Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2192(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0311/2017

Predložena besedila :

A8-0311/2017

Razprave :

PV 25/10/2017 - 15
CRE 25/10/2017 - 15

Glasovanja :

PV 26/10/2017 - 10.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0419

Sprejeta besedila
PDF 343kWORD 57k
Četrtek, 26. oktober 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Pogajalski mandat za trgovinska pogajanja EU z Avstralijo
P8_TA(2017)0419A8-0311/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2017 s priporočilom Evropskega parlamenta Svetu o predlaganem pogajalskem mandatu za trgovinska pogajanja z Avstralijo (2017/2192(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja, predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska ter predsednika avstralske vlade Malcolma Turnbulla z dne 15. novembra 2015,

–  ob upoštevanju partnerskega okvira EU-Avstralija z dne 29. oktobra 2008 in okvirnega sporazuma EU-Avstralija, sklenjenega 5. marca 2015,

–  ob upoštevanju drugih dvostranskih sporazumov med EU in Avstralijo, zlasti sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, certifikatov in oznak ter sporazuma o trgovini z vinom,

–  ob upoštevanju trgovinskega svežnja Komisije, objavljenega 14. septembra 2017, v katerem se je Komisija zavezala, da bodo vsi prihodnji pogajalski mandati na področju trgovine javni,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 25. februarja 2016 o začetku pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo(1) in zakonodajne resolucije z dne 12. septembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o spremembi Sporazuma o vzajemnem priznavanju(2),

–  ob upoštevanju sporočila po srečanju voditeljev držav in vlad skupine G-20, ki je potekalo 15. in 16. novembra 2014 v Brisbanu,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter avstralskega ministra za zunanje zadeve z dne 22. aprila 2015 z naslovom Tesnejšemu partnerstvu EU-Avstralija naproti,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16. maja 2017 o pristojnosti Unije za podpis in sklenitev sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem(3),

–  ob upoštevanju študije Komisije z dne 15. novembra 2016 o kumulativnem vplivu prihodnjih trgovinskih sporazumov na kmetijstvo EU,

–  ob upoštevanju člena 207(3) in člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 108(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0311/2017),

A.  ker si EU in Avstralija pomagata pri soočanju s skupnimi izzivi na najrazličnejših področjih in sodelujeta v številnih mednarodnih forumih, med drugim o vprašanjih trgovinske politike na večstranskem prizorišču;

B.  ker je EU tretje največja trgovinska partnerica Avstralije z letno dvostransko trgovino v vrednosti več kot 45,5 milijarde EUR v letu 2015 in s pozitivno trgovinsko bilanco več kot 19 milijard EUR na strani EU;

C.  ker je delež neposrednih tujih naložb EU v Avstraliji leta 2015 znašal 145,8 milijarde EUR;

D.  ker je Avstralija v postopku pristopa k Sporazumu o javnih naročilih;

E.  ker je EU 22. aprila 2015 zaključila pogajanja o okvirnem sporazumu med EU in Avstralijo;

F.  ker so evropski kmetijski sektor in nekateri kmetijski proizvodi, kot so goveje in ovčje meso, mlečni izdelki, žitarice in sladkor, vključno s posebnim sladkorjem, v teh pogajanjih še posebej občutljiva vprašanja;

G.  ker je Avstralija v svetovnem merilu tretji največji izvoznik govejega mesa in sladkorja ter pomemben akter na svetovnem izvoznem trgu mlečnih izdelkov in žitaric;

H.  ker EU in Avstralija sodelujeta v mnogostranskih pogajanjih o nadaljnji liberalizaciji trgovine z ekološkimi proizvodi (sporazum o okoljskih dobrinah) in trgovine s storitvami (sporazum o trgovini s storitvami);

I.  ker je bila Avstralija udeležena v nedavno zaključenih pogajanjih o čezpacifiškem partnerstvu (TTP), katerega prihodnost ostaja nejasna, ter v pogajanjih o regionalnem gospodarskem partnerstvu (RCEP), ki potekajo v azijsko-pacifiški regiji in ki združujejo najpomembnejše trgovinske partnerice Avstralije; ker ima Avstralija od leta 2015 podpisan sporazum o prosti trgovini s Kitajsko;

J.  ker je Avstralija v okviru čezpacifiškega partnerstva sprejela pomembne zaveze, da bo z izboljšanjem ukrepov ohranitve spodbujala dolgoročno ohranitev nekaterih vrst in se spoprijela z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, in opredelila tudi zahteve za učinkovito izvrševanje okoljske zaščite in okrepljeno regionalno sodelovanje; ker bi morale biti te zaveze merilo za določbe prostotrgovinskega sporazuma med EU in Avstralijo;

K.  ker je Avstralija med najstarejšimi in najtesnejšimi partnericami EU, ima enake vrednote ter je zavezana povečevanju blaginje in varnosti znotraj svetovnega sistema, temelječega na pravilih;

L.  ker je Avstralija ratificirala in začela izvajati glavne mednarodne pakte o človekovih, socialnih in delavskih pravicah, pa tudi o varstvu okolja, in ker v celoti spoštuje načela pravne države;

M.  ker je Avstralija ena od zgolj šestih članic STO, ki še nimajo preferenčnega dostopa do trga EU oziroma s katerimi ne potekajo pogajanja o njem;

N.  ker se je po skupni izjavi z dne 15. novembra 2015 začela izvajati predhodna študija, da bi preverili izvedljivost pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Avstralijo ter skupne ambicije za njihov začetek; ker se je predhodna študija zaključila;

O.  ker bo moral Parlament odločati o tem, ali bo odobril morebitni sporazum o prosti trgovini med EU in Avstralijo;

Strateške, politične in gospodarske okoliščine

1.  poudarja, kako pomembno je med drugim utrditi odnose med EU in azijsko-pacifiško regijo za spodbujanje gospodarske rasti v Evropi, in spominja, da bi bilo treba to dejstvo upoštevati tudi v trgovinski politiki EU; priznava, da je Avstralija ključni del te strategije in da je mogoče s širjenjem in poglabljanjem trgovinskih odnosov prispevati k uresničitvi tega cilja;

2.  izraža pohvalo Avstraliji za njeno trdno in dosledno zavezanost večstranski trgovinski agendi;

3.  meni, da je mogoče polni potencial strategij Unije za dvostransko in regionalno sodelovanje uresničiti samo z upoštevanjem trgovine, temelječe na pravilih in vrednotah, in je sklenitev visokokakovostnega, ambicioznega, uravnoteženega in pravičnega sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi, pri čemer se v nobenem primeru ne smejo ogroziti ambicije o večstranskem doseganju napredka ali izvajanje že sklenjenih večstranskih ali dvostranskih sporazumov, bistven del teh strategij; meni, da je lahko poglobitev dvostranskega sodelovanja temelj tesnejšega večstranskega in mnogostranskega sodelovanja;

4.  meni, da so pogajanja o sodobnem, poglobljenem, ambicioznem, uravnoteženem in celovitem sporazumu o prosti trgovini primeren način za poglobitev dvostranskega partnerstva in dodatno okrepitev obstoječih, že uveljavljenih odnosov na področju dvostranske trgovine in naložb; meni, da bi lahko ta pogajanja glede na izjemno razvito gospodarstvo in regulativno okolje Avstralije služila kot zgled za novo generacijo sporazumov o prosti trgovini, pri čemer poudarja, kako pomembno je še povečati ambicije in premikati mejnike na področju sodobnih sporazumov o prosti trgovini;

Predhodna študija

5.  ugotavlja, da je bila predhodna študija EU-Avstralija zaključena 6. aprila 2017 v obojestransko zadovoljstvo Komisije in avstralske vlade;

6.  pozdravlja, da je Komisija pravočasno pripravila in objavila oceno učinka, da bo mogoče temeljito ovrednotiti morebitne prednosti in slabosti poglabljanja trgovinskih in naložbenih odnosov med EU in Avstralijo v korist prebivalstva in podjetij na obeh straneh, tudi v najbolj oddaljenih regijah in čezmorskih državah in ozemljih, pri čemer pa je treba posebno pozornost nameniti socialnim in okoljskim učinkom, tudi za trg dela EU, ter predvideti in upoštevati posledice, ki bi jih utegnil imeti izstop Združenega kraljestva iz EU za trgovinske in naložbene tokove iz Avstralije v EU, zlasti pri pripravi izmenjave ponudb in izračunavanju kvot;

Pogajalski mandat

7.  poziva Svet, naj Komisijo pooblasti za začetek pogajanj o sporazumu o trgovini in naložbah z Avstralijo na podlagi rezultatov predhodne študije, priporočil iz te resolucije, ocene učinka ter jasnih ciljev;

8.  pozdravlja, da se je Komisija odločita poudariti, da plačila prek „zelene škatle“ ne izkrivljajo trgovine, zato ne bi smela biti tarča protidampinških in protisubvencijskih ukrepov;

9.  poziva Svet, naj pri odločitvi o sprejetju pogajalskih smernic v celoti spoštuje razdelitev pristojnosti med EU in njenimi državami članicami, kakor izhaja iz mnenja Sodišča EU 2/15 z dne 16. maja 2017;

10.  poziva Komisijo in Svet, naj čim prej predložita predlog o splošni prihodnji strukturi trgovinskih sporazumov, pri tem pa upoštevata mnenje Sodišča EU št. 2/15 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem, prav tako pa jasno razlikujeta med sporazumom o trgovini in liberalizaciji neposrednih tujih naložb, ki vsebuje zgolj vprašanja, za katera je pristojna izključno EU, ter morebitnim drugim sporazumom, v katerem se obravnavajo vprašanja, ki sodijo med deljene pristojnosti; poudarja, da je takšno razlikovanje pomembno za proces ratifikacije v parlamentih in da se z njim ne namerava zaobiti nacionalnih demokratičnih procesov, temveč gre za vprašanje demokratičnega prenosa pristojnosti na podlagi evropskih pogodb; poziva Parlament, naj tesno sodeluje v vseh fazah vseh potekajočih in prihodnjih pogajanj o sporazumih o prosti trgovini;

11.  poziva Komisijo in Svet, naj ob predložitvi končnih sporazumov v podpis in sklenitev oziroma ob odločanju o njunem podpisu in sklenitvi v celoti spoštujeta razdelitev pristojnosti med EU in njenimi državami članicami;

12.  poziva Komisijo, naj pogajanja vodi čim bolj pregledno, ne spodkopava pogajalskega stališča Unije ter s stalnim dialogom s socialnimi partnerji in civilno družbo zagotavlja vsaj raven preglednosti in javnih posvetovanj, kakor je veljala pri pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) z ZDA, prav tako pa naj v celoti upošteva primere najboljše prakse iz drugih pogajanj; pozdravlja pobudo Komisije, da se objavijo vsa priporočila za pogajalske smernice v zvezi s trgovinskimi sporazumi, in meni, da je to pozitiven prvi korak v pravo smer; poziva Svet, naj sledi temu zgledu in takoj po sprejetju objavi pogajalske smernice;

13.  poudarja, da mora sporazum o prosti trgovini izboljšati tržni dostop in poenostaviti trgovino na kraju samem, ustvariti dostojna delovna mesta, zagotoviti enakost spolov v korist državljanov na obeh straneh, spodbuditi trajnostni razvoj, ohraniti standarde EU, varovati storitve splošnega pomena ter spoštovati demokratične postopke, obenem pa povečati priložnosti za izvoz iz EU;

14.  poudarja, da mora ambiciozen sporazum smiselno obravnavati naložbe, trgovino z blagom in storitvami (pri tem se opirati na nedavna priporočila Evropskega parlamenta o ohranitvi političnega manevrskega prostora in občutljivih sektorjih), carinske in trgovinske izboljšave, digitalizacijo, e-poslovanje in varstvo podatkov, tehnološke raziskave in podporo inovacijam, javna naročila, energetiko, državna podjetja, konkurenco, trajnostni razvoj, regulativna vprašanja, kot so izjemno kakovostni sanitarni in fitosanitarni standardi in druge norme za kmetijske in živilske proizvode, ki ne ogrožajo visokih standardov EU, robustne in izvršljive zaveze glede delavskih in okoljskih standardov, pa tudi boj proti izogibanju davkom in korupciji, ki mora ostati pod izključno pristojnostjo Unije, pri čemer je treba vselej upoštevati potrebe mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij;

15.  poziva Svet, naj v pogajalskih smernicah izrecno prizna obveznosti druge strani do domorodnih ljudstev ter omogoči pridržke za programe nacionalnih preferenc v zvezi s tem; poudarja, da mora sporazum poudariti zavezanost obeh strani Konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 169 o pravicah domorodnih ljudstev;

16.  poudarja, da lahko neustrezno upravljanje ribištva ter nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov občutno negativno vplivata na trgovino, razvoj in okolje, in da morata podpisnici sprejeti smiselne zaveze za zaščito morskih psov, raž, želv in morskih sesalcev, prav tako pa preprečiti čezmerni ribolov, presežne zmogljivosti ter nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov;

17.  poudarja, da je načelo nadomestitve, zmanjšanja in racionalizacije izkoriščanja živali v znanstvene namene trdno zasidrano v zakonodajo EU; poudarja, da je bistveno, da se obstoječi ukrepi EU v zvezi z opravljanjem preizkusov in raziskav na živalih ne odpravijo ali omilijo, da se ne omejuje prihodnjih predpisov v zvezi z uporabo živali in da se raziskovalnih ustanov EU ne spravlja v konkurenčno slabši položaj; meni, da si morata podpisnici prizadevati za regulativno uskladitev omenjenega načela v praksi, da bi bilo mogoče povečati učinkovitost preizkušanja, znižati stroške in zmanjšati potrebe po uporabi živali;

18.  vztraja, da je treba vključiti ukrepe za boj proti ponarejanju kmetijsko-živilskih proizvodov.

19.  poudarja, da je treba za sporazum o prosti trgovini, ki bo resnično koristil gospodarstvu EU, v pogajalske smernice vključiti naslednje vidike:

   (a) a) liberalizacija trgovine z blagom in storitvami ter dejanske možnosti za vzajemni dostop obeh strani do trgov blaga in storitev z odpravo odvečnih regulativnih ovir, pri čemer sporazum podpisnicama z nobenega vidika ne sme preprečevati, da bi določali sorazmerne predpise in uresničevali upravičene politične cilje; sporazum podpisnicama (i) ne sme preprečevati, da bi opredelili, urejali, zagotavljali in podpirali storitve v splošnem interesu, ter mora vsebovati posebne določbe o tem vprašanju; (ii) vlad ne sme zavezovati k privatizaciji storitev ali jim preprečevati, da bi povečale obseg storitev, ki jih ponujajo javnosti; (iii) vladam ne sme preprečevati, da bi vrnile pod javni nadzor storitve, ki so jih vlade poprej privatizirale, na primer oskrba z vodo, izobraževanje, zdravstvene in socialne storitve, zmanjšale visoke zdravstvene, prehranske, potrošniške, okoljske, delovne in varnostne standarde v EU ali omejile javna sredstva za umetnost in kulturo, izobraževanje ter zdravstvene in socialne storitve, kakor je veljalo v prejšnjih trgovinskih sporazumih; zaveze bi bilo treba sprejeti na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS); v zvezi s tem poudarja, da je treba ohraniti standarde, ki veljajo za evropske proizvajalce;
   (b) v kolikor lahko sporazum vključuje poglavje o nacionalnih predpisih, pogajalci ne smejo vključiti preizkusov nujnosti;
   (c) zaveze o protidampinških in izravnalnih ukrepih, ki presegajo pravila STO na tem področju, ter morebitna izključitev njihove uporabe na področjih, na katerih so prisotni zadostni skupni standardi glede konkurence in sodelovanja;
   (d) zmanjšanje nepotrebnih netarifnih ovir ter prostovoljna krepitev in širitev dialogov o regulativnem sodelovanju, kadar je to izvedljivo in vzajemno koristno, ne da bi se pri tem omejila zmožnost vsake strani glede izvajanja regulativnih, zakonodajnih in političnih dejavnosti, glede na to, da mora regulativno sodelovanje koristiti upravljanju svetovnega gospodarstva prek okrepljenega zbliževanja in sodelovanja na področju mednarodnih standardov in regulativnega usklajevanja, na primer s sprejetjem in izvajanjem standardov Ekonomske komisije OZN za Evropo (UNECE), pri tem pa zagotavljati najvišjo raven varstva potrošnikov (npr. varnost hrane) in okolja (npr. zdravje in dobrobit živali, zdravje rastlin) ter socialnega varstva in zaščite delavcev;
   (e) znatne koncesije glede javnega naročanja na vseh vladnih ravneh, vključno z državnimi podjetji in podjetij s posebnimi ali izključnimi pravicami, ki zagotavljajo dostop do trga za evropska podjetja v strateških sektorjih in enako raven odprtosti, kot je prisotna na trgu javnih naročil EU, glede na to, da so lahko poenostavljeni postopki in preglednost za ponudnike, tudi tiste iz tretjih držav, učinkovita orodja za preprečevanje korupcije in spodbujanje integritete v javni upravi, poleg tega pa lahko zagotovijo stroškovno učinkovitost za davkoplačevalce v smislu kakovosti, učinkovitosti, uspešnosti in odgovornosti; jamstva, da se bodo pri oddaji javnih naročil uporabljala ekološka in socialna merila;
   (f) posebno poglavje, v katerem bi se upoštevale potrebe in interesi mikro podjetij ter malih in srednjih podjetij na področju poenostavljanja dostopa do trga, med drugim tudi v zvezi z večjo združljivostjo tehničnih standardov in racionalizacijo carinskih postopkov, da bi ustvarili konkretne poslovne priložnosti ter spodbujali internacionalizacijo;
   (g) v zvezi z mnenjem Sodišča EU 2/15 o sporazumu o prosti trgovini s Singapurjem, da trgovina in trajnostni razvoj sodita med izključne pristojnosti EU in da je trajnostni razvoj sestavni del skupne trgovinske politike EU, je čvrsto in ambiciozno poglavje o trajnostnem razvoju nepogrešljiv del vsakega morebitnega sporazuma; določbe o učinkovitih orodjih za dialog, spremljanje in sodelovanje, vključno z zavezujočimi in izvršljivimi določbami, za katere se bodo uporabljali primerni in učinkoviti mehanizmi za reševanje sporov in med drugimi metodami za izvršbo upoštevajo mehanizem, temelječ na sankcijah, ob omogočanju primernega sodelovanja socialnim partnerjem in civilni družbi, pa tudi tesnim sodelovanjem s strokovnjaki iz ustreznih večstranskih organizacij; določbe v poglavju, ki bodo zajemale delovne in okoljske vidike trgovine in pomembnost trajnostnega razvoja v trgovinskem in naložbenem kontekstu, vključno z določbami, ki bodo spodbujale upoštevanje in učinkovito izvajanje mednarodno dogovorjenih načel in pravil, kot so temeljni delovni standardi, štiri prednostne konvencije MOD o upravljanju in večstranski okoljski sporazumi, vključno s tistimi, ki se nanašajo na podnebne spremembe;
   (h) zahteva, da morata podpisnici spodbujati družbeno odgovornost gospodarskih družb, tudi v zvezi z mednarodno priznanimi instrumenti, ter upoštevanje sektorskih smernic OECD in vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;
   (i) celovite določbe o liberalizaciji naložb v okviru pristojnosti Unije, pri čemer se upoštevajo nedavni politični dogodki, na primer mnenje Sodišča EU 2/15 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem z dne 16. maja 2017;
   (j) odločne in izvršljive ukrepe, ki zajemajo priznavanje in varstvo pravic intelektualne lastnine, tudi geografskih označb za vina in žgane pijače ter druge kmetijske proizvode in živila, pri čemer se kot merilo vzamejo določbe iz sporazuma med EU in Avstralijo v sektorju vina, obenem pa si je treba prizadevati izboljšati veljavni pravni okvir ter zagotoviti visoko raven zaščite vseh geografskih označb; poenostavljene carinske postopke ter preprosta in prožna pravila o izvoru, ki bodo primerna za zapleten svet globalnih vrednostnih verig, tudi v smislu povečanja preglednosti in odgovornosti v teh verigah ter uporabe večstranskih pravil o izvoru, kadar bo to mogoče, ali pravil o izvoru, ki ne bodo pomenila bremena, v drugih primerih, na primer „sprememba tarifne podštevilke“;
   (k) uravnotežen in ambiciozen izid v poglavjih o kmetijstvu in ribištvu, ki lahko spodbudi konkurenčnost in koristi tako potrošnikom kot proizvajalcem, če ustrezno upošteva interese vseh evropskih proizvajalcev in potrošnikov, ob upoštevanju številnih občutljivih kmetijskih proizvodov, ki bi jih bilo treba primerno obravnavati, na primer s tarifnimi kvotami ali določenimi ustreznimi prehodnimi obdobji, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati kumulativen učinek trgovinskih sporazumov na kmetijstvo in morebiti iz obsega pogajanj izključiti najobčutljivejše sektorje; vključitev uporabne, učinkovite, primerne in hitre dvostranske zaščitne klavzule, ki bo omogočala začasno opustitev preferencialov, če bo zaradi začetka veljavnosti trgovinskega sporazuma povečan uvoz povzročil ali grozil, da bo povzročil, hudo škodo občutljivim sektorjem;
   (l) ambiciozne določbe, ki bodo omogočale delovanje digitalnega ekosistema v celoti in spodbujale čezmejne tokove podatkov, vključno z načeli, kot je poštena konkurenca, in ambicioznimi pravili za čezmejni prenos podatkov, ob popolnem upoštevanju veljavnih in prihodnjih pravil EU glede varstva podatkov in zasebnosti ter brez poseganja v ta pravila, glede na to, da so tokovi podatkov ključna gonilna sila ekonomije storitev in bistven element globalnih vrednostnih verig tradicionalnih proizvodnih podjetij, zato bi bilo treba v največji možni meri zajeziti neupravičene zahteve po lokalizaciji; varstvo podatkov in zasebnost nista trgovinska ovira, temveč temeljni pravici, navedeni v členu 39 PEU ter členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;
   (m) specifične in nedvoumne določbe o obravnavi čezmorskih držav in ozemelj ter najbolj oddaljenih regij, s čimer bi zagotovili, da se med pogajanji ustrezna pozornost nameni tudi njihovim posebnim interesom;

Vloga Parlamenta

20.  poudarja, da bi morala biti vloga Parlamenta po sprejetju mnenja Sodišča EU 2/15 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem okrepljena v vseh fazah pogajanj o sporazumu o prosti trgovini, in sicer od sprejetja mandata do končne sklenitve sporazuma; z veseljem pričakuje začetek pogajanj z Avstralijo, da jim bo pozorno sledil in prispeval k njihovemu uspešnemu izidu; opozarja Komisijo na njeno obveznost, da Parlament nemudoma in v celoti obvešča v vseh fazah pogajanj (pred krogi pogajanj in po njih); se zavezuje, da bo brez poseganja v pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec, preučil zakonodajna in regulativna vprašanja, ki bi lahko izhajala iz pogajanj in prihodnjega sporazuma; ponovno poudarja svojo temeljno odgovornost, in sicer zastopanje državljanov EU, in z veseljem pričakuje, da bo med pogajalskim procesom lahko omogočil vključujoče in odprte razprave;

21.  opozarja, da bo moral Parlament v skladu s PDEU odobriti prihodnji sporazum, zato bi bilo treba v vseh fazah ustrezno upoštevati njegova stališča; poziva Komisijo in Svet, naj pred začetkom uporabe zaprosita za odobritev Evropskega parlamenta, to prakso pa je treba vključiti tudi v medinstitucionalni sporazum;

22.  opozarja, da bo Parlament spremljal izvajanje prihodnjega sporazuma;

o
o   o

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Avstralije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0064.
(2) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 210.
(3) ECLI:EU:C:2017:376.

Pravno obvestilo