih je možen dodaten napredek;

Prostovoljni pokojninski sklad

105.  je seznanjen, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada konec leta 2015 povečal na 276,8 milijona EUR; nadalje ugotavlja, da so ob koncu leta 2015 neto premoženje, ki se upošteva, in aktuarske obveznosti znašali 155,5 milijona EUR oziroma 432,3 milijona EUR;

106.  opozarja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene prek več desetletij, a opaža, da je izplačani znesek prostovoljnega pokojninskega sklada v letu 2015 znašal 15,8 milijona EUR;

107.  poudarja, da to zbuja skrbi, da se utegne sklad izčrpati, in da Parlament jamči, da bodo pokojnine izplačane, če in ko ta sklad ne bo mogel več izpolnjevati svojih obveznosti;

108.  znova poziva predsedstvo, naj čim prej oceni sedanje stanje pokojninskega sklada;

109.  opozarja na odstavek 112 lanskoletne resolucije o razrešnici(12), ki poziva k oceni sedanjega stanja pokojninskega sklada; obžaluje, da taka ocena še ni bila izvedena;

110.  opozarja na sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2013, ki je potrdila veljavnost sklepa o povečanju upokojitvene starosti za plačnike v sklad s 60 na 63 let, da bi preprečili predčasno izčrpanje kapitala in pravila uskladili z novim statutom poslancev;

111.  meni, da morajo nacionalni pokojninski skladi običajno izpolnjevati stroge standarde in sploh ne smejo imeti aktuarskega primanjkljaja, prostovoljni pokojninski sklad pa se sedaj sooča s 64-odstotnim aktuarskim primanjkljajem pri aktuarskih obveznosti; poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu predstavi obsežen akcijski načrt, da se prepreči prezgodnje izčrpanje sklada;

Drugo

112.  obžaluje dejstvo, da Parlament pri izbiri finančnih ustanov za opravljanje njegovih plačil in vodenje računov ne upošteva politik teh ustanov na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da bo Parlament v prihodnosti sodeloval predvsem s finančnimi ustanovami, katerih naložbene politike so osredotočene na trajnost in druge vidike družbene odgovornosti gospodarskih družb;

113.  poudarja, da je imel Parlament v letu 2015 na bančnih računih povprečno 106,25 milijona EUR, za kar ni dobil nikakršnega dohodka od obresti; poziva generalnega sekretarja, naj preuči, če je tako visok znesek likvidnih sredstev potreben, in ga zlasti poziva, naj izboljša tozadevno upravljanje zakladnice ter po možnosti poišče načine, kako povečati donos teh vlog;

GD ITEC

114.  je zadovoljen z izvajanjem strateških usmeritev GD ITEC za obdobje 2014–2019; meni, da se uvajajo številne spremembe v elektronskem delovnem okolju poslancev in zaposlenih, a posledice teh sprememb, tudi nove priložnosti, so razmeroma slabo poznane in se razvijajo pretežno v GD ITEC; poziva k tesnejšemu sodelovanju med GD ITEC in GD COMM, da se izboljša notranje in zunanje obveščanje o številnih inovacijah, ki se že izvajajo ali se še bodo;

115.  razume prizadevanja GD ITEC za izboljšanje števila zadetkov za spletne strani Parlamenta pri iskanju z iskalnikom Google; vseeno meni, da bi moral tudi iskalnik na sami spletni strani Parlamenta ponujati smiselne rezultate, da bi uporabniki lahko uporabljali portal tega spletnega mesta za hiter dostop do ustreznih spletnih strani; je zaskrbljen, ker trenutno ta iskalnik ne deluje dobro, in poziva generalnega sekretarja, naj poišče hitro rešitev za to dolgotrajno težavo;

116.  z zaskrbljenostjo opaža, da na področju v pristojnosti GD ITEC stroški za nakupe nove strojne opreme vsako leto znašajo več kot 35 milijonov EUR, kljub temu pa ni jasne politike za okoljsko in socialno trajnostna javna naročila, ter poziva generalnega sekretarja, naj glede tega razvije akcijski načrt, da se zagotovi, da bodo v prihodnosti vsi javni razpisi vključevali okoljska in socialna merila za izbor strojne opreme;

117.  poziva GD ITEC, naj omogoči dostopnost vseh spletnih strani Parlamenta na prenosnih napravah, saj se sedanji vmesniki le težko štejejo za združljive s prenosnimi napravami, četudi velik delež obiskovalcev teh strani za dostop do spletnih mest Parlamenta in specializiranih odborov uporablja iPad ali mobilni telefon; predlaga uvedbo ukrepov za jasno izboljšanje dostopnosti spletnih strani na prenosnih napravah v razumnem roku;

118.  meni, da je ključno za mandat poslancev, da tiskalniki ostanejo v njihovih pisarnah; izpostavlja, da lahko poceni generične kartuše povzročijo nevarno visoke ravni emisij delcev in škodujejo zdravju; zato poziva GD ITEC in generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO), naj ukrepata in spodbujata nabavo okolju prijaznih tiskalnikov ter zagotovita, da se bodo uporabljale samo originalne kartuše, hkrati pa naj poslancem in njihovim uslužbencem omogoči, da imajo tiskalnike nameščene na strateških položajih v bližini svojih pisarn;

119.  je seznanjen, da je predsedstvo 7. septembra 2015 sprejelo varnostno politiko za sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije; poudarja, da je v sedanjih globalnih okoliščinah nujno izvajati občutno bolj čvrsto varnostno politiko za sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije, ki v celoti obravnava obvladovanje tveganj, povezanih s kibernetsko varnostjo; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje uradnika Parlamenta za kibernetsko varnost;

120.  ponavlja poziv iz resolucije o razrešnici za leto 2014, da se oblikuje sistem hitrega obveščanja v izrednih razmerah, ki bi GD ITEC omogočil, da v sodelovanju z generalnim direktoratom za varnost in zaščito (GD SAFE) s sporočili SMS ali elektronsko pošto hitro obvesti poslance in uslužbence, ki se bodo odločili, da bodo uvrščeni na seznam za obveščanje v posebnih izrednih razmerah;

121.  izreka pohvalo GD ITEC za namestitev brezžičnega omrežja po vseh poslopjih Parlamenta; vseeno opaža, da brezžično omrežje v sejni dvorani v Strasbourgu ni zanesljivo, zlasti, če ta sistem istočasno uporablja veliko število poslancev med časom za glasovanje ali ključnimi razpravami; poziva generalnega sekretarja, naj v zvezi s tem sprejme potrebne popravne ukrepe;

Generalni direktorat za zunanjo politiko Unije

122.  pozdravlja dejstvo, da je nekatere javne seje medparlamentarnih delegacij že mogoče spremljati prek spletnega prenosa; poziva generalnega sekretarja, naj to storitev in vsebino spletnih strani delegacij še okrepi in razširi;

GD INLO

123.  je seznanjen, da se trenutno pregleduje srednjeročna nepremičninska strategija; poziva k razširitvi te strategije na dolgoročnejše obdobje in vključitvi študije primera o verjetnih posledicah izstopa Združenega kraljestva iz Unije;

124.  pozdravlja dejstvo, da se bodo po letu 2019 povečale pisarniške površine za poslance in njihove pomočnike v Strasbourgu; poziva generalnega sekretarja, naj – dokler ni rešitve za uresničitev enotnega sedeža Parlamenta – zagotovi najmanjšo dovoljeno površino za vsakega pomočnika v skladu z veljavnimi pravili o delovnih pogojih, saj je Parlament trenutno ranljiv, ker namenoma ne spoštuje pravil o najmanjši površini pisarniških prostorov;

125.  močno obžaluje začetek postopka za zamenjavo pohištva v pisarnah poslancev in njihovih pomočnikov v Bruslju in poziva, naj se nemudoma ustavi; ugotavlja, da je večina tega pohištva primernega za uporabo in ustreznega videza, zato ni razloga, da bi ga zamenjali; meni, da odziv določenega števila poslancev – ne gre torej za anketo, ki bi bila zajela vse – sam po sebi ni zadostno opravičilo za zamenjavo, ravno tako pa so neustrezne utemeljitve uprave, ki zadevajo okuse, trende ali zastarel videz; pohištvo se lahko zamenja le priložnostno zaradi očitnega posebnega ali splošnega razloga, kot je poslabšanje stanja, huda obraba ali tveganje za zdravje na delovnem mestu (na primer morebiten razvoj bolj ergonomskih pisarniških stolov); v obdobju gospodarske krize in posledičnih omejitev proračuna, s katerimi se soočamo, lahko posvečanje prevelike teže zunanjemu videzu resno ogrozi verodostojnost Parlamenta in njegovih poslancev, zlasti v očeh državljanov in javnega mnenja;

126.  priznava, da nove pogodbe o gostinskih storitvah v skladu z odločitvama predsedstva iz leta 2013 in leta 2015 ne zagotavljajo neposrednih subvencij iz proračuna Parlamenta; je vseeno zaskrbljen, ker so bile cene nekaterih storitev v letu 2015 višje od tržnih; glede tega opozarja na postrežbo s kavo med sejami; ugotavlja, da so bile avgusta 2016 cene spremenjene;

127.  močno obžaluje uporabo samovoljnih, subjektivnih in nesorazmernih meril pri zaposlovanju voznikov in pri internalizaciji te službe, ki se je zaradi varnosti začela leta 2016; obžaluje, da se v postopku niso upoštevale niti veščine in izkušnje, ki so jih vozniki pridobili v letih dela v neposrednem in zaupnem stiku s poslanci, niti dejstvo, da so ti delavci, od katerih jih je veliko zaradi starosti težko zaposljivih, ostali brez dela;

Generalni direktorat za tolmačenje in konference (GD INTE)

128.  je zaskrbljen zaradi problematičnega socialnega dialoga med GD INTE in predstavniki tolmačev, ki se je začel januarja 2014 in doslej še ni privedel do dogovora; poziva generalnega sekretarja, naj začne z mediacijo med stranmi, da bi se izboljšalo medsebojno razumevanje stališč in našle rešitve, ki bodo sprejemljive za vse;

129.  izraža zadovoljstvo z napredkom, ki je že bil dosežen pri postopku modernizacije GD INTE, zlasti v zvezi z večjo razpoložljivostjo tolmačev, zmernim povečanjem ur tolmačenja in boljšo distribucijo delovne obremenitve tolmačev; ugotavlja, da je bila metoda izračuna statističnih podatkov pojasnjena ter da sta bila letni in bolniški dopust zdaj izvzeta iz izračuna povprečnega števila ur, ki jih tolmači preživijo v kabini;

130.  zahteva, da generalni sekretar posreduje informacije o ukrepih za večjo učinkovitost rabe virov in organizacije sej s poenostavitvijo upravljanja konferenc v Parlamentu, ki so bili sprejeti od sprejetja resolucije o razrešnici za proračun za leto 2014;

GD SAFE

131.  pozdravlja stalna prizadevanja za zagotavljanje varnosti in zaščite v prostorih Parlamenta in okoli njih; priznava, da varnost v Parlamentu predstavlja iskanje občutljivega ravnovesja med upoštevanjem številnih zaščitnih ukrepov ter uvedbo režima, ki preveč poudarja varnost in upočasnjuje dejavnost Parlamenta; kljub temu vztraja, da bi bilo treba dodatno okrepiti varnost Parlamenta, in poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da so uslužbenci ustrezno usposobljeni in da lahko strokovno opravljajo svoje naloge, tudi v izrednih razmerah;

132.  poziva generalnega sekretarja, naj si poleg sodelovanja z belgijskimi, francoskimi in luksemburški organi prizadeva tudi za sodelovanje z drugimi institucijami Unije;

133.  poziva GD ITEC in GD SAFE, naj okrepita zmogljivosti kibernetske zaščite zaradi večje grožnje kibernetskih napadov v zadnjih mesecih;

Okolju prijazen Parlament

134.  spominja, da je predsedstvo 19. aprila 2004 začelo projekt sistema za okoljsko ravnanje (EMAS) v Parlamentu; je seznanjen, da je predsedstvo leta 2016 sprejelo revidirano okoljsko politiko, ki ohranja in potrjuje zavezo Parlamenta stalnemu okoljskemu izboljševanju;

135.  pozdravlja vzpostavitev medinstitucionalne službe za pomoč uporabnikom pri zelenih javnih naročilih, ki jo je treba zdaj v celoti začeti izvajati z določitvijo jasnih ciljev za to področje in okrepitvijo prizadevanj za notranje obveščanje o zelenih javnih naročilih ter njihovo spodbujanje in učinkovito upravljanje; poudarja tudi, da morajo pravila upoštevati podizvajalci, ki so ponudniki storitev; obžaluje, da se pri tem v Parlamentu veliko uporabljajo plastenke, plastični kozarci, plastične posode in embalaža;

136.  upošteva, da se je Parlament zavezal, da bo do leta 2020 zmanjšal svoje emisije CO2 na ekvivalent polnega delovnega časa za 30 % glede na leto 2006; izreka pohvalo, ker je ta kazalnik med letoma 2006 in 2015 padel za približno 24,3 %;

137.  zato meni, da je izjemno pomembno, da si Parlament postavi nove, zahtevnejše in količinsko opredeljene cilje ter da pristojne službe redno merijo te cilje; v zvezi s tem je seznanjen z odločitvijo predsedstva iz leta 2015 o izravnavi vseh emisij ogljika Parlamenta, tudi tistih, ki so posledica letov poslancev med domačimi državami ter krajema dela Parlamenta;

138.  spominja Parlament na njegovo zavezo iz Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, ki določa, da bo „brez poseganja v veljavna proračunska pravila in pravila javnega naročanja za stavbe, ki jih [ima] v lasti in uporabi, [uporabljal] enake zahteve, kot veljajo za stavbe osrednjih vlad držav članic na podlagi členov 5 in 6“ te direktive, zaradi velike prepoznavnosti stavb in vodilne vloge, ki bi jo moral imeti pri energetski učinkovitosti stavbe; poudarja, da mora nujno zagotoviti skladnost s to izjavo, med drugim zaradi svoje verodostojnosti pri trenutno tekočih revizijah direktiv o energetski učinkovitosti stavb in energetski učinkovitosti;

139.  poziva predsedstvo, naj preuči shemo spodbud za podporo uporabi bolj trajnostnih in učinkovitejših načinov prevoza od doma do službe;

140.  pozdravlja pobudo Parlamenta o izvajanju celovite politike za zmanjšanje živilskih odpadkov; poziva Parlament, naj zagotovi, da živilske odpadke dejavno preprečujejo vsi ponudniki priprave in dostave hrane v vseh prostorih Parlamenta; poziva Parlament, naj okrepi prakso darovanja neprodane hrane v dobrodelne namene;

141.  meni, da bi lahko z uvedbo učinkovitega sistema rezervacij za sejne sobe in prostorskega katastra aktivirali velik potencial v zvezi s stroški in okoljskim prizadevanjem Parlamenta, ter generalnega sekretarja poziva, naj spodbudi ustrezne razprave;

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

142.  ugotavlja, da so bila v letu 2015 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

Skupina

2015

2014**

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje (2011)

PPE

17 440

10 198

17 101

98,06 %

8 720

19 919

7 908

17 796

89,34 %

9 960

S&D

15 256

5 748

15 379

100,81 %

5 625

15 619

4 653

14 850

95,07 %

5 422

ECR

5 959

1 614

5 065

84,99 %

2 509

5 014

1 060

4 476

105,43 %

1 598

ALDE

5 692

2 517

5 865

103,03 %

2 344

6 214

1 774

5 491

88,35 %

2 498

GUE/NGL

4 305

1 256

3 832

89,02 %

1 729

3 527

417

2 689

76,62 %

1 255

Verts/ALE

4 153

1 293

3 890

93,67 %

1 556

4 292

1 389

4 396

88,41 %

1 287

EFDD

3 843

1 643

3 629

94,45 %

1 856

3 231

1 142

2 708

88,83 %

1 615

ENL

1 587

0

827

52,09 %

760

 

 

 

 

 

Samostojni poslanci

1 627

533

1 001

61,51 %

214

1 991

441

1 281

64,32 %

533

Skupaj

59 860

24 803

56 588

94,53 %

25 312

59 807

18 784

53 687

89,76 %

24 168

* Vsi zneski so v tisoč EUR.

** Leto 2014 je bilo razdeljeno na dve proračunski polletji zaradi parlamentarnih volitev maja 2014. Zneski za leto 2014 v preglednici predstavljajo konsolidirane zneske.

143.  opozarja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu priporočilo, naj Parlament „pregleda veljavni nadzorni okvir za izvrševanje proračunskih sredstev, dodeljenih političnim skupinam, ter naj prav tako izboljša smernice ter natančneje spremlja, kako skupine uporabljajo pravila za odobritev in poravnavo odhodkov ter izvajajo postopke javnih naročil“;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

144.  ugotavlja, da so bila v letu 2015 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole(13):

Stranka

Kratica

Lastna sredstva*

Nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

PPE

1 926

8 053

12 241

85 %

363

Stranka evropskih socialistov

PES

1 246

5 828

8 024

85 %

40

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

561

2 093

2 789

85 %

90

Evropska stranka zelenih

EGP

480

1 666

2 245

85 %

83

Združenje evropskih konservativcev in reformistov

AECR

395

1 952

2 401

85 %

8

Stranka evropske levice

EL

372

1 484

2 044

85 %

71

Evropska demokratska stranka

EDP/PDE

120

457

577

85 %

0

EUDemokrati

EUD

55

292

370

85 %

3

Evropska svobodna zveza

EFA

127

636

845

85 %

0

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

87

461

560

85 %

4

Evropska zveza za svobodo

EAF

94

494

588

85 %

7

Zveza evropskih nacionalnih gibanj

AENM

53

292

399

85 %

0

Gibanje za Evropo narodov in svobode

MENF

161

401

562

85%

0

Zveza za neposredno demokracijo v Evropi

ADDE

250

821

1 070

85 %

-403

Gibanje za

Evropo svoboščin

in demokracije

MELD

91

44

226

85 %

-208

Skupaj

 

6 017

24 974

34 943

85 %

59

(*) Vsi zneski so v tisoč EUR.

145.  ugotavlja, da so bila v letu 2015 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole(14):

Fundacija

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva*

Nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Center za evropske študije Wilfried Martens

WMCES

PPE

949

4 725

5 674

85 %

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

847

3 848

4 695

85 %

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

183

880

1 063

85 %

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

163

914

1 077

85 %

Transform Europe

TE

EL

159

847

1 066

85 %

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

47

284

331

85 %

Center Maurits Coppieters

CMC

EFA

57

241

298

85 %

Nova smer – fundacija za evropske reforme

ND

AECR

323

1 100

1 423

85 %

Evropska fundacija za svobodo

EFF

EAF

47

268

315

85 %

Organizacija za evropsko meddržavno sodelovanje

OEIC

EUD

33

132

165

85 %

Evropska krščanska politična fundacija

CPFE

ECPM

51

267

318

85 %

Fundacija za Evropo svoboščin in demokracije

FELD

MELD

50

248

298

85 %

Inštitut za neposredno demokracijo v Evropi

IDDE

ADDE

144

673

817

85 %

Evropske identitete in tradicije

EIT

AENM

32

169

201

85 %

Skupaj

 

 

3 085

14 596

17 681

85 %

(*) Vsi zneski so v tisoč EUR.

 

 

 

 

 

 

146.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bile ugotovljene večje nepravilnosti, povezane s prepovedanim neposrednim ali posrednim financiranjem nacionalnih strank in z donacijami, v primerih Zveze za neposredno demokracijo v Evropi, Gibanja za Evropo svoboščin in demokracije, Pobude za neposredno demokracijo v Evropi in Fundacije za Evropo svoboščin in demokracije;

147.  izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo ugledu Parlamenta povzročajo tovrstne nepravilnosti, in je prepričan, da je treba ukrepati hitro in učinkovito, da bi se preprečile in obravnavale tovrstne nepravilnosti v prihodnosti; vendar meni, da so te nepravilnosti omejene na omejeno število političnih strank in fundacij; meni, da zaradi teh nepravilnosti ne bi smeli dvomiti v finančno upravljanje drugih političnih strank in fundacij;

148.  je seznanjen z novima uredbama, in sicer Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014 in Uredbo (EU, Euratom) št. 1142/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014(15), ki bosta od proračunskega leta 2018 naprej vplivali na financiranje evropskih političnih strank in fundacij, ter s pomembno vlogo novoustanovljenega organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, pa tudi s sedanjimi razpravami v predsedstvu o predlogih generalnega sekretarja za obravnavo več zadev, ki jih omenjeni uredbi ne rešujeta; poziva notranjega revizorja Parlamenta, naj čim prej po začetku veljavnosti nove uredbe pripravi novo revizijsko poročilo o financiranju evropskih političnih strank in fundacij;

149.  meni, da je treba nujno preveriti, ali je obstoječi sistem notranje in zunanje kontrole pomanjkljiv pri preprečevanju hujših nepravilnosti; je seznanjen z izjavami zunanjega računovodje (EY), da so njegove revizije usmerjene v pridobitev razumnega zagotovila, da v letnih računovodskih izkazih ni bistvenih napak in da je revidirani subjekt spoštoval pravila in predpise s tega področja, ter da te revizije vključujejo preučitev dokazov na podlagi preizkusov, ki podpirajo mnenje; ugotavlja pa tudi, da ta preučitev ne vključuje preiskave o morebitnih goljufivih izjavah in dokumentih ter torej zagotavlja le nekoliko omejen vpogled v preučene finančne dejavnosti;

150.  je seznanjen, da je v GD FINS le malo človeških virov (dejansko dva ekvivalenta polnega delovnega časa) namenjenih preverjanju računovodskih izkazov evropskih političnih strank in fundacij; je trdno prepričan, da bi veljalo za te dejavnosti nameniti več virov, saj je s tem vidikom povezano veliko tveganje za ugled;

151.  poziva predsedstvo, naj v obsegu, ki ga omogoča načelo zaupnosti, omogoči dostop do temeljne dokumentacije, ki jo vsebujejo končna poročila evropskih političnih strank in fundacij ter zlasti računovodski izkazi in opravljene revizije;

152.  zahteva, da novoustanovljeni organ Parlamentu predloži poročilo o napredku po prvem letu svojega delovanja, torej leta 2017; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da bo imel organ na voljo vse potrebne vire za opravljanje svojih nalog.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 354, 27.9.2016, str. 1.
(4) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(5) UL C 375, 13.10.2016, str. 10.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) PE 422.541/Bur.
(8) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
(9) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(10) UL C 436, 24.11.2016, str. 2.
(11) Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 317, 4.11.2014, str. 1).
(12) UL L 246, 14.9.2016, str. 3.
(13) Opomba: Vsi zneski so v tisoč EUR. Opomba(1): prihodki skupaj vključujejo prenos iz prejšnjega leta v skladu s členom 125(6) finančne uredbe.
(14) Opomba: vsi zneski so v tisoč EUR
(15) Uredba (EU, Euratom) št. 1142/2014 Evropskega parlament in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank (UL L 317, 4.11.2014, str. 28).


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropski svet in Svet
PDF 257kWORD 52k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek II – Evropski svet in Svet (2016/2153(DEC))
P8_TA(2017)0147A8-0131/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0271/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0131/2017),

1.  odloži podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek II – Evropski svet in Svet (2016/2153(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek II – Evropski svet in Svet,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0131/2017),

A.  ker Parlament v okviru postopka podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti ter izvajanja koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2015, ni bilo pomembnih napak;

2.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Evropskega sveta in Sveta;

3.  ugotavlja, da sta imela Evropski svet in Svet v letu 2015 skupni proračun v višini 541 791 500 EUR (534 202 300 EUR v letu 2014) in da je bila stopnja izvrševanja 92,6 %;

4.  ugotavlja, da se je proračun Sveta za leto 2015 povečal za 7,6 milijona EUR (+ 1,4 %);

5.  je seznanjen, da je generalni sekretariat Sveta objavil letna poročila o dejavnostih generalnih direktorjev pravne službe, direktorata za obveščanje in upravljanje dokumentov ter direktorata za administracijo;

6.  je seznanjen s pojasnili v zvezi z nepopolnim izkoriščanjem strukturnih sredstev v letnem poročilu o dejavnostih direktorata za administracijo; je kljub temu zaskrbljen, da so v nekaterih kategorijah stopnje nepopolnega izkoriščanja sredstev še naprej visoke; spodbuja razvoj ključnih kazalnikov uspešnosti, da bi izboljšali proračunsko načrtovanje;

7.  je zaskrbljen nad zelo visokim številom odobritev, prenesenih iz leta 2015 v leto 2016, zlasti na področju opredmetenih osnovnih sredstev;

8.  znova poudarja, da bi morala biti proračuna Evropskega sveta in Sveta ločena, da bi s tem zagotovili večjo preglednost njunega finančnega poslovodenja in večjo odgovornost obeh institucij;

9.  poziva k razčlenitvi pregleda človeških virov po kategorijah, razredih, spolu, narodnosti in poklicni usposobljenosti;

10.  poudarja, da bi moralo biti geografsko ravnovesje, torej odnos med nacionalnostjo uslužbencev in velikostjo držav članic, še naprej pomemben element upravljanja virov, zlasti v zvezi z državami članicami, ki so pristopile k Uniji od leta 2004; pozdravlja dejstvo, da sta Evropski svet in Svet v splošnem dosegla uravnoteženo sestavo uradnikov iz držav članic, ki so se Uniji pridružile pred letom 2004, in tistih, ki so pristopile pozneje, a poudarja, da so slednje še vedno preslabo zastopane na višji ravni uprave in vodstvenih mestih, zato še vedno čaka na napredek v zvezi s tem;

11.  ugotavlja, da ima generalni sekretariat Sveta vzpostavljeno politiko uravnotežene zastopanosti spolov; pozdravlja pozitiven trend uravnotežene zastopanosti spolov na vodilnih položajih; kljub temu poziva Svet, naj še okrepi prizadevanja, in opozarja, da je uravnotežena zastopanost spolov na vodilnih položajih do konca leta 2015 vseeno znašala le 30 %/70 %;

12.  pozdravlja informacije o poklicnih dejavnostih nekdanjih višjih uradnikov generalnega sekretariata Sveta po prenehanju funkcije(6) leta 2015; podpira popolno preglednost in letno objavo takih informacij;

13.  zaskrbljeno ugotavlja, da generalni sekretariat Sveta leta 2015 še ni začel izvajati pravil o notranjih prijaviteljih nepravilnosti, kot je navedel varuh človekovih pravic; poziva Svet, naj začne brez nadaljnjega odlašanja izvajati pravila o notranjih prijaviteljih nepravilnosti;

14.  je seznanjen s kadrovskim načrtom Sveta, s katerim naj bi izpolnil medinstitucionalni dogovor o zmanjšanju zaposlenih za 5 % v petletnem obdobju; prosi za pojasnilo, kako je to zmanjšanje skladno z odprtjem 19 novih delovnih mest; predlaga, da Svet obvesti Parlament o drugih možnostih doseganja prihrankov, s katerimi bo nadomestil zamudo pri zmanjševanju števila zaposlenih;

15.  je seznanjen z reorganizacijo generalnega direktorata za administracijo, katere namen je izboljšati kakovost in povečati učinkovitost; pričakuje, da bo ta reforma pozitivno vplivala na izvrševanje proračuna Sveta;

16.  je zaskrbljen zaradi zamude pri predaji zgradbe Europa; prosi, naj se ga obvesti o finančnih posledicah te zamude;

17.  ponovno poziva, naj se organu za podelitev razrešnice predloži nepremičninska politika Sveta; opozarja Svet na zahtevo Parlamenta glede poročil o napredku nepremičninskih projektov in podrobne razčlenitve doslej nastalih stroškov;

18.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je generalni sekretariat Sveta leta 2015 pridobil oznako ekodinamičnega podjetja in leta 2016 certifikat EMAS za učinkovito okoljsko upravljanje;

Sedanje stanje

19.  je seznanjen z uradnim odgovorom generalnega sekretarja Sveta na povabilo Odbora Parlamenta za proračunski nadzor k sodelovanju pri izmenjavi stališč z generalnimi sekretarji drugih institucij; ugotavlja, da odgovor preprosto ponavlja stališče Sveta o izmenjavi finančnih informacij, ki je bilo že izraženo v preteklosti; ugotavlja, da odgovor na pisni vprašalnik z vprašanji poslancev, ki je bil poslan generalnemu sekretariatu Sveta 17. novembra 2016, še vedno ni pripravljen;

20.  ponavlja, da bi moral biti Svet pregleden in v odnosu do državljanov Unije v celoti odgovoren za sredstva, ki se mu dodelijo kot instituciji Unije; poudarja, da to pomeni, da mora Svet popolnoma in dobronamerno sodelovati pri letnem postopku razrešnice, kot počnejo tudi druge institucije; zato meni, da je za uspešen nadzor nad izvrševanjem proračuna Unije potrebno sodelovanje med Parlamentom in Svetom na osnovi delovnega dogovora; močno obžaluje težave, do katerih je prihajalo v dosedanjih postopkih podelitve razrešnice;

21.  vztraja, da je treba odhodke Sveta pregledovati na enak način kot odhodke drugih institucij, in poudarja, da so bili temeljni elementi takšnega pregledovanja določeni v resolucijah o podelitvi razrešnice iz preteklih let;

22.  opominja, da Parlament podeljuje razrešnico drugim institucijam, potem ko preuči predložene dokumente in posredovane odgovore na vprašanja; obžaluje, da se Parlament vedno znova sooča s težavami pri prejemanju odgovorov Sveta; zato upa, da se bo sodelovanje z generalnim sekretarjem Sveta, ki je te nove naloge prvič prevzel leta 2015, močno izboljšalo;

23.  obžaluje, da v preteklosti ni bilo mogoče podeliti razrešnice zaradi nezadostnega sodelovanja med Parlamentom in Svetom; ugotavlja, da se je pripravljenost obeh strani očitno povečala, in izraža optimizem, da bo dosežen napredek in se bo sodelovanje v prihodnje izboljšalo, saj bi to prav tako izboljšalo javno podobo Parlamenta in Sveta; poziva Parlament in Svet, naj nadaljujeta po tej poti;

24.  poudarja, da ima Parlament pooblastila za podelitev razrešnice v skladu s členi 316, 317 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členi 164 do 167 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in potrjuje, da je podelitev oziroma zavrnitev podelitve razrešnice dolžnost, ki jo ima Parlament do državljanov Unije;

25.  opozarja, da so vse institucije v skladu s členom 2(b) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 same odgovorne za izvrševanje lastnega razdelka proračuna v skladu s členom 55 navedene uredbe o proračunski neodvisnosti; potrjuje, da Parlament v skladu s prakso in razlago veljavnih pravil in proračunske neodvisnosti Sveta ter za vzdrževanje preglednosti in demokratične odgovornosti do davkoplačevalcev Unije podeljuje razrešnico vsaki instituciji posebej;

26.  meni, da je lahko zadovoljivo sodelovanje med Parlamentom, Evropskim svetom in Svetom, ki je rezultat postopka odprtega in formalnega dialoga, pozitiven znak za državljane Unije.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Tretji in četrti odstavek člena 16 Kadrovskih predpisov.


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Sodišče Evropske unije
PDF 266kWORD 53k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (2016/2154(DEC))
P8_TA(2017)0148A8-0136/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0272/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0136/2017),

1.  podeli razrešnico sodnemu tajniku Sodišča Evropske unije glede izvrševanja proračuna Sodišča Evropske unije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Sodišču Evropske unije, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter Evropski službi za zunanje delovanje in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (2016/2154(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek IV – Sodišče Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0136/2017),

A.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2015 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Sodišča Evropske unije;

2.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke Sodišča Evropske unije za leto, ki se je končalo 31. decembra 2015, ni bilo pomembnih napak;

3.  ugotavlja, da je proračun Sodišča Evropske unije v letu 2015 znašal 357 062 500 EUR (leta 2014 je znašal 355 367 000 EUR) in da je bila stopnja izvrševanja 99 %; pozdravlja zelo visoko stopnjo izkoriščenosti v letu 2015, ki je bila enaka stopnji v letu 2014;

4.  ugotavlja, da so načrtovani prihodki Sodišča Evropske unije za proračunsko leto 2015 znašali 44 856 000 EUR; poziva Sodišče Evropske unije, naj pojasni, zakaj so ugotovljene upravičenosti v proračunskem letu 2015 za 10,4 % višje od načrtovanih (49 510 442 EUR);

5.  ugotavlja, da prihodki od upravičenosti, prenesenih iz leta 2014 v leto 2015, znašajo 84 620,37 EUR in da 84,28 % predstavlja dohodke oseb, ki delajo z institucijami in drugimi organi Unije;

6.  ugotavlja, da je proračun Sodišča Evropske unije večinoma upravne narave in da se približno 75 % porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi na Sodišču, preostanek pa za stavbe, pohištvo, opremo in posebne naloge, ki jih to izvaja; poudarja pa, da se uvedba oblikovanja proračuna glede na uspešnost ne bi smela uporabljati le za proračun institucije kot celoto, temveč bi morala zajemati sklop posebnih, izmerljivih, dosegljivih, realnih in časovno določenih (SMART) ciljev v letnih načrtih za posamezne oddelke in enote ter osebje; v zvezi s tem poziva Sodišče, naj načelo oblikovanja proračuna glede na uspešnost uvede v svoje vsakodnevne dejavnosti;

7.  pozdravlja storilnost pravosodnih dejavnosti Sodišča Evropske unije v letu 2015, ko je bilo pred tremi sodišči predloženih 1711 zadev in zaključenih 1755 zadev; ugotavlja, da je to v zgodovini Sodišča Evropske unije največje število zadev na leto;

8.  ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v letu 2015 zaključilo 616 zadev, kar je manj kot v prejšnjem letu (719 zaključenih zadev v letu 2014), predloženih pa mu je bilo 713 novih zadev (v primerjavi s 622 zadevami v letu 2014);

9.  je seznanjen, da je Splošno sodišče v letu 2015 prejelo 831 novih zadev, obravnavalo pa 987 zadev, kar pomeni, da se je število postopkov v primerjavi s prejšnjimi leti v splošnem povečalo;

10.  ugotavlja, da je Sodišče za uslužbence v letu 2015 tako kot v letu 2014 zaključilo 152 zadev in imelo 167 novih zadev; poudarja, da je sodišče deset let po ustanovitvi leta 2015 delovalo zadnje leto; meni, da bi moralo Sodišče Evropske unije izvesti poglobljeno oceno teh desetih let delovanja;

11.  ugotavlja, da statistični podatki za leto 2015 potrjujejo razvoj iz zadnjih let v zvezi s povprečnim trajanjem postopkov, ki ostaja zadovoljivo (za Sodišče 15,3 meseca za zahteve za predhodno stališče (v primerjavi s 15 meseci v letu 2014), 1,9 meseca za nujne zahteve za predhodno stališče (v primerjavi z 2,2 meseca v letu 2014), 17,6 meseca za neposredne ukrepe (v primerjavi z 20 meseci v letu 2014) in 14 mesecev za pritožbe (v primerjavi s 14,5 meseca v letu 2014); za Sodišče 20,6 meseca (v primerjavi s 23,4 meseca leta 2014) in za Sodišče za uslužbence 12,1 meseca (v primerjavi z 12,7 meseca leta 2014) za vse vrste primerov; meni, da spremembe statuta Sodišča, sprejetega leta 2015, lahko le dodatno okrepijo to racionalizacijo;

12.  pozdravlja dejstvo, da se je število rešenih primerov med letoma 2007 in 2015 povečalo za 57 %, v glavnem zaradi prizadevanj za usklajevanje pristojnosti in pomožnega osebja, ne glede na zelo majhno povečanje števila pomožnega osebja v tem obdobju;

13.  ugotavlja, da je bila leta 2015 sprejeta pravosodna arhitekturna reforma Sodišča Evropske unije, ki jo je spremljala priprava novega poslovnika Splošnega sodišča; je seznanjen s tem, da bo reforma s podvojitvijo števila sodnikov Splošnega sodišča v tristopenjskem postopku do leta 2019 Sodišču omogočila, da bo še naprej kos povečanemu številu zadev; se veseli analize dosežkov te reforme v zmogljivosti Sodišča Evropske unije, da zadeve zaključi v razumnem obdobju in pri tem spoštuje zahteve po poštenem sojenju;

14.  meni, da bo reforma pravosodnega sistema Sodišču Evropske unije omogočila, da se bo lahko hitreje in učinkoviteje soočalo z vedno večjo delovno obremenitvijo in služilo interesom posameznikov, pri čemer bo moralo spoštovati njihove pravice do poštenega sojenja v razumnem roku, v skladu s cilji učinkovite storitve in visoke kakovosti;

15.  je seznanjen s prihodnjo prenovo kodeksa ravnanja za člane, v okviru katere bodo pojasnjeni pogoji za izvajanje zunanjih dejavnosti in objava njihovih finančnih interesov; poziva k večji preglednosti zunanjih dejavnosti posameznega sodnika; poziva Sodišče Evropske unije, naj na svojem spletnem mestu in v letnih poročilih o dejavnostih objavi informacije o drugih delovnih mestih in plačanih zunanjih dejavnostih sodnikov;

16.  ugotavlja, da je bilo od obveznosti za službena potovanja v višini 295 500 EUR porabljenih samo 41 209 EUR; poudarja, da bi se temu premajhnemu vlaganju lahko izognili; poziva Sodišče Evropske unije, naj izboljša pripravo proračuna in odgovornost v zvezi s proračunom za službena potovanja, in poudarja potrebo po načelu, da morajo biti službena potovanja stroškovno učinkovita;

17.  meni, da bi moralo Sodišče Evropske unije dati na voljo splošni pregled udeležencev in vsebino svojih srečanj z zunanjimi strankami, ki se ne nanašajo na njegove pravosodne dejavnosti;

18.  zahteva, da Sodišče Evropske unije organu za podelitev razrešnice do junija 2017 predloži seznam sestankov z lobisti, poklicnimi združenji in civilno družbo; poziva Sodišče Evropske unije, naj zapisnike teh sestankov predloži do junija 2017;

19.  je zadovoljen z izboljšavami aplikacije eCuria in ugotavlja, da so jo v letu 2015 uporabljale vse države članice; meni, da je treba poleg dematerializacije dokumentov izboljšati tudi varnost podatkov;

20.  ugotavlja, da Sodišče Evropske unije glede na svoje letno poročilo o upravljanju za leto 2015 tesno sodeluje s skupino Računskega sodišča, imenovano za izvedbo pregleda njegove uspešnosti; v zvezi s tem ugotavlja, da je na začetku postopka revizije Sodišče oviralo delo revizorske skupine; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče izboljšalo sodelovanje z revizorji in predložilo dodatne dokumente Računskemu sodišču; se zaveda, da je načelo tajnosti posvetovanj nujno za ohranitev neodvisnosti nosilcev odločanja, spodbujanje doslednosti in dokončnosti odločitev in preprečevanje, da bi nosilci odločanja porabili več časa za zagovarjanje svojih odločitev kot za njihovo sprejetje; vendar poudarja, da tajnost posvetovanj kot načelo ab ovo preprečuje vsak zunanji nadzor; zato poziva Sodišče Evropske unije, naj oblikuje mehanizem notranjega nadzora/popravkov, da bi v takih primerih zagotovili ustrezno raven nadzora;

21.  ugotavlja, da Sodišče Evropske unije izpolnjuje medinstitucionalni dogovor o zmanjšanju osebja za 5 % v obdobju petih let;

22.  je seznanjen z visokim deležem zasedenih delovnih mest (98 %) kljub visoki stopnji fluktuacije zaposlenih na Sodišču Evropske unije in podpira njegovo politiko aktivnega zaposlovanja; poziva ga, naj vzpostavi pravila glede izmeničnega zaposlovanja v javnem in zasebnem sektorju;

23.  pozdravlja izmenjavo osebja, ki jo je v letu 2015 izvedlo Sodišče Evropske unije z Evropsko centralno banko, in pričakuje, da se bo sodelovanje v prihodnjih letih nadaljevalo;

24.  pozdravlja pobudo Sodišča Evropske unije za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov na vodstvenih položajih in dejstvo, da je uravnotežena zastopanost spolov na srednjih in višjih vodstvenih položajih leta 2015 dosegla raven med 35 % in 65 %; vendar meni, da so na tem področju možne še dodatne izboljšave; poleg tega ugotavlja, da sta Parlament in Svet določila cilj, da se zagotovi enaka zastopanost med moškimi in ženskami pri imenovanju novih sodnikov Splošnega sodišča(6);

25.  poudarja, da mora geografsko ravnotežje, torej razmerje med državljanstvom uslužbencev in velikostjo držav članic, ostati pomemben element upravljanja virov, zlasti v zvezi z državami članicami, ki so pristopile k Uniji leta 2004 ali pozneje;

26.  pozdravlja, da je Računsko sodišče doseglo bolj uravnoteženo sestavo uradnikov iz držav članic, ki so pristopile k Uniji pred letom 2004, in tistih, ki so se ji pridružile leta 2004 ali pozneje; vendar je zelo zaskrbljen zaradi velikega geografskega neravnovesja na ravni srednjega in višjega vodstva v škodo držav članic, ki so v Unijo vstopile leta 2004 ali pozneje; poziva Sodišče Evropske unije, naj si prizadeva za izboljšanje tega stanja in Parlamentu poroča o doseženem napredku v zvezi s tem;

27.  obžaluje, da so bila notranja pravila Sodišča glede prijavljanja nepravilnosti sprejeta šele na začetku leta 2016; priporoča Sodišču, naj s temi pravili seznani vse zaposlene; poziva Sodišče, naj do junija 2017 posreduje podrobnosti o primerih prijav nepravilnosti v letu 2015, če obstajajo, ter o njihovi obravnavi in reševanju;

28.  poziva Sodišče Evropske unije, naj namesto izjave o neobstoju navzkrižja interesov uveljavi obvezno predložitev izjave o interesih, saj je lastna ocena navzkrižja interesov sama po sebi navzkrižje interesov; meni, da mora oceno navzkrižja interesov opraviti neodvisna stran; poziva Računsko sodišče, naj do junija 2017 poroča o uvedenih spremembah in sporoči, kdo preverja stanje na področju navzkrižja interesov; ponavlja, da je preglednost ključni element za zaupanje javnosti; poziva Sodišče, naj določi jasna pravila glede izmeničnega zaposlovanja uradnikov v javnem in zasebnem sektorju (pojav vrtljivih vrat) ter za preprečevanje tega pojava sprejme ukrepe in odvračilne kazni, kot sta denimo zmanjšanje pokojnine ali prepoved dela v podobnih organih za vsaj tri leta;

29.  je seznanjen s sodelovanjem Sodišča Evropske unije s Komisijo in službami za tolmačenje Parlamenta v okviru medinstitucionalnega odbora za prevajanje in tolmačenje, zlasti na področju tolmačenja; pričakuje, da se bo sodelovanje razširilo na področje prevajanja, kadar koli bo mogoče in brez ogrožanja odgovornosti Sodišča Evropske unije, ter to podpira;

30.  poziva Sodišče Evropske unije, naj mu predloži stroške prevajanja po usklajeni metodologiji, ki je bila dogovorjena v medinstitucionalni delovni skupini o ključnih medinstitucionalnih dejavnostih in kazalnikih uspešnosti;

31.  ugotavlja, da se je delovna obremenitev direktorata za prevajanje Sodišča Evropske unije v letu 2015 povečala za 1,4 %, pri čemer se je njegova storilnost zaradi oddajanja nadzora delovne obremenitve v zunanje izvajanje in uvedbe novih orodij za podporo pri prevajanju povečala za 7 %;

32.  podpira pregled odhodkov in pogojev uporabe uradnih avtomobilov, ki sta ju skupaj izvedli službi za notranjo revizijo Sodišča Evropske unije in Računskega sodišča; poziva Sodišče Evropske unije, naj v okviru tega pregleda prouči možnost zmanjšanja števila uradnih avtomobilov, ki so na voljo njegovim članom in zaposlenim; poleg tega Sodišče Evropske unije poziva, naj izboljša preverjanje uporabe službenih vozil v zasebne namene;

33.  pozdravlja zavezanost Sodišča Evropske unije ambicioznim okoljskim ciljem; spodbuja institucijo, naj uporablja načela zelenega javnega naročanja, ter poziva k vzpostavitvi pravil in zadostnemu proračunu za ogljično izravnavanje;

34.  je seznanjen s podrobnimi informacijami o politiki Sodišča Evropske unije glede stavb, zlasti kar zadeva gradnjo pete razširitve sedanjega nepremičninskega sklopa;

35.  pozdravlja odprtje zgodovinskega arhiva Sodišča Evropske unije v Zgodovinskem arhivu Unije v Firencah;

36.  pozdravlja pobudo Sodišča Evropske unije, da objavi letno poročilo v novem formatu; poziva Sodišče Evropske unije, naj objavi letno poročilo Računskega sodišča, zlasti dele, ki se nanašajo na Sodišče EU;

37.  poziva Sodišče Evropske unije, naj izboljša komunikacijsko politiko za državljane Unije;

38.  meni, da je odgovor Sodišča Evropske unije na vprašanje Parlamenta (vprašanje št. 26) glede nadomestil nepopoln; poziva Sodišče Evropske unije, naj poda pojasnilo ter jasen in natančen odgovor.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Glej prilogo k zakonodajni resoluciji Parlamenta z dne 28. oktobra 2015 – Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta – Na ta dan sprejeta besedila, P8_TA(2015)0377.


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Računsko sodišče
PDF 260kWORD 48k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek V – Računsko sodišče (2016/2155(DEC))
P8_TA(2017)0149A8-0151/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0273/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0151/2017),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Računskemu sodišču, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek V – Računsko sodišče (2016/2155(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek V – Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 15/2012: Obvladovanje navzkrižij interesov v izbranih agencijah EU,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0151/2017),

A.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  ceni sodelovanje med Računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor ter pozdravlja redne povratne informacije na zahtevo Parlamenta; pozdravlja nedavno prakso, ki Parlamentu omogoča predstavljanje pobud Računskemu sodišču za njegov letni delovni program; poziva k še bolj strukturirani vsakoletni razpravi med predsednikom Računskega sodišča in konferenco predsednikov odborov Parlamenta;

2.  ugotavlja, da letne računovodske izkaze Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor, da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih revizor uporablja za revidirane subjekte; je seznanjen z mnenjem revizorja, da so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja Računskega sodišča;

3.  ugotavlja, da je bil končni znesek odobrenih sredstev Računskega sodišča v letu 2015 132 906 000 EUR (133 498 000 EUR v letu 2014) in da je skupna stopnja izvrševanja proračuna znašala 98,68 %; poudarja, da je bila stopnja izvrševanja nižja kot leta 2014 (98,8 %);

4.  poudarja, da je proračun Računskega sodišča povsem upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji; poudarja pa, da se uvedba oblikovanja proračuna glede na uspešnost ne bi smela uporabljati le za proračun institucije kot celoto, temveč bi morala zajemati tudi sklop posebnih, izmerljivih, dosegljivih, realnih in časovno določenih (SMART) ciljev v letnih načrtih za posamezne oddelke in enote ter osebje; v zvezi s tem pozdravlja izvajanje načela oblikovanja proračuna v vsakodnevnem delovanju Računskega sodišča;

5.  spominja Računsko sodišče, da je v skladu s skupnim pristopom za decentralizirane agencije EU, o katerem so se julija 2012 dogovorili Evropski parlament, Svet in Komisija, (odstavek 54) za revizijo decentraliziranih agencij „v celoti odgovorno Evropsko računsko sodišče, ki vodi vse potrebne upravne postopke in postopke v zvezi z javnimi naročili“; spodbuja Računsko sodišče, naj predstavi predloge za reševanje vprašanja revizije agencij v okviru sedanjega pregleda finančne uredbe in pregleda okvirne finančne uredbe, ki bo sledila; meni, da bi bilo treba to zadevo pojasniti, da bi znatno zmanjšali morebitno pretirano upravno breme decentraliziranih agencij, ne da bi s tem vplivali na potrebo po delu Računskega sodišča in njegovo učinkovitost;

6.  ugotavlja, da je bila reforma Računskega sodišča izvedena leta 2015 in da jo Računsko sodišče ocenjuje kot uspešno; z zanimanjem pričakuje vmesno oceno strategije Računskega sodišča za obdobje 2013–2017, vključno z analizo uresničevanja glavnih ciljev reforme;

7.  pozdravlja pristop z dodano vrednostjo Unije iz poročil Računskega sodišča; poziva, naj se v sodelovanju z drugimi institucijami EU oblikujejo kazalniki uspešnosti in prednostne naloge za dobro finančno poslovodenje;

8.  ugotavlja, da revizija člena 163 finančne uredbe predvideva, „da se posebna poročila pripravijo in sprejmejo v [...] obdobju [...] 13 mesecev“(6); ugotavlja, da ta časovni okvir v letu 2015 ni bil upoštevan; poziva Računsko sodišče, naj spoštuje ta časovni okvir, ne da bi bila pri tem ogrožena kakovost poročil; v zvezi s tem spodbuja Računsko sodišče, naj izboljša priporočila v svojih posebnih poročilih, da bodo bolj ciljno usmerjena;

9.  meni, da bi morale institucije prejemnice namenjati večji pomen posebnim poročilom Računskega sodišča in da bi morala vključevati letna namenska poročila; poudarja, da bi bilo mogoče povečati učinkovitost posameznih posebnih poročil, če bi jih pravočasno združili v skupine glede na posebna področja politik, s čimer bi Parlamentu omogočili, da bi za posebna poročila Računskega sodišča pripravil ad hoc poročila zunaj ciklusa podelitve razrešnice;

10.  obžaluje, da Računsko sodišče do danes ni predstavilo posebnega poročila o navzkrižju interesov v vseh agencijah, zlasti v tistih, ki so povezane z industrijo, to pa navkljub večkratnim zahtevam Parlamenta v njegovih poročilih o razrešnici od leta 2012; poziva Računsko sodišče, naj pripravi in objavi prvo posebno poročilo o navzkrižju interesov do konca junija 2017 ter nato vsako leto; meni, da so letna poročila Računskega sodišča o navzkrižju interesov bistvena za integriteto institucij, organov in agencij EU in da se izogne navzkrižju interesov med agencijami Unije, zlasti tistih, ki delujejo na področju industrije, ter lobističnimi skupinami;

11.  ugotavlja, da Računsko sodišče izpolnjuje medinstitucionalni dogovor o zmanjšanju števila zaposlenih za 5 % v obdobju petih let; prosi, da se ga do junija 2017 obvesti, kako je to zmanjšanje usklajeno z novimi zaposlitvami, ki jih je Računsko sodišče izvedlo v letu 2015, in kolikšen je delež novih zaposlitev leta 2015;

12.  obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov med člani Računskega sodišča leta 2015, ko je bilo med njimi pet žensk in 23 moških, ter da se je število članic žensk v letu 2016 zmanjšalo na tri; obžaluje tudi, da je na Računskem sodišču še vedno neuravnotežena zastopanost spolov na delovnih mestih višje in srednje vodstvene ravni (30,4 % žensk v primerjavi z 69,6 %); poziva Računsko sodišče, naj spodbuja uravnoteženo zastopanost spolov, zlasti na vodstvenih delovnih mestih; poleg tega poziva Računsko sodišče, naj organu za podelitev razrešnice poroča o tozadevnih sprejetih ukrepih in doseženih rezultatih, pri čemer pa ne sme biti ogroženo poslanstvo Računskega sodišča;

13.  poudarja, da mora geografsko ravnotežje, torej sorazmerje med državljanstvom uslužbencev in velikostjo držav članic, ostati pomemben element upravljanja virov, zlasti v zvezi z državami članicami, ki so pristopile k Uniji leta 2004 ali pozneje; pozdravlja, da je Računsko sodišče doseglo splošno uravnoteženo sestavo uradnikov iz držav članic, ki so pristopile k Uniji pred letom 200, in tistih, ki so pristopile leta 2004 ali pozneje; vseeno poudarja, da so te države članice še vedno premalo zastopane na višji ravni uprave in vodstvenih delovnih mestih, kjer je potreben dodaten napredek;

14.  je zaskrbljen zaradi visokega števila dni bolniškega dopusta med zaposlenimi; poziva Računsko sodišče, naj si prizadeva za dejavnosti za dobro počutje, da bi prispevalo k boljšemu počutju osebja, da bo lahko uspešneje izvajalo svoje glavno poslanstvo;

15.  je seznanjen z metodo, ki jo Računsko sodišče uporablja za izračunavanje bolniškega dopusta zaposlenih; meni, da ta metoda ni primerna za učinkovito izračunavanje odsotnosti zaradi bolezni; poziva Računsko sodišče, naj uporabi sistem izračunavanja na osnovi delovnih dni odsotnosti na posameznega zaposlenega, kot ga uporabljajo druge institucije;

16.  je seznanjen, da je Računsko sodišče organiziralo pet dni opravljanja dejavnosti zunaj kraja dela, predvsem pri pripravi reforme Računskega sodišča, pri čemer je sodeloval majhen delež članov osebja (samo 107); poziva Računsko sodišče k boljšemu ciljnemu usmerjanju dejavnosti za dobro počutje, da se vključi proaktivni in pozitivni razvoj človeških virov, pri čemer bi sodelovalo čim več članov osebja;

17.  je seznanjen z okrepljenim etičnim okvirom Računskega sodišča za preprečevanje navzkrižij interesov ter kršitev osebja in članov; poziva Računsko sodišče, naj Parlamentu poroča o reviziji notranjih pravil za preprečevanje nadlegovanja;

18.  poziva Računsko sodišče, naj uveljavi predložitev izjav o interesih namesto izjav o neobstoju navzkrižja interesov, saj je lastno presojanje o obstoju navzkrižja interesov že samo po sebi navzkrižje interesov; meni, da bi morala neodvisna tretja stran presojati o obstoju navzkrižja interesov; poziva Računsko sodišče, naj do junija 2017 poroča o uvedenih spremembah in sporoči, kdo preverja stanje na področju navzkrižja interesov; ponavlja, da sta integriteta in preglednost ključna za zaupanje javnosti; poziva Računsko sodišče, naj določi jasna pravila glede izmeničnega zaposlovanja uradnikov v javnem in zasebnem sektorju (pojav vrtljivih vrat) ter za preprečevanje tega pojava sprejme ukrepe in odvračilne kazni, kot sta denimo zmanjšanje pokojnine ali prepoved dela v podobnih organih za vsaj tri leta;

19.  spominja Računsko sodišče, da morajo decentralizirane agencije Unije sprejeti kodeks dobrega upravnega ravnanja in da se jih spodbuja, naj uporabljajo register za preglednost kot referenčni pripomoček pri stikih z ustreznimi zastopniki;

20.  poziva Računsko sodišče, naj pristopi k medinstitucionalnemu sporazumu o obveznem registru za preglednost;

21.  pozdravlja vzpostavitev portala za preglednost na spletnem mestu Računskega sodišča, pa tudi dejstvo, da je Računsko sodišče že sprejelo pravila o prijavljanju nepravilnosti; priporoča Računskemu sodišču, naj s temi pravili seznani vse zaposlene; poziva ga, naj do junija 2017 posreduje podrobnosti o primerih prijav nepravilnosti v letu 2015, če obstajajo, ter o njihovi obravnavi in reševanju;

22.  je seznanjen, da je imelo Računsko sodišče leta 2015 v lasti tri stavbe, K1, K2 in K3; predlaga Računskemu sodišču, naj vključi načrtovanje prenove teh stavb v letno poročilo o dejavnostih in zagotovi izvajanje najvišjih možnih standardov energetske učinkovitosti med prenovo;

23.  je seznanjen s povzetkom nepremičninske politike Računskega sodišča, vključenim v letno poročilo o dejavnostih, in poziva, naj se v prihodnosti zagotovijo podrobnejše informacije glede tega vprašanja;

24.  je seznanjen s povečanjem obsega prevajalskih del v letu 2015, ki se je povečalo za skoraj 3 % glede na leto 2014; ugotavlja, da je bila v okviru reforme Računskega sodišča struktura direktorata za prevajanje optimizirana; poziva Računsko sodišče, naj pojasni, kako je direktorat izboljšal svoje delo;

25.  je seznanjen s pogajanji med Računskim sodiščem in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) za obravnavo možnosti upravnega dogovora; poziva Računsko sodišče, naj poroča o napredku pogajanj pri tem vprašanju;

26.  ponovno poziva Računsko sodišče, naj v svoja letna poročila o dejavnostih v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in o varstvu podatkov vključi rezultate in posledice zaključenih primerov urada OLAF, v katerih so bili predmet preiskave Računsko sodišče ali člani osebja;

27.  je seznanjen s priporočilom službe notranjega revizorja za razmislek o bolj racionalni uporabi uradnih vozil Računskega sodišča; poziva Računsko sodišče, naj obravnava to vprašanje v sodelovanju s Sodiščem Evropske unije in obvesti Parlament o sprejetih ukrepih za racionalizacijo upravljanja voznega parka;

28.  spodbuja prizadevanja in dosežke Računskega sodišča pri zmanjševanju vpliva na okolje; je seznanjen, da je Računsko sodišče leta 2013 uvedlo Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) s ciljem pridobitve certifikata EMAS do konca leta 2016; pozdravlja, da je Računsko sodišče 13. novembra 2015 sprejelo okoljsko politiko, ki formalizira njegovo sodelovanje v visokokakovostni pobudi za okoljsko upravljanje; izraža skrb glede zamude v postopku pridobivanja certifikata EMAS;

29.  poudarja pomen širitve sodelovanja z evropskimi univerzami pri oblikovanju posebnih študij o evropski reviziji; poziva Računsko sodišče, naj Parlament obvešča o razvoju in rezultatih tega prihodnjega razširjenega sodelovanja;

30.  poziva Računsko sodišče, naj razmisli o možnosti podajanja priporočil o boljšem obveščanju o proračunu Unije, svojih funkcijah in poslanstvu ter o tem, kako to bolj učinkovito pojasniti državljanom Unije.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Glej člen 251(1) in predlog Komisije COM(2016)0605.


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropski ekonomsko-socialni odbor
PDF 258kWORD 53k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (2016/2156(DEC))
P8_TA(2017)0150A8-0144/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0274/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave(4) o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0144/2017),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora glede izvrševanja proračuna Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Odboru regij, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (2016/2156(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0144/2017),

A.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da v plačilih za upravne in druge odhodke Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (v nadaljnjem besedilu: odbor) kot celoti za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2015, ni bilo pomembnih napak;

2.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2015 ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila odbora;

3.  ugotavlja, da je proračun odbora v letu 2015 znašal 129 100 000 EUR (128 559 380 EUR leta 2014), stopnja uporabe pa je znašala 95,9 %; poudarja, da se je stopnja uporabe v letu 2015 nekoliko zvišala v primerjavi z letom 2014;

4.  ugotavlja, da je proračun odbora predvsem upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji, preostanek pa za stavbe, pohištvo, opremo in razne tekoče stroške; poudarja pa, da se oblikovanje proračuna glede na uspešnost ne bi smelo uporabljati le za proračun odbora kot celoto, temveč bi moralo zajemati tudi sklop specifičnih, merljivih, dosegljivih, realističnih in časovno določenih (SMART) ciljev posameznih oddelkov in enot ter letne načrte zaposlenih; v zvezi s tem poziva odbor, naj načelo oblikovanja proračuna glede na uspešnost uvede v svoje vsakodnevne dejavnosti;

5.  je seznanjen z ugotovitvami odbora, ki so sledile resoluciji Parlamenta o razrešnici za leto 2014, priloženimi njegovemu letnemu poročilu o dejavnostih; pozdravlja vzpostavitev podporne službe za javna naročila v letu 2015;

6.  ugotavlja, da se je z letom 2015 začelo novo mandatno obdobje odbora, kar je morda vplivalo na njegove dosežke, zlasti direktoratov za zakonodajno delo, vključno s tolmačenjem, ter direktoratov za komuniciranje in človeške vire;

7.  ugotavlja, da se v poročilu o izvajanju sporazuma o sodelovanju med Parlamentom in odborom (v nadaljnjem besedilu: sporazum) pravočasno in pozitivno ocenjuje sodelovanje med obema institucijama;

8.  ugotavlja, da odbor meni, da je treba naravo „dejavnega“ sodelovanja iz sporazuma bolje pojasniti in da se nekateri elementi še ne izvajajo v celoti, zaradi česar je potrebno vztrajno sodelovanje obeh institucij; je prepričan, da bodo nadaljnja prizadevanja za polno izvajanje sporazuma in razvoj sinergij prinesla pozitivne rezultate za obe strani;

9.  ponavlja svojo zahtevo, da se skupna ocena proračunskih prihrankov, ki so rezultat sporazuma, vključi v vmesni pregled ali v naslednje poročilo o spremljanju sporazuma;

10.  ugotavlja, da mnenja odbora niso dobro vključena v delo Parlamenta in poziva odbor, naj skupaj z generalnim sekretarjem Parlamenta v tem smislu pripravi predloge za poenostavitev postopkov odbora in Parlamenta;

11.  je seznanjen s sklenitvijo novega dvostranskega sporazuma o upravnem sodelovanju med odborom in Odborom regij, ki je bil podpisan leta 2015; je prepričan, da ta sporazum zagotavlja dodatno učinkovitost v delovanju obeh odborov; meni, da bi bilo treba predvideti združitev podobnih upravnih funkcij v izogib nepotrebnemu podvajanju dejavnosti;

12.  ugotavlja, da je Parlament po terorističnih napadih v Parizu novembra 2015 zaradi pomislekov glede varnosti zaprl neposredni prehod med stavbama RMD in REM; verjame, da bo Parlament ponovno ocenil varnostne razmere, saj bi ponovno odprtje prehoda koristilo vsem trem institucijam;

13.  pozdravlja upravne spremembe, uvedene leta 2015, zlasti polno izvajanje stroškovno utemeljenega sistema za povračilo potnih stroškov članov in popolno preoblikovanje portala članov; poziva odbor, naj pripravi primerjalni letni pregled potnih stroškov članov za leta 2014, 2015 in 2016;

14.  ugotavlja, da so člani odbora v skladu z njegovim poslovnikom pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni in delujejo v splošnem interesu Unije; ugotavlja, da so izjave o interesih članov javno dostopne na spletni strani odbora; poziva odbor, naj se pridruži prihodnjemu medinstitucionalnemu sporazumu o obveznem registru za preglednost;

15.  je zaskrbljen zaradi visokega števila praznih delovnih mest v letu 2015 in spodbuja odbor, naj sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje svojega postopka zaposlovanja;

16.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je še vedno prisotno neravnovesje med spoloma na položajih na višji in srednji vodstveni ravni (tj. 30%/ 70 % v višjem vodstvu); obžaluje tudi geografsko neravnovesje na položajih višjega in srednjega vodstva, zlasti pomanjkanje osebja iz držav članic, ki so k Uniji pristopile leta 2004 ali pozneje; poziva odbor, naj sprejme ukrepe za odpravo teh neravnovesij in naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih ukrepih in doseženih rezultatih;

17.  je seznanjen z načrtom odbora za izpolnjevanje medinstitucionalnega dogovora(6) o zmanjšanju zaposlenih za 5 % v obdobju petih let; prosi za pojasnilo, kako je to zmanjšanje skladno s stanjem v letu 2016, ki vključuje tri nova delovna mesta; predlaga, da odbor poroča Parlamentu o drugih prihrankih, ki jih je ustvaril, da bi nadomestil morebitno zamudo pri zmanjševanju števila zaposlenih;

18.  je zadovoljen, ker so v začetku leta 2016 začela veljati notranja pravila glede prijavljanja nepravilnosti;

19.  popolnoma podpira uvedbo delovnih mest svetovalcev za etiko, ki pomagajo v morebitnih primerih, povezanih z nadlegovanjem, in pri posebnem usposabljanju za vodstvene delavce z namenom izboljšanja poznavanja in obravnavanja primerov razkritja nepravilnosti; obžaluje, da je bilo treba tri primere, povezane z nadlegovanjem, rešiti na sodišču;

20.  ne more podati mnenja glede ravni odsotnosti zaposlenih zaradi bolniškega dopusta, ker je odbor v zvezi s tem predložil slabo poročilo; poziva odbor, naj pripravi poročilo o bolniškem dopustu svojih zaposlenih, deljenim s številom delovnih dni na bolniškem dopustu posameznega člana osebja;

21.  ugotavlja, da je odbor zmanjšal povprečne stroške svojih dejavnosti zunaj prostorov za 35 % na udeleženca v primerjavi z letom 2014 in da je na dogodku sodelovalo samo 218 zaposlenih v primerjavi s 415 v letu 2014; poziva odbor, naj si prizadeva, da bo v svoje dejavnosti za dobro počutje vključil čim več zaposlenih, da bi še dodatno naprej boljšemu počutju svojega osebja;

22.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se stopnja zahtevanih, a neuporabljenih storitev tolmačenja zmanjšala s 4,3 % v letu 2014 na 3,5 % v letu 2015;

23.  pozdravlja, da se podatki o prevajanju posedujejo v skladu z usklajeno metodologijo, ki jo je določil medinstitucionalni odbor za prevajanje in tolmačenje; je seznanjen s tekočo revizijo kodeksa ravnanja za prevajanje, ki se izvaja skupaj z Odborom regij;

24.  ugotavlja, da se je delež zunanjega prevajanja leta 2015 povečal na skoraj 10 %, kar je posledica prehoda osebja v Parlament v skladu s sporazumom; poziva Odbor, naj oceni stroškovno učinkovitost ureditve, ki se zdaj izvaja;

25.  pozdravlja strateški okvir odbora za učenje in razvoj, zlasti novo osredotočenje na učenje med sodelavci; prosi odbor, da v naslednje letno poročilo o dejavnostih vključi več informacij o tej posebni metodi;

26.  z zadovoljstvom opaža prizadevanja in doslej dosežene rezultate glede izboljšanja okoljskega odtisa odbora in obnovitev certifikata sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS);

27.  je seznanjen z upravnimi dogovori med odborom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam o vzpostavitvi strukturiranega okvira za sodelovanje ter lažjo in hitrejšo izmenjavo informacij;

28.  pozdravlja informacije o nepremičninski politiki odbora v njegovem letnem poročilu o dejavnostih, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani.

29.  je seznanjen s prizadevanji in dosežki odbora kar zadeva izboljšanje njegove politike obveščanja in komuniciranja; vseeno poudarja, da je bolj kot splošno obveščanje pomembno izboljšati učinkovitost njegovih mnenj o odločanju v Uniji.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Odbor regij
PDF 255kWORD 46k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek VII – Odbor regij (2016/2157(DEC))
P8_TA(2017)0151A8-0141/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0275/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0141/2017),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Odbora regij glede izvrševanja proračuna Odbora regij za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Odboru regij, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek VII – Odbor regij (2016/2157(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek VII – Odbor regij,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0141/2017),

A.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2015 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Odbora regij (v nadaljnjem besedilu: odbor);

2.  zadovoljno ugotavlja, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2015, ni bilo pomembnih napak;

3.  ugotavlja, da je proračun odbora predvsem upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v odboru, preostanek pa za njegove stavbe, pohištvo, opremo in razne tekoče stroške; poudarja pa, da se oblikovanje proračuna glede na uspešnost ne bi smelo uporabljati le za proračun odbora kot celoto, temveč bi moralo zajemati tudi sklop specifičnih, merljivih, dosegljivih, realističnih in časovno določenih (SMART) ciljev posameznih oddelkov in enot ter letne načrte zaposlenih; v zvezi s tem poziva odbor, naj načelo oblikovanja proračuna glede na uspešnost uvede v svoje vsakodnevne dejavnosti;

4.  ugotavlja, da je bil odboru za leto 2015 odobren proračun v znesku 88 900 000 EUR (87 600 000 EUR v letu 2014), od tega 87 200 000 EUR odobritev za prevzem obveznosti s stopnjo uporabe 98,2 %; ugotavlja, da se je stopnja uporabe v letu 2015 nekoliko zmanjšala;

5.  je seznanjen s sklenitvijo novega dvostranskega sporazuma o upravnem sodelovanju med odborom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (EESO), ki je bil podpisan leta 2015; je prepričan, da ta sporazum zagotavlja dodatno učinkovitost v delovanju odbora in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora;

6.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo poročilo o izvajanju sporazuma o sodelovanju med Parlamentom in odborom (v nadaljnjem besedilu: sporazum) pravočasno in pozitivno ocenjuje sodelovanje med obema institucijama; ugotavlja pa, da je treba naravo „dejavnega“ sodelovanja iz sporazuma bolje pojasniti;

7.  pozdravlja interes odbora za vzpostavitev bolj sistematičnega pristopa k sodelovanju s Parlamentom, zlasti na političnih področjih, in službo Parlamenta za raziskave; meni, da bo nadaljnji razvoj sinergij imel pozitivne rezultate za obe instituciji;

8.  ponovno poudarja svojo zahtevo, da se skupna ocena proračunskih prihrankov, ki so rezultat sporazuma, vključi v naslednje poročilo o spremljanju sporazuma;

9.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni bil dosežen nobeden od ciljev, ki jih je odbor leta 2015 določil za večjo vključenost Parlamenta in Sveta v dejavnosti v zvezi z mnenji odbora;

10.  ugotavlja, da je Parlament po terorističnih napadih v Parizu novembra 2015 zaradi pomislekov glede varnosti zaprl neposredni prehod med stavbama RMD in REM; je prepričan, da bo Parlament ponovno ocenil varnostne razmere, saj bi bilo ponovno odprtje prehoda koristno za vse tri institucije;

11.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je stopnja izvrševanja plačil v letu 2015 v nekaterih proračunskih postavkah stalno zmanjševala; je seznanjen, da se je z letom 2015 začel šesti mandat odbora; vseeno meni, da odbor ne bi smel dopustiti, da to vpliva na proračunsko upravljanje; poziva odbor, naj izboljša svoje delovanje in se bolje pripravi na začetno leto sedmega mandata odbora;

12.  poziva odbor, naj še izboljša preglednost svojih dejavnosti in v svoje letno poročilo o dejavnostih vključi vse razpoložljive podatke o misijah, ki so jih izvedli njegovi člani, s podrobnimi stroški;

13.  poziva odbor, naj se pridruži prihodnjemu medinstitucionalnemu sporazumu o obveznem registru za preglednost;

14.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zastopanost spolov na višji in srednji vodstveni ravni še vedno neuravnotežena (25 %/75 % v višjem vodstvu in 38 %/62 % v srednjem vodstvu); poziva odbor, naj razmerje spolov uravnoteži ter organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi s tem, in doseženih rezultatih;

15.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je znotraj vodstvenih položajev vzpostavljeno dobro geografsko ravnovesje;

16.  je globoko zaskrbljen zaradi visokega števila dni bolniškega dopusta med zaposlenimi v odboru; poziva odbor, naj oceni razloge, osredotoči svoje upravljanje človeških virov v izboljšanje stanja in svoje dejavnosti za dobro počutje usmeri tako, da bodo vključevale čim več zaposlenih, in s tem pripomore k preprečevanju tovrstnih odsotnosti;

17.  je zaskrbljen, da se priporočila revizije o uspešnosti projektov IT za notranjo uporabo ne izvajajo ustrezno; poziva odbor, naj nemudoma izboljša to stanje;

18.  pozdravlja, da se podatki o prevajanju zagotavljajo v skladu z usklajeno metodologijo, ki jo je določil medinstitucionalni odbor za prevajanje in tolmačenje; je seznanjen s trenutno revizijo kodeksa ravnanja za prevajanje, ki se izvaja skupaj z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom;

19.  ugotavlja, da se je delež prevajalskih del, ki jih opravijo zunanji izvajalci v letu 2015 povečal na skoraj 10 % z 2,57 % v letu 2014, kar je posledica premestitve osebja v Parlament v skladu s sporazumom; poziva Odbor, naj oceni stroškovno učinkovitost nove ureditve, ki se zdaj izvaja;

20.  je seznanjen, da je odbor decembra 2015 sprejel pravila o prijavljanju nepravilnosti; poleg tega ugotavlja, da je bil leta 2015 odprt en spis o prijavljanju nepravilnosti; poziva odbor, naj Parlament obvešča o razvoju dogodkov v tej zadevi;

21.  meni, da bi moral odbor nemudoma sprejeti nadaljnje ukrepe glede obeh sodb Sodišča za uslužbence(6) in poročila o preiskavi Evropskega urada za boj proti goljufijam(7), poročila Urada Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic(8) in resolucij Parlamenta(9) ter zagotoviti, da bo pred koncem leta 2017 dosežena pravična, spoštljiva in poštena rešitev zadeve v zvezi z nekdanjim notranjim revizorjem odbora, ki je prijavil nepravilnosti;

22.  meni, da bi moral odbor v sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom takoj ukrepati na podlagi sodbe Sodišča za uslužbence v primeru nadlegovanja, v katerega so bili vpleteni uradniki iz obeh institucij(10), in Parlamentu poročati o napredku, prav tako pa pregledati svoje postopke za obravnavo obtožb o nadlegovanju in poskrbeti, da bodo skladni s sodno prakso omenjenega sodišča;

23.  z zadovoljstvom opaža prizadevanja in doslej dosežene rezultate glede izboljšanja okoljskega odtisa odbora in obnovitev certifikata sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS);

24.  je seznanjen s prizadevanji in dosežki odbora pri krepitvi njegove politike obveščanja in komuniciranja;

25.  pozdravlja informacije o nepremičninski politiki odbora v njegovem letnem poročilu o dejavnostih, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Sodbi Sodišča za uslužbence z dne 7. maja 2013, zadeva F-86/11 (ECLI:EU:F:2011:189), in z dne 18. novembra 2014, zadeva F-156/12 (ECLI:EU:F:2014:247).
(7) Končno poročilo o preiskavi Evropskega urada za boj proti goljufijam z dne 8. oktobra 2003.
(8) Poročilo Urada Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic z dne 8. maja 2008.
(9) Resolucije Parlamenta z dne 29. januarja 2004 (UL L 57, 25.2.2004, str. 8), 21. aprila 2004 (UL L 330, 4.11.2004, str. 153), 12. aprila 2005 (UL L 196, 27.7.2005, str. 54), 27. aprila 2006 (UL L 340, 6.12.2006, str. 44), 29. aprila 2015 (UL L 255, 30.9.2015, str. 132) in 28. aprila 2016 (UL L 246, 14.9.2016, str. 152) v podporo zadevi v zvezi z notranjim revizorjem odbora.
(10) Sodba Sodišča za uslužbence z dne 26. februarja 2013, zadeva F-124/10: Vassilliki Labiri proti Evropskemu ekonomsko-socialnem odboru (EESO) (ECLI:EU:F:2013:21).


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropska služba za zunanje delovanje
PDF 272kWORD 55k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (2016/2160(DEC))
P8_TA(2017)0152A8-0122/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0278/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99 in 164 do 167,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 7/2016: Upravljanje stavb Evropske službe za zunanje delovanje po svetu,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0122/2017),

1.  podeli razrešnico visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede izvrševanja proračuna Evropske službe za zunanje delovanje za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (2016/2160(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0122/2017),

A.  ker Parlament med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  pozdravlja, da je po trditvah Računskega sodišča skupna stopnja napake v razdelku 5 (uprava), vključno s proračunom Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), še vedno razmeroma nizka, saj je po ocenah v letu 2015 znašala 0,6 %;

2.  ugotavlja, da Računsko sodišče ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti glede letnega poročila o dejavnostih in sistema notranje kontrole ESZD;

3.  poziva ESZD, naj odpravi pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče odkrilo pri postopkih zaposlovanja lokalnih uslužbencev v delegacijah (tj. pomanjkanja preglednosti glede nekaterih korakov postopka) in postopkov naročanja v delegacijah (zlasti nepravilno ocenjevanje ponudb v primerjavi s tehničnimi specifikacijami ali uporaba nepravilnega postopka naročanja);

4.  se strinja z Računskim sodiščem, da je izboljšanje smernic, načrtovanje, usklajevanje in izvedba postopkov javnega naročanja za pogodbe nizke vrednosti pomembno, saj tovrstne pogodbe predstavljajo 4,5 % skupne vrednosti pogodb, sklenjenih leta 2015; podpira namero ESZD, da organizira regionalne seminarje in zagotovi upravno podporo naročanju za celotno mrežo delegacij;

5.  poziva ESZD, naj izboljša kakovost svojih izbirnih postopkov z vključitvijo vse potrebne spremne dokumentacije; poziva ESZD k boljšemu usklajevanju postopkov naročanja, ki ga izvajajo delegacije; ponavlja zahtevo, naj se odpravijo ponavljajoče se pomanjkljivosti na tem področju z nadaljnjo upravno podporo delegacijam tam, kjer so razmere najbolj kritične;

6.  odobrava, da so bile med pripravo poročila o upravljanju zunanje pomoči za leto 2015 izdane izboljšane in obširnejše smernice za strožji nadzor vodij delegacij, ki se nanašajo tako na odgovornost kot na zahteve poročanja;

7.  obžaluje povečanje povprečne stopnje nepravilnosti pri obveznostih na 22,4 % v letu 2015 (v primerjavi z 18,3 % v letu 2014) na ravni predhodnih kontrol;

8.  ugotavlja, da je skupni proračun ESZD za leto 2015 znašal 602,8 milijona EUR, kar predstavlja skupno povečanje za 16,2 % v primerjavi z letom 2014 in je posledica prenosa 71,5 milijona EUR iz upravnega proračuna Komisije (25,2 milijona EUR) in iz drugih proračunskih vrstic (do 46,3 milijona EUR) v njen proračun za financiranje skupnih stroškov delegacij Unije, kot so najemnine, varnost predstavništev in stroški IT; opaža, da sredstva Evropskega razvojnega sklada (ERS) niso bila vključena;

9.  poudarja, da izvedba upravnega proračuna ESZD ostaja sporna, saj so nekatere delegacije prejele prispevke od Komisije iz 33 različnih proračunskih vrstic, poleg tistih iz lastnega proračuna ESZD; poziva deležnike, naj še naprej izpopolnjujejo in poenostavljajo proračunske vire in ureditve, da bi olajšali izvrševanje proračuna; pozdravlja nedavno ugotovljeno proračunsko ureditev v zvezi z upravnimi stroški ERS, ki bodo od leta 2016 naprej bremenili proračun ESZD na podlagi izračuna standardnega zneska na osebo;

10.  je seznanjen, da je proračun sedeža znašal 218,9 milijona EUR, od tega 140,5 milijona EUR (ali 64,7 %) za izplačilo plač in drugih pravic notranjih uslužbencev in zunanjih sodelavcev, 30 milijonov EUR (ali 13,7 %) za stavbe in 30,7 milijona EUR v povezavi s sistemi IT, za opremo in pohištvo;

11.  ugotavlja, da je bil proračun delegacij v višini 383,9 milijona EUR razdeljen na 155,8 milijona EUR (tj. 40,6 %) za stavbe in z njimi povezane stroške, 105,5 milijona EUR (27,5 %) za prejemke notranjih uslužbencev, 60,1 milijona EUR (ali 15,7 %) za zunanje sodelavce in zunanje službe, 20,6 milijona EUR (5,4 %) za druge izdatke v zvezi z osebjem in 41,9 milijona EUR (10,9 %) za druge upravne izdatke; ugotavlja tudi, da je bilo od Komisije prejetih 204,7 milijona EUR za upravne stroške uslužbencev Komisije, napotenih v delegacije Unije;

12.  ponovno izraža zahtevo, da je treba zlasti v delegacijah posvetiti pozornost neprekinjenemu poslovanju in upravljanju dokumentov kot ključnima standardoma kontrole, pa tudi kot pomembnima sestavnima deloma upravljanja, zlasti za razpoložljivost in zanesljivost informacij, ki se uporabljajo za različne namene upravljanja, tj. spremljanje in ocenjevanje dejavnosti in projektov ter poročanje o njih;

13.  opaža, da sta samo dve delegaciji izrazili pridržke v zvezi z neustreznim razpisnim postopkom in pomanjkanjem ključnih informacij o upravljanju, ki se uporabijo v izjavi o zanesljivosti;

14.  podpira redne stike med ESZD in službami Komisije, ki se ukvarjajo z zunanjimi zadevami, pri preprečevanju in odkrivanju goljufij;

15.  podpira ustanovitev regionalnega centra Evrope, to je pobude, namenjene zagotavljanju boljše upravne pomoči delegacijam Unije na področjih finančnega poslovodenja, naročanja in človeških virov; z zadovoljstvom pričakuje prejem ocene pilotnega projekta v letu 2017; spodbuja ESZD, naj nadaljuje to prakso združevanja znanja in izkušenj kot primerno v drugih regijah, da bi postopoma zmanjšali upravno breme in stroške v delegacijah;

16.  meni, da je bistveno, da se vodja delegacij poleg svojih političnih dolžnosti redno seznanja s svojo ključno vlogo v splošni krepitvi zaupanja, upravljanja in odgovornosti, zlasti glede tehtanja različnih sestavnih delov, ki lahko spodbudijo izdajo pridržka; spodbuja ESZD, naj ponudi usposabljanje ter strokovno znanje in izkušnje vodjem delegacij, zlasti diplomatom držav članic;

17.  opaža spremembe in racionalizacijo organizacije ESZD za poenostavitev linij poročanja in pretoka informacij, ki ESZD olajšujejo oblikovanje odzivov na krize ali politične izzive, in za zmanjšanje hierarhičnih ravni z manj direktorati;

18.  priznava pomembno značilnost upravljanja človeških virov v okviru ESZD s „tremi viri“ zaposlovanja, upravljanjem napotitve v delegacije in hkrati z doseganjem letnega zmanjšanja osebja, ki je leta 2015 znašalo 17 delovnih mest na sedežu;

19.  ugotavlja, da predstavljajo diplomati iz držav članic 32,9 % skupnega števila zaposlenih na ravni administratorjev v ESZD (tj. 307 oseb) v primerjavi s 33,8 % v letu 2014; poudarja, da je ta delež višji v delegacijah s 43,1 % ali 166 diplomatov iz držav članic in 25,7 % na sedežih; poziva k bolj uravnoteženi razporeditvi osebja in želi opomniti ESZD na pomembnost združevanja strokovnega znanja osebja držav članic in ESZD na vseh ravneh;

20.  poudarja, da je bilo 63 diplomatov iz držav članic napotenih kot vodje delegacij, kar predstavlja 47 % od skupno 134 delovnih mest vodij delegacij; opozarja, da teh 63 delovnih mestih ni bilo uravnoteženo razdeljenih po spolu, saj je razmerje med spoloma na teh delovnih mestih 16 % proti 84 %, ter da je bilo na teh 63 delovnih mestih zaposlenih le 16 državljanov držav članic, ki so se pridružile Uniji leta 2004 ali pozneje; ugotavlja tudi, da je med 29 namestniki vodij delegacij med spoloma neravnotežje v razmerju 24 % proti 76 % ter da je 6 namestnikov vodij delegacij diplomatov držav članic;

21.  opaža, da se je število napotenih nacionalnih strokovnjakov iz držav članic v letu 2015 še naprej povečevalo (8 % več kot leta 2014) in doseglo število 434 (od tega 376 premeščenih na sedež in 58 v delegacije); ugotavlja, da so nacionalne uprave plačevale 40 % (ali 151) od 376 napotenih nacionalnih strokovnjakov v Bruslju;

22.  želi opomniti ESZD, da je treba v celoti spoštovati kadrovsko formulo za razmerje med osebjem, ki prihaja iz držav članic in iz institucij Unije, ki je določena v sklepu Sveta o ustanovitvi ESZD;

23.  ugotavlja, da je v splošni porazdelitvi po spolu z razmerjem 47 % proti 53 % med vsemi zaposlenimi skoraj dosežena izenačenost, vendar jih je na ravni administratorjev razlika med deležema 31,7 % proti 68,3 % (v primerjavi z 31 % proti 69 % leta 2014); opaža, da je ta 30-odstotni delež stabilen že od leta 2011;

24.  ponavlja svojo zaskrbljenost glede neravnovesja med spoloma na vodstvenih položajih, saj je trenutno na tej ravni razmerje 21,4 % proti 78,6 %; obžaluje, da ostaja delež drugega spola, ki se prijavlja na vodstvene položaje, na nizki 16-odstotni ravni; meni, da je napredek v tem pogledu pomemben, in zato poziva ESZD, naj preoblikuje svoje pogoje in politike zaposlovanja, da bo na vodstvene položaje v enaki meri pritegnil oba spola;

25.  ponovno izjavlja, da bi moralo biti geografsko ravnovesje, predvsem razmerje med nacionalnostjo uslužbencev in velikostjo držav članic, pomemben element upravljanja človeških virov ESZD, zlasti v zvezi z državami članicami, ki so pristopile k Uniji leta 2004 ali pozneje; je resno zaskrbljen zaradi nadaljnje premajhne zastopanosti navedenih držav članic na ravni uslužbencev in vodstva; zato poziva ESZD, naj si prizadeva znatno izboljšati to stanje; poudarja, da so te države članice zlasti premalo zastopane na višjih upravnih ravneh in vodstvenih položajih, pri čemer je še treba doseči občuten napredek;

26.  pozdravlja zavezo podpredsednice/visoke predstavnice, ki jo je dala Parlamentu, da se bo obravnavalo obstoječe neravnovesje s preveliko zastopanostjo nacionalnih diplomatov na položajih vodij delegacij, in poziva ESZD, naj v letu 2017 predloži pregled svoje politike človeških virov, obravnava vprašanja, kot so uravnotežena zastopanost spolov in mobilnost uslužbencev med institucijami, hkrati pa upošteva tudi svoj vpliv glede človeških virov za krepitev „zunanjega delovanja in vidnosti Unije s pomočjo globalne strategije Unije“;

27.  spodbuja ESZD k nadaljnjemu razvoju vloge delegacij Unije, zlasti glede lajšanja in podpiranja sodelovanja med državami članicami pri zagotavljanju konzularne pomoči;

28.  želi opomniti ESZD, da je meja med gospodarsko diplomacijo in lobiranjem zabrisana; zato poziva ESZD, naj se pridruži prihodnjemu medinstitucionalnemu sporazumu o obveznem registru za preglednost in vanj, kolikor je pravno mogoče, vključi delegacije Unije;

29.  je seznanjen z letnimi odhodki v višini 160 milijonov EUR, namenjenimi za mrežo delegacij Unije, ki predstavljajo več kot 50-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim proračunskim letom; ugotavlja, da 80 % delegacij še vedno najema prostore, najemnine pa so leta 2015 znašale 53,04 milijona EUR; pozdravlja posojilo v višini 200 milijonov EUR za boljše upravljanje nepremičninske politike in zmanjšanje nabavnih stroškov delegacij; obžaluje, da je kljub posojilu in povečanju odhodkov le nekaj stavb v lasti ESZD; poziva ESZD, naj poleg pogodb o poslopjih delegacij za obravnavano leto v svojem letnem poročilu o dejavnostih predstavi tudi pregled stanja, kar zadeva vsa poslopja delegacij;

30.  poziva ESZD, naj revidira svojo nepremičninsko politiko v skladu s priporočili Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 7/2016, zlasti kar zadeva:

   potrebo po doslednosti in celovitem vračanju stroškov, zaračunanih državam članicam ali drugim institucijam ali organom Unije, ki gostujejo v pisarniških prostorih delegacij;
   boljšo izbiro nepremičnin za delegacije;
   neposredno vključitev glavnega sedeža pred najemom (ali obnovitvijo najemne pogodbe) ali nakupom pisarniških prostorov;
   izboljšanje informacijskega sistema za upravljanje nepremičnin, da bo ESZD v procesu načrtovanja pridobila zanesljivejše in ustreznejše informacije;

31.  poziva ESZD, naj še naprej razvija uporabo površin, zlasti s prednostno obravnavo posameznih primerov nezasedenih ali nepotrebno velikih prostorov in s tem povezanih dodatnih stroškov, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče (7,8 milijona EUR), hkrati pa priznava izzive upravljanja stavb v pogosto zapletenih okoliščinah;

32.  poudarja, da sta odkup terjatev pri uporabi stavb in nadaljnji razvoj lokalnega sodelovanja na področju upravljanja stavb v skupnem interesu ESZD in držav članic, posebno in nenehno pozornost pa velja nameniti stroškovni učinkovitosti, varnostnim vprašanjem in zunanji podobi Unije;

33.  pozdravlja povečanje projektov skupnih lokacij delegacij Unije in držav članic ter podpis šestih memorandumov o soglasju za skupne lokacije v letu 2015, kar je do konca leta 2015 vodilo do 86 projektov skupnih lokacij; spodbuja ESZD, naj še naprej išče nove načine, kako razširiti to dobro prakso; meni, da bi morala ta politika vključevati inovativne pristope, ki bi opredeljevali tako usklajeno strategijo skupnih lokacij z državami članicami, ki si to želijo, kot tudi ustrezne dogovore o deljenju stroškov, povezanih s stavbami in logistiko; opaža, da se ureditve skupnih lokacij nanašajo tudi na subjekte, ki prispevajo k upravljanju zunanje politike, kot so Evropska investicijska banka, službe GD za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO), misije na področju skupne varnostne in obrambne politike ter posebni predstavniki Unije;

34.  obžaluje pomanjkljivo evidentiranje in nepravilnosti v informacijskem sistemu za upravljanje pisarniških stavb in rezidenc delegacij; poziva k rednemu pregledu popolnosti in zanesljivosti podatkov, ki jih določajo delegacije Unije, da bi poglobili splošno načrtovanje površin, lokacij in povrnitev stroškov;

35.  poziva ESZD, naj okrepi nadzor nad upravljanjem in orodja za spremljanje stroškov nepremičninske politike, da bi zagotovili natančen pregled in spremljanje vseh odhodkov na tem področju; meni, da bi se bilo treba osredotočiti na spremljanje zgornjih mej, ki so določene v nepremičninski politiki, in tako zmanjšati skupno letno najemnino za prostore delegacij in s tem povezane periodične stroške ter zagotoviti ustreznost finančnih prispevkov, ki jih plačujejo ostali subjekti, nameščeni na isti lokaciji, na kritje tekočih stroškov, povezanih z uporabo skupnih lokacij, in na primernost stroškov v primerjavi z razmerami na lokalnih trgih;

36.  meni, da bi bilo treba hitro razviti pravno in tehnično strokovno znanje na področju nepremičninskega upravljanja, ob tem pa upoštevati vsakršno stroškovno učinkovito alternativo, kot je najem zunanjih strokovnjakov, na primer lokalnih posrednikov, za pregled trga ali morebitna pogajanja z najemodajalci;

37.  poziva ESZD, naj pripravi letni seznam pregledov v delegacijah;

38.  poziva ESZD, naj dovoli, da inšpektorat za delegacije pregleda zadnjih pet najemnih ali kupoprodajnih pogodb za rezidence veleposlanikov EU, vključno s tisto v Tirani (Albanija), in Parlamentu posreduje poročilo;

39.  podpira izvajanje srednje- in dolgoročne strategije, ki upošteva vse možnosti na tem področju, od prednostnih naložb ali možnosti odkupa pa vse do podaljšanja najema ali delitve prostorov z državami članicami, ob tem pa upošteva projekcije strokovnjakov, načrtovanje politike in razvoj;

40.  spodbuja ESZD, naj v svoji nepremičninski politiki še naprej uporablja sistem za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) pa tudi načelo zelenega javnega naročanja, ob hkratnem razumevanju, da lokalne razmere v 139 delegacijah zahtevajo določeno stopnjo prožnosti;

41.  je mnenja, da je treba varnost ESZD in njenih delegacij še okrepiti, in poziva ESZD, naj ji da prednost pri izbiranju stavb in prostorov za svoje delegacije; meni, da bi morala biti varnost stavb sestavni del njene nepremičninske politike in da bi bilo treba program evakuacije in njene odločitve glede evakuacije po potrebi usklajevati z zadevnimi predstavništvi držav članic.

42.  pozdravlja, da ESZD predvideva projekt skupne vizije in skupnega ukrepanja s ciljem uresničevanja močnejše Evrope, ki bo prispevala k miru in varnosti v regiji in po celem svetu;

43.  poziva ESZD, naj izboljša svojo komunikacijsko politiko za državljane Unije.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropski varuh človekovih pravic
PDF 257kWORD 51k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (2016/2158(DEC))
P8_TA(2017)0153A8-0142/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0276/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0142/2017),

1.  podeli razrešnico evropski varuhinji človekovih pravic glede izvrševanja proračuna Evropskega varuha človekovih pravic za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (2016/2158(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0142/2017),

A.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Evropskega varuha človekovih pravic (v nadaljevanju: varuh človekovih pravic);

2.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne odhodke varuha človekovih pravic za leto, ki se je končalo 31. decembra 2015, ni bilo pomembnih napak;

3.  poudarja, da je proračun varuha človekovih pravic izključno upravne narave in je leta 2015 znašal 10 346 105 EUR (9 857 002 EUR leta 2014); poudarja pa, da se oblikovanje proračuna glede na uspešnost ne bi smelo uporabljati le za proračun varuha človekovih pravic kot celoto, temveč bi moralo zajemati tudi sklop specifičnih, merljivih, dosegljivih, realističnih in časovno določenih (SMART) ciljev v letnih načrtih za posamezne oddelke in enote ter osebje; v zvezi s tem varuha človekovih pravic poziva, naj načelo oblikovanja proračuna glede na uspešnost uvede v svoje vsakodnevne dejavnosti;

4.  ugotavlja, da je bilo od vseh sredstev 92,32 % porabljenih za prevzem obveznosti (97,87 % v letu 2014), 86,19 % pa za plačila (93,96 % v letu 2014), pri čemer je stopnja uporabe sredstev znašala 92,32 % (97,87 % v letu 2014); ugotavlja, da se je stopnja uporabe sredstev leta 2015 še naprej nižala;

5.  ugotavlja, da je nižanje stopnje uporabe sredstev leta 2015 vplivalo na odločitev varuha človekovih pravic, da zmanjša več proračunskih vrstic, predvsem za službena potovanja, reprezentančne stroške ter objave in prevode, posledično pa tudi proračun zanje;

6.  priznava, da je varuh človekovih pravic na čelu institucij Unije, ko gre za preglednost; kljub temu poziva k nadaljnjemu izboljševanju preglednosti pogojev in postopkov zaposlovanja; poziva varuha človekovih pravic, naj navede naloge glavnega svetovalca in pojasni njegov položaj v organigramu; glede na spremembe pred sprejetjem organizacijske strukture institucije novembra 2015 ga poziva tudi, naj na spletnem mestu objavi posodobljeno različico organigrama;

7.  pozdravlja nadaljevanje preiskav varuha človekovih pravic o primerih zaposlovanja nekdanjih uradnikov Komisije v zasebnem sektorju; je zaskrbljen zaradi izmeničnega notranjega zaposlovanja med uradom varuha človekovih pravic in drugimi institucijami, ki jih morda varuh človekovih pravic preiskuje, ali med drugimi institucijami, ki izvajajo medsebojni nadzor svojega dela; poziva varuha človekovih pravic, naj analizira razmere in opredeli pravila, da bi preprečili nasprotja interesov, če meni, da je to potrebno;

8.  pozdravlja učinkovito izvajanje letnega načrta upravljanja v letu 2015 v okviru strategije do leta 2019; ugotavlja, da je bila dosežena velika večina ciljev, ki jih je varuh človekovih pravic določil za oceno učinkovitosti s ključnimi kazalniki uspešnosti; je prepričan, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnjih letih;

9.  priznava ključno vlogo varuha človekovih pravic pri postopku uvedbe notranjih pravil za zaščito prijaviteljev nepravilnosti v skladu s členom 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov v institucijah Unije do konca leta 2015; poziva varuha človekovih pravic, naj nenehno spremlja izvajanje teh pravil in oceni, ali zagotavljajo ustrezno zaščito za akreditirane parlamentarne pomočnike Parlamenta;

10.  podpira varuha človekovih pravic pri pripravi pravil o preprečevanju nadlegovanja in boju proti njemu;

11.  priznava pomen strateških in lastnih pobud varuha človekovih pravic ter ga poziva, naj organ za podelitev razrešnice redno obvešča o učinku preiskav; vseeno ponovno poudarja, da bi morala biti prva prednostna naloga varuha človekovih pravic obravnavati pritožbe državljanov v razumnem roku; poziva ga tudi, naj pri izvajanju dejavnosti v najširšem mogočem pomenu tolmači pojem nepravilnosti ter v sklopu svojega strateškega dela tesneje sodeluje z Odborom Parlamenta za proračunski nadzor;

12.  priznava novi opredelitvi javnega in nejavnega interesa, ki sta bili uvedeni z izvedbenimi predpisi za razvrščanje prejetih pritožb; poziva varuha človekovih pravic, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o tem, kako sta ti opredelitvi vplivali na uspešnost;

13.  pozdravlja dejstvo, da varuh človekovih pravic na svoji spletni strani objavlja identiteto in druge podatke zunanjih deležnikov, s katerimi se srečuje;

14.  priznava rezultate, dosežene pri obravnavanju pritožb v letu 2015, in pozdravlja dejstvo, da so institucije Unije v 90 % upoštevale predloge varuha človekovih pravic; poziva varuha človekovih pravic, naj v letno poročilo o dejavnostih vključi razčlenjene podatke o tem, v kolikšni meri so institucije Unije upoštevale njegove predloge; poziva varuha človekovih pravic, naj pripravi analizo morebitnih vzrokov za neupoštevanje, in poziva institucije Unije, naj še naprej izboljšujejo stopnjo upoštevanja;

15.  pozdravlja dejstvo, da je bila dosežena uravnotežena zastopanost spolov na vodstveni ravni v letu 2015; se strinja s podporo varuha človekovih pravic za ukrepe, ki vzdržujejo enako kadrovsko zastopanost moških in žensk;

16.  kljub temu obžaluje očitno geografsko neravnotežje na ravni srednjega in višjega vodstva, zlasti pa prekomerno zastopanost vodstvenih delavcev iz države članice, katere državljanka je varuhinja; poziva jo, naj zagotovi trajno izboljšanje teh razmer;

17.  je seznanjen z načrtom varuha človekovih pravic, da upošteva medinstitucionalni sporazum o zmanjšanju osebja za 5 % v obdobju petih let, in želi, da se ga obvesti o tem, kako se to zmanjšanje ujema z ocenami iz leta 2016, da se ustvari pet novih delovnih mest;

18.  je zaskrbljen zaradi dveh pritožb Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zoper varuha človekovih pravic v letu 2015 in želi, da se podatki o teh pritožbah predložijo Odboru Parlamenta za proračunski nadzor;

19.  pozdravlja dosledno izvajanje pravil sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), dematerializacijo dokumentov, oblikovanje stalnega načrta zelene mobilnosti in uporabo videokonference za srečanja; spodbuja nadaljnje izvajanje načel zelenega javnega naročanja in varuha človekovih pravic poziva, naj vzpostavi predpise in proračun za zmanjšanje emisij ogljika;

20.  pozdravlja pojasnilo varuha človekovih pravic, da nima nepremičninske politike, ker njegovo službo gosti Parlament, in poziva, naj se ga obvešča o vseh dogodkih in spremembah sedanjega stanja;

21.  pozdravlja vključitev izčrpnih informacij o vseh človeških virih, ki so na voljo varuhu človekovih pravic, razčlenjenih glede na razred, spol in državljanstvo, in poziva, naj se te informacije samodejno vključijo v letno poročilo o dejavnostih varuha človekovih pravic;

22.  pričakuje, da si bo varuh človekovih pravic še naprej prizadeval za dosledno kakovost v letnem poročilu o dejavnostih, in ga poziva, naj pripravi obsežno letno poročilo o učinku, ki je pomembno orodje za ocenjevanje njegovega dela;

23.  si želi, da bi varuhi človekovih pravic ter organi iz držav članic, pa tudi institucije Unije, v večji meri pomagali Evropskemu varuhu človekovih pravic ter državljane Unije seznanjali z možnostjo, da se lahko v primeru krivične obravnave v institucijah in organih Unije obrnejo na Evropskega varuha človekovih pravic.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.


Razrešnica za leto 2015: splošni proračun EU – Evropski nadzornik za varstvo podatkov
PDF 265kWORD 54k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (2016/2159(DEC))
P8_TA(2017)0154A8-0140/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0277/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave(4) o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0140/2017),

1.  podeli razrešnico Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (2016/2159(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov;

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0140/2017),

A.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da v plačilih za upravne in druge odhodke Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (v nadaljevanju: nadzornik) kot celoti za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2015, ni bilo pomembnih napak ter da so bili pregledani nadzorni in kontrolni sistemi za upravne in druge odhodke učinkoviti;

2.  ugotavlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2015 ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti glede revidiranih področij, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila nadzornika (pet postopkov zaposlovanja, pet postopkov javnih naročil in ena finančna transakcija); poudarja, da je to že četrto leto zapored, ko Računsko sodišče ni odkrilo pomanjkljivosti;

3.  ugotavlja, da je skupni dodeljeni proračun nadzornika v letu 2015 znašal 8 760 417 EUR (leta2014 je znašal 8 012 953 EUR) in da je bila stopnja izvrševanja 96 % (92 % v letu 2014); pozdravlja izboljšani rezultat;

4.  ugotavlja, da je proračun nadzornika večinoma upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji, preostanek pa za stavbe, pohištvo, opremo in razne tekoče stroške; poudarja pa, da se oblikovanje proračuna glede na uspešnost ne bi smelo uporabljati le za proračun nadzornika kot celoto, temveč bi moralo zajemati tudi sklop specifičnih, merljivih, dosegljivih, realističnih in časovno določenih ciljev (SMART) posameznih oddelkov in enot ter letne načrte zaposlenih; v zvezi s tem poziva nadzornika, naj načelo oblikovanja proračuna glede na uspešnost uvede v svoje vsakodnevne dejavnosti;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so trije kazalniki sistema notranje kontrole uvrščeni med tiste, za katere so potrebna znatna dodatna prizadevanja, zlasti cilji in kazalniki uspešnosti, ki so priporočeni za uresničevanje ciljev SMART, ter ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi kazalniki; pozdravlja zavezo nadzornika, da bo uresničil vsa priporočila v zvezi s kazalniki;

6.  ugotavlja, da ima urad nadzornika samo en višji vodstveni položaj, vendar pa je razmerje med spoloma na položajih na srednji vodstveni ravni neuravnoteženo, 40 % in 60 %; poziva nadzornika, naj si še naprej prizadeva, da bi zagotovil čim bolj uravnoteženo zastopanost spolov v okviru politike zaposlovanja in napredovanja;

7.  z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da je bil vsak uslužbenec nadzornika zaradi bolezni z dela odsoten v povprečju samo 6,6 dneva;

8.  poudarja, da je nadzornik organiziral različne dogodke po službi; poziva nadzornika, naj poišče možnosti za nagrajevanje uslužbencev, ki največ prispevajo k dejavnostim institucije za dobro počutje, nadaljuje te dejavnosti ter poskuša vključiti čim več zaposlenih; poziva nadzornika, naj s svojimi izkušnjami na tem področju seznani druge institucije Unije;

9.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je nadzornik imenoval dva zaupna svetovalca za boj proti nadlegovanju, ki sta del mreže Komisije; je seznanjen, da ni bilo prijavljenih primerov nadlegovanja;

10.  ugotavlja, da je nadzornik 16. decembra 2015 sprejel kodeks ravnanja za nadzornike; vendar obžaluje, da je ta kodeks bolj splošna izjava in ne vsebuje nobenih pravil za preprečevanje navzkrižja interesov; obžaluje, da življenjepisi in izjave o interesih članov in zaposlenih nadzornika niso na voljo za javno posvetovanje; nadzornika poziva, naj sestavi evidenco ugotovljenih navzkrižij interesov in jo posreduje organu za podelitev razrešnice;

11.  pozdravlja dejstvo, da nadzornik zaposlene redno obvešča o sejah vodstva in sklepih sej;

12.  z zadovoljstvom ugotavlja, da nadzornik vsaj na spletnem mestu objavlja informacije o svojih udeležbi na strokovnih srečanjih z organizacijami ali samozaposlenimi posamezniki zunaj institucij Unije (vključno z lobisti); ugotavlja, da so tudi vse konference, ki se jih se udeleži nadzornik, objavljene na njegovem spletnem mestu, vključno z vsemi uradnimi zapiski; nadzornika ponovno poziva, naj v letnem poročilu o dejavnostih navede podrobne informacije o službenih potovanjih članov in zaposlenih, saj predložene informacije niso bile dovolj natančne z vidika jamstev za preglednost in stroškovno učinkovitost;

13.  poziva nadzornika, naj se pridruži medinstitucionalnemu sporazumu o obveznem registru za preglednost;

14.  je seznanjen, da je bila julija 2015 ustanovljena manjša delovna skupina za oceno pravnih, operativnih in proračunskih sredstev v zvezi z ustanovitvijo Evropskega odbora za varstvo podatkov, ki bo nadomestil delovno skupino iz člena 29; pozdravlja stopnjo uporabe proračunskih sredstev, doseženo v letu 2015; poziva nadzornika, da ugotovitve delovne skupine vključi v letno poročilo o dejavnostih;

15.  zlasti pozdravlja svetovalno vlogo nadzornika pri pripravi zakonodaje v svežnju o varstvu podatkov (splošna uredba o varstvu podatkov(6) in direktiva o varstvu podatkov(7)), reforme Europola(8), direktive o evidenci podatkov o potnikih(9), ščita EU-ZDA za zasebnost(10) in mnenja o prvem svežnju reforme skupnega evropskega azilnega sistema (uredba Eurodac, uredba o Evropskem azilnem podpornem uradu (EASO) in dublinska uredba)(11) ter njegovo sodelovanje pri ustanavljanju Evropskega odbora za varstvo podatkov;

16.  pozdravlja sodelovanje nadzornika z drugimi institucijami in organi Unije, zlasti na področjih uprave, javnih naročil, financ, računovodstva in proračuna; nadzornika poziva, naj v letnem poročilu o dejavnostih navede informacije o vseh sporazumih o storitvah in rezultatih tega sodelovanja;

17.  pozdravlja, da je nadzornik za obdobje 2015–2019 oblikoval strategijo in povezane ključne kazalnike uspešnosti, da bo spremljal in po potrebi prilagodil rabo svojih virov; priznava, da izbrani ključni kazalniki uspešnosti pričajo o tem, da izvajanje te strategije v glavnem poteka po načrtih; poziva nadzornika, naj tudi v prihodnja letna poročila o dejavnostih vključi preglednico kazalnikov ter pojasni razliko med zunanjimi in notranjimi kazalniki;

18.  pozdravlja pojasnilo nadzornika, da nima nepremičninske politike, ker njegovo službo gosti Parlament, in poziva, naj se ga obvešča o vseh dogodkih in spremembah sedanjega stanja;

19.  pozdravlja vključitev izčrpnih informacij o vseh človeških virih, ki so na voljo nadzorniku, razčlenjenih glede po razredu, spolu in državljanstvu, in poziva, da se ti podatki samodejno vključijo v letno poročilo o dejavnostih nadzornika;

20.  je seznanjen z načrtom nadzornika, da bo izpolnil medinstitucionalni dogovor (12)o 5-odstotnem zmanjšanju zaposlenih v obdobju petih let; se dobro zaveda prihodnjih izzivov v zvezi s pripravo institucij in organov Unije za izvajanje splošne uredbe o varstvu podatkov, ki začne veljati 25. maja 2018; predlaga, da nadzornik Parlamentu poroča o drugih prihrankih, ki jih je ustvaril, da bi nadomestil morebitno zamudo pri zmanjševanju števila zaposlenih;

21.  ponovno poziva Komisijo, naj agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, kot je nadzornik, izvzame iz splošnega zmanjšanja zaposlenih za 5 %, saj se v trenutnih političnih razmerah od teh organov zahteva, da prevzemajo vse večje delovne obremenitve;

22.  je seznanjen s sklicevanjem na posebne razdelke o javnih naročilih in upravljanju misij v uvodu letnega poročila o dejavnostih nadzornika za leto 2015; poziva, naj se v te razdelke naslednjega letnega poročila o dejavnostih nadzornika vključi pregled teh podatkov za zadnja tri ali štiri leta;

23.  ugotavlja, da je nadzornik sledil priporočilu iz poročila o razrešnici za leto 2014 in objavil seznam dodeljenih pogodb; priporoča nadzorniku, naj zaradi preglednosti in zaupanja javnosti skupaj z letnim poročilom o dejavnostih objavi tudi poročilo Računskega sodišča;

24.  odločno poziva nadzornika, naj upošteva člen 16 kadrovskih predpisov ter določi jasna zavezujoča pravila o izmeničnem zaposlovanju uradnikov v javnem in zasebnem sektorju (pojav „vrtljivih vrat“) v skladu s smernicami, ki jih je objavila Komisija;

25.  pozdravlja, da je nadzornik 16. junija 2016 objavil sklep o notranjih pravilih o prijavljanju nepravilnosti;

26.  poziva nadzornika, naj izboljša svojo komunikacijsko politiko za državljane Unije;

27.  spodbuja vse številnejše prispevke nadzornika k rešitvam za inovacije ter izboljšave zasebnosti in varstva podatkov, zlasti s povečanjem preglednosti, nadzora uporabnikov in odgovornosti pri obdelavi velepodatkov; je seznanjen z objavo več mnenj, v katerih je pozval k ukrepom za čim boljši izkoristek novih tehnologij, ne da bi bile pri tem ogrožene temeljne pravice.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(7) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).
(8) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53). Glej UL C 38, 8.2.2014, str. 3.
(9) Direktiva (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (UL L 119, 4.5.2016, str. 132). Glej UL C 392, 25.11.2015, str. 11.
(10) Glej UL C 257, 15.7.2016, str. 8.
(11) Glej UL C 9, 12.1.2017, str. 3.
(12) Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).


Razrešnica za leto 2015: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
PDF 563kWORD 64k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2015: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor (2016/2206(DEC))
P8_TA(2017)0155A8-0149/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2014 (COM(2016)0674) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2016)0338 in SWD(2016)0339),

–  ob upoštevanju specifičnih letnih poročil(1) Računskega sodišča o zaključnem računu posameznih decentraliziranih agencij za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(3), zlasti člena 110,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 12/2016 z naslovom Uporaba nepovratnih sredstev v agencijah: ni vedno ustrezna ali dokazljivo uspešna,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0149/2017),

A.  ker ta resolucija za vsak organ iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 vsebuje horizontalne pripombe, ki spremljajo sklepe o razrešnici v skladu s členom 110 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 in členom 3 Priloge IV Poslovnika Evropskega parlamenta;

B.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  poudarja, da agencije pomembno vplivajo na politiko in odločanje ter izvajanje programov na področjih, ki so za evropske državljane ključnega pomena, kot so zdravje, okolje, človekove in socialne pravice, migracije, begunci, inovacije, finančni nadzor, varnost in zaščita; ponovno opozarja na pomen nalog, ki jih opravljajo agencije, in na njihov neposredni vpliv na vsakdanje življenje državljanov Unije; vztraja, da je vloga agencij bistvena pri krepitvi prepoznavnosti Unije v državah članicah; ponovno opozarja tudi na pomen neodvisnosti agencij, zlasti regulativnih agencij in agencij z nalogo neodvisnega zbiranja informacij; opozarja, da so bile agencije ustanovljene predvsem zato, da bodo izvajale neodvisne tehnične ali znanstvene ocene;

2.  na podlagi povzetka rezultatov letnih revizij agencij Unije in drugih organov (v nadaljevanju: povzetek Računskega sodišča) za leto 2015, ki ga je pripravilo Računsko sodišče, ugotavlja, da je proračun agencij v letu 2015 znašal približno 2,8 milijarde EUR, kar je 7,7 % več kot v letu 2014 in predstavlja približno 2 % splošnega proračuna Unije; izpostavlja, da je večji del proračuna agencij financiran s subvencijami Komisije, preostali del, ki znaša skoraj eno tretjino, pa so prihodki od pristojbin ali drugih virov;

3.  ugotavlja, da agencije zaposlujejo 9 965 stalnih, začasnih, pogodbenih ali napotenih uslužbencev, kar je občutno (6,25 %) več kot v prejšnjem letu, zato pa je potrebno pozorno spremljanje sprememb na tem področju; vseeno razume, da se je število uslužbencev najbolj povečalo v agencijah, ki obravnavajo migracije ter preprečevanje hudih kaznivih dejanj in terorizma, pri čemer sta bili v letu 2015 obe področji prenovljeni in okrepljeni kot prednostni nalogi Unije;

4.  na podlagi povzetka Računskega sodišča ugotavlja, da je izdalo mnenje brez pridržka o zaključnih računih vseh agencij, razen Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex); poleg tega ugotavlja, da so bile transakcije, povezane z računovodskimi izkazi agencij, zakonite in pravilne pri vseh agencijah, razen pri Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo, za katerega je Računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom;

5.  priznava, da so agencije v letu 2015 nadaljevale z izvajanjem svojih delovnih programov, kot je bilo predvideno; ugotavlja pa, da so razprave, ki potekajo glede revizije finančne uredbe in prihodnjega večletnega finančnega okvira po letu 2020, dragocena priložnost za napovedi in izkoriščanje teh priložnosti za izvedbo pozitivne spremembe v zvezi z upravljanjem proračunov, rezultatov in večletnih delovnih programov agencij;

6.  opominja, da bi morala razprava o osnutkih delovnih programov in večletnih strategijah agencij v pristojnih odborih prispevati k temu, da bodo ti programi in strategije uravnoteženi, da bodo ustrezali dejanskim političnim prednostnim nalogam in da bodo prispevali k doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020;

7.  z zadovoljstvom ugotavlja, da nekatere agencije že sodelujejo glede na svoje tematske skupine, kot so agencije na področju pravosodja in notranjih zadev(4) ter evropski nadzorni organi(5); spodbuja druge agencije, ki še niso začele sodelovati, naj sodelujejo z drugimi agencijami z iste tematske skupine, kadar koli je to mogoče, ne le pri vzpostavljanju skupnih storitev in sinergij, ampak tudi na skupnih področjih politike; spodbuja Računsko sodišče, naj prouči predstavitev splošnih pregledov skupnih področij politike agencij; poziva Komisijo in Svet, naj pri odločanju o premestitvi agencij, ki imajo sedež v Združenem kraljestvu, upoštevata tudi možnosti boljšega sodelovanja z drugimi agencijami iz iste tematske skupine in uvedbe skupnih služb;

8.  meni, da morajo vse vključene institucije Unije, in sicer Komisija, Parlament in Računsko sodišče, v okviru razprav o novem pristopu za proračun Unije, ki temelji na rezultatih, ter na podlagi doseženega napredka pri izboljšanju tematskega sodelovanja in opravljenega dela agencij v poročilu z naslovom Kako agencije EU in drugi organi prispevajo k strategiji Evropa 2020 in agendi Junckerjeve Komisije? (How do EU agencies and other bodies contribute to the Europe 2020 Strategy and to the Juncker Commission Agenda?) ta tematski pristop upoštevati v letnem postopku razrešnice v skladu s predlogom iz Priloge k tej resoluciji;

9.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da regulativne agencije Unije, ki so pristojne za ocenjevanje tveganja reguliranih proizvodov, zlasti Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Evropska agencija za zdravila (EMA), nimajo finančnih in pravnih sredstev za dobro opravljanje svojih nalog;

Skupni pristop in časovni načrt Komisije

10.  spominja, da so Parlament, Svet in Komisija julija 2012 sprejeli skupni pristop za decentralizirane agencije (v nadaljevanju: skupni pristop), politični dogovor, ki zadeva prihodnje upravljanje in reformo agencij; spominja tudi, da je bil skupni pristop izveden prek časovnega načrta Komisije iz decembra 2012 (v nadaljevanju: časovni načrt);

11.  je seznanjen z drugim poročilom o napredku pri izvajanju skupnega pristopa (COM(2015)0179) in ceni dosežke na številnih področjih za racionalizacijo delovanja teh agencij; odobrava prizadevanja Komisije in agencij ter napredek pri izvajanju časovnega načrta;

12.  ugotavlja, da je večina ukrepov iz časovnega načrta, ki so jih izvedle agencije, prispevala k izboljšanju njihove odgovornosti in preglednosti, kar dodatno dokazuje, da so si agencije zelo prizadevale za izvajanje skupnega pristopa kljub pritisku v zvezi z viri, ter kaže, da so agencije odgovorne, zanesljive in pregledne; na podlagi ugotovitev omrežja agencij EU (v nadaljevanju: omrežje) se tudi seznanja, da je izvajanje ukrepov, predvidenih v skupnem pristopu, učinkovito dokončano;

13.  je kljub temu zaskrbljen, da je imelo izvajanje ukrepov tudi splošen negativen vpliv na učinkovitost agencij ter da je bil na nekaterih področjih rezultat izvajanja znatno povišanje stroškov tako v smislu človeških kot finančnih virov; poleg tega ugotavlja, da so se ti stroški zvišali med izvajanjem ukrepov in se bodo redno zviševali tudi v prihodnje;

14.  je seznanjen z upravnim bremenom agencij, ki je nastalo zaradi izvajanja časovnega načrta, in oddajanjem več nalog, povezanih z zbiranjem in združevanjem podatkov in prispevkov agencij omrežju, v zunanje izvajanje, zlasti kar zadeva proračunski postopek in postopek razrešnice; poziva Komisijo in proračunski organ, naj prepoznata ta prizadevanja, ter v kadrovskem načrtu agencij zagotovita dodatne vire, zlasti v zvezi z nalogami stalnega sekretariata omrežja;

15.  ugotavlja, da je treba v okviru izvajanja novih mehanizmov za izboljšanje postopkov poročanja nehati uporabljati prejšnje mehanizme poročanja, da se preprečijo podvajanje nalog in sistemi dvojnega poročanja ter se s tem doseže večja učinkovitost;

16.  meni, da morajo agencije še naprej v tesnem sodelovanju s Komisijo, Parlamentom in Računskim sodiščem razvijati celovite kazalnike, ki merijo skupne rezultate in učinkovitost njihovih dejavnosti; ugotavlja, da mora biti splošni cilj usklajeno število kazalnikov, ki krepijo preglednost in odgovornost agencij ter podpirajo odločitve proračunskega organa glede dodeljevanja proračunskih sredstev in osebja;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

17.  opozarja, da je načelo enoletnosti poleg enotnosti in ravnotežja eno od treh temeljnih računovodskih načel, ki so nujna za učinkovito izvrševanje proračuna Unije; na podlagi povzetka Računskega sodišča ugotavlja, da je povečana stopnja prenosov odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, v naslednje leto še vedno najpogostejša težava pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki se nanaša na 32 agencij v primerjavi z 28 agencijami v letu 2014; iz povzetka Računskega sodišča ugotavlja tudi, da je še naprej poročalo o teh zadevah v skladu s svojim interno opredeljenim pragom za različne naslove proračunov agencij;

18.  vendar ugotavlja, da so prenosi v naslednje leto zaradi večletne narave operativnih programov agencij lahko pogosto deloma ali povsem upravičeni, ne pomenijo nujno slabosti pri načrtovanju in izvrševanju proračuna ter niso vedno v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti; ugotavlja, da agencije prenose v naslednje leto, ki nastanejo na podlagi teh operativnih programov, v številnih primerih načrtujejo vnaprej in o njih obvestijo Računsko sodišče, s čimer olajšajo izrecno ločevanje med načrtovanimi in nenačrtovanimi prenosi v naslednje leto;

19.  izpostavlja, da je Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) načeloma pristala na pregledno razlikovanje med „načrtovanimi“ in „nenačrtovanimi“ prenosi v naslednje leto, ki ga ta fundacija upošteva že več let; spodbuja omrežje, agencije in Računsko sodišče, naj proučijo, ali bi bilo mogoče oblikovati postopek za razlikovanje med načrtovanimi in nenačrtovanimi prenosi v naslednje leto ter njihovo pregledno sporočanje, do takrat pa je zadeva vključena v finančno uredbo;

20.  poudarja, da stopnja razveljavitev prenosov v naslednje leto kaže na to, ali so agencije ustrezno predvidele svoje finančne potrebe, in je boljši kazalnik dobrega proračunskega načrtovanja kot stopnja prenosov v naslednje leto;

21.  zato poudarja, da je treba določiti jasne opredelitve „načrtovanih in sporočenih“ prenosov v naslednje leto, da se racionalizira poročanje Računskega sodišča o tej zadevi ter organu za podelitev razrešnice omogoči razlikovanje med prenosi v naslednje leto, ki kažejo slabo proračunsko načrtovanje, ter prenosi v naslednje leto, ki so proračunsko orodje za podporo večletnih programov in načrtovanje javnega naročanja;

22.  v zvezi s tem zahteva, da se v naslednjo revizijo finančne uredbe in okvirne finančne uredbe vključi opredelitev „načrtovanih in sporočenih“ prenosov v naslednje leto skupaj z drugimi potrebnimi smernicami; poziva Komisijo, Računsko sodišče in omrežje, naj razpravljajo in predlagajo možne rešitve za to težavo, da bi se racionaliziralo zlasti finančno poslovodenje na področjih večletnega načrtovanja in javnega naročanja;

23.  ugotavlja, da revidirana poročila o izvrševanju proračuna nekaterih agencij niso enako podrobna kot pri večini drugih agencij, kar kaže, da agencije nujno potrebujejo jasne smernice za poročanje o proračunu; priznava, da so agencije, ki so poročale drugače, naloge računovodja oddale v zunanje izvajanje računovodju Komisije in da so podlaga za drugačno raven podrobnosti prakse poročanja Komisije; podpira namero Komisije, da oblikuje smernice za proračunsko poročanje agencij za računovodske izkaze za leto 2016; poziva omrežje in Komisijo, naj organu za podelitev razrešnice poročata o prihodnjem razvoju dogodkov glede te zadeve;

24.  ugotavlja, da agencije na splošno dodeljujejo in izplačujejo nepovratna sredstva v skladu s pravili; poziva agencije, naj izboljšajo svoje upravljanje nepovratnih sredstev in se osredotočijo na merjenje učinkovitosti nepovratnih sredstev, ki so jih podelila;

25.  poziva vse agencije, naj oblikujejo celovit načrt neprekinjenega poslovanja, ki bo obravnaval povezani tveganji proračunske in poslovne nestanovitnosti, ki bi se lahko pojavili zaradi nepričakovanih in resnih dogodkov ali okoliščin;

26.  pozdravlja ugotovitve in priporočila Računskega sodišča iz njegovega posebnega poročila št. 12/2016 o porabi nepovratnih sredstev v agencijah;

Sodelovanje med agencijami in z drugimi institucijami – skupne storitve in sinergije

27.  poudarja prednosti skupnih storitev, ki omogočajo dosledno uporabo upravnih pravil in postopkov za izvajanje, ki se nanašajo na človeške vire in finančna vprašanja, ter potencialno večjo učinkovitost skupnih storitev agencij, zlasti ob upoštevanju zmanjšanja proračuna in osebja, s katerim se agencije soočajo;

28.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da imajo nekatere agencije še vedno dvojni operativni in upravni sedež; meni, da je treba čim prej odpraviti dvojne sedeže, ki ne prinašajo nobene dodatne operativne vrednosti;

29.  na podlagi ugotovitev omrežja priznava, da so si agencije prizadevale preprečiti podvajanje ter zagotoviti zanesljive, točne in lahko dostopne informacije, da bi zagotovile učinkovitost v smislu finančnih in človeških virov; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil rezultat teh prizadevanj spletni katalog skupnih storitev, pri čemer se pričakuje, da bodo v njem sodelovale vse agencije iz omrežja, in sicer z zagotavljanjem in predlaganjem novih storitev ali s povpraševanjem po storitvah prek centralizirane platforme, in pri čemer z januarjem 2017 21 agencij zagotavlja skupaj 184 storitev, ki so na voljo za skupno uporabo, vključno z izmenjavo dokumentacije in sodelovanjem na strokovnih forumih;

30.  poleg tega priznava, da sta Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in Evropska agencija za nadzor ribištva podpisala pilotni projekt „potrditve koncepta“, ki bi lahko služil za proučitev sposobnosti EUIPO, da se drugim agencijam iz omrežja po zelo nizki ceni zagotovi informacijske storitve za pomoč po krizi; se strinja, da ima lahko tak sistem prednosti tako v smislu boljših storitev IKT in nižjih operativnih stroškov kot v smislu močnejšega omrežja in večje zrelosti IKT; poziva omrežje, naj organu za podelitev razrešnice poroča o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi s tem pilotnim projektom;

31.  ugotavlja, da je Evropska agencija za varnost hrane v imenu 20 agencij objavila skupen odprt razpisni postopek, da bi izbrala ponudnika „posredovanja storitev v oblaku“; z zadovoljstvom ugotavlja, da lahko po mnenju Evropske agencije za varnost hrane pogodba, dodeljena septembra 2016, agencijam zagotovi skupni finančni prihranek v višini 2,5 milijona EUR;

32.  priznava, da omrežje zdaj razvija novo orodje za skupno javno naročanje, ki je del področja skupnih storitev v „ekstranetu agencij EU“; z zadovoljstvom ugotavlja, da bo to orodje služilo več agencijam in jih podpiralo ter s tem ustvarilo dodaten vzvod za uporabo skupnega ponudnika zunanjih storitev, kar bo zagotovilo prihranke na področju virov in učinek obsega;

33.  izpostavlja pomen sodelovanja ter izmenjave zamisli in primerov prakse med agencijami prek mreže za bolj smotrno delovanje agencij Unije, ki prispeva k bolj uravnoteženemu vodenju in boljši usklajenosti med njimi; opozarja, da mora mreža prispevati k večji učinkovitosti in ne sme povzročiti dodatnih stroškov in večje birokracije;

34.  pozdravlja vse večjo sistematizacijo sodelovanja med Evropsko fundacijo za usposabljanje in Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja, s čimer se ustvarjajo dodatne sinergije v njunih pristojnostih prek skupnega letnega delovnega programa, zlasti z oblikovanjem skupnega okvira za spremljanje iz Rige in njunim sodelovanjem z Mednarodno organizacijo dela pri pripravi šestih metodoloških vodnikov za predvidevanje znanja in spretnosti ter za usklajevanje orodij in metod;

Upravljanje človeških virov

35.  opozarja, da medinstitucionalni sporazum v odstavku 27(6) poziva k postopnemu zmanjšanju števila osebja za 5 % v vseh institucijah, organih in agencijah, ki bi ga bilo treba izvesti med letoma 2013 in 2017; pozdravlja dejstvo, da je večina agencij že zmanjšala število osebja za 5 % ali več na podlagi svojih zadevnih kadrovskih načrtov za leto 2012;

36.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Komisija poleg zmanjšanja števila osebja za 5 % uvedla še dodaten odvzem osebja agencijam, da bi vzpostavila fond za prerazporeditve, iz katerega bo dodeljevala delovna mesta agencijam, ki imajo nove naloge ali so v zagonski fazi; je zlasti zaskrbljen, da je zaradi dodatnega zmanjševanja osebja izpolnjevanje nalog in letnih delovnih programov agencij vedno težje, zlasti za agencije, ki jih je Komisija uvrstila med „agencije z ustaljenim delovanjem“; poziva Komisijo in proračunski organ, naj zagotovita, da morebitni nadaljnji varčevalni ukrepi ne bodo omejevali sposobnosti agencij, da učinkovito izpolnjujejo svoje mandate; ugotavlja, da je bila v številnih primerih ogrožena zmožnost agencij, da opravljajo svoje naloge, denimo sposobnost Evropske agencije za varnost hrane, da zagotavlja varnost hrane, ali zmožnost Eurofounda, da opravlja nove naloge, povezane z migranti in begunci;

37.  poudarja, da bi moralo geografsko ravnovesje, namreč razmerje med državljanstvom uslužbencev in velikostjo držav članic, ostati pomemben element pri upravljanju virov, zlasti v primeru držav članic, ki so se Uniji pridružile leta 2004 ali pozneje; pozdravlja, da so agencije Unije uspele doseči bolj uravnoteženo sestavo uradnikov iz držav članic, ki so vstopile v Unijo pred letom 2004 in potem; vendar poudarja, da so te države članice še vedno premalo zastopane na višji ravni uprave in vodstvenih položajih, kjer je pričakovan nadaljnji napredek;

38.  je prepričan, da dodatno zmanjševanje osebja poleg 5-odstotnega zmanjševanja, kot določa medinstitucionalni sporazum, načeloma ne sme vplivati na osebje agencij, ki so financirane s pristojbinami industrije in torej ne iz proračuna Unije; poziva Komisijo in proračunski organ, naj v tem smislu razlikujeta med agencijami, ki se v glavnem financirajo iz proračuna Unije, in agencijami, ki se večinoma financirajo s pristojbinami industrije, ki morajo biti sorazmerne s stroški storitev agencij, ter za slednje predlagata drugačen okvir;

39.  ugotavlja, da agencije z izvajanjem projektov in programov, ki jih financira Unija, neposredno sodelujejo pri ustvarjanju delovnih mest po Uniji; poleg tega je seznanjen, da se z različnimi programi financiranja Unije delovna mesta ustvarjajo na zelo različne načine, tudi z uporabo spodbud, kot so plačila premij, kar vodi v veliko neenakost z vidika kakovosti delovnih mest, ki se ustvarijo v Uniji; poziva Komisijo, naj temeljito in celovito oceni učinek skladov, programov in projektov, ki se financirajo iz proračuna Unije, neposredno na ustvarjanje delovnih mest; prosi Komisijo, naj takšno oceno čim prej objavi in jo predstavi Parlamentu;

40.  priznava prizadevanja za vzpostavitev enake zastopanosti obeh spolov med zaposlenimi in člani uprav agencij; poziva agencije, pri katerih kadrovska evidenca še vedno kaže nezadovoljivo ravnotežje med spoloma, naj si še naprej prizadevajo za odpravo tega neravnotežja in o rezultatih čim prej obvestijo organ za podelitev razrešnice;

Navzkrižja interesov in preglednost

41.  na podlagi navedb omrežja ugotavlja, da so vse agencije kot del etičnih smernic za prijavljanje nepravilnosti in v skladu z določbami kadrovskih predpisov že sprejele splošna pravila o prijavljanju nepravilnosti; vseeno z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je le 65 % agencij sprejelo dodatna notranja pravila o prijavljanju nepravilnosti; na podlagi opažanj omrežja priznava, da v primerih, kjer ustrezna pravila še niso sprejeta, postopek poteka, pri čemer je treba pravila še sprejeti; ugotavlja, da v več primerih agencije čakajo na smernice ali prispevek Komisije, preden lahko končajo oblikovanje svojih pravil; poleg tega priznava, da je treba pravila pripraviti in jih začeti izvajati v prvi polovici leta 2017; poziva agencije, ki še niso sprejel internih pravil o prijavljanju nepravilnosti, naj to nemudoma storijo ter s tem tudi okrepijo svojo notranjo politiko o prijavljanju nepravilnosti, da bi spodbudile kulturo preglednosti in odgovornosti na delovnem mestu, naj zaposlene redno obveščajo in usposablja o njihovih dolžnostih in pravicah, zagotavljajo zaščito prijaviteljev nepravilnosti pred povračilnimi ukrepi, pravočasno ukrepajo na podlagi vsebine opozoril prijaviteljev nepravilnosti, pri čemer naj o postopku redno obveščajo tako prijavitelja nepravilnosti kot vse morebitne vpletene osebe, ter naj vzpostavijo kanale za anonimno interno poročanje; poziva agencije, naj organu za podelitev razrešnice letno poročajo o številu primerov prijave nepravilnosti in o ukrepih, ki so jim sledile; poziva agencije in v enaki meri Komisijo, naj zagotovijo potrebne smernice in odobritev, kadar se to zahteva;

42.  ugotavlja, da je 13 od 16 agencij s strokovnimi skupinami, znanstvenimi sveti in znanstvenimi odbori v svojih kadrovskih politikah upoštevalo pomisleke iz preiskave varuha človekovih pravic na lastno pobudo OI/6/2014/NF glede sestave strokovnih skupin Komisije; spodbuja preostale agencije, naj čim prej upoštevajo pomisleke varuha človekovih pravic;

43.  ugotavlja, da je 84 % agencij objavilo življenjepise in izjave o interesih članov upravnega odbora, vodstvenih uslužbencev in notranjih strokovnjakov v primerjavi s 74 % v prejšnjem letu; poleg tega ugotavlja, da 60 % agencij preveri točnost dejstev v predloženih izjavah o interesih strokovnjakov, upravnega odbora in osebja vsaj enkrat na leto; poziva vse agencije, naj sprejmejo stroge smernice za usklajeno politiko preprečevanja in upravljanja navzkrižja interesov ter jo izvajajo v skladu s časovnim načrtom Komisije za ukrepanje na osnovi skupnega pristopa; poziva preostale agencije, ki še niso uvedle takšne politike, naj redno preverjajo izjave, da bi zagotovile potreben javni nadzor in spremljanje upravljanja;

44.  pozdravlja prizadevanja agencij za kar največjo preglednost z objavo izjav o interesih in življenjepisov na svojih spletnih mestih; vseeno ugotavlja, da v več primerih manjkajo nekateri od teh dokumentov; opozarja pa, da v uredbah o ustanovitvi agencij ni ustreznih določb, na podlagi katerih bi bila predložitev takšnih dokumentov obvezna; zato pričakuje, da bo z morebitno revizijo uredb o ustanovitvi zadevnih agencij predpisana obvezna predložitev izjave o interesih in življenjepisa vsakega člana upravnega odbora; poleg tega poziva Komisijo, naj izkoristi sedanjo revizijo finančne uredbe, da bi podobno obravnavala to vprašanje v čim večji meri;

45.  poziva agencije, naj v zvezi s tem sprejmejo dodatne ukrepe za bolj pregledno upravljanje; poudarja, da je stalno in učinkovito notranje spremljanje bistveno za sledenje morebitnim navzkrižjem interesov in njihovo odkrivanje;

46.  ugotavlja, da so agencije pokazale zavezanost preprečevanju, odkrivanju in odvračanju od goljufij oziroma katerih koli drugih nepravilnosti ter v primeru njihovega pojava sprejemajo ustrezne ukrepe; z zadovoljstvom ugotavlja, da je omrežje ustanovilo delovno skupino medagencijskega pravnega omrežja za boj proti goljufijam z namenom okrepitve usklajenih in standardiziranih pristopov k strategijam za boj proti goljufijam med agencijami; na podlagi opažanj omrežja priznava, da je večina agencij navedla, da se je ozaveščenost o preprečevanju goljufij povečala; poleg tega priznava, da so bili govorniki iz Evropskega urada za boj proti goljufijam in/ali Računskega sodišča redno vabljeni v zgoraj omenjeno delovno skupino medagencijskega pravnega omrežja, da bi predstavili stališče svoje institucije ter zagotovili podporo in ozaveščali agencije o težavah, povezanih z goljufijami, ter s tem okrepili in delili dobre prakse;

47.  poudarja, da bi morale imeti vse agencije vzpostavljen nadzor in sprejete smernice kar zadeva pravne stroške, povezane s sodnimi postopki, v katerih so (bile) agencije ena od strani; spodbuja agencije k izmenjavi najboljših praks v zvezi s tem;

48.  poziva agencije, naj razvijejo skupne smernice za dostop javnosti do dokumentov, zlasti kar zadeva pravice intelektualne lastnine;

49.  spodbuja agencije, naj dodatno okrepijo svojo prepoznavnost in še naprej razvijajo različne poti obveščanja, po katerih svoje delo in dejavnosti predstavljajo širši javnosti;

50.  ugotavlja, da so v več agencijah člani upravnega odbora in vodilni kadri objavili izjavo o neobstoju navzkrižij interesov namesto izjave o interesih; poudarja, da člani upravnih odborov in vodilni kadri sami zase ne morejo razglasiti, da niso v položaju navzkrižja interesov; poudarja, da je to že samo po sebi navzkrižje interesov; poziva k neodvisnemu preverjanju izjav o interesih;

Komunikacija in prepoznavnost

51.  ugotavlja, da agencije aktivno obveščajo o svojem delu prek različnih kanalov, zlasti z rednim posodabljanjem svojih spletnih mest, s čimer zagotavljajo informacije in obveščajo o opravljenem delu; ugotavlja tudi, da se družbeni mediji vedno bolj standardno komunikacijsko orodje agencij; ugotavlja, da so dnevi odprtih vrat, usmerjene kampanje in videoposnetki, ki pojasnjujejo osnovno delo agencij, nekatere od dejavnosti, uporabljene pri izobraževanju državljanov in zagotavljanju priložnosti državljanom, da izvedo več o delu agencij in institucij Unije; potrjuje, da se splošne ali posebne dejavnosti odnosov z mediji redno merijo z različnimi kazalniki in da ima vsaka agencija svoj komunikacijski načrt s posebnimi dejavnostmi, prilagojenimi njenim potrebam;

Druge pripombe

52.  ponavlja svoje stališče iz postopkov razrešnice leta 2013 in leta 2014, da je v skladu z dogovorom med Parlamentom, Svetom in Komisijo iz odstavka 54 skupnega pristopa za vse vidike zunanjih revizij, oddanih v zunanje izvajanje, „v celoti odgovorno Evropsko računsko sodišče, ki vodi vse potrebne upravne postopke in postopke v zvezi z javnimi naročili“; poleg tega ponovno poudarja, da se je zaradi novega revizijskega pristopa, ki vključuje revizorje iz zasebnega sektorja, znatno povečalo upravno breme agencij ter da so zaradi časa, porabljenega za javno naročanje in upravljanje revizijskih pogodb, nastali dodatni stroški, ki so dodatno obremenili že tako okrnjene vire agencij; izraža zaskrbljenost zaradi možnega navzkrižja interesov v primerih, ko takšni zasebni revizorji oziroma njihove družbe opravljajo revizorsko ali svetovalno delo pri podjetjih iz zasebnega sektorja, ki imajo očitne poslovne interese v odnosu do agencij Unije; poudarja, da je to težavo nujno rešiti v okviru sedanje revizije finančne uredbe in naknadne revizije okvirne finančne uredbe; poziva vse strani, ki sodelujejo pri teh revizijah, da morajo nujno zagotoviti jasnost glede tega vprašanja, da se bo znatno zmanjšalo preveliko upravno breme in se bo ponovno začel uporabljati najprimernejši pristop sistema javne revizije;

53.  na podlagi povzetka Računskega sodišča ugotavlja, da je referendumsko glasovanje državljanov Združenega kraljestva za izstop iz Unije, ki je potekalo 23. junija 2016, tj. po datumu bilance stanja, navedeno v odstavku „drugo“ v letnih poročilih Evropskega bančnega organa in Evropske agencije za zdravila, ki se nahajata v Londonu skupaj z drugimi prostori Unije v Združenem kraljestvu, kot so informacijski uradi Unije; je seznanjen, da je v tem odstavku pojasnjeno, da so bili zaključna računa in z njima povezana pojasnila obeh agencij pripravljeni na podlagi informacij, ki so bile na voljo na dan podpisa njunih računovodskih izkazov, ko rezultati glasovanja državljanov Združenega kraljestva še niso bili znani in uradna objava glede sprožitve člena 50 Pogodbe o Evropski uniji še ni bila predstavljena; kar zadeva ugotovitve v zvezi s posebnimi posledicami za Evropski bančni organ in Evropsko agencijo za zdravila glede tega vprašanja, se sklicuje na resolucijo z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2015(7) in resolucijo z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2015(8);

54.  ugotavlja, da so bili sočasno in v skladu z načeli iz skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. julija 2012 o decentraliziranih agencijah objavljeni predlogi za revizijo uredb o ustanovitvi treh tristranskih agencij Unije; poudarja, da je pomembno v celoti ohraniti in izboljševati obstoječe tristransko vodenje teh agencij, kar bi zagotovilo dejavno udeležbo nacionalnih organov, evropskih organizacij delodajalcev in evropskih sindikatov pri njihovem vodenju in delovanju; opozarja, da se je število zaposlenih zmanjšalo, in ponovno izraža zaskrbljenost, da bi utegnili dodatni rezi omejiti zmožnost agencij za uresničevanje njihovega poslanstva;

55.  je seznanjen z ocenjevanjem in preverjanjem primernosti štirih agencij Unije, ki poteka v pristojnosti Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL) in bi se moralo začeti decembra 2016, končati pa predvidoma decembra 2017(9); meni, da bi morala ta ocenjevanja prispevati k premišljenim odločitvam Parlamenta glede učinkovitosti in vpliva prispevkov agencij; poudarja tudi, da je treba izkoristiti sinergije pri vseh dejavnostih teh štirih agencij, ki se prekrivajo, ter med agencijami in samo Komisijo, s tem pa preprečiti podvajanje dela;

56.  pozdravlja konkretne rezultate in prožnost vseh agencij, ki delujejo na območju svobode, varnosti in pravice; pozdravlja njihovo prožnost pri prilagajanju na spreminjajoče se politične prednostne naloge in odzivanju na nepredvidene dogodke; obžaluje pa pomanjkanje učinkovitih kazalnikov, ki bi odražali vpliv njihovega dela na notranjo varnost, migracije, upravljanje meja in razvoj temeljnih pravic; pozdravlja prizadevanja več agencij, da bi izboljšale proračunsko upravljanje z optimalnejšo porabo proračuna in boljšim proračunskim načrtovanjem;

57.  pozdravlja zavezanost vseh agencij na področju pravosodja in notranjih zadev nadaljnjemu izboljševanju proračunskih postopkov, hkrati pa poudarja, da bi morala njihova prednostna naloga biti izboljšanje operativne učinkovitosti na terenu in obravnavanje strukturnih vprašanj, ki sta jih ugotovila Računsko sodišče in služba za notranjo revizijo;

58.  priznava, da je bilo v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice ustanovljenih veliko agencij, vendar ponovno opozarja na pomen nalog, ki jih opravljajo, in na njihov neposredni vpliv na življenja državljanov; poudarja, da so bile vse agencije ustanovljene zaradi posebnih potreb; je prepričan, da imajo vse agencije na tem področju delovanja različno in potrebno vlogo, ki prinaša dodano evropsko vrednost;

59.  zahteva, da vse agencije na področju pravosodja in notranjih zadev opredelijo finančne težave, težave z viri oziroma druge težave, ki ovirajo njihovo operativno uspešnost, in da pravočasno zahtevajo njihovo odpravo;

o
o   o

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje agencijam, ki so vključene v ta postopek podelitve razrešnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

PRILOGA: PREDLOG RAZDELITVE AGENCIJ V SKUPINE ZA NAMENE RAZREŠNIC, KI JIH PODELI EP

STALNI ODBORI

AGENCIJE EU

EKONOMSKE IN MONETARNE ZADEVE

EBA, EIOPA, ESMA

ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE

CdT, EU-OSHA, Eurofound, Cedefop, ETF

OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE

EEA, EFSA, ECDC, ECHA, EMA

INDUSTRIJA, RAZISKAVE IN ENERGETIKA

EIT, ACER, BEREC, ENISA, EURATOM, GSA

PROMET IN TURIZEM

EASA, EMSA, ERA

RIBIŠTVO

EFCA

DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

Eurojust, FRA, Frontex, EASO, EMCDDA, CEPOL, eu-LISA, Europol

PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV

EIGE

(1) UL C 449, 1.12.2016.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(4) Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), Evropski azilni podporni urad (EASO), Evropski inštituti za enakost spolov (EIGE), Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), Evropska policijska akademija (CEPOL) (od 1.7.2016: Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL)), Evropski policijski urad (Europol) (od 1.5.2017: Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol)), Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Urad za evropsko pravosodno sodelovanje(Eurojust).
(5) Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).
(6) Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).
(7) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0163.
(8) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0172.
(9) http://ec.europa.eu/smart-regulation/roadmaps/docs/2016_empl_020_evaluation_agencies_en.pdf


Razrešnica za leto 2015: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
PDF 353kWORD 52k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2015 (2016/2189(DEC))
P8_TA(2017)0156A8-0147/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2015 z odgovori agencije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05873/2017 – C8-0075/2017),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev(4), zlasti člena 24,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(5), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0147/2017),

1.  podeli razrešnico direktorju Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2015 (2016/2189(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2015 z odgovori agencije(6),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(7) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05873/2017 – C8-0075/2017),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(8), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev(9), zlasti člena 24,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(10), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0147/2017),

1.  odobri zaključni račun Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2015;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2015 (2016/2189(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0147/2017),

A.  ker je iz računovodskih izkazov Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljevanju: agencija) razvidno, da je končni proračun agencije v proračunskem letu 2015 znašal 11 266 000 EUR, kar je 3,55 % več kot leta 2014; ker celotni proračun agencije izvira iz proračuna Unije;

B.  ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2015 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov agencije za proračunsko leto 2015 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

C.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2014

1.  potrjuje dejstvo, da je agencija:

   uporabila niz smernic za proračunsko načrtovanje, ki jih je razvila in podprla služba Komisije za notranjo revizijo, da bi izboljšala načrtovanje in izvrševanje letnega proračuna, prav tako pa je pripravila posnetke za interno usposabljanje o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju;
   v letno poročilo vključila informacije o trenutnem stanju v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem navzkrižja interesov ter preglednostjo;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

2.  ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2015 znašala 95,09 %, kar je v skladu z načrtovanim ciljem agencije in 0,09 % več kot leta 2014; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 74,88 %, kar je 5,04 % več kot leta 2014;

Obveznosti in prenos v naslednje leto

3.  ugotavlja, da so bila po podatkih iz poročila Računskega sodišča v naslovu III (odhodki za poslovanje) v naslednje leto prenesena sredstva v znesku 1 360 000 EUR (59 %), leta 2014 pa v znesku 1 570 000 EUR (62 %); prav tako ugotavlja, da so bila prenesena sredstva v večji meri povezana z dolgoročno naravo izvajanja Uredbe (EU) št. 1227/2011;

4.  ugotavlja, da so bila po podatkih iz poročila Računskega sodišča v naslovu II (upravni odhodki) v naslednje leto prenesena sredstva v znesku 790 000 EUR (35 %), leta 2014 pa v znesku 980 000 EUR (41 %); je seznanjen s trditvami agencije, da so bila prenesena sredstva povečini povezana s študijami in storitvami, ki niso bile zagotovljene leta 2015;

5.  ugotavlja, da so lahko prenosi v naslednje leto zaradi večletne narave operativnih programov agencij pogosto deloma ali povsem upravičeni in ne pomenijo nujno slabosti pri načrtovanju in izvrševanju proračuna ter tudi niso vedno v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti, zlasti če jih agencija načrtuje in o tem obvesti Računsko sodišče; je seznanjen z dejstvom, da je imela agencija težave pri usklajevanju načela enoletnosti z večletno naravo izvedbenega projekta REMIT;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

6.  ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2015 v agenciji zaposlenih 54 začasnih uslužbencev, 20 pogodbenih uslužbencev, 6 napotenih nacionalnih strokovnjakov, 9 pripravnikov in 6 agencijskih delavcev; ugotavlja tudi, da se kadrovski načrt v letu 2015 ni spremenil;

7.  na podlagi kadrovske analize ugotavlja, da je bilo 67,83 % delovnih mest v agenciji operativnih, 22,89 % je bilo namenjenih upravni podpori in usklajevanju, 9,28 % pa je bilo nevtralnih;

8.  ugotavlja, da se je leta 2015 srečanja zunaj prostorov agencije udeležilo 75 zaposlenih in da so skupni stroški znašali 6 517 EUR (87 EUR na osebo);

Notranje kontrole

9.  ugotavlja, da je agencija izpolnjevala minimalne zahteve za vse standarde notranje kontrole;

10.  ugotavlja, da je agencija ocenila učinkovitost svojih standardov notranje kontrole, da bi ugotovila, na katerih področjih je mogoče v letu 2015 opraviti dodatne izboljšave; potrjuje, da je agencija v skladu s tem nameravala začeti izvajati ustrezne ukrepe; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o izvedenih ukrepih;

Notranja revizija

11.  ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo pred pripravo revizije o postopkih javnih naročil obiskala agencijo; ugotavlja, da bi morala služba za notranjo revizijo to revizijo izvesti v začetku leta 2016; ugotavlja tudi, da bi morala služba za notranjo revizijo v začetku leta 2016 izvesti revizijo v zvezi s polno oceno tveganja in revizijo v zvezi z oceno tveganja na področju IT, na podlagi te ocene pa bi agencija pripravila nov strateški načrt v zvezi z revizijami; z zanimanjem pričakuje podatke o revizijah službe za notranjo revizijo, ki jih bo agencija navedla v poročilu o letnih dejavnostih 2016;

12.  ugotavlja, da je agencija od šestih priporočil, ki jih je služba za notranjo revizijo izdala po reviziji leta 2014 v zvezi z oblikovanjem okvirnih smernic in mnenjem o omrežnih kodeksih, začela izvajati in zaključila dve v letu 2014 in dve v letu 2015; potrjuje, da je agencija nameravala začeti izvajati preostali priporočili leta 2016; ugotavlja, da je bilo leta 2015 zaključeno zadnje odprto priporočilo iz revizije službe za notranjo revizijo v zvezi z načrtovanjem, oblikovanjem proračuna in spremljanjem, ki je potekala leta 2013;

Uspešnost

13.  ugotavlja, da je agencija konec leta 2015 pripravila anketo, s katero so lahko deležniki ocenili njene regulativne dejavnosti, delovne metode in učinkovitost (na primer v zvezi s pravočasnim doseganjem ciljev), preglednost, sodelovanje z deležniki in objave; ugotavlja tudi, da je agencija oktobra 2015 objavila študijo v zvezi z metodološkim predlogom za oceno učinka kodeksov plinskih omrežij in smernic v smislu izvajanja in tržnih učinkov; poziva agencijo, naj o tej zadevi redno obvešča organ za podelitev razrešnice;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

14.  ugotavlja, da je upravni odbor agencije sprejel politiko za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov, ki ga s posebnimi določbami za vodstvo uporablja za uslužbence, pa tudi za upravni odbor, odbor regulatorjev, odbor za pritožbe, delovno skupino predsednikov in podpredsednikov ter vodje projektnih skupin; ugotavlja tudi, da je agencija objavila izjave o navzkrižju interesov na spletnem mestu, a poudarja, da še vedno manjkajo življenjepisi in izjave o interesih nekaterih članov odbora regulatorjev; poziva agencijo, naj te dokumente objavi in javnosti omogoči potreben nadzor nad svojim višjim vodstvom; ugotavlja, da je upravni odbor leta 2016 pri enem od članov odkril morebitno navzkrižje interesov in upošteval ad hoc postopek, ki je predviden za te primere; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice posreduje podrobnejše informacije o tem;

15.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija sprejela strategijo boja proti goljufijam za obdobje 2015–2017, pri kateri se upoštevajo smernice urada OLAF, celotno osebje pa se je udeležilo izobraževanja v zvezi z ozaveščanjem;

16.  ugotavlja, da je država članica gostiteljica 16. junija 2016 sprejela zakon o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja, ki je začel veljati 15. julija 2016; ugotavlja, da je država članica gostiteljica po sprejetju zakona naročila študijo izvedljivosti; opozarja, da je agencija večkrat opomnila državo članico gostiteljico, da bi bilo treba v Ljubljani obvezno ustanoviti evropsko šolo; obžaluje, da evropska šola ni bila ustanovljena, čeprav so pretekla že več kot štiri leta od začetka veljavnosti sporazuma med agencijo in slovensko vlado;

o
o   o

17.  sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 27. aprila 2017(11) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(1) UL C 449, 1.12.2016, str. 17.
(2) UL C 449, 1.12.2016, str. 17.
(3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(4) UL L 211, 14.8.2009, str. 1.
(5) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(6) UL C 449, 1.12.2016, str. 17.
(7) UL C 449, 1.12.2016, str. 17.
(8) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(9) UL L 211, 14.8.2009, str. 1.
(10) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(11) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0155.


Razrešnica za leto 2015: Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Urad BEREC)
PDF 344kWORD 53k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2015 (2016/2190(DEC))
P8_TA(2017)0157

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2015 z odgovori urada(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice upravnemu odboru Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05873/2017 – C8-0076/2017),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada(4), zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(5), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0143/2017),

1.  podeli razrešnico upravnemu odboru Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije glede izvrševanja proračuna organa za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje upravnemu odboru Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o zaključnem računu Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2015 (2016/2190(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2015 z odgovori urada(6),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(7) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. februarja 2017 o podelitvi razrešnice upravnemu odboru Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2015 (05873/2017 – C8-0076/2017),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(8), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada(9), zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(10), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0143/2017),

1.  odobri zaključni račun Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2015;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje upravnemu odboru Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2015 (2016/2190(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2015,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0143/2017),

A.  ker je iz računovodskih izkazov Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: urad) razvidno, da je končni proračun urada v proračunskem letu 2015 znašal 4 017 244 EUR, kar je 3,5 % manj kot leta 2014;

B.  ker je iz računovodskih izkazov urada razvidno, da je celoten prispevek Unije v proračun urada v letu 2015 znašal 3 498 143 EUR, kar je 3,31 % manj kot leta 2014;

C.  ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu urada za proračunsko leto 2015 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov urada za leto 2015 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

D.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2014

1.  potrjuje, da urad:

   od vseh članov upravnega odbora, upravnega vodje in zaposlenih zahteva, naj podajo letne izjave o interesih, in jih objavlja na svojem spletnem mestu, da bi preprečil nasprotja interesov;
   v celoti uresničuje standarda notranje kontrole št. 6 o obvladovanju tveganj in št. 12 o obveščanju in komuniciranju;

je seznanjen, da je služba Komisije za notranjo revizijo zaključila še preostali dve priporočili, ki sta ostali neuresničeni po nadaljnjih ukrepih v zvezi z omejenim pregledom izvajanja standardov notranje kontrole;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

2.  ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2015 znašala 95,65 %, kar je 2,26 % manj kot leta 2014; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobrenih plačil znašala 80,31 %, kar je 4,65 % več kot leta 2014;

3.  je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča, da poročilo o izvrševanju proračuna urada ni enako podrobno kot poročila večine drugih agencij; ugotavlja, da je urad računovodske naloge oddal v izvajanje računovodji Komisije in da so različno podrobna poročila posledica poročevalske prakse Komisije; je seznanjen, da je urad naslednje proračunsko leto pripravljen upoštevati vse smernice o proračunskem poročanju, ki bodo izdane; poziva Računsko sodišče in mrežo agencij EU, naj pripravita skupne smernice za poročanje na osnovi najboljše prakse decentraliziranih agencij;

4.  ugotavlja, da je urad popravil proračuna za leti 2015 in 2016, kar zadeva prispevke nacionalnih regulativnih organov iz držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki leta 2014 niso bili izplačani; ugotavlja, da se o sporazumu EFTA pogajajo Komisija in posamezne države, urad pa tako na ta pogajanja ne more vplivati;

Obveznosti in prenos v naslednje leto

5.  je seznanjen z navedbo iz poročila Računskega sodišča, da je bil znesek obveznosti, prenesenih v naslednje leto, v naslovu II velik in je dosegel 134 228 EUR (44 %), medtem ko je v letu 2014 znašal 91 757 EUR (40 %); ugotavlja, da so ta prenesena sredstva v glavnem posledica storitev, ki so se izvajale še po izteku leta 2015, torej ne gre nujno za pomanjkljivosti pri proračunskem načrtovanju;

Prerazporeditve

6.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je število proračunskih prerazporeditev v letu 2015 zmanjšalo na 17, v primerjavi s 37 v letu 2014; ugotavlja še, da se skupni odhodki v naslovu I (stroški zaposlenih) niso spremenili, v naslovu II (upravni odhodki) so se zmanjšali za 33 %, v naslovu III (odhodki za poslovanje) pa povečali za 13 %; ugotavlja, da so spremembe sestave prvotnega proračuna manjše kot v letu 2014;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

7.  je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča, da je urad podcenil svoje potrebe po strokovnih storitvah pri organizaciji prireditev; ugotavlja, da je bil pri izvajanju štiriletne okvirne pogodbe, podpisane v letu 2013, decembra 2014 dosežen maksimalen znesek; ugotavlja, da urad ni mogel predvideti vseh potreb, saj je na njegovi zadnji plenarni seji v letu 2014 prišlo do nepredvidenih sprememb; meni, da bi moral urad opredeliti način dela s svojimi člani in opazovalci za te seje in tako preprečiti, da bi se takšno stanje ponovilo; poudarja, da se je avgusta 2015 začel postopek javnega naročila za podpis nove okvirne pogodbe in da je urad v vmesnem obdobju te storitve še naprej naročal s plačilnimi nalogi in pogodbami nizke vrednosti (postopek s pogajanji); se strinja z Računskim sodiščem, da bi moral urad objaviti odprt javni razpis, na katerem bi lahko vsi zainteresirani gospodarski subjekti oddali ponudbo; ugotavlja, da je urad v letu 2016 pregledal svoja pravila o oddaji javnih naročil, da bi poenostavil postopek, vključno z uporabo e-javnih razpisov; pozdravlja dejstvo, da je urad že sprejel ukrepe, da bi izboljšal pravila javnega naročanja, in izvedel odprti postopek oddaje javnega naročila, na osnovi katerega je sklenil kaskadno okvirno pogodbo s tremi podjetji, ki se je začela izvajati januarja 2016;

8.  ugotavlja, da je bilo število delovnih mest zmanjšano z 28 konec leta 2014 na 27 konec leta 2015; je seznanjen, da je imel urad dodatne naloge, zaradi česar se je povečala njegova delovna obremenitev, s tem pa tudi težave pri zaposlovanju zaradi menjave strokovnjakov; ugotavlja, da je urad kljub temu deloval nemoteno in uravnoteženo porazdeljeval delo med zaposlenimi;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

9.  ugotavlja, da je urad dnevno vodil javni register dokumentov organa BEREC in svojih dokumentov; z zadovoljstvom ugotavlja, da je na spletnem mestu uvedel posebne razdelke o politiki navzkrižja interesov in nov razdelek z govori predsednika;

10.  ugotavlja, da je urad v letno poročilo vključil podpoglavje o preglednosti, odgovornosti in integriteti; ugotavlja, da je njegovo letno poročilo skladno s smernicami Komisije, ki ne predvidevajo standardnega poglavja o teh temah;

11.  pozdravlja dejstvo, da je urad aktivno sodeloval v de