Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2114(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0310/2017

Predložena besedila :

A8-0310/2017

Razprave :

PV 25/10/2017 - 13
CRE 25/10/2017 - 13

Glasovanja :

PV 26/10/2017 - 10.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0418

Sprejeta besedila
PDF 384kWORD 68k
Četrtek, 26. oktober 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Ekonomske politike euroobmočja
P8_TA(2017)0418A8-0310/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2017 o ekonomskih politikah euroobmočja 2017/2114(INI)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 121(2) in 136 ter Protokolov št. 1 in 2,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2017 o priporočilih za posamezne države za leto 2017 (COM(2017)0500),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. februarja 2017 z naslovom Evropski semester 2017: Ocena napredka pri strukturnih reformah in preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij ter rezultati poglobljenih pregledov v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011 (COM(2017)0090),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Letni pregled rasti za leto 2017 (COM(2016)0725), poročil z naslovoma Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2017 (COM(2016)0728) in Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2017 Komisije in Sveta (COM(2016)0729) ter priporočila Komisije za Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2015)0692),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Za pozitivno fiskalno naravnanost v euroobmočju (COM(2016)0727),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega fiskalnega odbora z naslovom Ocena prihodnje ustrezne fiskalne naravnanosti v euroobmočju z dne 20. junija 2017,

–  ob upoštevanju priložnostnega dokumenta Evropske centralne banke št. 182 iz januarja 2017 z naslovom Fiskalna naravnanost euroobmočja,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. marca 2017 o ekonomski politiki euroobmočja(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. maja 2017 o poglobljenih pregledih in izvajanju priporočil za posamezne države za leto 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2017 o zaključku postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem za dve državi članici ter ekonomski in fiskalni politiki,

–  ob upoštevanju gospodarskih napovedi Komisije za pomlad 2017 iz maja 2017,

–  ob upoštevanju podrobnosti podatkovnega niza Eurostata z dne 31. maja 2017 o realnem BDP na prebivalca, stopnji rasti in skupnih vrednostih;

–  ob upoštevanju statističnih podatkov OECD z dne 30. novembra 2016 o skupnih davčnih prihodkih,

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. zasedanju konference pogodbenic o podnebnih spremembah v Parizu,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(10),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A8-0310/2017),

A.  ker je po napovedih Komisije v letu 2016 stopnja rasti BDP v euroobmočju znašala 1,8 % in naj bi leta 2017 ostala stabilna pri 1,7 %, v celotni EU pa pri 1,9 %, torej bo presegla ravni pred krizo, vendar še vedno ne bo zadostna in bodo obstajale znatne razlike v stopnji rasti v EU; ker je zasebna potrošnja v zadnjih letih glavno gonilo rasti, čeprav se bo v tem letu verjetno nekoliko umirila zaradi začasnega dviga inflacije potrošniških cen, vendar naj bi domače povpraševanje srednjeročno spodbujajo napoved rasti; ker rast v EU ostaja prenizka za ustvarjanje novih delovnih mest v državah članicah in veliko nižja od rasti, ki je predvidena za ves svet;

B.  ker je stopnja brezposelnosti aprila 2017 v euroobmočju znašala 9,3 %, v EU28 pa 7,8 %, kar so najnižje vrednosti od marca 2009 oziroma decembra 2008, vendar je še vedno višja od ravni pred krizo; ker so razlike v stopnji brezposelnosti znotraj EU še vedno precejšnje, in sicer ta znaša od 3,2 % do 23,2 %. ker sta bili stopnji brezposelnosti mladih v euroobmočju in EU28 aprila 2017 še vedno visoki, in sicer sta znašali 18,7% oziroma 16,7%;

C.  ker naj bi javnofinančni primanjkljaj v euroobmočju v letu 2017 znašal 1,4 %, v letu 2018 pa 1,3 %, posamezne države članice pa naj bi bile različno uspešne; ker naj bi javni dolg po napovedih znašal 90,3 % BPD v letu 2017, v letu 2018 pa 89,0 %;

D.  ker je svetovna gospodarska rast še vedno ranljiva, gospodarstvo euroobmočja pa se spopada z večjo negotovostjo ter pomembnimi notranjimi in zunanjimi političnimi izzivi;

E.  ker so zaradi prenizke produktivnosti in svetovne konkurenčnosti EU potrebne socialno uravnotežene strukturne reforme, nadaljnja fiskalna prizadevanja in naložbe v državah članicah, da bi spodbudili trajnostno in vključujočo rast in zaposlovanje ter dosegli navzgor usmerjeno konvergenco z drugimi svetovnimi gospodarstvi in znotraj EU;

F.  ker se je stopnja zaposlenosti leta 2016 v euroobmočju povečala za 1,4 %; ker je stopnja brezposelnosti marca 2017 znašala 9,5 %, kar je manj kot marca 2016, ko je znašala 10,2 %; ker stopnja brezposelnosti kljub nedavnemu izboljšanju še vedno ni dosegla ravni, ki jo je imela pred krizo;

G.  ker se je stopnja zaposlenosti leta 2016 v EU-28 povečala za 1,2 % in je bilo v prvem četrtletju leta 2017 zaposlenih 234,2 milijona ljudi, kar je doslej najvišja zabeležena številka(11); ker precejšnje število delovnih mest, ustvarjenih zaradi gospodarske rasti, prinaša izzive, kot sta nepopolno okrevanje z vidika opravljenih ur in skromna rast produktivnosti; ker lahko ti dejavniki, če bodo trajni, ustvarijo dodaten pritisk na vidike dolgoročne gospodarske rasti in socialno kohezijo v EU(12);

H.  ker je stopnja zaposlenosti žensk v splošnem nižja; ker je stopnja zaposlenosti moških v EU-28 leta 2015 znašala 75,9 %, stopnja zaposlenosti žensk pa 64,3 %;

I.  ker je stopnja brezposelnosti mladih v euroobmočju marca 2017 znašala 19,4 %, marca 2016 pa 21,3 %; ker je brezposelnost mladih še vedno nesprejemljivo visoka; ker je bil delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, leta 2015 še vedno visok in je zajemal 14,8 % oziroma 14 milijonov oseb, starih od 15 do 29 let; ker naj bi mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, stali Unijo na leto 153 milijard EUR (1,21 % BDP) v obliki prejemkov ter izgubljenega zaslužka in neplačanih davkov(13), medtem ko bi skupni ocenjeni stroški vzpostavitve jamstva za mlade v euroobmočju znašali 21 milijard EUR na leto, kar je 0,22 % BDP; ker je za pobudo za zaposlovanje mladih trenutno dodeljena 1 milijarda EUR, ki jo dopolnjuje 1 milijarda EUR iz Evropskega socialnega sklada za obdobje 2017–2020;

J.  ker se je dolgotrajna brezposelnost v EU-28 zmanjšala s 5 % leta 2014 na 4 % leta 2016, vendar ostaja problematična, saj zajema skoraj polovico vseh brezposelnih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja izredno dolgotrajne brezposelnosti, ki je leta 2016 znašala 2,5 %, še vedno 1 % nad stopnjo leta 2008; ker med državami članicami ostajajo velike razlike;

K.  ker se v mnogih državah članicah obseg delovno sposobnega prebivalstva in delovne sile še naprej zmanjšuje, zlasti zaradi nizke rodnosti; ker je zaposljivost žensk, skupaj s stalnim prihodom migrantov, beguncev in prosilcev za azil za države članice priložnost, da obravnavajo to problematiko in okrepijo delovno silo v EU;

L.  ker je eden izmed petih ciljev strategije Evropa 2020 zmanjšati število ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti ali jim to grozi, za najmanj 20 milijonov; ker se revščina zmanjšuje, saj je bilo leta 2015 na pragu revščine in socialne izključenosti 4,8 milijona ljudi manj kot leta 2012; ker številka za leto 2015 še vedno za 1,6 milijona presega številko za leto 2008; ker bilo leta 2012 na pragu revščine in socialne izključenosti 32,2 milijona invalidov; ker je bilo leta 2013 v EU-28 26,5 milijona otrok, ki jim je grozila revščina ali socialna izključenost; ker je stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti v nekaterih državah članicah z 23,7 % še vedno nesprejemljivo visoka; ker poleg tega energijska revščina ostaja tako visoka, da je 11 % prizadetega prebivalstva EU zapadlo v krog ekonomske prikrajšanosti;

M.  ker se razmere na trgu dela in uspešnost med državami članicami močno razlikujejo, čeprav se razlike zmanjšujejo;

N.  ker se z digitalno revolucijo trga dela vse bolj širijo nove oblike zaposlitve in dela;

1.  pozdravlja izboljšano delovanje evropskega gospodarstva, ki raste na vse širši podlagi, podprto z zmerno rastjo BDP, ki presega raven pred krizo, in stopnjami brezposelnosti, ki so kljub upadanju še vedno visoke; meni, da je pozitiven trend rezultat politik v preteklih letih; vendar ugotavlja, da je zmerno okrevanje še vedno ranljivo in neenakomerno znotraj družbe in po regijah, medtem ko razvoj BDP na prebivalca skoraj stagnira; obžaluje, da je gospodarski razvoj še vedno obremenjen s posledicami krize; ugotavlja, da so kljub znatnemu napredku ravni dolga v številnih državah članicah še vedno nad pragom, ki je določen v Paktu za stabilnost in rast;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da BDP in rast produktivnosti ne dosegata vsega svojega potenciala, poudarja, da zato ne bi smelo biti samozadovoljstva, ter meni, da so za to zmerno okrevanje potrebna neutrudna prizadevanja, če želimo doseči večjo odpornost in srednje- do dolgoročno vzdržnost s pomočjo rasti in zaposlovanja;

3.  ugotavlja, da ima Evropa neizkoriščen gospodarski potencial, saj rast in zaposlovanje napredujeta neenakomerno; poudarja, da je to posledica različne uspešnosti gospodarstev držav članic; poudarja, da bi se lahko z izvedbo socialno uravnoteženih strukturnih reform in večjimi zasebnimi in javnimi naložbami v državah članicah in na ravni EU rast povečala vsaj za 1 %; opozarja, da bi moralo usklajevanje ekonomske in socialne politike kot prispevek k zagotavljanju konvergence in stabilnosti v EU še naprej biti glavna prednostna naloga evropskega semestra;

4.  meni, da bi bila za vzdrževanje okrevanja v EU in euroobmočju na daljši rok potrebna tudi višja stopnja navzgor usmerjene konvergence in splošne konkurenčnosti; meni, da so obstoječi gospodarski in zaposlitveni kazalniki bistveni za zagotovitev trajnostne in vključujoče rasti;

5.  meni, da je treba za uresničitev tega izboljšati strukturne pogoje za rast; je prepričan, da bi se morala potencialna rast vseh držav članic dolgoročno povečati na vsaj 3 %; s tem namenom je treba večji poudarek nameniti ekonomski konvergenci, pri čemer bi z določitvijo jasnih meril o tem, kako izboljšati potencialno rast držav članic, lahko dobili potrebne smernice za ukrepe politike; opozarja, da bi bilo treba pri takšnem rednem določanju meril ustrezno upoštevati posamezne strukturne prednosti in slabosti držav članic ter si prizadevati za vključujočo in trajnostno rast, pri tem pa vključiti področja, kot so digitalno gospodarstvo, sektor storitev, energetski trg, pa tudi kakovost javnih storitev, pogoje za naložbe ter vključujoč značaj in pripravljenost izobraževalnih sistemov;

6.  poudarja, da bi s tem dopolnili sedanja prizadevanja za izboljšanje kakovosti in upravljanja nacionalnih proračunov, in sicer z obravnavo vzvodov za rast, ki so v skladu s fiskalnimi pravili Unije in ob popolnem spoštovanju njene obstoječe klavzule prožnosti;

Strukturna politika

7.  meni, da je treba zaradi neenakomerne rasti in stanja zaposlenosti v euroobmočju bolje usklajevati ekonomske politike, zlasti z večjo in skladno nacionalno odgovornostjo in pravilnim izvajanjem priporočil za posamezne države, med drugim tudi zaradi spodbujanja navzgor usmerjene konvergence, tudi z boljšim izvajanjem in izpolnjevanjem zakonodaje EU; poudarja, da morajo reforme ustrezno upoštevati posebne razmere in izzive v vsaki državi članici; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost med strukturnimi reformami in porabo sredstev EU; v zvezi s tem opozarja tudi na pomen tehnične pomoči za države članice pri gradnji zmogljivosti in zbliževanju in da bi partnerski pristop lahko zagotovil večjo odgovornost za rezultat izvajanja priporočil za posamezne države;

8.   ugotavlja, da brezposelnost mladih v državah euroobmočja ostaja previsoka, in poudarja, da povečana in trajna brezposelnost mladih pomeni dolgoročno strukturno tveganje; se strinja, da je obravnavanje posledic krize, od dolgoročne brezposelnosti, zaposlitve, ki ne izkorišča vseh spretnost in sposobnosti, in starajočih se družb, do visokih stopenj zasebnega in javnega dolga, še vedno nujna prednostna naloga, ki zahteva izvajanje trajnostnih in vključujočih reform;

9.  meni, da posledice krize, kot je visoka raven zadolženosti in brezposelnosti v nekaterih gospodarskih panogah, še vedno ovirajo trajnostno rast in pomenijo možna negativna tveganja; poziva države članice, naj zmanjšajo previsoke ravni zadolženosti; v zvezi s tem je zaskrbljen, da bi lahko vztrajno visoka raven slabih posojil v nekaterih državah članicah pomembno vplivala na druge države članice in da bi do učinkov prelivanja prišlo tudi med bankami in državami, kar bi pomenilo tveganje za finančno stabilnost v Evropi; ugotavlja, da so se kapitalski blažilniki v finančnem sektorju okrepili, medtem ko nizka donosnost skupaj z visokimi ravnmi slabih posojil še vedno predstavlja izziv; je prepričan, da bi lahko strategija EU za vprašanje slabih posojil nudila celovitejšo rešitev z mešanico dopolnjujočih se ukrepov na nacionalni in po potrebi tudi evropski ravni;

10.  meni, da so za spodbujanje produktivnosti, cenovne in necenovne konkurenčnosti, naložb in zaposlovanja v euroobmočju potrebne reforme in pobude za izboljšanje poslovnega okolja; meni, da so potrebna dodatna prizadevanja za povečanje dostopa MSP do finančnih sredstev, kar je ključni dejavnik, ki podjetja spodbuja k inovacijam in širitvi; v zvezi s tem poudarja pomen v prihodnost usmerjenih reform, ki so prilagojene strani ponudbe in povpraševanja;

11.  meni, da dobro delujoči in produktivni trgi dela v kombinaciji z ustrezno stopnjo socialne zaščite in ustreznim dialogom pomagajo povečati zaposlovanje in zagotoviti trajnostno rast; poudarja pomen ohranjanja visokih stopenj zaposlenosti, kjer so že bile dosežene; ugotavlja, da tudi pomanjkanje znanj in spretnosti, staranje družbe in številni drugi izzivi ovirajo nadaljnjo rast zaposlovanja in zmanjševanje stopenj brezposelnosti v državah članicah;

12.  poudarja pomen odgovornega in rasti naklonjenega usklajevanja plač, ki zagotavlja soliden življenjski standard in ki je v skladu s produktivnostjo in upošteva konkurenčnost; je seznanjen z dejstvom, da bo rast plač glede na napovedi razmeroma skromna; meni, da bi morala biti rast produktivnosti prednostni cilj strukturnih reform; se strinja s Komisijo, da obstaja možnost za povečanje plač, kar bi lahko imelo pozitivne učinke na skupno porabo;

13.  poudarja, da bi morala raven obdavčitve tudi podpirati konkurenčnost, naložbe in ustvarjanja delovnih mest; poziva k reformam na področju obdavčenja, da bi izboljšali pobiranje davkov, preprečili izogibanje davkom, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje, rešili vprašanje visoke davčne obremenitve dela v Evropi in hkrati zagotovili trajnost sistemov socialne zaščite; meni, da bi znižanje davčne obremenitve dela povečalo zaposlovanje in spodbudilo rast; poudarja, da lahko fiskalne spodbude, kjer je to mogoče, tudi prek nižjih davkov, podprejo domače povpraševanje, socialno varnost ter zagotavljanje naložb in delovne sile;

Naložbe

14.  se strinja, da je treba gospodarski vzpon podpreti z javnimi in zasebnimi naložbami, zlasti v inovacije, in ugotavlja, da je v euroobmočju še vedno prisotna naložbena vrzel; pozdravlja dejstvo, da so v nekaterih državah članicah naložbe že presegle raven pred krizo, in obžaluje, da v drugih državah članicah še vedno zaostajajo ali še niso dosegle potrebne hitrosti; poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za obravnavo „naložbene vrzeli“, ki se je povečevala vse od izbruha krize;

15.  meni, da bi z reformami, ki bi odpravile ozka grla za zasebne in javne naložbe, omogočili takojšnjo podporo gospodarski dejavnosti in obenem pomagali ustvariti pogoje za dolgoročno trajnostno rast; poudarja, da bi naložbe v izobraževanje, inovacije ter raziskave in razvoj omogočile boljše prilagajanje gospodarstvu znanja; poudarja tudi, da je dokončanje unije kapitalskih trgov ključni dejavnik za privabljanje in povečanje naložb ter izboljšanje financiranja rasti in delovnih mest;

16.  meni, da so raziskave, tehnologija in izobraževanje lahko ključnega pomena za dolgoročni gospodarski razvoj euroobmočja; poudarja razlike med državami članicami v naložbah v ta področja in izpostavlja, da bi naložbe prispevale k razvoju inovacij in omogočile boljše prilagajanje gospodarstvu znanja v skladu s strategijo Evropa 2020;

17.  pozdravlja, da bo pravočasen sporazum o revidiranem Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI) pripomogel k izboljšanju učinkovitosti tega instrumenta in odpravljanju pomanjkljivosti, ki so se doslej pojavile pri izvajanju, tako da bo pomagal financirati več projektov, ki imajo velik potencial, pri tem pa zagotovil strogo izvrševanje dodatnosti, ter da bo povečal geografsko pokritost in izkoriščenost, s čimer bi podprli naložbe, ki se sicer ne bi uresničile;

18.  je seznanjen, da imajo evropski strukturni in investicijski skladi v primerjavi z EFSI drugačne cilje in da so zato še vedno zelo pomembni, tudi za podporo trajnostnim strukturnim reformam;

19.  poudarja, da lahko popolnoma delujoča unija kapitalskih trgov dolgoročno zagotavlja nove vire financiranja za MSP, ki dopolnjujejo vire iz bančnega sektorja, poudarja, da so MSP hrbtenica evropskega gospodarstva, zato meni, da bi moralo biti povečanje njihovega dostopa do financiranja in odpravljanje poslovne negotovosti v zvezi z njihovimi dejavnostmi ena od prednostnih nalog, da bi izboljšali konkurenčnost v euroobmočju; poudarja, da je treba zmanjšati birokracijo, racionalizirati vladne službe in jih narediti bolj učinkovite;

Fiskalne politike

20.  meni, da ima preudarna in daljnovidna fiskalna politika temeljno vlogo za stabilnost euroobmočja in Unije kot celote; poudarja, da so tesno usklajevanje fiskalnih politik, pravilno izvajanje in spoštovanje pravil Unije, vključno s popolnim spoštovanjem njenih obstoječih določb o prožnosti, na tem področju pravni pogoj in bistvenega pomena za ustrezno delovanje gospodarske in monetarne unije;

21.  v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da se javne finance izboljšujejo ob napovedi, da se bodo državni primanjkljaji v euroobmočju zmanjšali; vendar se morajo nadaljevati prizadevanja za zmanjšanje davčnega bremena in spodbujati je treba gospodarsko rast, da bi preprečili, da bodo države članice občutljive za zunanje pretrese;

22.  se strinja s Komisijo, da je državni dolg v nekaterih državah članicah še vedno visok in da je treba zagotoviti vzdržnost javnih financ, hkrati pa spodbujati gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest; v zvezi s tem opozarja, da so plačila nizkih obresti, prilagojene monetarne politike, enkratni ukrepi in drugi dejavniki, ki lajšajo sedanje breme dolgov, samo začasni in da je treba javne finance narediti trajnostne, pri tem pa upoštevati tudi prihodnje obveznosti in si za cilj postaviti dolgoročno rast; poudarja, da obstaja možnost zvišanja stroškov servisiranja dolga; poudarja pomen zniževanja splošnih ravni dolga;

23.  poudarja, da morajo fiskalne naravnanosti na nacionalni ravni in ravni euroobmočja s kratkoročno makroekonomsko stabilizacijo uravnotežiti dolgoročno vzdržnost javnih financ povsem v skladu s Paktom za stabilnost in rast, ob upoštevanju njegovih določb v zvezi s prožnostjo;

24.  ugotavlja, da je sedanja skupna fiskalna naravnanost za euro v letu 2016 ostala na splošno nevtralna in naj bi to ostala tudi v letu 2017; opozarja, da je Komisija v svojem sporočilu iz leta 2016 pozvala k pozitivni fiskalni naravnanosti, euroskupina pa se je po ugotovitvi, da je splošno nevtralna proračunska naravnanost v letu 2017 dosegla ustrezno ravnotežje, poudarila pomembnost doseganja takšnega ravnotežja med potrebo po zagotovitvi trajnosti in potrebo po spodbujanju naložb za okrepitev okrevanje, s čimer bi prispevali k bolj uravnoteženi mešanici politik; v zvezi s tem se je seznanil s prvo oceno možne fiskalne naravnanosti, ustrezne za euroobmočje, ki jo je dne 20. junija 2017 opravil neodvisni Evropski fiskalni odbor, poziva Komisijo in države članice, naj predvidijo fiskalno naravnanost, ki bo primerna glede na ustrezne okoliščine;

25.  vendar poudarja, da bi skupni vidik moral upoštevati raznolikost razmer v državah članicah in potrebe po različnih fiskalnih politikah, ki so potrebne v posameznih državah članicah; poudarja, da pojem skupne fiskalne naravnanosti ne pomeni, da se presežki in primanjkljaji v različnih državah članicah medsebojno izravnavajo;

Priporočila za posamezne države

26.  ugotavlja, da so države članice sčasoma dosegle vsaj določen napredek pri dveh tretjinah priporočil iz leta 2016; vseeno meni, da je izvajanje priporočil za posamezne države še vedno v zaostanku in zato ovira proces konvergence v euroobmočju; meni, da so države članice odgovorne za posledice neizvajanja priporočil za posamezne države in zato pričakuje večjo zavezo držav članic k sprejetju potrebnih ukrepov politike na podlagi dogovorjenih priporočil;

27.  priznava, da so države članice napredovale pri izvajanju priporočil za posamezne države na področju fiskalne politike in aktivnih politik trga dela, a na področjih, kot je konkurenčnost storitev in poslovnega okolja, ni bilo zadosti napredka; pričakuje večjo zavezanost držav članic, da bodo na podlagi priporočil za posamezne države sprejele potrebne ukrepe v politikah, ki jih je nujno treba začeti izvajati za odpravo neravnotežij v euroobmočju;

28.  pozdravlja priporočilo Komisije, naj se za več držav članic zaključijo postopki v zvezi s čezmernim primanjkljajem; pozdravlja pretekla in sedanja fiskalna in reformna prizadevanja, zaradi katerih so države članice lahko izstopile iz tega postopka, a vztraja, da si bo treba še naprej prizadevati za dolgoročno vzdržne javne finance, obenem pa spodbujati rast in delovna mesta; poziva Komisijo naj dosledno izvaja pravila Pakta za stabilnost in rast in tako zagotovi, da se bo pravilno izvajal;

29.  ugotavlja, da se 12 držav članic spopada z različno hudimi makroekonomskimi neravnotežji različnih vrst, v šestih državah članicah pa so celo čezmerna; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da za zdaj ni nobenega razloga za pospešitev postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji v kateri koli državi članici;

30.  opozarja, da je postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji namenjen preprečevanju neravnotežij znotraj držav članic, da bi preprečili negativne vplive na druge države članice;

31.  zato meni, da je zelo pomembno, da vse države članice v politikah sprejmejo potrebne ukrepe za odpravljanje makroekonomskih neravnotežij, zlasti visoke ravni zadolženosti, presežkov na tekočih računih in neravnotežjem v konkurenčnosti, in se zavežejo socialno uravnoteženim in vključujočim strukturnim reformam, s katerimi bo zagotovljena gospodarska vzdržnost posameznih držav članic in s tem skupna konkurenčnost in odpornost evropskega gospodarstva;

Sektorski prispevki za poročilo o ekonomskih politikah euroobmočja

Zaposlovanje in socialne politike

32.  meni, da si je treba nenehno prizadevati za ravnotežje med gospodarsko in socialno razsežnostjo procesa evropskega semestra ter spodbujati socialno in gospodarsko uravnotežene strukturne reforme za zmanjševanje neenakosti in spodbujanje dostojnih delovnih mest, kar bo pripomoglo h kakovostnim zaposlitvam, trajnostni rasti in socialnim naložbam; podpira uporabo pregleda socialnih kazalnikov v okviru evropskega semestra; poziva, naj se v priporočilih za posamezne države nameni večja pozornost strukturnim neravnovesjem na trgu dela;

33.  ponovno poziva, naj bodo trije novi glavni zaposlitveni kazalniki izenačeni z obstoječimi ekonomskimi kazalniki, da bodo notranja neravnotežja bolje ovrednotena in strukturne reforme učinkovitejše; predlaga, naj se v priporočila za posamezne države vključi nekaznovalen postopek za spremljanje socialnih neravnovesij, da bi preprečili tekmovanje v zniževanju socialnih standardov ter socialne in zaposlitvene kazalnike učinkovito izkoristili pri makroekonomskem nadzoru; ugotavlja, da se je neenakost povečala v približno desetih državah članicah in da je to eden glavnih socialnoekonomskih izzivov v EU(14);

34.  poudarja, da morajo družbeno in gospodarsko odgovorne reforme temeljiti na solidarnosti, vključevanju in socialni pravičnosti; poudarja, da bi bilo treba pri reformah upoštevati tudi trajno podporo socialnemu in gospodarskemu okrevanju, ustvarjati kakovostna delovna mesta, spodbujati socialno in teritorialno kohezijo, ščititi ranljive skupine in izboljševati življenjski standard vseh državljanov;

35.  meni, da mora proces evropskega semestra pomagati reševati tako obstoječe kot novonastajajoče socialne izzive, tako da bi večjo gospodarsko učinkovitost povezali s socialno bolj povezano Evropsko unijo; glede tega priznava, da je treba oceniti socialni učinek evropskih politik;

36.  poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna sredstva za boj proti brezposelnosti mladih, ki je v EU še vedno nesprejemljivo visoka, in naj pobudo za zaposlovanje mladih izvaja še po koncu sedanjega večletnega finančnega okvira ter izboljša njeno delovanje in izvajanje, pri tem pa upošteva najnovejše ugotovitve iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o zaposlovanju mladih in uporabi pobude za zaposlovanje mladih; poziva države članice, naj izvajajo priporočila Evropskega računskega sodišča ter zagotovijo, da bo jamstvo za mlade popolnoma dostopno; obžaluje prerazporeditve sredstev iz Evropskega socialnega sklada, vključno s pobudo za zaposlovanje mladih, za Evropsko solidarnostno enoto, ki bi jo bilo treba namesto tega financirati z vsemi finančnimi sredstvi, ki so na voljo v okviru obstoječe uredbe o večletnem finančnem okviru; poudarja, da je treba ustvarjena delovna mesta oceniti kvalitativno in kvantitativno; poudarja, da sredstva EU ne bi smela nadomeščati državne socialne pomoči;

37.  poudarja, da bi bilo treba na nacionalni, regionalni in lokalni ravni okrepiti izvajanje jamstva za mlade, ter poudarja, da je jamstvo pomembno pri prehod iz šolanja v zaposlitev; opozarja, da je treba nameniti posebno pozornost mladim ženskam in dekletom, ki bi lahko pri iskanju kakovostne zaposlitvene ponudbe, nadaljnjega izobraževanja, vajeništva ali pripravništva naletele na ovire, povezane s spolom; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo jamstvo za mlade zares prišlo do mladih, ki doživljajo večplastno izključenost in so skrajno revni;

38.  poziva države članice, naj izvajajo predloge iz priporočila Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(15);

39.  meni, da bi bilo treba obseg, učinkovitost in uspešnost aktivne in vzdržne politike trga dela povečati s primernimi in ustreznimi finančnimi sredstvi ter da bi morala biti usmerjena v varstvo okolja, zaščito delodajalcev in delavcev ter varstvo zdravja in potrošnikov; meni, da bi se bilo treba spoprijeti s pojavom revščine zaposlenih;

40.  obžaluje, da je Komisija v svojem svežnju ocen in priporočil spregledala socialno gospodarstvo; poudarja, da sta v tem sektorju dva milijona podjetij, ki zaposlujejo več kot 14 milijonov ljudi in prispevajo k doseganju ciljev za leto 2020; poziva Komisijo in države članice, naj z evropskim akcijskim načrtom za socialno gospodarstvo izboljšajo priznavanje in prepoznavnost socialnih podjetij; meni, da nepriznavanje neugodno vpliva na dostop teh podjetij do financiranja; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za evropski statut za združenja, fundacije in vzajemne družbe;

41.  znova poziva, da je treba podpreti in okrepiti socialni dialog, kolektivna pogajanja in položaj delavcev v sistemu določanja plač, kar je vse bistvenega pomena za doseganje visoke ravni delovnih pogojev; poudarja, da imajo standardi delovnega prava in visoki socialni standardi odločilno vlogo v socialnem tržnem gospodarstvu, podpiranju dohodkov in spodbujanju naložb v zmogljivosti; poudarja, da mora pravo EU spoštovati pravice in svoboščine sindikatov ter kolektivne pogodbe v skladu s prakso držav članic, hkrati pa skrbeti za enako obravnavanje pri zaposlitvi in poklicih;

42.  poziva Komisijo, naj na podlagi resolucije Parlamenta oblikuje ambiciozne predloge za močan evropski steber socialnih pravic in popolno uresničevanje socialnih ciljev temeljnih pogodb, da bi izboljšali življenjske in delovne razmere vseh ljudi in vsem zagotovili dobre priložnosti;

43.  svari pred zmanjševanjem razmerja med stroški dela in dodano vrednostjo v EU, širjenjem neenakosti na področju plač in dohodkov ter večanjem revščine zaposlenih; želi spomniti, da Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948 in statut Mednarodne organizacije dela iz leta 1919 določata, da je treba delavcu s plačo omogočiti preživetje, ter da iz vseh deklaracij o človekovih pravicah izhaja, da bi morala plača zadostovati za preživljanje družine;

44.  poudarja, da bi morale plače delavcem omogočati, da zadovoljijo svoje potrebe in potrebe svoje družine, ter da bi moral vsak delavec v Evropski uniji prejemati zajamčeno plačo, s katero bi lahko zadovoljil osnovne potrebe, kot so hrana, stanovanje in oblačila, pa tudi kril stroške zdravstvenega varstva, izobraževanja, prevoza in rekreacije, nekaj pa prihranil za nepredvidene dogodke, kot so bolezni in nesreče; poudarja, da je to dostojen življenjski standard, ki bi ga morala zajamčena plača zagotavljati delavcem v EU in njihovim družinam;

45.  poziva Komisijo, naj pripravi študijo o tem, kako opredeliti zajamčeno plačo in kako jo meriti, da bi jo socialni partnerji uporabljali kot referenco in bi pomagala izmenjevati primere dobre prakse;

46.  opozarja, da dostojne plače niso pomembne le za socialno kohezijo, temveč tudi za ohranjanje močnega gospodarstva in produktivne delovne sile; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za izboljšanje kakovosti delovnih mest in zmanjšanje razpršenosti plač;

47.  poudarja, da je treba na evropski ravni nenehno izboljševati usklajevanje sistemov socialne varnosti, za katere so odgovorne države članice; poudarja, da je treba nujno poskrbeti za vzdržnost in pravičnost sistemov socialne varnosti, saj so to osrednji stebri evropskega socialnega modela; poudarja, da so primerne, vzdržne pokojnine univerzalna pravica; poziva države članice, naj glede na nenehne demografske spremembe zagotovijo ustrezne in vzdržne pokojnine; poudarja, da bi morali pokojninski sistemi zagotavljati ustrezno pokojnino, ki bi presegala prag revščine in upokojencem omogočala, da ohranijo primeren življenjski standard; meni, da je zvišanje splošne stopnje zaposlenosti in števila dostojnih delovnih mest, ki bi bila na voljo vsem starostnim skupinam, ter izboljšanje delovnih in zaposlitvenih pogojev najboljši način za zagotovitev vzdržnih, varnih in ustreznih pokojnin za ženske in moške; poudarja, da ostajajo razlike v pokojninah med spoloma še naprej velike in imajo negativne socialne in gospodarske posledice; v zvezi s tem poudarja, da je za boj proti razliki v plačah med spoloma ter revščini v starosti pomembno nadaljnje vključevanje žensk na trg dela in drugi primerni ukrepi; meni, da bi morale reforme pokojninskih sistemov in še posebej upokojitvena starost odražati trende na trgih dela, rodnost, razmere na zdravstvenem področju in blaginjo, delovne pogoje in stopnjo ekonomske odvisnosti;

48.  meni, da je treba pri teh reformah upoštevati tudi položaj milijonov delavcev v Evropi, zlasti žensk, mladine in samozaposlenih, ki se spoprijemajo z negotovo zaposlitvijo, obdobji neželene brezposelnosti in krajšanjem delovnega časa;

49.  poziva Komisijo, naj še naprej namenja posebno pozornost izboljšanju storitev otroškega varstva in ureditvam za prilagodljiv delovni čas, potrebam starajočih se moških in žensk in drugih vzdrževanih družinskih članov, kar zadeva dolgoročno oskrbo;

50.  poudarja, da lahko nezadostne in neustrezno usmerjene naložbe v razvoj znanja in spretnosti ter vseživljenjsko učenje, zlasti v digitalne spretnosti in programiranje ter drugo znanje in spretnosti, ki so potrebne v rastočih sektorjih, kot je zeleno gospodarstvo, oslabijo konkurenčni položaj Unije; poziva države članice, naj poskrbijo za boljšo izmenjavo znanja, za dobro prakso in sodelovanje na ravni EU, da bi s posodobitvijo kvalifikacij ter ustreznih programov izobraževanja in usposabljanja in učnih načrtov podprle spodbujanje razvoja znanja in spretnosti; ugotavlja, kako pomembni so znanje in spretnosti ter kompetence, pridobljene v neformalnem in priložnostnem učnem okolju; zato poudarja, da je treba oblikovati sistem potrjevanja neformalnih in priložnostnih oblik znanja, zlasti znanja, pridobljenega v prostovoljnih dejavnostih;

51.  meni, da je treba za odpravo pomanjkanja spretnosti ter neusklajenosti med njihovo ponudbo in povpraševanjem bolje uskladiti spretnosti in izboljšati vzajemno priznavanje kvalifikacij; poudarja, da lahko pri tem pomembno vlogo opravijo poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vajeništvo; poziva Komisijo, naj razvije vseevropsko orodje za napoved potrebnega znanja in spretnosti, vključno s tistimi, ki so potrebni v rastočih sektorjih; meni, da morajo biti polno vključeni vsi deležniki na trgu dela, da bi lahko predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih;

52.  poziva Komisijo, naj vzpostavi vse ustrezne mehanizme za večjo mobilnost mladih, vključno z vajeništvom; poziva države članice, naj podpirajo vajeništvo in dodobra izkoristijo sredstva Erasmus+, ki so na voljo za vajence, da bi zagotovile kakovost in privlačnost tovrstnega usposabljanja; poziva k boljšemu izvajanju uredbe o mreži EURES; poudarja, da bi boljše sodelovanje med javnimi upravami in deležniki na lokalni ravni in boljša sinergija med ravnmi upravljanja povečala domet in učinek programov;

53.  meni, da bi bilo treba izboljšati dostop do izobraževanja in njegovo kakovost; želi opomniti, da je naloga držav članic zagotavljati dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ne glede na potrebe na trgu dela v EU; ugotavlja, da si morajo številne države članice bolj prizadevati za izobraževanje delovne sile, vključno z možnostmi izobraževanja odraslih in poklicnega usposabljanja; posebej poudarja vseživljenjsko učenje, tudi za ženske, saj je priložnost za prekvalifikacijo na nenehno spreminjajočem se trgu dela; poziva k bolj usmerjenemu spodbujanju deklet k predmetom s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi odpravili obstoječe stereotipe o izobraževanju in odpravili dolgoročne razlike v zaposlenosti, plačah in pokojninah med spoloma;

54.  poudarja, da je treba vlagati v ljudi čim bolj zgodaj v življenjskem ciklu, da bi že od mladih let zmanjševali neenakost in spodbujali socialno vključevanje; zato poziva, naj se dostop do kakovostnega, vključujočega in cenovno dostopnega predšolskega varstva in vzgoje omogoči vsem otrokom v vseh državah članicah; poudarja tudi, da se je treba v šoli boriti proti stereotipom že pri mladih, in sicer s spodbujanjem enakosti med spoloma na vseh ravneh izobraževanja; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo priporočilo v zvezi z vlaganjem v otroke in naj skrbno spremljajo napredek; poleg tega jih poziva, naj oblikujejo in uvajajo pobude, kot je jamstvo za otroke, s katerimi bodo otroke postavile v središče obstoječih politik za boj proti revščini;

55.  poudarja, da se bo trg dela v prihodnosti zaradi razvoja umetne inteligence korenito spremenil; poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo instrumente in pobude za zgodnje, začetno in nadaljnje izobraževanje, da bi v sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujali pridobivanje veščin na tem področju;

56.  zato poziva razmisleku o ureditvah za prožno varnost v posvetovanju s socialnimi partnerji, vključno z delom na daljavo in gibljivim delovnim časom, s čimer bi prispevali k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

57.  poudarja, da je treba vlagati v človeški kapital, ki je dejavnik rasti in gonilo konkurenčnosti in razvoja;

58.  poudarja, da sta boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter okrepljena enakost spolov nujna za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela; poudarja, da je za okrepitev gospodarske vloge žensk ključnega pomena, da se trg dela in mreža socialne varnosti preoblikujeta in prilagodita tako, da bosta upoštevala življenjski cikel žensk;

59.  pozdravlja predlog direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja kot pozitiven prvi korak k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja moških in žensk, ki skrbijo za svoje otroke in druge vzdrževane družinske člane, in k povečanju udeležbe žensk na trgu dela; vztraja, da je za doseganje teh ciljev poglavitno zagotavljanje ustreznega plačila ter močne socialne varnosti in zaščite;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo preobrazbene politike ter naj vlagajo v kampanje ozaveščanja, da bi premagali stereotipe o spolih in spodbudili enakopravnejšo delitev skrbi za družino in dela v gospodinjstvu, pri čemer naj bosta pozornosti deležni tudi pravica in potreba moških, da prevzamejo odgovornosti, povezane s skrbjo za druge, ne da bi bili za to stigmatizirani ali kaznovani;

61.  poziva države članice, naj v skladu s 27. členom Evropske socialne listine uvedejo proaktivne politike ter pripravijo ustrezne naložbe, prilagojene in zasnovane za podporo ženskam in moškim pri vstopanju na trg dela, vračanju nanj ter ostajanju na njem po obdobju dopusta iz družinskih razlogov oziroma različnih vrst dopusta za oskrbo, in sicer s stabilno in kakovostno zaposlitvijo;

62.  poziva države članice, naj povečajo zaščito pred diskriminacijo in nezakonitim odpuščanjem, povezanim z usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo politike za boljše izvrševanje ukrepov proti diskriminaciji na delovnem mestu ter naj izboljšajo seznanjenost z zakonsko pravico do enakega obravnavanja, in sicer z izvajanjem informacijskih kampanj, obrnjenim dokaznim bremenom in pooblastitvijo nacionalnih organov za enakost, da bodo lahko na lastno pobudo izvajali formalne preiskave vprašanj v zvezi z enakostjo in pomagali morebitnim žrtvam diskriminacije;

63.  poudarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov z individualno prilagojenimi ukrepi bistveno za boj proti revščini in socialni izključenosti ter bo sčasoma prispevalo k večji vzdržnosti nacionalnih sistemov socialne varnosti; meni, da je to vključevanje nujno zaradi socialnega položaja teh državljanov in njihovih potreb po zadostnih dohodkih, ustreznem stanovanju, javnem prevozu ter zdravstvenem in otroškem varstvu; poudarja, da je treba politike, ki se izvajajo na nacionalni ravni, bolje spremljati na evropski ravni;

64.  poudarja, kako pomembno je razumevanje novih oblik zaposlitve in dela ter zbiranje primerljivih podatkov o tem, da bi izboljšali učinkovitost zakonodaje trga dela in s tem povečali zaposlovanje in trajnostno rast;

65.  poziva k celoviti strategiji za boj proti revščini, da bi dosegli cilj iz strategije Evropa 2020 o zmanjšanju revščine; poudarja, da so za zmanjšanje revščine pomembni sistemi držav članic za minimalni dohodek, zlasti skupaj z ukrepi za socialno vključevanje in udeležbo prejemnikov; od držav članic zahteva, da si prizadevajo postopoma vzpostaviti take sisteme minimalnega dohodka, ki ne bodo samo primerni, ampak bodo zagotavljali zadostno pokritost in izkoriščenost sistemov; meni, da je ustrezen minimalni dohodek tak, ki je nepogrešljiv za dostojno življenje in polno sodelovanje v družbi v vsej življenjski dobi; poudarja, da je ustrezen takrat, ko presega prag revščine in zadošča za zadovoljitev osnovnih potreb ljudi, vključno z nedenarnimi vidiki, kot so dostop do izobraževanja in vseživljenjskega učenja, dostojno stanovanje, kakovostne zdravstvene storitve, družabne dejavnosti ali državljanska udeležba;

66.  poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj učinkoviteje, bolj ciljno usmerjeno in natančneje spremljajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi spodbudili naložbe v kakovostne socialne, zdravstvene, izobraževalne in zaposlitvene storitve ter se borili proti energijski revščini, naraščajočim življenjskim stroškom, socialni izključenosti, stanovanjski prikrajšanosti in nezadostni kakovosti stanovanjskega fonda;

67.  poziva Komisijo, naj podprejo države članice pri vzpostavljanju posebnih naložbenih programov za regije, katerih stopnja brezposelnosti, brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti presega 30 %;

68.  poziva Komisijo, naj naslednje spomladansko zasedanje Sveta posveti socialnim naložbam v sektorje, v katerih dokazano spodbujajo družbene in gospodarske donose (npr. predšolska vzgoja in varstvo, osnovno in srednje izobraževanje, usposabljanje in aktivne politike trga dela, cenovno dostopna socialna stanovanja in zdravstveno varstvo);

69.  poziva k oblikovanju programa, v katerem bo stališče Parlamenta okrepljeno in upoštevano, preden bo Svet sprejel odločitev; poziva k okrepljeni vlogi Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v okviru evropskega semestra;

70.  poziva k dodatnim skupnim prizadevanjem za izboljšanje vključevanja migrantov in oseb migrantskega porekla na trg dela;

Regionalne politike

71.  pozdravlja, da je za kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020 predvidenih 454 milijard EUR v tekočih cenah; vendar poudarja, da kohezijska politika EU ni zgolj instrument, temveč dolgoročna strukturna politika, s katero naj bi zmanjševali razlike med regijami v razvoju ter spodbujali naložbe, zaposlovanje, konkurenčnost, trajnostni razvoj in rast, ter da je ena najpomembnejših in najobsežnejših politik za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v vseh državah članicah, ki ne razlikuje med tistimi znotraj euroobmočja in tistimi zunaj njega; opozarja, da je proračun EU 50-krat manjši od skupne javne porabe EU-28, in sicer znaša približno 1 % BDP EU-28; zato poudarja, da bi bilo treba doseči sinergijo med proračunom EU in proračuni držav članic, prednostnimi nalogami posameznih politik ter ukrepi in projekti, ki so usmerjeni v doseganje evropskih ciljev, hkrati pa bi bilo treba ohranjati ravnotežje med gospodarsko in socialno razsežnostjo političnega okvira EU; poudarja, da so zahteve glede sofinanciranja iz strukturnih in investicijskih skladov pomemben mehanizem za vzpostavljanje sinergije; meni, da je treba ohraniti enotnost proračuna EU; pozdravlja ukrepe, ki so bili v sedanjem programskem obdobju uvedeni za boljšo uskladitev kohezijske politike s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

o
o   o

72.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski centralni banki.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0038.
(2) UL C 92, 24.3.2017, str. 1.
(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
(4) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.
(7) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(8) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
(9) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
(10) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
(11) Employment and Social Developments in Europe, Annual Review 2017 (Letni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2017), str. 11.
(12) Prav tam, str. 46.
(13) Glej poročilo Eurofound o brezposelnosti mladih.
(14) Employment and Social Developments in Europe, Annual Review 2017 (Letni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2017), str. 47.
(15) UL C 67, 20.2.2016, str. 1.

Pravno obvestilo