Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2121(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0350/2017

Predložena besedila :

A8-0350/2017

Razprave :

PV 12/12/2017 - 12
CRE 12/12/2017 - 12

Glasovanja :

PV 13/12/2017 - 13.5

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0493

Sprejeta besedila
PDF 364kWORD 61k
Sreda, 13. december 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Letno poročilo o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike
P8_TA(2017)0493A8-0350/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (2017/2121(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki,

–  ob upoštevanju členov 21 in 36 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o politični odgovornosti,

–  ob upoštevanju sporočila Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz leta 2016 in skupnega sporočila Komisije in ESZD o strateškem pristopu k odpornosti pri zunanjem delovanju EU iz leta 2017,

–  ob upoštevanju ključnih načel globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, zlasti tistih, ki se nanašajo na suverenost in ozemeljsko celovitost držav ter nedotakljivost meja in ki jih v enaki meri spoštujejo vse sodelujoče države,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 12. decembra 2011 z naslovom „Človekove pravice in demokracija v središču zunanjega delovanja EU – za učinkovitejši pristop“ (COM(2011)0886),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0350/2017),

Uvod

1.  je prepričan, da nobena od držav članic sama ni sposobna premagati izzivov, ki so danes pred nami; poudarja, da je skupno ukrepanje EU najučinkovitejši način za ohranjanje interesov Evrope, spoštovanje njenih vrednot, njeno delovanje v širšem svetu kot enotne in vplivne svetovne akterke ter zaščito njenih državljanov in držav članic pred vse večjimi varnostnimi grožnjami, tudi v svetovni digitalni sferi; je zaskrbljen, saj je varnostna struktura EU še vedno negotova in razdrobljena vpričo starih in novih izzivov, s katerimi se vsakodnevno spopada, njen hibridni mir pa je postal nezadovoljiva resničnost; poziva države članice, naj ukrepajo in izpolnijo želje tistih evropskih državljanov, ki so že večkrat poudarili, da je zunanja in varnostna politika EU, ki temelji na temeljnih vrednotah in človekovih pravicah, najpomembnejša in najnujnejša med vsemi politikami EU; meni, da je skrajni čas, da države članice začnejo izvajati orodja, instrumente in politike skupne zunanje in varnostne politike, da bi se lahko EU odzvala na zunanje konflikte in krize, vzpostavila zmogljivosti partnerjev in zaščitila Evropsko unijo;

2.  opozarja na zavezo EU, da bo razvila skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi vrednot demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v skladu z ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom; meni, da bi morale EU in njene države članice, če želijo izpolniti to zavezo ter prispevati k spodbujanju človekovih pravic in demokracije po svetu, nastopati enotno ter zagotoviti, da se njihovo sporočilo sliši;

3.  meni, da mora biti EU učinkovita in verodostojna svetovna akterka, ki spoštuje vrednote, prav tako pa mora biti sposobna ukrepanja ter učinkovitega dialoga z drugimi svetovnimi akterji, kar pomeni govoriti enotno in delovati skupaj, svoje vire pa osredotočiti na strateške prednostne naloge, če želi uspešno premagovati izzive, s katerimi se sooča, zlasti varnostne grožnje;

4.  želi opomniti, da morajo biti zunanje politike Unije usklajene med seboj, pa tudi z drugimi politikami z zunanjo razsežnostjo, in da si je treba še naprej prizadevati za cilje, opredeljene v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji;

5.  meni, da so temeljni cilji, ki jih mora Evropska unija doseči v skladu s pričakovanji svojih državljanov, naslednji:

   usklajevanje ocenjevanja resnih groženj in izzivov znotraj EU ter skupen pristop k njihovemu odpravljanju, predvsem pa preprečevanje radikalizacije, ki lahko terorističnim skupinam omogoči novačenje članov,
   utrditev in poglobitev evropskega projekta ter njegovega zunanjega delovanja, med drugim s poglabljanjem sodelovanja in povečevanjem zmogljivosti EU na področju skupne zunanje in varnostne politike, vključno z informacijsko vojno,
   sodelovanje med državami članicami, partnerji, mednarodnimi organizacijami in institucijami za varstvo miru v skladu z jasno določenimi in preudarno izbranimi pogoji, da se okrepi na pravilih temelječ svetovni politični in gospodarski red, vključno z varstvom človekovih pravic, in sodelovanje s partnerji za pridobitev vodilne vloge pri spravi ter vzpostavljanju, ohranjanju in po potrebi uveljavljanju miru;

Usklajevanje ocenjevanja resnih groženj in izzivov: obravnavanje sedanjih političnih in varnostnih razmer

6.  poudarja, da so ključni pogoji za stabilnost EU zagotavljanje varnosti državljanov EU in celovitosti ozemlja EU, stabilizacija sosedstva, zlasti zahodnega Balkana s poudarkom na večji prepoznavnosti EU v tej regiji, spodbujanje reform, da se ohrani na pravilih temelječ politični in gospodarski mednarodni red, oprt na sodelovanje, da se odpravijo izvirni vzroki oboroženih spopadov ter da se utrdijo politike preprečevanja, mirnega reševanja konfliktov in dialoga s pluralnimi demokracijami, zavezanimi obrambi človekovih pravic; poziva k aktivnejši javni diplomaciji EU in prepoznavnosti projektov, ki jih izvaja EU;

7.  meni, da se je v vse bolj konfliktnih in nestabilnih mednarodnih razmerah mogoče z velikimi varnostnimi izzivi, kot so širjenje orožja za množično uničevanje, kršenje varnostne ureditve v Evropi, terorizem, konflikti v vzhodnem in južnem sosedstvu, vojne, v katerih se posredno vojskujejo večje sile, hibridna in informacijska vojna, vključno z digitalnimi napadi, in negotova oskrba z energijo, mogoče spopadati le s kombinacijo učinkovitega multilateralizma, združenih mehkih sil in verodostojnih trdih sil; poudarja, da ti izzivi zajemajo tudi humanitarno razsežnost begunskih kriz, problematično agresivno vedenje Severne Koreje, kršenje mednarodnega prava s strani Rusije in vse večjo vojaško moč Kitajske, kar bo lahko rešil samo odločen diplomatski odziv;

8.  meni, da učinkovitejša skupna zunanja in varnostna politika temelji predvsem na opredelitvi skupnih strateških prednostnih nalog in vizij; meni, da se je treba spoprijeti z izvirnimi vzroki nestabilnosti, ki je močno razširjena zaradi nestabilnih ali ranljivih držav, ter z izvirnimi vzroki prisilnih in nedovoljenih migracij: revščino, pomanjkanjem gospodarskih priložnosti, nedostopnostjo izobrazbe, socialno izključenostjo, oboroženimi konflikti, nedemokratičnim in slabim upravljanjem, korupcijo, podnebnimi spremembami, povečevanjem sektaštva, grožnjo radikalizacije in širjenjem ekstremističnih ideologij; opozarja na akcijski načrt, sprejet na vrhu v Valletti, ki poziva k deljeni odgovornosti izvornih, tranzitnih in ciljnih držav: poudarja, da je pomembno uničiti ekonomski model tihotapskih mrež;

9.  poudarja, da je treba spopasti z avtokratičnimi in nepotističnimi trendi, povečati podporo demokratičnim silam in okrepiti boj proti islamskemu terorizmu v južnem sosedstvu in v državah, ki mejijo na naše sosede, ter se osredotočiti na tiste skupine, ki spodbujajo državljane EU, naj se jim pridružijo v boju za ekstremistične ideje; opozarja, da so regija Sahel in druga povezana geografska območja prednostnega pomena za varnost v Evropski uniji; poudarja, da so potrebna usklajena diplomatska prizadevanja EU, ZDA in drugih mednarodnih partnerjev, da z akterji v regiji, kot so Turčija, zalivske države in Iran, sodelovali pri oblikovanju jasnega stališča proti verskemu ekstremizmu in terorizmu ter skupne strategije za spoprijemanje s temi svetovnimi izzivi v skladu zavezo na ravni OZN glede spoštovanja mednarodnega prava in univerzalnih vrednot; meni, da je treba ta diplomatska prizadevanja dopolniti s širokim naborom drugih orodij in instrumentov, ki so na voljo EU, tudi z orodji za izboljšanje političnih, socialnih in gospodarskih razmer, ki bi omogočile vzpostavitev in ohranjanje miru;

10.  meni, da mora biti boj proti nasilnemu ekstremizmu tesno povezan s spoštovanjem univerzalnih človekovih pravic; poudarja, da se mora EU boriti proti državam, ki sponzorirajo radikalizacijo in terorizem, ter jih obsoditi, zlasti če je podpora namenjena subjektom, ki jih je EU uvrstila na seznam terorističnih organizacij; poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje s partnerji, ki imajo izkušnje v boju s terorizmom;

11.  poudarja, da je mogoče trajnostno rešitev za sirsko krizo doseči le znotraj obstoječega okvira, dogovorjenega v OZN, ter da mora taka rešitev temeljiti na vključujoči politični rešitvi pod vodstvom Sirije, v katero bodo vključeni vsi ustrezni deležniki; znova poziva vse članice varnostnega sveta OZN, naj izpolnijo svojo odgovornost v tej krizi; podpira poziv posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Sirijo državam, ki jamčijo za prekinitev ognja, naj si nujno prizadevajo, da bo ta tudi spoštovana;

12.  pozdravlja strategijo EU za Sirijo, sprejeto aprila 2017, ki sankcije razširja na osebe, ki so sodelovale pri razvoju in uporabi kemičnega orožja; se zavzema, da se sankcije razširijo tudi na kršitelje človekovih pravic; poudarja, da morajo vsi tisti, krivi za kršitve mednarodnega prava, odgovarjati; znova poziva EU in njene države članice, naj do uspešne predložitve zadeve Mednarodnemu kazenskemu sodišču s partnerji proučijo možnost ustanovitve sodišča za vojne zločine v Siriji; poudarja, da mora EU pokazati polno zavezanost zagotavljanju pomoči za obnovo Sirije po konfliktu;

13.  poziva vse vpletene strani, znotraj in zunaj Libije, naj podprejo tako libijski politični sporazum, podpisan 17. decembra 2015, kot tudi na njem temelječ predsedniški svet, edino oblast, ki jo priznavajo mednarodna skupnost in OZN; poudarja, da je rešitev libijske krize pogoj za stabilnost v Sredozemlju; poudarja tudi pomen južnega sosedstva in potrebo po vzpostavitvi evro-sredozemskega prostora miru, blaginje, stabilnosti in povezovanja; izraža odločno podporo rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta, ki predvideva soobstoj dveh držav, z neodvisno, demokratično, nedeljivo in uspešno palestinsko državo, ki bo v miru in varnosti soobstajala z varno državo Izrael; poudarja, kako pomembno je zagotoviti skladnost politike EU v primerih zasedbe ali priključitve ozemlja;

14.  pozdravlja, da vse pogodbenice še naprej uspešno izvajajo skupni celoviti načrta ukrepanja, dogovorjen med EU3 + 3 in Iranom; poudarja, da je nadaljnje celovito izvajanje tega sporazuma s strani vseh pogodbenic ključno za svetovna prizadevanja za neširjenje orožja in rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu; poudarja, da je omenjeni načrt večstranski sporazum, ki ga je potrdil varnostni svet OZN v svoji resoluciji, in da ga ni mogoče enostransko spreminjati; opozarja na varnostno tveganje, ki ga Iran povzroča s svojim programom balističnih izstrelkov, in poudarja, da je treba v celoti izvajati resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2231 (2015), v kateri je Iran pozval, naj se odreče vsem dejavnostim v zvezi z balističnimi izstrelki, ki bi lahko nosili jedrsko orožje, vključno z izstreljevanjem z uporabo te balistične tehnologije;

15.  ugotavlja, da je ministrstvo za finance ZDA na protiteroristični črni seznam državljanov uradno dodalo člane Iranske revolucionarne garde (IRGC);

16.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne katastrofe v Jemnu, ki še ni končana; ponovno poudarja, da dolgotrajnega konflikta v Jemnu ni mogoče rešiti z vojaškim posegom, ter podpira prizadevanja EU in OZN za premirje in gradnjo temeljev za mirovna pogajanja; meni, da mora EU ukrepati, da bi zagotovila ohranitev etničnih in verskih manjšin na Bližnjem vzhodu, zlasti v Iraku in Siriji;

17.  obsoja dejstvo, da Rusija vedno znova uporablja pravico veta varnostnem svetu OZN, in meni, da s tem spodkopava mednarodna prizadevanja za mir in rešitev konfliktov v Siriji in širše v južnem sosedstvu Evropske unije;

18.  priznava, da si je treba še naprej prizadevati za zakonito migracijo in mobilnost, tudi na dvostranski ravni, s spodbujanjem dobro upravljane mobilnosti med celinami in na celinah ter s podpiranjem politik, ki spodbujajo zakonite poti za migracijo, ob sočasnem boju proti nezakonitim mrežam, ki izkoriščajo ranljive ljudi; opozarja na prizadevanja posameznih držav članic v tem pogledu in meni, da je treba nujno utrditi zakonite in varne poti v Evropo; v zvezi s tem obžaluje, da ni prave, uravnotežene in verodostojne evropske migracijske in azilne politike, kot se je izkazalo med krizo v Sredozemlju, ter poziva Svet in države članice, naj ustrezno ukrepajo;

19.  trdno verjame, da je potreben nov pristop k odnosom EU z vzhodnimi sosedami; je prepričan, da mora biti ena od glavnih prednostnih nalog zunanje politike EU podpora državam, ki se želijo tesneje povezati z EU; meni, da je podaljšanje sankcij proti posameznikom in subjektom v Rusiji neizogibna posledica neizvajanja sporazumov iz Minska, in še naprej meni, da je izvajanje te sporazumov s strani vseh podpisnic podlaga za trajnostno politično rešitev konflikta v vzhodni Ukrajini;

20.  poudarja, da je možnost tesnejšega sodelovanja z Rusijo pogojena s tem, da ta država v celoti spoštuje evropsko varnostno ureditev in mednarodno pravo; vztraja, da bi morala EU preučiti možnost postopnega sprejetja dodatnih sankcij, če bo Rusija še naprej kršila mednarodno pravo; se znova zavezuje neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter vseh drugih držav vzhodnega partnerstva znotraj njihovih mednarodno priznanih meja; poudarja, da odločitev Rusije z dne 21. marca 2014 o priključitvi Krima Ruski federaciji ostaja nezakonita v skladu z mednarodnim pravom, in obžaluje odločitev ruskih oblasti, ki je sledila, in sicer da vsem prebivalcem Krima vsilijo ruske potne liste; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Svet, naj odigrata dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju dolgotrajnih in zamrznjenih konfliktov;

21.  obsoja večkratne kršitve mednarodnega prava s strani Rusije ter njeno hibridno vojskovanje; priznava pa, da sta mogoča utemeljeno in usklajeno selektivno sodelovanje ter dialog z Rusijo na področjih skupnega interesa, da se zagotovi odgovornost in spoštovanje mednarodnega prava; poudarja, da je treba ohraniti in spodbujati možnosti za prihodnje sodelovanje pri reševanju svetovnih kriz, če obstaja neposreden ali posreden interes EU ali priložnost za spodbujanje vrednot EU;

22.  meni, da je normalizacija odnosov nujna tako za EU kot za Rusijo in da mora morebitna strategija EU-Rusija poudariti okrepljeno zavezanost in podporo vzhodnim partnericam EU; poudarja, da EU ne sme zapreti vrat poglabljanju dvostranskih političnih in gospodarskih odnosov z Rusijo, če bo Rusija spoštovala mednarodno pravo in podpisane sporazume ter opustila vse bolj sovražno nastrojenost zoper sosede in Evropo;

23.  znova poudarja, da so suverenost, neodvisnost in mirno reševanje sporov ključna načela evropske varnostne ureditve, ki se uporabljajo za vse države; odkrito obsoja rusko agresijo v Ukrajini, vključno z nezakonito priključitvijo Krima in konfliktom na vzhodu Ukrajine, ki ga plačuje Rusija; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj od Rusije zahtevajo, da konča agresijo in izpusti vse politične zapornike; poziva mednarodno skupnost, naj odigra dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju konflikta ter podpre prizadevanja za trajno mirno rešitev, ki bo spoštovala enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, zlasti z napotitvijo misij za vzpostavitev in ohranjanje miru na celotnem ozemlju s soglasjem ukrajinskih oblasti;

24.  znova poudarja, da se je treba strateško preusmeriti na zahodni Balkan in da mora EU uresničiti svoje cilje v tej regiji, saj bo to dalo nov zagon verodostojni politiki širitve EU na osnovi københavnskih meril ter okrepilo vladavino prava in odpornost državnih institucij; meni tudi, da mora stabilnost zahodnega Balkana ostati glavna prednostna naloga Evropske unije; poziva k večjim prizadevanjem za boljše družbene, gospodarske in politične razmere v tej regiji; je prepričan, da sta evropsko povezovanje in regionalna sprava najboljši sredstvi za spopadanje z nevarnostmi, ki nastajajo zaradi tujega vmešavanja in vplivov, ki povzročajo nestabilnost, financiranja velikih salafističnih in vahabitskih mrež ter novačenja tujih borcev, organiziranega kriminala, hujših sporov med državami, dezinformacij in hibridnih groženj; poudarja, da je treba še naprej spodbujati zelo učinkovite politične družbe v tej regiji; poudarja, kako pomembno je, da se države zahodnega Balkana približajo zunanji in varnostni politiki EU, ne glede na njihov napredek v procesu pridruževanja EU; spodbuja takojšnje odprtje ustreznih poglavij za vse države kandidatke na zahodnem Balkanu;

25.  poudarja, da bodo vrata EU odprta za nove članice, ko bodo vsa ta merila izpolnjena; pozdravlja nedavna prizadevanja v berlinskem procesu in na vrhu v Trstu, da bi dali nov zagon približevanju držav zahodnega Balkana članstvu v EU; znova poudarja, da je treba posebno pozornost in podporo nameniti izvajanju ključnih institucionalnih in političnih reform na zahodnem Balkanu, in poziva Komisijo, naj še enkrat razmisli o dodelitvi dodatnih finančnih sredstev za instrument predpristopne pomoči, saj je eno najpomembnejših orodij za pomoč pri izvajanju teh reform;

26.  opominja, da je bil pri pregledu evropske sosedske politike izražen poziv k vključitvi sosedskih tretjih držav; poziva k večji podpori za države, ki mejijo na naše sosede, na osnovi skupnih vrednot in interesov in z namenom spopadanja s svetovnimi vprašanji in skupnimi izzivi; poudarja, da se je treba zavzeti za večji vpliv in zaščito žensk, ranljivih družbenih skupin in manjšin, zlasti v Afriki, kjer je potrebno tesno sodelovanje med evropskimi in lokalnimi malimi in srednjimi podjetji v partnerstvu s civilno družbo in kjer je treba podpreti vzpostavljanje demokratičnih, preglednih in učinkovitih institucij ter na pravilih temelječ svetovni red;

27.  meni, da so mednarodno sodelovanje in razvojne politike temeljni instrumenti za doseganje teh ciljev, in poudarja, da so potrebni preglednejše, boljše, učinkovitejše in uspešnejše dodeljevanje in uporaba sredstev EU ter večje sinergije z drugimi mednarodnimi organizacijami; poudarja, da je treba obravnavati glavne varnostne grožnje v Afriki, da bi odpravili grožnjo, ki predstavljajo teroristične skupine, preprečili novačenje posameznikov, zatrli radikalne ideologije in poskrbeli za zanesljivo oskrbo z energijo iz okolju prijaznih in trajnostnih energetskih virov, hkrati pa spodbudili rešitve zunaj omrežja;

28.  ostro obsoja vse poskuse sedanjih predsednikov, da bi še naprej ostali na oblasti, tako da kršijo volilno zakonodajo in zlasti ustavo, se jima izogibajo ali ju nezakonito spreminjajo; obsoja tudi vse strategije za odpravo omejitev mandata ali izogibanje tem omejitvam; poziva vse vlade, naj sprejmejo ukrepe za preglednost in celovitost celotnega volilnega postopka ter vse potrebne previdnostne in druge ukrepe za preprečevanje goljufij ali morebitnih nezakonitih praks; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi političnih kriz in z njimi povezanega nasilja ter kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti v državah na območju afriških Velikih jezer; ponovno poudarja, da verjame v številčne misije za opazovanje volitev ter, po potrebi, finančno, tehnično in logistično podporo kot sredstvo za vzpostavitev pravičnega, verodostojnega in demokratičnega volilnega postopka;

29.  spodbuja razvoj skladne in trdne strategije za regijo Sahel, namenjene izboljšanju upravljanja, odgovornosti in legitimnosti državnih in regionalnih institucij, povečanju varnosti, boju proti radikalizaciji, trgovini z ljudmi, orožjem in mamili ter krepitvi gospodarskih in razvojnih politik;

30.  ponavlja, da je treba sprejeti posodobljeno strategijo za odnose med EU in Azijo; v zvezi s tem podpira okrepljeno sodelovanje v okviru azijsko-evropskih srečanj, tudi na parlamentarni ravni; spodbuja podporo tesnejšemu regionalnemu sodelovanju in ukrepom za krepitev zaupanja v južni Aziji, da se zmanjšajo napetosti med Indijo in Pakistanom; priporoča nadaljnjo podporo mirovnemu posredovanju EU v mirovnem procesu pod vodstvom in pristojnostjo Afganistana; poudarja, da je ohranjanje miru, stabilnosti in blaginje v azijsko-pacifiški regiji v velikem interesu EU in njenih držav članic; meni, da je bistveno in nujno oblikovati posodobljeno strategijo EU za severovzhodno azijsko regijo ob upoštevanju nenehnega povečevanja vojaških zmogljivosti ter agresivnega in neodgovornega vedenja v Demokratični ljudski republiki Koreji; obsoja poskuse in provokacije Demokratične ljudske republike Koreje ter njene večkratne kršitve resolucij varnostnega sveta OZN in mednarodnih obveznosti; poziva k uporabi diplomatskega vpliva EU, da se ustvari pritisk na Demokratično ljudsko republiko Koreje in da se njene voditelje prepriča, naj opustijo orožje za množično uničenje; poziva k uporabi vseh diplomatskih sredstev, vključno s sankcijami, da se prepreči stopnjevanje te krize; poziva k trajni in mirni jedrski razorožitvi Korejskega polotoka ter celovitemu izvajanju vseh ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN;

31.  poudarja, da je ohranjanje miru, stabilnosti in blaginje v azijsko-pacifiški regiji v velikem interesu EU in njenih držav članic; vse vpletene strani poziva, naj razlike premoščajo na miren način in naj se vzdržijo enostranskih ukrepov, da bi spremenile trenutno stanje, tudi v Vzhodno- in Južnokitajskem morju in Tajvanski ožini, da se ohrani regionalna varnost; ponovno izraža zavezanost, da bo podprl koristno sodelovanje Tajvana v mednarodnih organizacijah in dejavnostih;

32.  opominja, da imata Latinska Amerika in EU skupne vrednote in načela ter da obe verjameta v učinkovit multilateralizem, in poudarja, da je partnerstvo med njima pomembno in da ga je treba utrditi z namenom skupnega reševanja največjih svetovnih izzivov; je globoko zaskrbljen zaradi napadov na člane sodnih organov, demokratično izvoljene opozicijske voditelje in pripadnike civilne družbe v Venezueli; poudarja, da so spoštovanje pravne države, boj proti korupciji, demokratični napredek ter spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic osnova za tesnejše povezovanje in sodelovanje z Latinsko Ameriko in Karibi;

33.  znova izraža podporo mirovnemu procesu v Kolumbiji, ki je odločilnega pomena za prihodnost Kolumbijcev in stabilizacijo regije; zahteva, da se vse premoženje sil FARC, vključno s sredstvi, pridobljenimi s tihotapljenjem drog, uporabi za izplačilo odškodnine žrtvam konflikta;

Utrditev in poglobitev evropskega projekta prek okrepljenih zmogljivosti EU

34.  poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj pri vseh ustreznih priložnostih uporabljajo celovit pristop EU, in meni, da je treba pri zunanjem delovanju EU dosledno in sistematično uporabljati usklajene ukrepe v vseh politikah EU, hkrati pa upoštevati in izvajati cilje Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja, predvsem na področju humanitarne pomoči, kmetijstva, razvoja, trgovine, energije, podnebja, znanosti in kibernetske obrambe ter varnosti, da bo mogoče zajeti kolektivno moč EU; meni, da zanesljiva oskrba z energijo, spoštovanje človekovih pravic in podnebna diplomacija ostajajo pomembni vidiki skupne zunanje in varnostne politike EU, ki jih je treba obravnavati kot del celovitega pristopa, in da je treba energetsko unijo še naprej razvijati;

35.  priznava, da bi lahko podnebne spremembe resno vplivale na regionalno in svetovno stabilnost, saj spori zaradi segrevanja planeta, povezani z ozemljem, hrano, vodo in drugimi viri, slabijo gospodarstva, ogrožajo regionalno varnost in so vir migracijskih tokov; spodbuja EU in njene države članice, naj razmislijo tudi, kako lahko v vojaško načrtovanje na nacionalni ravni in ravni EU vključijo strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in kakšne bi bile ustrezne zmožnosti, prednostne naloge in odzivi;

36.  poudarja, da bo prihodnost evropskega obrambnega sodelovanja močno zaznamovala odločite Združenega kraljestva, da izstopi iz EU, in poziva k nadaljnji angažiranosti EU in Združenega kraljestva kot pomembnih mednarodnih partnerjev, da se ohrani evropska varnost; poudarja, da so predsedniške volitve v Združenih državah Amerike prinesle negotovost v čezatlantsko partnerstvo, in poudarja, da sta potrebni protiutež za obrambo EU in vzpostavitev strateške avtonomije;

37.  meni, da bi morala EU, če želi doseči odločnejšo, učinkovitejšo in bolj na vrednotah temelječo skupno zunanjo in varnostno politiko, povečati svojo energetsko varnost, tako da takoj zmanjša in srednjeročno odpravi sedanjo odvisnost od nafte in plina, ki ji ju dobavljajo avtoritarni režimi;

38.  poudarja, da je sedanji postopek odločanja o skupni zunanji in varnostni politiki, ki temelji na soglasju na ravni Sveta, glavna ovira za učinkovito in pravočasno zunanje delovanje EU; meni, da bi bilo treba tudi za skupno zunanjo in varnostno politiko uporabiti glasovanje s kvalificirano večino; meni, da morajo institucije EU izboljšati svoje zmogljivosti za predvidevanje konfliktov in kriz, tudi s pomočjo ocene kratko- in dolgoročnega učinka njihovih politik za odpravljanje temeljnih vzrokov težav; meni, da bi se morala EU hitreje in učinkoviteje odzivati na nastajajoče krize in nameniti več pozornosti preprečevanju konfliktov, predvsem z uporabo civilnih instrumentov v zgodnji fazi; poziva države članice, naj uresničijo priporočila Parlamenta in sledijo načelu odgovornosti za zaščito; poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje med državami članicami, partnerskimi državami in mednarodnimi generacijami, in opozarja na to, kako pomembna je učinkovita izmenjava informacij in usklajevanje preventivnih ukrepov;

39.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Komisijo in države članice, naj skušajo še bolj povečati sposobnost EU za soočanje s hibridnimi in kibernetskimi grožnjami, prav tako pa zmogljivost EU in njenih partnerskih držav za boj proti lažnim novicam in dezinformacijam, naj opredelijo jasna merila za odkrivanje lažnih novic, dodelijo več sredstev in projektno skupino za strateško komunikacijo preoblikujejo v samostojen oddelek znotraj ESZD; v zvezi s tem poziva k oblikovanju skupnih zmogljivosti in metod za celostno analizo tveganja in ranljivosti ter h krepitvi odpornosti EU in njene sposobnosti za strateško komuniciranje; poudarja vlogo neodvisnih spletnih in drugih medijev pri spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnih kompetenc ter potrebo po krepitvi teh medijev kot vira verodostojnih informacij, zlasti v EU in njenem sosedstvu, in opozarja, da je treba izboljšati skupne televizijske in radijske postaje EU; poziva Komisijo, naj se glede teh vprašanj bolje uskladi z ESZD in državami članicami;

40.  meni, da moč Evrope temelji na njeni sposobnosti za oblikovanje skupnosti vrednot in spoštovanja raznolikosti kultur, ki povezuje vse Evropejce; v zvezi s tem meni, da ima EU pomembno vlogo kot nosilka demokracije, svobode, pravne države in človekovih pravic in priložnosti in da bi morala svoje vrednote še naprej spodbujati zunaj EU; spominja, da so človekove pravice sestavni del skupne zunanje in varnostne politike in da bi morale biti osrednji pogoj zunanjih politik, prav tako pa meni, da bi morale biti te politike dosledne in načelne; poudarja, da bi morala kulturna diplomacija postati pomemben del zunanjega delovanja EU, in poziva Komisijo, naj razširi program Erasmus+ in spodbuja razvoj ambiciozne diplomacije znanosti; poziva k tesnejšemu sodelovanju z Unescom, Odborom za svetovno dediščino, nedržavnimi akterji in organizacijami civilne družbe kot ključnimi partnerji EU;

41.  poudarja, da je bilo v resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov št. 1820 (2008) z dne 19. junija 2008 ugotovljeno, da so posilstvo in druge oblike spolnega nasilja lahko vojni zločin, zločin proti človeštvu ali sestavni del genocida, in da je treba v oboroženih spopadih ženskam zagotoviti humanitarno zaščito;

42.  meni, da razvoj trdne obrambne industrije krepi tehnološko neodvisnost EU; poziva k razvoju industrijskih in tehnoloških virov, potrebnih za izboljšanje kibernetske varnosti, tudi s spodbujanjem enotnega trga za proizvode kibernetske varnosti; poziva, naj se dajo na voljo znatno povečani finančni in človeški viri v institucijah EU, da bi povečali kibernetsko varnost in zmogljivost kibernetske obrambe EU; poudarja, da je treba kibernetsko obrambo vključiti v zunanje delovanje ter skupno zunanjo in varnostno politiko, pa tudi povečati sposobnost odkrivanja kibernetskega kriminala;

43.  ugotavlja, da je informacijska in kibernetska vojna zoper države članice EU in druge zahodne države nameren poskus destabilizacije in diskreditiranja političnih, gospodarskih in družbenih struktur; poudarja, da varnost držav članic EU, ki so tudi članice zveze NATO, zagotavlja člen 5 Severnoatlantske pogodbe; poziva k tesnejšemu usklajevanju kibernetske obrambe med državami članicami EU, institucijami EU, zvezo NATO, Združenimi državami Amerike in drugimi verodostojnimi partnerji;

44.  poudarja vlogo neodvisnih medijev pri spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnih kompetenc ter potrebo po krepitvi teh medijev kot vira verodostojnih informacij, zlasti v EU in njenem sosedstvu, ter nadaljnji krepitvi zmogljivosti EU za boj proti lažnim novicam in zavajajočim informacijam; v zvezi s tem poudarja, da je treba na ravni EU razviti večjo odpornost proti takim informacijam, ki se širijo prek interneta; poziva Komisijo, naj se glede teh vprašanj bolje uskladi z ESZD;

45.  meni, da bi morala Evropa še okrepiti sodelovanje pri skupni obrambi, da bo lahko zaščitila skupne vrednote in načela ter strateško avtonomijo; poudarja, kako pomembna je povezava med zunanjo in notranjo varnostjo, boljšim izkoristkom virov in nadzorom nad tveganji na obrobju Evrope; želi spomniti, da je povezava med varnostjo in razvojem eno od ključnih načel, na katerem temelji pristop Unije k zunanjim krizam in konfliktom; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo potencial Lizbonske pogodbe na področju skupne varnostne in obrambne politike, in v zvezi s tem pozdravlja izvedbeni načrt za varnost in obrambo; spodbuja pregled pristopa EU k civilnim misijam skupne varnostne in obrambne politike, da bi zagotovili, da so misije ustrezno zasnovane, izvajane in podprte; meni, da bi bilo treba v celoti izkoristiti zmogljivosti Evropske obrambne agencije (EDA), stalno strukturno sodelovanje (PESCO) in bojne skupine EU; poziva države članice, naj v zvezi s tem zagotovijo dodatno financiranje;

46.  meni, da morajo Evropska unija in njene države članice razviti učinkovito zunanjo in varnostno politiko ter sodelovati z zvezo NATO in drugimi mednarodnimi partnerji, OZN, nevladnimi organizacijami, zagovorniki človekovih pravic in drugimi pri skupnih vprašanjih ter z namenom spodbujanja miru, blaginje in stabilnosti po vsem svetu; poudarja pomen ozaveščanja in politične zavezanosti za nujno izvajanje ambiciozne, učinkovite in strukturirane skupne varnostne in obrambne politike; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj odpravijo težave pri komunikaciji EU ter dosežejo večjo odgovornost in prepoznavnost njenega zunanjega delovanja; poziva države članice in institucije EU, naj izpolnijo pričakovanja glede obrambe po sprejetju globalne strategije EU in načrtov Komisije za izboljšanje raziskav na področju obrambe in razvoja zmogljivosti;

47.  poziva Komisijo, da v predlogu za naslednji večletni finančni okvir dodobra upošteva vse večje varnostne izzive; meni, da se morata tako obseg kot prilagodljivost proračuna skupne zunanje in varnostne politike skladati s pričakovanji državljanov glede tega, da bo EU skrbela za varnost; vztraja, da je potrebna celovita vizija za politiko in instrumente EU na področju varnosti, vključno s plodnim usklajevanjem s predlaganim evropskim obrambnim skladom; poziva države članice, naj si prizadevajo 2 % BDP nameniti obrambnim odhodkom ter 20 % svojih obrambnih proračunov uporabiti za opremo, ki jo je EDA opredelila kot potrebno; opozarja tudi, da je treba vsako novo politiko podpreti s financiranjem iz novih virov; ugotavlja, da ima več držav članic – predvsem zaradi finančnih omejitev – težave z vzdrževanjem zelo širokega spektra povsem operativnih obrambnih zmogljivosti; zato poziva k okrepljenemu sodelovanju in usklajevanju pri tem, katere zmogljivosti ohraniti, da se bodo lahko države članice specializirale za določene zmogljivosti in tako učinkoviteje porabile sredstva; meni, da je interoperabilnost bistvenega pomena, če naj bodo sile držav članic bolj združljive in povezane; želi spomniti, da odobrena sredstva za skupno zunanjo in varnostno politiko predstavljajo 3,6 % obveznosti razdelka 4 v letu 2016 in 0,2 % celotnega proračuna EU; obžaluje, da obseg in nezadostno izvrševanje ter sistematične prerazporeditve iz poglavja skupne zunanje in varnostne politike razkrivajo, da EU kronično primanjkuje ambicij, da bi delovala kot svetovni akter;

48.  ugotavlja, da zastoji v varnostnem svetu OZN ovirajo ukrepanje mednarodne skupnosti in preprečujejo reševanje kriz; ponovno poziva države članice, naj podprejo reformo sestave in delovanja varnostnega sveta;

Sodelovanje v koalicijah in z institucijami, ki skrbijo za varnost

49.  poudarja, da je v strateškem interesu EU ohraniti in poglobiti svoje čezatlantske odnose na osnovi skupnih vrednot, mednarodnega prava in multilateralizma; poziva EU, naj še naprej razvija svojo strateško avtonomijo in ustvari lastne zmogljivosti za boljše reševanje regionalnih in mednarodnih konfliktov, ki vplivajo nanjo; meni, da bi se morale EU in ZDA osredotočiti na prilagajanje čezatlantskih struktur današnjim izzivom, kot so zaščita človekovih pravic, boj proti podnebnim spremembam, boj proti korupciji in mednarodnemu terorizmu, preprečevanje radikalizacije, širjenje orožja za množično uničevanje ter boj proti prizadevanjem tretjih držav za destabilizacijo EU in zveze NATO; poudarja tudi, kako pomembno je trajno in poglobljeno sodelovanje med EU in ZDA pri reševanju skupnih vprašanj, tako bilateralno kot v zvezi NATO; spominja, da je EU za ZDA najpomembnejša partnerica in obratno ter da enostranske poteze vodijo samo k oslabitvi čezatlantskega partnerstva; meni, da mora Evropa dodatno okrepiti vzajemno koristno povezavo med zasebnim in javnim sektorjem ter utrditi strateške odnose z ZDA; poziva Svet in ESZD, naj skušata v dialogu z vlado ZDA vedno načeti vprašanje ekstrateritorialnih sankcij ZDA;

50.  odločno podpira izjavo z vrha v Varšavi leta 2016, zlasti o sodelovanju med EU in zvezo NATO, ter pozdravlja odločitve o tesnejšem sodelovanju med zvezo NATO in EU na številnih področjih, pa tudi namestitev sil ZDA in Kanade ter drugih večnacionalnih sil na vzhodni bok EU;

51.  poziva k obsežnejši izmenjavi informacij med državami članicami in institucijami ter boljšemu usklajevanju med EU, državami članicami in zvezo NATO, in vztraja, da morajo še naprej sodelovati čim tesneje in tako, da se medsebojno dopolnjujejo, ob tem pa spoštovati ključno evropske vrednote in norme; priznava, da bosta izmenjava informacij med EU, njenimi državami članicami in zvezo NATO ter njuno usklajeno delovanje privedla do rezultatov na področjih, kot so odzivanje na terorizem in hibridne grožnje, spremljanje razmer, krepitev odpornosti, strateško komuniciranje, kibernetska varnost in krepitev zmogljivosti v odnosu do partnerjev EU; meni, da je za povečanje varnosti EU potrebno nadaljnje usklajevanje in tesnejše sodelovanje z drugimi obstoječimi večstranskimi subjekti, kot je Eurocorps; znova poudarja, da bi morala biti oživitev strateških partnerstev prednostna naloga EU;

52.  poudarja vlogo Parlamenta pri oblikovanju pristne skupne zunanje politike v skladu s pričakovanji evropskih državljanov; poziva Svet, naj v glavnih fazah oblikovanja zunanje politike deluje v soglasju s Parlamentom;

53.  izraža priznanje podpredsednici/visoki predstavnici za njeno delo in jo poziva, naj tudi v prihodnje skrbi, da bodo prihodnja letna poročila bolj strnjena in zazrta v prihodnost ter osredotočena na najpomembnejše prednostne naloge v prihajajočem letu in oceno ukrepov, začetih v preteklem letu, vključno z njihovimi finančnimi posledicami, da bodo tako podala celovit pregled uspešnosti EU;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državam članicam.

Pravno obvestilo