Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2083(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0334/2017

Predložena besedila :

A8-0334/2017

Razprave :

PV 14/11/2017 - 16
CRE 14/11/2017 - 16

Glasovanja :

PV 16/11/2017 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0448

Sprejeta besedila
PDF 383kWORD 65k
Četrtek, 16. november 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Strategija EU-Afrika: spodbujanje razvoja
P8_TA(2017)0448A8-0334/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. novembra 2017 o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja (2017/2083(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa, ki je bila predstavljena na seji Evropskega sveta 28. in 29. junija 2016,

–  o upoštevanju skupne izjave Parlamenta, Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 7. junija 2017, ki so se sestali v okviru Sveta in Komisije glede novega evropskega soglasja o razvoju – Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost,

–  ob upoštevanju vrha OZN o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju načel odgovornega vlaganja v kmetijske in živilske sisteme, ki jih je oblikoval Odbor za svetovno prehransko varnost (CFS-RAI), da bi prispeval k uresničitvi prvega in drugega cilja trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju akcijske agende iz Adis Abebe o financiranju za razvoj iz leta 2015,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015,

–  ob upoštevanju afriškega akcijskega vrha, ki je potekal 16. novembra 2016 in na katerem je bila utrjena afriška razsežnost COP 22,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2016 o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2016)0087),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju(1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), in njegovih revizij iz leta 2005 in 2010,

–  ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, ki so jo na vrhu v Lizboni 9. decembra 2007 sprejeli voditelji afriških in evropskih držav in vlad, ter dveh akcijskih načrtov, sprejetih v Akri oktobra 2007 (za obdobje 2008–2010) in v Tripolisu novembra 2010 (za obdobje 2011–2013),

–  ob upoštevanju sklepov 4. vrha EU-Afrika, ki je potekal v Bruslju 2. in 3. aprila 2014, pa tudi časovnega načrta, ki določa obliko srečanj (kairska oblika) in področja sodelovanja med obema celinama za obdobje 2014–2017, ter izjave EU in Afrike o migracijah in mobilnosti,

–  ob upoštevanju Agende 2063 Afriške unije, sprejete maja 2014,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom The Imperative to Strengthen our Union (Potreba po okrepitvi naše unije) o osnutku priporočil za institucionalno reformo Afriške unije, ki ga je pripravil H. E. Paul Kagamé,

–  ob upoštevanju tretjega Medcelinskega foruma civilne družbe, ki je potekal v Tunisu od 11. do 13. julija 2017 in katerega udeleženci so se zavzeli za večjo vlogo organizacij civilne družbe ter vključitev posameznikov iz civilne družbe v središče strategije EU-Afrika,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. junija 2017 z naslovom Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU (JOIN(2017)0021),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD(2),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. julija 2016 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (COM(2016)0447),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. novembra 2016 z naslovom Prenovljeno partnerstvo z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (JOIN(2016)0052),

–  ob upoštevanju različnih sporočil Komisije o odnosih med EU in Afriko, predvsem sporočila z dne 27. junija 2007 z naslovom Od Kaira do Lizbone – Novo strateško partnerstvo med EU in Afriko (COM(2007)0357), sporočila z dne 17. oktobra 2008 z naslovom Eno leto po Lizboni: uresničevanje partnerstva med Afriko in EU (COM(2008)0617) in sporočila z dne 10. novembra 2010 o utrditvi odnosov med EU in Afriko – 1,5 milijarde ljudi, 80 držav, dve celini, ena prihodnost (COM(2010)0634),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskem parlamentu in Svetu z dne 4. maja 2017 z naslovom Za nov zagon partnerstva med Afriko in EU (JOIN(2017)0017) ter sklepov Sveta na to temo z dne 19. junija 2017,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij glede odnosov med EU in Afriko in državami AKP, predvsem resolucije z dne 4. oktobra 2016 o prihodnosti odnosov med AKP in EU po letu 2020(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledice za razvoj in humanitarno pomoč(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o letnem poročilu EU za 2015 o usklajenosti politik za razvoj(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja(6),

–  ob upoštevanju člena 52 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0334/2017),

A.  ker so vezi med Evropsko unijo in afriškimi državami zgodovinske ter so njihove usode tesno povezane; ker je EU glavna partnerica Afrike na gospodarskem in trgovinskem področju ter na področju razvoja, humanitarne pomoči in varnosti;

B.  ker partnerstvo Afrika-EU potrebuje novo vizijo, ki bo odražala politični, gospodarski, okoljski in socialni razvoj obeh celin; ker se je treba prilagoditi novim silam na mednarodnem prizorišču – vključno s Kitajsko – in se približati izpopolnjenemu, posodobljenemu in bolj političnem partnerstvu s poudarkom na obrambi skupnih interesov;

C.  ker morajo odnosi med EU in Afriko temeljiti na načelih medsebojnega razumevanja in skupnih interesov ter na skupnih vrednotah v okviru vzajemnega partnerstva;

D.  ker odnosi med EU in Afriko temeljijo na različnih pravnih instrumentih in različnih političnih strategijah ter je treba povečati sinergijo in skladnost med njimi, da bi bilo partnerstvo učinkovitejše in trajnostno;

E.  ker je Sporazum iz Cotonouja, ki z EU povezuje 79 držav AKP, vključno z 48 državami v podsaharski Afriki, glavno partnerstvo med EU in Afriko; ker je EU vzpostavila odnose tudi z afriškimi državami, ki niso pogodbenice Sporazuma iz Cotonouja; ker je partnerstvo EU-AKP nastalo v času, ko države AKP še niso vzpostavile sedanjih struktur za regionalno in celinsko sodelovanje; ker je zaradi ustanovitve Afriške unije leta 2003 in sprejetja skupne strategije EU-Afrika leta 2007 treba poenostaviti več političnih okvirov EU in Afrike; ker je cilj, da se Afrika obravnava enotno, jasno omenjen v preambuli skupne strategije;

F.  ker EU z afriškimi državami sodeluje v političnem in institucionalnem dialogu, ki poteka na vrhovnih srečanjih EU-Afrika, v medvladni organizaciji Unija za Sredozemlje in organih za sodelovanje AKP-EU, med drugim na parlamentarni ravni prek skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, delegacije EU pri parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje in Vseafriškega parlamenta;

G.  ker proračun 11. Evropskega razvojnega sklada znaša 30,5 milijarde EUR, od česar je 900 milijonov EUR namenjenih mirovni pomoči za Afriko, 1,4 milijarde EUR pa bo uporabljenih za skrbniški sklad EU za Afriko; ker je bilo za potrebe afriških držav iz evropskega instrumenta sosedstva porabljenih 5 milijard EUR, iz instrumenta za razvojno sodelovanje pa je bilo 845 milijonov EUR namenjenih vseafriškemu programu za izvajanje skupne strategije;

H.  ker bo naslednji vrh AU-EU, ki bo potekal v Abidžanu 29. in 30. novembra 2017 na temo vlaganja v mlade, priložnost za ustvarjanje, podpiranje in razvoj gospodarskih razmer za resnično enakopravnost partnerjev, ki želijo braniti ključne skupne interese;

I.  ker je treba skupno strategijo upoštevati v obdobju po Sporazumu iz Cotonouja;

J.  ker je EU dolgoletna partnerica in glavno jamstvo za varnost na afriški celini, kar je izjemnega pomena; ker sta varnost in trajnostni razvoj evropske celine močno in neposredno odvisna od stabilnosti in razvoja afriške celine, in obratno;

K.  ker sta nenehna podpora za učinkovito izvajanje afriške strukture za mir in varnost ter zavezanost EU, Afriške unije in drugih mednarodnih akterjev, navzočih v Afriki, bistvenega pomena za razvoj in stabilnost te celine;

L.  ker so migracije pomemben element globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko in prednostna tema zunanjih odnosov EU, tudi z Afriko; ker imata Afrika in Evropa skupni interes in odgovornost za migracije in mobilnost, tudi v boju proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi, in ker upravljanje migracij zahteva celovite rešitve na osnovi solidarnosti, delitve odgovornosti, spoštovanja pravic migrantov in mednarodne zakonodaje, predvsem pa učinkovito rabo instrumentov razvojnega sodelovanja;

M.  ker v Afriki več kot 218 milijonov ljudi trpi skrajno revščino; ker se je delež prebivalcev podsaharske Afrike, ki živijo v skrajni revščini, zmanjšal s 56 % leta 1990 na 43 % leta 2012; ker se 33 od 47 najmanj razvitih držav nahaja v Afriki, zaradi česar je partnerstvo med EU in Afriko nujno potrebno sredstvo za uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti izkoreninjenja revščine;

N.  ker infrastrukturne potrebe v Afriki po ocenah znašajo 75 milijard EUR na leto, vrednost potrošniškega trga naj bi do leta 2020 dosegla 1.000 milijard ameriških dolarjev, neposredne tuje naložbe naj bi se vztrajno povečevale in do leta 2020 dosegle 144 milijard ameriških dolarjev, na celini pa trenutno živi milijarda ljudi;

O.  ker v afriškem izvozu še vedno prevladujejo nepredelani proizvodi in ker trgovinski preferenciali zajemajo velik del tega izvoza; ker prost dostop do trga za večino afriških proizvodov povečuje zmogljivosti afriških držav in njihovo konkurenčnost ter poenostavlja sodelovanje na svetovnih trgih, kadar zanje med drugim veljajo politike, katerih cilj je spodbuditi razvoj z dolgoročno in trajnostno industrializacijo in podeželsko storilnostjo;

P.  ker bo treba upoštevati demografsko dinamiko, saj naj bi do leta 2050 prebivalstvo Afrike naraslo na 2,5 milijarde ljudi, večinoma mladih, evropsko prebivalstvo pa bo precej starejše; ker je zato treba na afriški celini ustvariti na milijone delovnih mest ter pomagati in podpreti opolnomočenje žensk in mladih, zlasti z izobraževanjem, dostopom do zdravstvenega varstva in usposabljanjem;

Okrepitev političnega dialoga med EU in Afriko: pogoj za obnovljeno strateško partnerstvo

1.  je seznanjen z novim sporočilom z naslovom Za nov zagon partnerstva med Afriko in EU, ki želi dati nov zagon partnerstvu med Afriko in EU, da bi se to okrepilo in poglobilo ter bi bilo usmerjeno v blaginjo in stabilnost obeh celin v skladu z zavezami, sprejetimi v okviru ciljev trajnostnega razvoja, novega evropskega soglasja o razvoju, ki predstavlja niz smernic za evropsko razvojno politiko, globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko ter Agende 2063;

2.  želi spomniti, da je Afrika ena ključnih strateških partneric EU, in meni, da je bistveno okrepiti odnose med EU in AU prek spremenjenega in razširjenega dialoga, ki bo vključeval načela preglednosti in dobrega upravljanja, da bi dosegli obojestranske koristi ter enakopravno in trajnostno sodelovanje, da bi se odzvali na skupne izzive in zagotovili skupne koristi, pri tem pa zagotovili načelo odgovornosti in upoštevali posebne okoliščine in stopnjo razvoja vsake partnerske države;

3.  poziva, naj se bodoče partnerstvo osredotoči na prednostna področja, ki sta jih določili tako AU kot EU, kot so:

   gospodarski razvoj (prek trgovine, sporazumov o gospodarskem partnerstvu, okrepljenega regionalnega povezovanja, diverzifikacije gospodarstva, trajnostne industrializacije in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest),
   dobro upravljanje, vključno s človekovimi pravicami,
   človekov razvoj prek javnih storitev, ki zajemajo osnovne potrebe, kot so izobraževanje, zdravstvo, dostop do vode in sanitarnih storitev, enakost spolov, znanost, tehnologija in inovacije,
   varnost in boj proti terorizmu,
   migracije in mobilnost,
   okolje – vključno s podnebnimi spremembami;

4.  želi spomniti, da je proračunska podpora najboljši način za uporabo odobritev, saj lahko vlade tako same določijo svoje potrebe in prednostne naloge; želi spomniti, da splošna proračunska podpora ali proračunska podpora za posamezne sektorje omogočata podporo razvojnim politikam in zagotavljata največjo možno uporabo;

5.  pozdravlja, da so glavna tema petega vrha AU-EU, ki bo novembra 2017 v Slonokoščeni obali, mladi, saj je ta tema pomembna za prihodnost obeh celin;

6.  opozarja na pomen in učinkovitost sodelovanja AKP-EU ter na rezultate, dosežene na področju razvoja; poudarja, da je treba ta pravno zavezujoč okvir ohraniti po letu 2020; poudarja, da je treba okrepiti to sodelovanje, pri tem pa razviti njegovo regionalno razsežnost, tudi prek večjega sodelovanja z AU, regionalnimi gospodarskimi skupnostmi in drugimi regionalnimi organizacijami; poziva k bolj strateškemu, pragmatičnemu, celovitemu in strukturiranemu pristopu k političnemu dialogu v okviru pogajanj o sporazumu, ki bo nasledil sporazum iz Cotonouja;

7.  poziva, naj se okrepi parlamentarna razsežnost AKP-EU; poudarja, da je Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU edinstvena platforma za sodelovanje in ima ključno vlogo pri krepitvi demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

8.  poudarja, da pregled evropske sosedske politike ponuja možnosti za boljše usklajevanje sosedske politike in politike glede drugih afriških držav z oblikovanjem razširjenih okvirov za sodelovanje o regionalnih vprašanjih, kot so varnost, energija in celo migracije;

9.  ponovno potrjuje, da je treba v okviru partnerstva med Afriko in EU sprejeti usklajen pristop med državami članicami EU ter med EU in njenimi državami članicami, kot je določeno v členu 210 PDEU; želi spomniti tudi, da je treba v evropskih in afriških politikah in pobudah upoštevati načelo EU glede skladnosti politik za razvoj, da bi uresničili cilje trajnostnega razvoja;

10.  poziva, naj se v trgovinske odnose EU z Afriko v celoti vključi načelo skladnosti politik za razvoj, kar zajema vključitev izvršljivih določb o trgovini in trajnostnem razvoju v vse trgovinske sporazume EU z afriškimi državami, v skladu z zavezami Komisije, izraženimi v strategiji Trgovina za vse;

11.  ponovno izraža, kako pomembno je, da države članice izpolnijo svojo zavezo in namenijo 0,7 % BDP za uradno razvojno pomoč za okrepitev sodelovanja z Afriko;

12.  podpira izraženo željo okrepiti zavezništva med EU in Afriko, da bi obravnavali vprašanja globalnega upravljanja; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti dialog z AU in ohraniti njeno finančno avtonomijo, v skladu z odločitvijo o financiranju iz Kigalija, z zmanjšanjem njene odvisnosti od zunanjega financiranja; je seznanjen s predlogi, predstavljenimi v poročilu, ki ga je pripravil Paul Kagamé in katerega namen je okrepiti AU, da bi proces afriškega političnega povezovanja dobil zagon;

13.  poudarja vlogo civilne družbe – vključno z nevladnimi organizacijami, verskimi organizacijami, organizacijami mladih in organizacijami za pravice žensk, zasebnim sektorjem, sindikati, parlamentarnimi skupščinami, lokalnimi organi in diasporo, med katerimi ima vsak od teh elementov svoje posebne značilnosti, – pri utrjevanju političnega dialoga med EU in Afriko za zagotovitev partnerstva, osredotočenega na ljudi;

14.  poudarja, da je treba povečati sodelovanje civilne družbe v partnerstvu med Afriko in EU in tako spodbuditi okrepitev njenih zmogljivosti, zlasti s prenosom strokovnega znanja in zagotovitvijo njene vključenosti v zasnovo in izvajanje ustreznih reform in politik; meni, da je sodelovanje organizacij civilne družbe bistveno za javno odgovornost; podpira različne platforme, vzpostavljene z namenom, da bi civilna družba postala eden ključnih akterjev v partnerstvu, predvsem skupni letni forum, katerega cilj je izvajati časovni načrt EU-Afrika; kljub temu obžaluje, da ta forum nikoli ni bil organiziran, ter poziva EU in AU, naj nemudoma zagotovita potrebna finančna in politična sredstva, da bi zagotovili plodno udeležbo vseh deležnikov v partnerstvu, tudi v okviru tega petega vrha AU-EU;

Prizadevanje za odpornejše države in družbe v korist vseh, zlasti mladih, da bi se dosegli cilji trajnostnega razvoja

15.  meni, da bi morala biti odpornost – v vseh njenih petih razsežnostih – glavni sestavni del nove strategije EU-Afrika;

Politična odpornost

16.  poudarja, da je treba okrepiti dobro upravljanje, demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic, a tudi začeti s prizadevanji v boju proti korupciji na obeh celinah, saj so to nepogrešljivi elementi trajnostnega razvoja;

17.  zato poziva k odkritemu in vključujočemu dialogu, ki bo temeljil na medsebojnem spoštovanju ter te vrednote in načela postavil za pomemben sestavni del sodelovanja, zlasti z razširitvijo pogojevanja razvojne pomoči z njihovim doslednim upoštevanjem;

18.  poudarja, da je odločnejše spoprijemanje z izzivi upravljanja na obeh celinah bistvenega pomena za vzpostavitev pravičnejših, stabilnejših in varnejših družb; poudarja, da je treba še naprej uveljavljati in promovirati človekove pravice in upravljanje na podlagi obstoječih instrumentov mednarodnega prava, zakonov, načel in mehanizmov, tudi tistih, ki izhajajo iz afriških teles regionalnega upravljanja, kot so Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev in njeni protokoli, Afriška listina o demokraciji, volitvah in upravljanju, Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev, da se poveča odgovornost zanje;

19.  opozarja na pomen vloge Mednarodnega kazenskega sodišča pri spopadanju z nekaznovanostjo in uveljavljanju vrednot miru, varnosti, enakosti, poštenosti, pravičnosti in odškodovanja, katerih nosilec je; poziva Evropsko unijo in afriške države, naj še naprej podpirajo Rimski statut in Mednarodno kazensko sodišče; poziva vse podpisnice Rimskega statuta, naj ga čim prej ratificirajo;

20.  podpira organizacijo skupne konference AU in EU na visoki ravni o volilnih procesih, demokraciji in upravljanju v Afriki in Evropi ter poziva Evropski parlament, vseafriški parlament, Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU in Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino, naj se temu v celoti pridružijo; poziva, naj se okrepijo vezi med različnimi skupščinami, da bi se podpirale sinergije in skladnost skupnih ukrepov;

Odpornost na področju varnosti

21.  ponovno poudarja tesno povezavo med varnostjo in razvojem; opozarja, da je treba za reševanje specifičnih težav v nestabilnih državah in za spodbujanje odpornejših držav in družb bolje povezati varnostna vprašanja in razvojne cilje; ugotavlja, da bi bilo treba to doseči s posebnimi instrumenti in dodatnim financiranjem;

22.  poziva k močnejšemu sodelovanju med EU in Afriko na področju varnosti in pravosodja, kar zadeva mednarodni pravni okvir, da bi celostno pristopali k reševanju problemov in se bolje spopadali z organiziranim kriminalom, trgovino z ljudmi in tihotapljenjem, zlasti v povezavi z otroki, ter terorizmom; meni, da bi morali biti ukrepi EU usklajeni s strategijami, ki jih sprejmejo afriške države, zlasti s strategijami glede miru in varnosti iz Agende 2063;

23.  poudarja potrebo po sodelovanju med EU, AU, regionalnimi organizacijami in drugimi pomembnejšimi političnimi akterji v Afriki na področju varnosti, da bi se povečale zmogljivosti držav v razvoju, reformirali njihovi varnostni sektorji ter podpirale dejavnosti na področju razorožitve, demobilizacije in ponovnega vključevanja nekdanjih borcev;

24.  opozarja, da je terorizem globalna grožnja, ki vpliva na regionalni mir in stabilnost, trajnostni razvoj in notranjo varnost, z njo pa se morajo usklajeno spoprijeti nacionalne vlade, regionalne in mednarodne organizacije ter evropske agencije; poziva k okrepljenemu sodelovanju v okviru strategije EU-Afrika, ki bo usmerjeno v preprečevanje nekaznovanosti, podpiranje načel pravne države ter širjenje policijskih in pravosodnih zmogljivosti, da bi spodbujali izmenjave informacij in primerov najboljše prakse ter preprečevali financiranje terorizma, ga ovirali in se borili proti njemu ter ga kazensko preganjali; meni, da bi morala strategija za boj proti terorizmu vključevati tudi ukrepe za spodbujanje medverskega dialoga in preprečevanje radikalizacije – zlasti med mladimi – v Afriki in Evropi, ki vodi v nasilni ekstremizem;

25.  ponovno poudarja pomen različnih misij in operacij EU v Afriki; podpira vzpostavitev združenih sil skupine petih držav iz Sahela; poziva, naj se evropski ukrepi za mir in varnost v sodelovanju z afriškimi in mednarodnimi partnerji okrepijo ter naj se podpre celovita usposobitev Afriške strukture za mir in varnost (APSA); poziva EU, naj zagotovi začetni prispevek v sklad Afriške unije za mir, namenjen dejavnostim v okviru postavke „mediacija in diplomacija“;

Okoljska odpornost

26.  opozarja, da je Afrika še posebej izpostavljena učinkom podnebnih sprememb; meni, da je za EU bistvenega pomena, da razvije strateški pristop k vzpostavljanju odpornosti na podnebne spremembe in da podpira afriške države, zlasti najmanj razvite države, pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in za prilagajanje; podarja, da so podnebne spremembe pomembne, ker povečujejo tveganje konfliktov, suše, lakote in migracij, kot kažejo nedavni izbruhi lakote v Južnem Sudanu, Nigeriji in Somaliji; v zvezi s tem opozarja, da je bistvenega pomena spodbujati in spoštovati zaveze, sprejete v Parizu leta 2015, in do leta 2020 nameniti 100 milijard ameriških dolarjev za države v razvoju; poziva, naj se oblikujejo nove vrste sodelovanja med EU in Afriko, da bi se znižale ovire za financiranje in prenos tehnologije;

27.  poudarja, da ima Afrika bogato in raznoliko naravno okolje; poziva, naj se zaščita biotske raznovrstnosti postavi v središče politične agende AU-EU; poziva, naj bo delovanje strategije EU-Afrika usklajeno s prednostnimi nalogami akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter usmerjeno v varstvo naravne dediščine in še posebej naravnih parkov;

28.  spodbuja k večjim naložbam na področjih obnovljivih virov energije in krožnega gospodarstva, da bi se dodatno spodbudili ukrepi, ki prispevajo k spoštovanju okolja in ustvarjajo delovna mesta; opozarja, da je zagotavljanje dostopa do cenovno sprejemljive, zanesljive, trajnostne in sodobne energije za vse bistvenega pomena za zadovoljevanje temeljnih potreb ljudi, nujno potrebno za praktično vse oblike gospodarskih dejavnosti in bistveno gonilo razvoja; poziva EU, naj še naprej podpira afriško pobudo za energijo iz obnovljivih virov, in pozdravlja predlog Komisije o sklenitvi novega partnerstva med EU in Afriko za raziskave in inovacije na področju podnebnih sprememb in trajnostne energije;

29.  poziva partnerstvo Afrika-EU, naj se dolgoročno osredotoči na kmetijstvo in prehransko varnost ter podpira sinergije med prehransko varnostjo in podnebnimi ukrepi; v zvezi s tem poziva EU, naj poveča svojo podporo za trajnostno kmetijstvo, kmetijsko-gozdarstvo in kmetijsko-ekološke prakse, ki spoštujejo tradicionalno rabo zemljišč in zagotavljajo dostop do zemljišč, vode in semen, ki niso zaščitena s patenti; poleg tega poziva EU, naj podpira majhne pridelovalce/kmete in živinorejce, da bi se s širjenjem in naložbami v infrastrukturo dosegla prehranska varnost v skladu z načeli odbora CFS za odgovorne naložbe v kmetijstvo in prehranske sisteme, in naj podpira ustanavljanje zadrug; poudarja tudi zmogljivosti in izkušnje na področju trajnostnega kmetijstva, ki so jih civilnodružbene organizacije pridobile na ravni skupnosti;

30.  pozdravlja pobude EU, ki zahtevajo boljše upravljanje in bolj pregledno trgovanje z naravnimi viri; meni, da bi trajnostno upravljanje in trgovanje z naravnimi viri, kot so minerali, les in prostoživeče vrste, omogočila državam, ki so bogate z viri, in njihovemu prebivalstvu, da še naprej uživajo koristi od teh virov; opozarja, da je treba na podlagi zakonodaje EU o konfliktnih mineralih uvesti spremljevalne ukrepe v okviru celostnega pristopa, ki spodbuja uporabo mednarodnih standardov o potrebni skrbnosti, kot so opredeljeni v smernicah OECD; poziva k pripravi skupne listine med EU in Afriko o trajnostnem upravljanju naravnih virov;

Gospodarska odpornost

31.  meni, da so stabilno regulativno in institucionalno okolje ter zdravo gospodarstvo bistveni elementi za zagotavljanje konkurenčnosti, naložb, ustvarjanja delovnih mest, višjega življenjskega standarda in vzdržne rasti; v zvezi s tem poudarja, da je treba na spletu povečati dostopnost informacij o pravu gospodarskih družb; opozarja, da gospodarska rast brez nepristranske države ne zagotavlja sistematično družbenega razvoja ali napredka, in vztraja, da je treba zagotoviti porazdelitev bogastva, nudenje storitev državljanom in izboljšati enake možnosti;

32.  poziva k večjemu sodelovanju med evropskim in afriškim zasebnim sektorjem in k osredotočanju naložb, zlasti v obliki javno-zasebnih partnerstev, na temelju strogega etičnega kodeksa in načel družbene odgovornosti, v ključne sektorje, kot so:

   trajnostni viri energije, vključno z oskrbo z električno energijo za vse,
   osnovna infrastruktura, zlasti v prometnem sektorju, tudi sektorju pomorskega prometa,
   trajnostna raba naravnih virov,
   trajnostno kmetijstvo,
   „modro gospodarstvo“, vključno s pomorsko industrijo,
   znanost, raziskave, tehnologija in inovacije, tako na področjih skupnega interesa kot na področjih, ki izraziteje zadevajo eno od celin, kot so bolezni, povezane z revščino, in zapostavljene bolezni;
   digitalizacija kot ključni dejavnik pri zagotavljanju razvoja afriškega gospodarstva, pa tudi pri povezovanju ljudi;

33.  poudarja, da regionalno povezovanje poganja gospodarski razvoj in je nujno v globaliziranem svetu; poziva, naj se podpira sodelovanje na osi jug–jug, ki odraža postopno preoblikovanje afriške celine; podpira oblikovanje prostotrgovinskega območja, ki bo zajemalo celotno afriško celino, ter cilj povečanja trgovine znotraj Afrike za 50 % do leta 2050; opozarja tudi na razvojne perspektive, ki jih nudijo sporazumi o gospodarskem partnerstvu in trgovinski sporazumi med EU in afriškimi državami, ki dopuščajo spodbujanje trajnostnega razvoja, človekovih pravic ter pravične in etične trgovine; poudarja, da je treba zagotoviti razvoju naklonjena pravila o poreklu, učinkovite zaščitne klavzule, asimetrično liberalizacijo, zaščito mladih gospodarskih panog ter poenostavitev in preglednost carinskih postopkov; spominja, da je namen sporazumov o gospodarskem partnerstvu pomagati državam AKP, da razširijo svoje trge, spodbujati trgovino z blagom in povečati naložbe ter da je s temi sporazumi predvideno počasno, postopno in asimetrično odpiranje trgovine z blagom med EU in državami AKP;

34.  poziva, naj bodo trgovinski sporazumi povsem pregledni ter naj vsi ustrezni deležniki, vključno s civilno družbo zadevnih držav, prek uradnih posvetovanj v celoti sodelujejo pri prihodnjih pogajanjih in pri izvajanju sporazumov, o katerih potekajo pogajanja;

35.  poziva EU in države članice, naj bolje usklajujejo svoje programe pomoči za trgovino in spodbujajo sinergije s svojimi naložbenimi politikami za Afriko; poleg tega jih poziva, naj povečajo svoje finančne obveznosti za pomoč za trgovino, pa tudi tehnično pomoč in pobude za krepitev zmogljivosti, saj so te za afriške države, zlasti za najmanj razvite države, izjemno pomembne;

36.  opozarja, da ima zasebni sektor – od mikro ter majhnih in srednje velikih podjetij (MSP) do zadrug in mednarodnih podjetij – ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in v razvojnem procesu ter da prispeva k financiranju slednjega; izpostavlja posebno vlogo MSP in majhnih družinskih podjetij ter poziva k podpiranju individualnih pobud; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev Evropskega sklada za trajnostni razvoj, ki bi si moral prizadevati za podpiranje zasebnega sektorja v afriških državah, zlasti lokalnih podjetij in MSP v nestabilnih državah, ter tako spodbujati naložbe in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, še posebej za ženske in mlade;

37.  opozarja na obveznosti, ki jih mora zasebni sektor izpolnjevati na podlagi smernic OZN in OECD, ter ponavlja svoj poziv državam članicam EU in AU, naj konstruktivno sodelujejo v medvladni delovni skupini OZN za mednarodne korporacije in druga podjetja ter človekove pravice, naj si prizadevajo za oblikovanje zavezujoče mednarodne pogodbe, ki bo temeljila na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter določala načine, kako bi morala podjetja spoštovati obveznosti glede človekovih pravic ter glede socialnih, delovnih in okoljskih standardov;

38.  poudarja potrebo po ustvarjanju dostojnih delovnih mest in njihovem povezovanju z naložbami, oboje pa bi bilo treba storiti v okviru partnerstva med Afriko in EU; poziva, naj se pri tem upoštevajo standardi Mednarodne organizacije dela (ILO); poudarja pomen interakcij na socialni, ekonomski in institucionalni ravni ter poziva k okrepitvi vloge socialnih partnerjev z okrepitvijo učinkovitosti socialnega dialoga na vseh ustreznih ravneh, kar vodi do kolektivnih pogajanj;

39.  obžaluje, da se približno 50 milijard ameriških dolarjev letno izteka iz Afrike v obliki nezakonitih finančnih tokov, kar je več, kot skupaj letno znaša uradna razvojna pomoč, in ogroža prizadevanja na področju mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov; zato poziva obe strani, naj:

   oblikujeta učinkovita orodja za boj proti utajam davkov, davčnim goljufijam in korupciji, vključno z javno preglednostjo dejanskega lastništva pravnih oseb, skladov in podobnih ureditev,
   spodbujata načela odgovornega vlaganja, ki jih podpira OZN,
   podpreta pobude za izboljšanje učinkovitosti in preglednosti sistemov upravljanja javnih financ;

40.  poleg tega poziva k učinkovitemu izvajanju vodilnih načel OZN o dolgu in človekovih pravicah ter načel Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) o spodbujanju odgovornega državnega najemanja in dajanja posojil; pozdravlja delo OZN za pripravo mednarodnega mehanizma za prestrukturiranje državnega dolga;

41.  poziva k večjemu finančnemu vključevanju v Afriki, tudi žensk, in sicer z razvojem elektronskega bančništva, za boj proti polarizaciji afriške družbe; spominja, da nakazila izseljencev predstavljajo večji tok denarja v države v razvoju, kot je skupni znesek uradne razvojne pomoči, in lahko znatno prispevajo k uresničevanju agende 2030; zato poziva EU, naj dodatno podpre prizadevanja AU za izboljšanje mehanizmov za nakazila izseljencev;

Družbena odpornost

42.  se zaveda pomena demografske dinamike v Afriki, ki zahteva dolgoročno strateško vizijo za razvoj trajnostnih, vključujočih in participativnih družb; prav tako poudarja, da je treba preprečiti diskriminacijo ranljivih skupin, med drugim invalidov in domorodnih ljudstev; se zaveda, da je naraščanje števila prebivalcev v Afriki tako izziv za lokalno gospodarstvo kot priložnost za to celino; zato poziva EU, naj bo angažirana pri spodbujanju primernih javnih politik in naložb v izobraževanje in zdravje, med drugim spolno in reproduktivno zdravje in pravice, da bodo mladi dobro obveščeni, ko bodo odločali o tem, pa tudi v enakost spolov in pravice otrok, brez česar ni mogoče doseči družbene, gospodarske in okoljske odpornosti;

43.  poudarja, da se Afrika vse hitreje urbanizira, kar prinaša družbene, gospodarske in okoljske izzive; poziva k rešitvam, ki bodo zmanjšale pritisk na mesta, pa tudi težave, ki jih povzroča nenadzorovana urbanizacija;

44.  poziva EU in Afriško unijo, naj utrdita afriške državne izobraževalne sisteme, med drugim zmogljivost njihove upravne strukture, tako da vsaj 20 % državnih proračunov vložita v izobraževanje ter povečata podporo EU za globalno partnerstvo za izobraževanje in sklad Education Cannot Wait;

45.  poudarja, da je treba omogočiti splošen, vključujoč, enakopraven in dolgoročen dostop do visokokakovostne izobrazbe na vseh stopnjah, od zgodnjega otroštva naprej in za vse, s posebnim poudarkom na deklicah, tudi v izrednih in kriznih razmerah;

46.  poudarja, da je treba vlagati v človeški kapital in da morajo biti mladi v stiku s svetovnim dogajanjem in imeti veščine, ki ustrezajo trenutnim in prihodnjim potrebam na trgu dela, in sicer je treba izboljšati sisteme izobraževanja in poklicnega usposabljanja – tako formalne kot neformalne –, samozaposlovanje in podjetništvo;

47.  meni, da je pomembno podpreti afriške države pri vzpostavljanju učinkovitih sistemov javnega zdravstva in zagotavljanju kakovostnih zdravstvenih storitev za vse in za dostopno ceno, pri tem pa zlasti odpraviti ovire, s katerimi se soočajo ženske in druge ranljive skupine, med drugim otroci, invalidi in osebe LGBTI;

48.  poziva k uvedbi minimalnega splošnega kritja z vzpostavitvijo horizontalnih državnih zdravstvenih sistemov; poudarja, da je treba glede na trenutna gibanja usposobiti milijon zdravstvenih delavcev več, kot je bilo prvotno predvideno, da bo do leta 2030 mogoče izpolniti minimalni standard WHO;

49.  poudarja, da so nalezljive bolezni precejšnje tveganje za družbeno odpornost; poziva Komisijo, naj poglobi znanstveno in zdravstveno sodelovanje med celinama, na primer partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (EDCTP2), ter vlaga v znanost, tehnologijo in inovacije, da se bo prek razvojnega sodelovanja spopadla z boleznimi, povezanimi z revščino, in zanemarjenimi boleznimi, ki so še vedno veliko breme;

50.  znova opozarja, da so potrebne večje naložbe v dostopno zdravstveno varstvo za matere ter spolno in reproduktivno zdravje, da bi zmanjšali smrtnost mater in dojenčkov in odpravili tradicionalne prakse, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov in/ali poroke otrok;

51.  poudarja pomen enakosti spolov in opolnomočenja žensk pri sodelovanju med EU in Afriko; opozarja na pozitivno vlogo in udeležbo žensk v politični in gospodarski sferi, pa tudi pri preprečevanju konfliktov in gradnji trajnega miru;

52.  ugotavlja, da je kultura pomemben dejavnik in del razvoja ter da lahko olajša vključevanje v družbo, svobodo izražanja, izgradnjo identitete, krepitev državljanske vloge in preprečevanje konfliktov, hkrati pa pospešuje gospodarsko rast; zato poziva EU in Afriško unijo, naj spodbujata medkulturni politični dialog in kulturno raznolikost ter podpreta strategije za zaščito kulture in dediščine; poudarja, da je demokracija univerzalna vrednota, ki je lahko del vsake kulture; priznava tudi, da je šport vir in gonilo družbene vključenosti in enakosti spolov;

Vzpostavitev strategije za mobilnost in migracijske tokove, ki prispevajo k razvoju obeh celin

53.  opominja, da imajo migracije in mobilnost med Evropo in Afriko in znotraj njiju gospodarske, družbene, okoljske in politične učinke ter da se morata s tem izzivom na usklajen in celovit način spopasti spopasti obe celini, v sodelovanju z izvornimi, tranzitnimi in ciljnimi državami, pri tem pa povečati sinergije in izkoristiti ustrezne politike, instrumente in orodja EU, temelječe na solidarnosti, delitvi odgovornosti, spoštovanju in človeškemu dostojanstvu; v zvezi s tem opozarja, da bi bilo dobro dialog med Afriko in EU poglobiti že pred pogajanji o dveh svetovnih dogovorih o migracijah in beguncih, ki naj bi bila pripravljena do leta 2018 pod okriljem Združenih narodov, da bi opredelili skupne prednostne naloge, kjer je to mogoče;

54.  spominja, da je treba povečati pozitivni učinek migracij in mobilnosti, da bosta ta dva pojava razumljena kot vzajemni razvojni orodji za ti dve celini; poudarja, da je za to potreben preudarno pripravljen, uravnotežen, na dokazih temelječ in trajnosten politični odziv z dolgoročno strategijo, ki bo upoštevala demografske obete in glavne razloge za migracije;

55.  se zaveda, da so se selitve ljudi in migracijski tokovi v Evropo v zadnjih nekaj letih znatno povečali zaradi nasilnih konfliktov, preganjanja, neenakosti, kršenja človekovih pravic, slabega upravljanja, korupcije, terorizma, represivnih režimov, naravnih nesreč, podnebnih sprememb, brezposelnosti in kronične revščine; kljub temu opozarja, da več kot 85 % Afričanov, ki zapustijo svojo državo, ostane na isti celini;

56.  podpira različne pobude, sprejete na ravni EU, za boj proti vzrokom za nedovoljene migracije: migracijska partnerstva, skrbniški skladi za Afriko, Evropski sklad za trajnostni razvoj; poziva, da se zagotovi njihovo nadaljnje izvajanje na prilagodljiv, učinkovit, usklajen in pregleden način, pri tem pa se nadgradi morebitne sinergije med različnimi instrumenti, programi in dejavnostmi, tako pri notranjem kot zunanjem delovanju; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje na področju upravljanja meja;

57.  znova poziva k spodbujanju zakonitih migracij, v skladu s priporočili iz akcijskega načrta iz Vallette; poudarja tudi, da razvojna pomoč ne sme biti pogojena s sodelovanjem na področju migracij;

58.  poziva države članice, naj zmogljivosti za preselitev ponudijo precejšnjemu številu beguncev; v zvezi s tem poziva k vzpostavitvi evropskega okvira za preselitve, ki bi ga lahko države članice brez težav izvajale; poleg tega poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z afriškimi državami, ki se soočajo s tokovi beguncev ali dolgotrajnimi krizami, ter jim ponudijo pomoč, da bi se povečale njihove zmogljivosti na področju azila in okrepil njihov sistem zaščite;

59.  poziva države članice, naj povečajo finančni prispevek v skrbniške sklade in druge instrumente za spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti ter zaposlovanja, saj bodo tako odpravljeni glavni vzroki za migracije; poziva tudi k večji nadzorni vlogi Evropskega parlamenta, da bodo migracijska partnerstva in orodja za financiranje združljiva s pravno podlago, načeli in zavezami EU;

60.  poziva EU in Afriško unijo, naj spodbujata izmenjave študentov, predavateljev, podjetnikov in raziskovalcev med celinama; pozdravlja predlog Komisije o uvedbi instrumenta za mlade v Afriki, ki bo razširil področje uporabe programa Erasmus+, ter instrumenta EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje; poziva k razpravi o priznavanju spričeval in diplom, ki jih izdajajo afriške šole in univerze, v EU; ugotavlja, da je zagotavljanje krožnih migracij bistveno za trajnostni razvoj in za preprečevanje bega možganov iz Afrike;

61.  se zaveda posebne vloge diaspore tako v državah sprejemnicah kot v državah izvora, saj pošilja precejšnja sredstva in je partnerica pri razvoju na državni in regionalni ravni; si želi, da bi diaspora lahko postala vir informacij, s katerimi bo mogoče zadostiti resničnim potrebam to ljudi, se izogniti nevarnostim zaradi neurejenih migracij, pa tudi odgovoriti na izzive, povezane z vključevanjem v državah gostiteljicah;

o
o   o

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, komisiji Afriške unije, svetu AKP ter Vseafriškemu parlamentu in predsedstvu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(2) UL L 249, 27.9.2017, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0371.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0337.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0246.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0437.

Pravno obvestilo