Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2035(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0335/2017

Predložena besedila :

A8-0335/2017

Razprave :

PV 11/12/2017 - 20
CRE 11/12/2017 - 20

Glasovanja :

PV 12/12/2017 - 5.12

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0485

Sprejeta besedila
PDF 369kWORD 61k
Torek, 12. december 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanom (resolucija)
P8_TA(2017)0485A8-0335/2017

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani, v imenu Unije (12409/2016 – C8-0469/2016 – 2016/0166(NLE)2017/2035(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12409/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani (09452/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev (C8-0469/2016), ki jo je Svet podal v skladu s členoma 31(1) in 37 Pogodbe o Evropski uniji, ter členov 91, 100(2), 207 in 209 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 218(6)(a),

–  ob upoštevanju tega, da je bil 21. decembra 2015 v Astani v navzočnosti podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini podpisan sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju,

–  ob upoštevanju tega, da se deli sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki so v izključni pristojnosti EU, od 1. maja 2016 začasno uporabljajo,

–  ob upoštevanju tega, da sta EU in Kazahstan 23. januarja 1995 podpisala sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki je začel veljati 1. julija 1999 in se še vedno izvaja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj za sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Kazahstanom in EU(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kazahstanu, vključno s tistimi z dne 10. marca 2016(2), 18. aprila 2013(3), 15. marca 2012(4) in 17. septembra 2009 o primeru Jevgenija Žovtisa v Kazahstanu(5),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. decembra 2011 o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo(6) ter z dne 13. aprila 2016 o izvajanju in pregledu strategije EU za Srednjo Azijo(7),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 19. januarja 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o nadaljnjem delovanju Mednarodnega znanstvenega in tehnološkega centra(8), ustanovljenega v Astani v Kazahstanu,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2015 in 19. junija 2017 o strategiji EU za Srednjo Azijo,

–  ob upoštevanju tega, da so Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in službe Komisije 13. januarja 2015 objavile četrto poročilo o napredku o izvajanju strategije EU za Srednjo Azijo, sprejete leta 2007,

–  ob upoštevanju letnih dialogov o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom,

–  ob upoštevanju različnih srečanj med EU in Srednjo Azijo,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0335/2017),

A.  ker naj bi sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju – ob spoštovanju in upoštevanju obstoječih razlik in konkretnih političnih, gospodarskih in socialnih razmer obeh pogodbenic – privedel do bistvene poglobitve in okrepitve političnih in gospodarskih vezi med stranema, kar bi koristilo tako prebivalcem Kazahstana kot prebivalcem EU;

B.  ker bi lahko sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju (člen 1) okrepil okvir za izpolnjevanje bistvenih elementov, kot so spoštovanje demokracije, načela pravne države, človekovih pravic in načel tržnega gospodarstva, kar je predvideno že v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, če bo za izvajanje vseh klavzul veljal strog in učinkovit mehanizem spremljanja, ki bo temeljil na jasnih merilih in rokih; ker je bil boj proti širjenju orožja za množično uničevanje dodan kot nov bistveni element (člen 11);

C.  ker je Kazahstan prva srednjeazijska država, ki je z EU podpisala sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju; ker bo ta sporazum – po tem, ko ga bodo ratificirale vse države članice in Evropski parlament – nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1999 in ker je bilo besedilo sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju objavljeno 15. julija 2015;

D.  ker sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju določa širok spekter novih področij sodelovanja, ki so tako v političnem kot v gospodarskem interesu EU, poleg tega pa so tudi primerna za pomoč Kazahstanu pri njegovi naslednji fazi posodobitve, za katero si prizadeva, hkrati pa sporazum zagotavlja sodelovanje pri soočanju s svetovnimi izzivi, zlasti kar zadeva trajnostni socialni in gospodarski razvoj za vse državljane, ohranjanje kulturne raznolikosti in okolja ter obvladovanje učinkov podnebnih sprememb v skladu z obveznostmi iz Pariškega sporazuma, pa tudi ohranjanje miru in regionalno sodelovanje;

E.  ker se dve tretjini sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju od maja 2016 začasno uporabljata;

F.  ker je Evropski parlament v okviru svojih pristojnosti pripravljen prevzeti aktivno vlogo pri opredeljevanju in vzpostavljanju konkretnih področij sodelovanja s Kazahstanom, vključno s parlamentarnimi odnosi;

G.  ker se je Kazahstan 1. januarja 2016 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji (STO);

H.  ker se je Kazahstan marca 2012 pridružil Evropski komisiji za demokracijo skozi pravo (Beneški komisiji);

Splošne določbe o odnosih med EU in Kazahstanom ter o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju

1.  poudarja, da mora okrepitev političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med EU in Kazahstanom temeljiti na skupnih zavezah splošnim vrednotam, zlasti demokraciji, pravni državi, dobremu upravljanju in spoštovanju človekovih pravic, voditi pa bi jih morali obojestranski interesi;

2.  ugotavlja, da Kazahstan dosledno uporablja strategijo približevanja EU; poudarja bistveni prispevek te države k izvajanju strategije EU za Srednjo Azijo, ki bo leta 2019 temeljito pregledana;

3.  pozdravlja, da sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju vzpostavlja trdno osnovo za poglabljanje odnosov; ugotavlja, da je Kazahstan prva srednjeazijska partnerska država, s katero je EU izpogajala in podpisala tovrsten sporazum; meni, da je ta sporazum nove generacije dober model, ki bi se v prihodnje lahko uporabljal tudi za druge države v regiji;

4.   pozdravlja cilj, izražen v sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, glede okrepitve sodelovanja in občutne okrepitve gospodarskih vezi med EU in Kazahstanom na različnih področjih in področjih v skupnem interesu, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine, trajnostni razvoj, zunanja in varnostna politika, trgovina, pravosodje, svoboda in varnost ter 29 drugih ključnih področij sektorske politike, kot so gospodarsko in finančno sodelovanje, energija, promet, okolje in podnebne spremembe, zaposlovanje in socialne zadeve, kultura, izobraževanje in raziskave; spodbuja obe strani, naj aktivno izpolnjujeta svoje obveznosti;

5.  pričakuje, da bo sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju spodbudil okrepitev pravne države in povečanje sodelovanja vseh državljanov, bolj raznoliko politično okolje, bolje delujoče, neodvisno in nepristransko sodstvo, večjo preglednost in odgovornost vlade, izboljšanje delovne zakonodaje v skladu z zahtevami Mednarodne organizacije dela, več poslovnih priložnosti za mala in srednja podjetja, trajnostni razvoj okolja, več poslovnih priložnosti za mala in srednja podjetja, trajnostni razvoj okolja, upravljanja z vodo in drugih virov, kot sta učinkovita raba energije in razvoj obnovljivih virov energije;

6.  poudarja, da so priporočila Parlamenta z dne 22. novembra 2012 glede pogajanj za sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanom pomembna in še vedno veljajo;

7.  želi spomniti, da je Parlament poudaril, da mora biti napredek pri pogajanjih o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju povezan z dejanskim napredkom na področju političnih reform in dejanskim napredkom na področjih spoštovanja človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja in demokratizacije, pri čemer bi lahko imelo izvajanje priporočil Beneške komisije pomembno vlogo; izraža resne pomisleke, da pravice do svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja ostajajo omejene; poziva državo, naj v celoti izvede priporočila posebnega poročevalca Združenih narodov v zvezi s pravicami do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja, ki jih je podal v svojem poročilu o rezultatih misije januarja 2015 v Kazahstan;

8.  poudarja, da mora nadaljnje ukrepanje temeljiti na načelu „več za več“;

9.  pozdravlja, da je bila s sporazumom o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju uvedena možnost pogajanj o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Kazahstanom sočasno z morebitnimi pogajanji o sporazumu, ki bi urejal konkretne obveznosti v zvezi s ponovnim sprejemom; poudarja, kako pomembno je okrepiti izmenjave, zlasti na ravni mladih in na akademski ravni, ter v zvezi s tem poziva k znatni razširitvi programa Erasmus+ za Kazahstan;

10.  ponovno poziva Svet, Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj:

   zagotovijo, da bosta obe strani spoštovali bistvene elemente sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, saj bi njihovo neupoštevanje vodilo v reševanje sporov (člen 278), v primeru hudih kršitev pa celo v prekinitev izvajanja sporazuma (člen 279);
   razvijejo merila in določijo roke za izvajanje omenjenega sporazuma;
   po tem, ko bo omenjeni sporazum v celoti začel veljati, vzpostavijo mehanizem celovitega spremljanja za Parlament in Evropsko službo za zunanje delovanje, vključno z elementi, ki so omenjeni v resoluciji Parlamenta z dne 22. novembra 2012;

11.  želi spomniti, da podpredsednica/visoka predstavnica, Svet in Komisija še vedno samo delno spoštujejo člen 218(10) PDEU in ustrezne sodbe Sodišča glede takojšnega in popolnega dostopa Parlamenta do vseh pogajalskih dokumentov in z njimi povezanih informacij;

12.  poziva odbor za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom, naj posodobi svoj poslovnik in tako zagotovi demokratičen nadzor nad začasno uporabo sporazuma na tistih področjih, ki so že začela veljati, in naj svoje pristojnosti uporabi za sprejetje priporočil, poleg tega pa naj – po tem, ko bo sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju začel v celoti veljati – pripravi pregled celotnega sporazuma;

Politični dialog in sodelovanje, demokracija, pravna država, dobro upravljanje ter temeljne svoboščine

13.   poziva EU, naj pri političnem dialogu s Kazahstanom dosledno daje prednost vprašanjem, povezanim s pravno državo in demokracijo, temeljnimi svoboščinami in človekovimi pravicami;

14.  poziva Kazahstan, naj – glede na deloma nasilne družbene proteste – pri izvajanju programa „Kazahstan 2050“ sprejme proaktivne in konkretne ukrepe na področju političnih, demokratičnih in socialnih reform, vključno z jasno delitvijo oblasti med izvršilno in zakonodajno vejo ter uvedbo nadaljnjega nadzora in ravnotežja v ustavni sistem, v skladu z mednarodnimi zavezami te države v okviru različnih instrumentov Združenih narodov, organizacije OVSE in Sveta Evrope; ponovno poudarja prepričanje, da se zdi, da prehod na nov model rasti z velikim poudarkom na znanosti, za katerega si Kazahstan prizadeva, ne bo mogoč brez visoko kakovostnega izobraževanja, dostopa velikega dela prebivalstva do bistvenih sodobnih storitev, vključujoče socialne politike ter brez sistema reguliranih socialnih odnosov, zlasti v gospodarstvu; pozdravlja, da se skuša s programom „100 korakov“ izvesti nujne reforme v državi;

15.  pozdravlja, da je na področju ustavnih in upravnih reform nedavno prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb in da je bila vzpostavljena platforma za posvetovanje s civilno družbo; je pa globoko zaskrbljen zaradi omejevalnih učinkov, ki jih imata kazenski zakonik in zakonik o upravnem postopku, ki sta začela veljati leta 2015, na organizacije civilne družbe in njihove dejavnosti;

16.  poziva Kazahstan, naj v celoti izvede priporočila, ki so bila v okviru mednarodne misije organizacije OVSE/urada ODIHR za opazovanje volitev podana za volitve z dne 20. marca 2016 in v skladu s katerimi je pred državo še dolga pot do izpolnitve njenih zavez v okviru organizacije OVSE glede demokratičnih volitev; poziva kazahstanske oblasti, naj ne omejujejo dejavnosti neodvisnih kandidatov; poziva tudi, naj se spoštujejo volilne pravice državljanov;

17.  pozdravlja, da Kazahstan sodeluje z Beneško komisijo, in poziva, naj njena ustrezna priporočila, zlasti na področju demokratičnih in pravosodnih reform, v celoti izvede;

18.  pozdravlja sedanje upravne reforme in priporoča nadaljnje reforme, s pomočjo katerih bo mogoče zagotoviti resnično neodvisno in nepristransko sodstvo in učinkovitejša prizadevanja v boju proti korupciji na vseh ravneh; hkrati pa poziva k okrepitvi upravljanja in reform, za resnično neodvisno sodstvo brez korupcije in zagotavljanje pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe, poziva pa tudi k bolj učinkovitim prizadevanjem v boju proti korupciji, organiziranemu kriminalu in trgovini z mamili; poziva k izboljšanju in posodobitvi osrednjih socialnih sektorjev in vlaganju vanje; poudarja, da bo za dolgoročno stabilnost države pomembno nameniti dodatno pozornost gospodarskemu in socialnemu razvoju v obrobnih regijah in na območjih izven večjih mest;

19.  ugotavlja, da so na voljo platforme za dialog s civilno družbo; ponovno izraža zaskrbljenost nad zakonodajo v zvezi z nevladnimi organizacijami, ki ogroža njihovo neodvisnost in možnosti delovanja; želi spomniti, kako pomembna je aktivna in neodvisna civilna družba za trajnostno prihodnost Kazahstana; poziva kazahstanske oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo, da bodo vsi zagovorniki človekovih pravic in nevladne organizacije v Kazahstanu lahko opravljali svoje legitimne dejavnosti na področju človekovih pravic, brez bojazni pred povračilnimi ukrepi in brez kakršnih koli omejitev, in s tem prispevali k trajnostnemu razvoju družbe in krepitvi demokracije; meni, da sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju vključuje tudi okrepljeno podporo za razvoj prave civilne družbe, in poziva kazahstanske oblasti, naj temu primerno ukrepajo, Komisijo pa, naj okrepi programe za krepitev in utrditev delovanja neodvisnih nevladnih organizacij;

20.  poziva, naj se konča sodni pregon, nadlegovanje in zapiranje neodvisnih novinarjev, aktivistov civilne družbe, sindikalnih voditeljev, zagovornikov človekovih pravic, opozicijskih politikov in drugih kritičnih posameznikov kot povračilni ukrep za njihovo uveljavljanje svobode izražanja in drugih temeljnih svoboščin – gre za pojav, ki v zadnjih nekaj letih postaja vse bolj pogost; poziva, naj se v celoti rehabilitirajo in izpustijo vsi aktivisti in politični zaporniki, ki so trenutno v zaporu, ter naj se prekliče omejitev gibanja za druge osebe; zahteva, naj se končajo zlorabe Interpolovih postopkov izročitve in naj se preneha nadlegovanje politične opozicije v tujini;

21.  pozdravlja, da je bil znani kazahstanski aktivist in vodja opozicijske stranke Alga! Vladimir Kozlov avgusta 2016 pogojno izpuščen iz zapora;

22.  izraža zaskrbljenost zaradi omejevanja svobode medijev, svobode izražanja ter svobode združevanja in zbiranja, pa tudi verske svobode, ki se med drugim izvaja s pomočjo restriktivne zakonodaje, pritiskov, cenzure in kazenskega pregona aktivistov; poudarja, da je svoboda govora za neodvisne medije, blogerje in posamezne državljane univerzalna vrednota, ki jo je treba spoštovati; priporoča, da Kazahstan v okviru svojega pravnega sistema uporablja standarde Sveta Evrope; je seznanjen s tem, da si Kazahstan prizadeva za izboljšanje svoje mednarodne podobe, kar se kaže v nedavnem odprtju mednarodne razstave EXPO-2017 v Astani; kljub temu poudarja, da so ta prizadevanja v nasprotju z zatiranjem nasprotujočih glasov in pritiskom, ki se je nad civilno družbo vršil v zadnjih nekaj mesecih;

23.  je zaskrbljen nad tem, da nekatere določbe nedavno prenovljenega kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku omejujejo svobodo izražanja; spodbuja Kazahstan, naj te določbe ponovno preuči, zlasti kar zadeva kriminalizacijo obrekovanja;

24.  poudarja, da sta svoboda medijev in svoboda izražanja bistveni za vzpostavitev in utrditev demokracije, pravne države in človekovih pravic; obžaluje, da postaja okolje, v katerem delujejo neodvisne medijske hiše, vedno bolj sovražno; izraža zaskrbljenost zaradi osnutka zakonodaje o medijih, katere cilje je uvesti pravila za novinarje glede potrjevanja svojih informacij pri državnih organih; poziva kazahstanske oblasti, naj umaknejo takšne predloge sprememb iz svojega osnutka zakonodaje ter novinarjem zagotovijo popolno neodvisnost pri preiskovanju in poročanju; poziva jih tudi, naj ne omejujejo dostopa do spletnih in drugih medijev, kritičnih do oblasti, iz države in od drugod; obžaluje, da je obrekovanje v Kazahstanu še vedno kriminalizirano, in poudarja, da je to postalo problematično z vidika svobode izražanja v tej državi; je zaskrbljen zaradi velikega števila tožb zaradi obrekovanja (vključno s postopki proti nekaterim medijskim hišam in drugim spletnim mestom, ki o vladni politiki poročajo kritično in so tudi sistematično blokirana), ki so jih vložili javni uradniki in druge javne osebnosti, ki uživajo posebno varstvo in zahtevajo visoko moralno odškodnino zaradi člankov, v katerih se jih obtožuje korupcije ali kršitev ali pa vsebujejo druge teme, ki jim niso po godu;

25.  poziva k obrnitvi negativnih trendov na področju svobode medijev, svobode izražanja ter svobode združevanja in zbiranja ter verske svobode; priporoča, da Kazahstan v okviru svoje zakonodaje uporablja standarde Sveta Evrope; je v zvezi s tem seznanjen s tem, da se morajo vse kazahstanske nevladne organizacije od leta 2016 v skladu z zakonodajo prijaviti pri oblasteh in predložiti letne informacije o svojih dejavnostih, ki se vključijo v vladno podatkovno zbirko o nevladnih organizacijah; poudarja, da je ta ukrep morda namenjen povečanju preglednosti v tem sektorju; hkrati pa je zaskrbljen, da nove zahteve še stopnjujejo že tako obsežne obveznosti poročanja nevladnega sektorja državi, pri čemer se politika preglednosti nesorazmerno uporablja za neprofitni, nevladni sektor, saj se ne uporablja za nobene druge pravne subjekte; je zaskrbljen, ker je sodelovanje v neprijavljenih združenjih kriminalizirano in ker bi lahko bile organizacije v primeru neposredovanja podatkov za to novo podatkovno zbirko ali posredovanja „nepravilnih“ informacij kaznovane; obžaluje, da lahko sodišča dejavnosti registriranih javnih združenj prekinejo ali ukinejo zaradi katere koli kršitve nacionalne zakonodaje, ne glede na to, kako majhna je kršitev;

26.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi sprejetje nedavne protiteroristične zakonodaje, vključno z zakonom, s katerim se predlaga, da se osebam, osumljenim terorizma, odvzame državljanstvo, lahko privedlo do zatiranja miroljubne in legitimne politične opozicije; poziva kazahstanske oblasti, naj te zakonodaje ne uporabljajo tako, da bi lahko prišlo do omejevanja svobode govore, verske svobode ali svobode prepričanja in neodvisnosti sodstva ali da bi prepovedale dejavnosti opozicije;

27.  je seznanjen s tem, da je odbor Združenih narodov za človekove pravice v svojih sklepnih ugotovitvah o Kazahstanu, sprejetih poleti 2016, izrazil zaskrbljenost zaradi široko zastavljenih določb člena 174 kazenskega zakonika, ki prepoveduje „spodbujanje“ socialnih, nacionalnih ali drugih nemirov, ter člena 274, ki prepoveduje „zavestno razširjanje lažnih informacij“, ter zaradi uporabe teh členov za neupravičeno omejevanje svobode izražanja in drugih pravic, zaščitenih z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP); obžaluje, da so številni civilnodružbeni aktivisti in novinarji na podlagi omenjenih členov kazenskega zakonika obtoženih in zaprtih; je seznanjen s tem, da sta na tem seznamu tudi Maks Bokajev in Talgat Ajan, ki prestajata petletno zaporno kazen zaradi vloge, ki sta jo imela v miroljubnih protestih proti zemljiški reformi, do katerih je v Kazahstanu prišlo spomladi 2016; poziva kazahstansko vlado, naj vse te osebe izpusti in umakne obtožbe proti njim;

28.  poziva Kazahstan, naj revidira svoj zakon o sindikatih iz leta 2014 in zakonik o delovnih razmerjih iz leta 2015, da bi ju uskladil s standardi Mednarodne organizacije dela; želi Kazahstan spomniti, da je dolžen v celoti spoštovati sklepe, ki jih je (v letih 2017, 2016 in 2015) sprejel odbor Mednarodne organizacije dela za uporabo standardov;

29.  obsoja, da je bila januarja 2017 s sodno odločbo razpuščena Konfederacija neodvisnih sindikatov Kazahstana (CITUK), ker naj ji ne bi uspelo potrditi svojega statusa na podlagi omejevalnega zakona te države o sindikatih iz leta 2014; želi kazahstanske oblasti spomniti, da je treba zagotoviti neodvisno in nepristransko sodstvo ter omogočiti dejanski socialni dialog, tudi s spodbujanjem obstoja in delovanja neodvisnih sindikatov, kot so konfederacija CITUK in njene podružnice; opozarja na ugotovitve odbora Mednarodne organizacije dela za uporabo standardov iz junija 2017 o razmerah v Kazahstanu; obžaluje, da je sodišče 25. julija 2017 predsednico konfederacije CITUK Lariso Harkovo spoznalo za krivo prevare in goljufije v povezavi s porabo sredstev sindikatov, pri čemer prevladuje prepričanje, da so imele obtožbe politično podlago; obžaluje tudi, da jo je sodišče samovoljno obsodilo na štiri leta omejene svobode gibanja, 100 ur javnega dela in petletno prepoved opravljanja vodilne funkcije v javnih združenjih; poziva Kazahstan, naj razveljavi njeno obsodbo in umakne obtožbe proti njej;

30.  obžaluje, da sta bila v aprilu in maju 2017 še dva sindikalna voditelja (Nurbek Kušakbajev in Amin Jeleusinov) obsojena na dveinpol- oziroma dveletno zaporno kazen, in sicer na podlagi kazenskih obtožb, ki naj bi bile tudi politično motivirane; ugotavlja, da obsodbe treh sindikalnih voditeljev predstavljajo udarec neodvisni sindikalni dejavnosti v državi;

31.  je seznanjen z večetničnim in večverskim značajem Kazahstana in poudarja, da je treba varovati manjšine in njihove pravice, zlasti kar zadeva uporabo jezikov, versko svobodo ali svobodo prepričanja, nediskriminacijo in enake možnosti; pozdravlja miroljubno sobivanje različnih skupnosti v Kazahstanu;

32.  poziva, naj se temeljito pregleda letni dialog o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom, da bi postal bolj učinkovit in usmerjen v rezultate; poziva kazahstanske oblasti, naj se celovito udejstvujejo v tem dialogu ter na vseh drugih forumih, da bi dosegle oprijemljiv napredek na področju človekovih pravic v tej državi, hkrati pa posebno pozornost posvetijo posameznim primerom; želi spomniti, da je treba zagotoviti sodelovanje civilne družbe v teh dialogih in posvetovanjih;

33.  poudarja, da je potrebno stalno udejstvovanje v okviru cikla mehanizma splošnega rednega pregleda Sveta Združenih narodov za človekove pravice, zlasti kar zadeva učinkovito izvajanje njegovih priporočil;

34.  vztraja pri tem, da mora Kazahstan upoštevati priporočila Odbora Združenih narodov proti mučenju in priporočila posebnega poročevalca Združenih narodov o mučenju iz leta 2009;

35.  obžaluje, da Kazahstan kljub pozivom Sveta Združenih narodov za človekove pravice doslej zavrača neodvisno mednarodno preiskavo dogodkov, do katerih je prišlo leta 2011 v kraju Žanjaozen;

36.  pozdravlja, da je država vložila prošnjo za pristop k vrsti konvencij Sveta Evrope;

37.  obžaluje, da Kazahstan ni niti pogodbenica niti podpisnica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, in državo poziva, naj to pogodbo podpiše in k njej pristopi;

Mednarodni odnosi, regionalno sodelovanje in svetovni izzivi

38.  pozdravlja konstruktivno sodelovanje Kazahstana v mednarodnih odnosih, saj pomembno prispeva k miru in stabilnosti na regionalni in svetovni ravni, na primer prek spodbujanja pogovorov o iranskem jedrskem dogovoru, pogajanj med stranmi v Astani za celovito rešitev za končanje vojne v Siriji, diplomatskih prizadevanj v zvezi s konfliktom v Ukrajini in pobude za Konferenco o sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji; spodbuja Kazahstan, naj se še naprej udejstvuje in prevzame konstruktivno vlogo na mednarodnem prizorišču; v zvezi s tem pozdravlja njegov poziv k postopnemu končanju oboroženih konfliktov s pomočjo neširjenja jedrskega orožja in razoroževanja ter da je dal pobudo za Splošno deklaracijo za svet brez jedrskega orožja; pozdravlja zlasti odločitev Kazahstana, da se ne bo pridružil ruski prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov EU, in meni, da je to konkreten in spodbuden znak, da je ta država pripravljena okrepiti dialog in sodelovanje z EU;

39.  je seznanjen z geostrateško pomembnostjo Kazahstana in priznava večplastno zunanjo politiko države, katere namen je spodbujati prijateljske in predvidljive odnose, vključno s prednostnim razvijanjem in uravnoteževanjem dobrih sosedskih odnosov z Rusijo, Kitajsko, državami Srednje Azije, na katere meji, ter z drugimi partnerji, tudi z ZDA in EU;

40.  priznava, da je Kazahstan pomemben akter v zunanji in varnostni politiki, nenazadnje zaradi stalne vloge, ki jo ima pri svetovnem jedrskem razoroževanju in varnosti, ter zaradi tega, ker je bil v letih 2017 in 2018 nestalni član varnostnega sveta Združenih narodov;

41.  je seznanjen z varnostnim izzivom, ki ga za Kazahstan predstavljajo Daiš in druge organizacije, ki jih je varnostni svet Združenih narodov označil za teroristične; je seznanjen tudi s tem, da je med tujimi bojevniki na Bližnjem vzhodu veliko kazahstanskih državljanov; priznava, da utegne zaradi trenutnega konflikta v Afganistanu priti do dodatne destabilizacije Kazahstana, med drugim prek širjenja verskega ekstremizma, trgovine s prepovedanimi drogami in terorizma; poziva k tesnejšemu sodelovanju pri boju proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmu in poudarja, da bi morala biti prednostna naloga obravnava temeljnih vzrokov za radikalizacijo; je seznanjen s tem, da so v ospredju člena 13 sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju protiteroristični ukrepi ter da ima ta člen pomembno vlogo, zlasti v sedanjem mednarodnem okolju;

42.  je seznanjen s tem, da je Kazahstan vključen v vse glavne regionalne organizacije; meni, da je mednarodni profil, ki ga je Kazahstan pred kratkim dosegel kot predsedujoča država tako raznolikim mednarodnim organizacijam, kot so OVSE, Organizacija islamskega sodelovanja (OIC), Skupnost neodvisnih držav (SND), Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO), pa tudi Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), dobro izhodišče za skupne dejavnosti za stabilizacijo varnostnih razmer v srednjeazijski regiji ter za večstransko reševanje svetovnih izzivov; v zvezi s tem pozdravlja jasne izjave Kazahstana glede tega, da njegovo članstvo v Evrazijski gospodarski uniji ne bo vplivalo na krepitev odnosov z EU;

43.  priporoča, da EU še naprej podpira regionalno sodelovanje v Srednji Aziji, zlasti kar zadeva pravno državo, ukrepe za krepitev zaupanja, upravljanje voda in virov, upravljanje meja, stabilnost in varnost; v zvezi s tem podpira prizadevanja Kazahstana, da bi spodbujal dobre sosedske odnose in prevzel vlogo garanta stabilnosti v regiji; poziva, naj se vprašanje upravljanja z vodo ter energetska in varnostna vprašanja v Srednji Aziji rešijo trajnostno, in sicer tako, da bodo upoštevani vsi interesi;

44.  priznava, da je Kazahstan vodilna sila v srednjeazijski regiji; poziva Kazahstan, naj svoj položaj uporabi kot osnovo za pozitivno udejstvovanje s svojimi regionalnimi sosedi in naj si prizadeva za napredovanje regionalnega sodelovanja;

Trajnostni razvoj, energija in okolje

45.  pozdravlja tretjo strategijo Kazahstana za posodobitev, najavljeno januarja 2017, katere cilj je, da država postane ena izmed 30 najrazvitejših držav sveta;

46.  pozdravlja izboljšano poglavje o surovinah in energetskem sodelovanju, ki ima velik potencial za prispevanje k energetski varnosti v EU; želi spomniti na pomembno vlogo Kazahstana kot dobavitelja energije za EU; poziva EU, naj se bolj aktivno udejstvuje na področju energetskega sodelovanja in okrepi svoj dialog s Kazahstanom in drugimi srednjeazijskimi državami, da bi povečala svojo energetsko varnost;

47.  pozdravlja, da je bilo v sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju vključeno poglavje o sodelovanju na področju podnebnih sprememb; poziva EU, naj še naprej sodeluje z vlado Kazahstana in ji pomaga pri določanju in razvoju inovativnih in trajnostnih okoljskih in ekoloških politik; želi spomniti, da so Kazahstan zelo prizadele posledice dveh od najbolj uničujočih okoljskih nesreč na svetu, kar jih je povzročil človek, in sicer posledice izsušitve Aralskega jezera in jedrskih poskusov iz sovjetskih časov na območju Semeja (Semipalatinska); poziva Komisijo, naj poveča tako tehnično kot finančno pomoč kazahstanskim oblastem, da bi se znatno izboljšalo upravljanje z vodo in varstvo voda bazena Aralskega jezera v okviru akcijskega programa mednarodnega sklada za rešitev Aralskega jezera, in naj pripravi učinkovit akcijski načrt za očiščenje območja nekdanjega poligona za jedrske poskuse; pozdravlja, da Kazahstan sodeluje v prostovoljnem partnerskem programu „Zeleni most“; je prepričan, da bo to zagotovilo stabilno in dolgoročno osnovo za okolju prijazne naložbe ter prenos novih tehnologij in inovacij, pa tudi za prehod v brezogljično družbo;

48.  poudarja, da je treba v Kazahstanu pri pridobivanju in obdelavi njegovih obsežnih naravnih virov uveljavljati načela okoljsko trajnostnega razvoja; v zvezi s tem pozdravlja, da država spoštuje standarde pobude za preglednost v ekstraktivni industriji;

Trgovina in gospodarstvo

49.  želi spomniti, da je EU najpomembnejša trgovinska in naložbena partnerica Kazahstana ter da je ta najpomembnejši trgovinski partner EU v Srednji Aziji; upa, da bodo ti odnosi še bolj okrepljeni; je seznanjen s tem, da nafta in plin predstavljata 80 % kazahstanskega izvoza v EU; ponovno poudarja pomen večje diverzifikacije kazahstanske trgovinske izmenjave z EU; poudarja, da se lahko trgovina in človekove pravice v okolju, kjer vlada načelo pravne države, medsebojno krepijo; želi spomniti, da ima poslovna skupnost pomembno vlogo pri dajanju pozitivnih spodbud v zvezi s spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in družbene odgovornosti podjetij; poudarja, da globalne vrednostne verige na mednarodni ravni prispevajo h krepitvi temeljnih delovnih, okoljskih in socialnih standardov ter standardov človekovih pravic, vključno z določitvijo in izvrševanjem ukrepov na področju zdravja in varnosti pri delu, priložnostmi za izobraževanje, nepristranskimi institucijami in zmanjšanjem korupcije;

50.  pozdravlja, da je Kazahstan 1. januarja 2016 pristopil k STO, kar je pospešilo gospodarsko in upravno posodobitev države; ugotavlja, da kazahstansko gospodarstvo v veliki meri temelji na izkoriščanju in izvozu surovin in ogljikovodikov; upa, da bo ambiciozen program za gospodarsko diverzifikacijo, pri katerem bi EU lahko imela pomembno vlogo, in za reformo države, ki med drugim predvideva profesionalizacijo javne uprave in uvedbo ukrepov za boj proti korupciji, v praksi v celoti izveden; poziva zlasti Komisijo, naj Kazahstanu pomaga preoblikovati njegovo gospodarstvo, da bo okolju prijazno in trajnostno;

51.  je seznanjen s tem, da se je Kazahstan zavezal povsem liberalizirati pretok kapitala v obliki neposrednih naložb, in obžaluje, da poglavje sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki se nanaša na trgovino in poslovanje, ne vsebuje določb o boju proti korupciji; meni, da bi bilo treba pri spremljanju izvajanja sporazuma posebno pozornost nameniti vprašanjem korporativnega upravljanja in korupcije, da bi preprečili povečanje tveganje za pranje denarja;

52.  pozdravlja odločenost Kazahstana, ki jo je pokazal med prvim letom izvajanja sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, da spoštuje in uresničuje svoje obveznosti na podlagi tega sporazuma in članstva v STO; poziva Kazahstan, naj izpolnjuje obveznosti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, ki izhajajo iz tega sporazuma, in sicer na podlagi režima regionalnega izčrpanja;

53.  poziva Kazahstan, naj v celoti uskladi uvozne carine z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v STO in sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ne glede na sodelovanje v Evrazijski gospodarski uniji, saj bi se tako izognil plačevanju visokih odškodnin trgovinskim partnericam v okviru STO;

54.  poziva Kazahstan, naj se pridruži celovitemu računalniškemu veterinarskemu sistemu Traces, da bi omogočil učinkovit sanitarni in fitosanitarni nadzor, in naj uporablja dvostranska spričevala EU-Kazahstan o sanitarnem in fitosanitarnem nadzoru;

55.  je seznanjen s splošnim petletnim prehodnim obdobjem za javna naročila in osemletnim prehodnim obdobjem za gradbeništvo, ki sta določena v sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ter se nadeja porasta trgovine po izteku teh obdobij; ugotavlja, da so javna naročila za Kazahstan pomemben instrument javne politike;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za Srednjo Azijo, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Kazahstana.

(1) UL C 419, 16.12.2015, str. 159.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0083.
(3) UL C 45, 5.2.2016, str. 85.
(4) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 93.
(5) UL C 224 E, 19.8.2010, str. 30.
(6) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 91.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0121.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0007.
(9) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0484.

Pravno obvestilo