Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 17. maj 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2016/008 FI/Nokia Network Systems
 Letno poročilo o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2014
 Finančna tehnologija: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja
 Avtomatizirana izmenjava podatkov iz registrov vozil na Hrvaškem *
 Nasprotovanje delegiranemu aktu: opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti
 Gensko spremenjeni bombaž GHB119
 Gensko spremenjena koruza DAS-40278-9
 Razmere na Madžarskem
 Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2016/008 FI/Nokia Network Systems
PDF 343kWORD 53k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Finska – EGF/2016/008 FI/Nokia Network Systems) (COM(2017)0157 – C8-0131/2017 – 2017/2058(BUD))
P8_TA(2017)0209A8-0196/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0157 – C8-0131/2017),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0196/2017),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker Unija spodbuja globalizacijo; ker Unija poskrbi za posameznike, ki trenutno čutijo posledice zaradi sprememb na svetovnem trgu; ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije določi kot 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je Finska vložila vlogo EGF/2016/008 FI/Nokia Network Systems za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja presežnih delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 26 NACE Revizija 2 (Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov) v podjetju Nokia Oy (Nokia Network Systems) ter treh dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi, ki poslujejo predvsem v regijah na ravni NUTS 2 Helsinki-Uusimaa (Uusimaa) (FI1B), Länsi-Suomi (Pirkanmaa) (FI19) in Pohjois- ja Itä-Suomi (Pohjois-Pohjanmaa) (FI1D), in ker naj bi v ukrepih sodelovalo 821 izmed 945 presežnih delavcev, upravičenih do prispevka iz ESPG;

E.  ker je bila vloga vložena na podlagi meril za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, ki zahteva najmanj 500 delavcev, ki so postali presežni v referenčnem obdobju štirih mesecev v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni pri dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Finska na podlagi navedene uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 2 641 800 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 4 403 000 EUR;

2.  je seznanjen, da je Finska vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložila 22. novembra 2016, Komisija pa je njeno oceno, potem ko je Finska hitro predložila dodatne informacije, dokončala 7. aprila 2017 in še istega dne obvestila Parlament;

3.  opozarja, da je bilo za sektor proizvodnje računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov vloženih 15 vlog ESPG, med katerimi je tri vložila Finska(4), pri vseh pa je bilo merilo globalizacija; ugotavlja, da so se štiri vloge od petnajstih nanašale na podjetja družbe Nokia; ugotavlja, da končna poročila za primer iz leta 2012 prikazujejo, da je bilo 44 % udeležencev pri dejavnostih ESPG 2 leti zatem, ko je Finska posredovala vlogo ESPG, zaposlenih, za primer iz leta 2013 pa je ta delež znašal 65 %; pričakuje, da bo vmesna ocena Komisije, ki jo je treba opraviti do 30. junija 2017(5), vsebovala podrobne informacije o dolgoročni stopnji ponovne vključitve tistih, ki prejemajo pomoč ESPG, k čemur je Parlament že pozval v resoluciji z dne 15. septembra 2016(6);

4.  želi spomniti, da ima informacijska in komunikacijska tehnologija ključno strukturno vlogo v finskem gospodarstvu; meni, da nedavna odpuščanja presežnih delavcev v podjetju Nokia Oy odražajo trend, ki vpliva na celotno finsko tehnološko industrijo, v kateri je število zaposlenih v zadnjih dveh letih izjemno nestabilno zaradi visokih pritiskov za povečanje učinkovitosti in ohranitev konkurenčnosti proizvodov;

5.  opozarja, da je industrija IKT izjemno dovzetna za spremembe na svetovnem trgu; ugotavlja, da konkurenca v sektorju poteka v svetovnem merilu, kar pomeni, da se lahko vsi tržni akterji potegujejo za iste stranke, lokacija in kulturna pripadnost osebja pa sta zgolj postranskega pomena;

6.  je seznanjen, da so odpuščanja presežnih delavcev v podjetju Nokia Oy del programa svetovnega preoblikovanja tega podjetja, ki je potrebno, da bi lahko bilo podjetje konkurenčno vzhodnoazijskim tekmecem;

7.  poudarja, da je podjetje Nokia Oy po vzpostavitvi skupnega podjetja za omrežne tehnologije s podjetjem Siemens sprejelo številne ukrepe, med drugim je svoja sredstva posvetilo tehnologijam prihodnosti in zmanjšalo število osebja, katerih cilj je zmanjšanje letnih stroškov poslovanja za 900 milijonov EUR do konca leta 2018;

8.  ugotavlja, da so delavci, ki jih je podjetje Nokia Oy odpustilo leta 2016, univerzitetni diplomanti (40 %) ali imajo srednješolsko diplomo (60 %) in so vsi delali na področju programiranja in oblikovanja, njihovo strokovno znanje in spretnosti pa so pogosto zastareli; ugotavlja, da je 21 % upravičencev starejših od 54 let in so torej dosegli starost, pri kateri je ponovna zaposlitev na trgu dela še posebej težavna; poleg tega ugotavlja, da je stopnja brezposelnosti v dveh od treh prizadetih regij že dalj časa nad nacionalnim povprečjem in da je brezposelnost visoko izobraženih v skupnem v teh regijah na visoki ravni, pri čemer je položaj še zlasti težaven za delavce, starejše od 50;

9.  priznava, da je Finska usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravila v posvetovanju z deležniki, pri čemer je ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje sklicalo delovno skupino, ki je vključevala predstavnike upravičencev, ki bodo prejeli pomoč, ter socialne, nacionalne in regionalne partnerje;

10.  je seznanjen, da Finska načrtuje sedem vrst ukrepov: (i) mentorstvo in drugi pripravljalni ukrepi, (ii) zaposlitvene in poslovne storitve, (iii) usposabljanje, (iv) nepovratna sredstva za zagon podjetja, (v) ocene strokovnjakov, (vi) subvencioniranje plač ter (vii) nadomestila za potne stroške, stroške prenočitve in selitve; ugotavlja, da so ti ukrepi aktivni ukrepi na trgu dela; ugotavlja, da bodo ti ukrepi v pomoč pri iskanju nove zaposlitve za presežne delavce;

11.  ugotavlja, da bo za ukrepe dohodkovne podpore namenjenih 13,34 % celotnega svežnja prilagojenih storitev, kar je precej nižje od praga 35 %, določenega v uredbi o ESPG, in da so ti ukrepi odvisni od dejavnega sodelovanja ciljnih upravičencev pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju;

12.  pozdravlja uporabo mreže EURES za posredovanje tujih razpisov za delovna mesta finskim iskalcem zaposlitve; je seznanjen, da se bodo sodelovanju z ESPG in službami EURES na regionalni ravni organizirali mednarodni zaposlitveni dogodki; pozdravlja te ukrepe in dejstvo, da finski organi spodbujajo odpuščene delavce, naj v celoti izkoristijo svojo pravico do prostega gibanja;

13.  je zadovoljen, da se bo zagotavljala široka paleta storitev usposabljanja in svetovanja, pa tudi podpora za brezposelne, ki iščejo službo zunaj Finske, in zagonska podjetja; meni, da so ti ukrepi še posebej primerni glede na starostni profil in veščine zadevnih delavcev;

14.  pozdravlja dejstvo, da so začeli finski organi prilagojene ukrepe za presežne delavce izvajati 2. junija 2016, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj;

15.  želi spomniti, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev, ki bodo podprte s sredstvi iz ESPG, predvideti razmere na trgu dela ter potrebna znanja in spretnosti v prihodnosti in da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

16.  pozdravlja, da je bilo 59 000 EUR namenjenih informiranju in publiciteti, in poudarja, kako pomembne so te dejavnosti pri spodbujanju upravičencev za sodelovanje pri ukrepih, ki jih podpira ESPG;

17.  ugotavlja, da je za nadzor in poročanje dodeljenih dovolj sredstev; ugotavlja, da se bo s sistematičnim poročanjem o storitvah, ki jih podpira ESPG, izboljšala pravilna uporaba sredstev; pozdravlja, da se je znesek 20 000 EUR dodelil nadzoru in poročanju;

18.  ugotavlja, da je družba Nokia Network Systems izpolnila svoje pravne obveznosti in se posvetovala z vsemi vključenimi deležniki;

19.  poudarja, da finske oblasti potrjujejo, da se za upravičene ukrepe ne črpajo finančni prispevki iz drugih finančnih instrumentov Unije;

20.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

21.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev; ugotavlja, da je Finska potrdila, da finančni prispevek iz ESPG teh ukrepov ne bo nadomestil;

22.  priporoča, naj države članice poiščejo sinergije z drugimi ukrepi, ki se financirajo iz nacionalnih skladov ali skladov Unije, ter skupaj z ukrepi ESPG uporabijo tudi druge programe Unije;

23.  poziva Komisijo, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva ESPG;

24.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (na podlagi vloge Finske – EGF/2016/008 FI/Nokia Network Systems)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/951.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) EGF/2007/004 FI/Perlos, EGF/2012/006 FI/Nokia Salo, EGF/2013/001 FI/Nokia
(5) Člen 20 Uredbe (EU) št. 1309/2013.
(6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0361).


Letno poročilo o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2014
PDF 321kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o letnem poročilu o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2014 (2015/2283(INI))
P8_TA(2017)0210A8-0114/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje in njegove najnovejše različice, Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje,

–   ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju praktičnih ureditev za izvajanje člena 294(4) PDEU v primeru sporazuma v prvi obravnavi, o katerih sta se dne 22. julija 2011 sporazumeli pristojni službi Evropskega parlamenta in Sveta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti 2012 in 2013(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o ustreznosti predpisov, subsidiarnosti in sorazmernosti v EU – 19. poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leto 2011(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2012 o osemnajstem poročilu o boljši pripravi zakonodaje – uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti (2010)(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih(4),

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropskim parlamentom in Odborom regij, ki je bil podpisan 5. februarja 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2014 (COM(2015)0315),

–  ob upoštevanju letnega poročila Odbora regij o subsidiarnosti za leto 2014,

–  ob upoštevanju polletnih poročil konference COSAC z dne 19. junija 2014, 14. novembra 2014, 6. maja 2015 in 4. novembra 2015 o razvoju postopkov in praks Evropske unije, ki se uporabljajo pri parlamentarnem nadzoru,

–  ob upoštevanju členov 52 in 132 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za ustavne zadeve (A8-0114/2017),

A.  ker je Komisija leta 2014 prejela 21 obrazloženih mnenj, ki se nanašajo na 15 njenih predlogov; ker je vključno s prispevki v okviru političnega dialoga skupaj prejela 506 prispevkov;

B.  ker so leta 2014 trije nacionalni parlamenti (danski Folketing, nizozemski Tweede Kamer in britanski House of Lords) predložili poročila s podrobnimi predlogi za okrepitev vloge nacionalnih parlamentov v postopku odločanja;

C.  ker sta se v sporazumu o sodelovanju med Evropskim parlamentom in Odborom regij, ki je bil podpisan 5. februarja 2014, obe instituciji zavezali h krepitvi legitimnosti Evropske unije;

D.  ker je Komisija 19. maja 2015 sprejela sveženj ukrepov za boljšo pripravo zakonodaje z novimi integriranimi smernicami za boljšo pripravo zakonodaje, vključno s posodobljenimi smernicami za oceno subsidiarnosti in sorazmernosti v okviru ocene učinka novih pobud;

E.  ker je Oddelek Evropskega parlamenta za oceno učinka leta 2014 pripravil 31 izhodiščnih vrednotenj, dve podrobni vrednotenji in tri nadomestne ali dopolnilne ocene učinka Komisije ter eno oceno učinka parlamentarnih predlogov sprememb;

F.  ker se delegirana pooblastila v zakonodajnih aktih Unije podeljujejo takrat, ko sta potrebni prožnost in učinkovitost, ki ju ni mogoče doseči v okviru rednega zakonodajnega postopka; ker smeta bistvene določbe na zadevnem področju sprejeti le zakonodajalca;

G.  ker sta subsidiarnost in sorazmernost ključna premisleka v okviru retrospektivnih vrednotenj, s katerimi se oceni, ali ukrepi EU dejansko zagotavljajo pričakovane rezultate v smislu učinkovitosti, uspešnosti, skladnosti, ustreznosti in dodane vrednosti EU;

1.  pozdravlja stalno upoštevanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta v skladu s Pogodbama med vodilnimi načeli Evropske unije, ko se ta odloča o ukrepanju, in ju je treba šteti za sestavna dela postopka odločanja EU; opominja, da Pogodba Komisijo zavezuje, da v zvezi z vsako novo zakonodajno pobudo preuči, ali je EU pristojna ukrepati in ali je to ukrepanje upravičeno s stališča subsidiarnosti in sorazmernosti, vsako pobudo pa mora prav tako spremljati obrazložitev, v kateri je med drugim opredeljena skladnost s tema načeloma;

2.  želi izpostaviti, da so presoje načela subsidiarnosti, ki jih pripravijo nacionalni parlamenti držav članic, med pomembnejšimi orodji za zmanjšanje t. i. demokratičnega primanjkljaja in za sodelovanje med evropskimi in nacionalnimi institucijami; želi poudariti, da imajo nacionalni parlamenti bistveno vlogo pri zagotavljanju, da se odločitve sprejemajo na najbolj učinkoviti ravni in čim bližje državljanom; poudarja, da je za sprejetje pravnih aktov potrebna velika večina glasov v Svetu, ki ga sestavljajo nacionalni ministri vseh držav članic, ki so politično odgovorni svojim nacionalnim parlamentom, to pa je še en način, na katerega se v celoti spoštuje načelo subsidiarnosti;

3.  je seznanjen s precej manjšim številom obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov v letu 2014; želi vseeno izpostaviti, da je to lahko posledica manjšega števila zakonodajnih predlogov Komisije; opozarja na dejstvo, da v letu 2014 za noben predlog Komisije ni bil sprožen postopek rumenega ali oranžnega kartona v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti; opominja, da je bil v preteklosti postopek rumenega kartona sprožen dvakrat (leta 2012 in leta 2013), kar kaže, da sistem deluje;

4.  ugotavlja, da je leta 2014 samo 15 parlamentarnih domov poslalo obrazložena mnenja, kar glede na leto 2013 pomeni približno 50-odstotno zmanjšanje ravni udeležbe med vsemi 41 parlamentarnimi domovi;

5.  pozdravlja, da so leta 2014 vse institucije EU imele dejavno vlogo pri zagotavljanju nadzora nad izvajanjem načel subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji; pozdravlja krepitev političnega dialoga med Komisijo in nacionalnimi parlamenti, tudi prek raznih obiskov komisarjev pri nacionalnih parlamentih;

6.  vseeno ugotavlja, da večino mnenj nacionalnih parlamentov predloži le nekaj nacionalnih parlamentarnih domov; spodbuja druge domove, naj se bolj vključijo v evropsko razpravo;

7.  ugotavlja, da so nekateri nacionalni parlamenti izpostavili, da je v nekaterih zakonodajnih predlogih Komisije obrazložitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti nepopolna ali je sploh ni; poziva Komisijo, naj izboljša svoje obrazložitve tako, da vedno zagotovi podrobno, celovito in z dejstvi podprto analizo svojega predloga z vidika subsidiarnosti in sorazmernosti, s čimer bo nacionalnim parlamentom pomagala k učinkovitejši izvedbi presoje teh predlogov;

8.  ugotavlja, da je Odbor za oceno učinka presodil, da približno 32 % ocen učinka, ki so jih pregledali leta 2014, vključuje nezadostno analizo načela subsidiarnosti ali sorazmernosti ali obeh; opaža, da je ta delež podoben tistim iz prejšnjih let, in zato meni, da so potrebne izboljšave;

9.  v zvezi z navedenim ugotavlja, da je ocena učinka kot orodje, ki pomaga pri odločanju v zakonodajnem postopku, ključnega pomena, in ob tem poudarja, da je treba ustrezno obravnavati vprašanja, povezana s subsidiarnostjo in sorazmernostjo; v zvezi s tem pozdravlja sveženj ukrepov za boljšo pripravo zakonodaje, ki ga je Komisija sprejela 19. maja 2015, da bi tako zagotovila, da zakonodaja EU bolje služi interesom državljanov, kar med drugim odpravlja zadržke, ki jih je Odbor za oceno učinka izpostavil glede subsidiarnosti in sorazmernosti; pozdravlja, da je Komisija v sveženj vključila podrobnejše pojasnilo, kako zakonodajni predlogi izpolnjujejo pravne zaveze glede subsidiarnosti in sorazmernosti, tudi v ocenah učinka; poudarja, da je treba sveženj ukrepov za boljšo pripravo zakonodaje tako ali drugače uporabiti za oblikovanje trdne evropske zakonodaje o zadevah, pri katerih se lahko dejanski napredek in dodana vrednost najbolje dosežeta na evropski ravni;

10.  poudarja, kako pomembna so letna poročila o subsidiarnosti in sorazmernosti, ki jih pripravlja Komisija; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pripravi podrobnejša letna poročila o subsidiarnosti in sorazmernosti, vključno s temeljitejšo analizo načela sorazmernosti;

11.  pozdravlja poročila, ki jih je pripravilo več nacionalnih parlamentov, zlasti danski Folketing, nizozemski Tweede Kamer in britanski House of Lords, in so dragocen prispevek k razpravi o vlogi nacionalnih parlamentov v postopku odločanja EU, ter je seznanjen s predlogi iz teh poročil; ugotavlja, da poročila vključujejo več predlogov o tem, kako razširiti področje uporabe mehanizma za preverjanje subsidiarnosti, in predlog, da bi morala obrazložena mnenja obravnavati tudi skladnost predloga z načelom sorazmernosti; vseeno meni, da je treba previdno oceniti praktičnost teh predlogov in spremeniti ustrezne določbe v Pogodbah in protokolih, saj v veljavnih Pogodbah ni podlage za te predloge; spodbuja druge nacionalne parlamente, naj izrazijo svoje poglede na vlogo, ki bi jo morali imeti nacionalni parlamenti v postopku odločanja EU; pozdravlja sodelovanje nacionalnih parlamentov v evropski razpravi in jih spodbuja, naj še tesneje sodelujejo med seboj in z Evropskim parlamentom;

12.  meni, da bi lahko ob morebitnem pregledu Pogodb in pripadajočih protokolov nameniti pozornost vprašanjem: ali obrazložena mnenja omejiti na preučitev subsidiarnosti ali vanje vključiti tudi presojo sorazmernosti, kolikšno je ustrezno število odgovorov nacionalnih parlamentov za začetek postopka za rumeni ali oranžni karton, in kakšen naj bo učinek teh postopkov, če je dosežen prag za njihov začetek iz člena 7(2) Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

13.  ugotavlja, da je več nacionalnih parlamentov v okviru Konference odborov za evropske zadeve izrazilo zanimanje za uvedbo postopka zelenega kartona, kot instrumenta za izboljšanje političnega dialoga; meni, da bi morali razmisliti o uvedbi postopka zelenega kartona, ki bi nacionalnim parlamentom omogočil, da Komisiji predlagajo zakonodajno pobudo v presojo; v zvezi s tem predlaga, da bi lahko razmislili o številu nacionalnih parlamentov, potrebnih za začetek tega postopka, in o posledicah postopka; poudarja, da morebitna uvedba takšnega mehanizma ne bi smela ogroziti institucij EU in rednega zakonodajnega postopka;

14.  je seznanjen z zahtevo nekaterih nacionalnih parlamentov za podaljšanje osemtedenskega roka, v katerem lahko predložijo obrazloženo mnenje v skladu s členom 6 Protokola št. 2; meni, da bi morali v zvezi s tem preučiti vprašanje ustreznega roka, v katerem lahko nacionalni parlamenti predložijo obrazloženo mnenje, če podaljšanje zahtevajo zaradi časovnih omejitev na podlagi upravičenih objektivnih razlogov, na primer zaradi naravne nesreče in parlamentarnih počitnic, o čemer se dogovorita nacionalni parlament in Komisija; meni, da bi bilo to mogoče doseči s politično zavezo, ki bi jo institucije in nacionalni parlamenti sklenili v prvi vrsti, ne da bi zaradi tega prišlo do zamude pri sprejetju zadevne zakonodaje; poudarja, da bi morali pri določanju tega roka doseči pravično ravnotežje med pravico nacionalnih parlamentov, da na podlagi načela subsidiarnosti ugovarjajo predlogu, in učinkovitostjo, s katero bi se morala Unija odzivati na potrebe svojih državljanov; v zvezi s tem ugotavlja, da imajo nacionalni parlamenti možnost intervencije in obravnave skladnosti z načelom subsidiarnosti, preden Komisija predstavi svoj zakonodajni predlog, in sicer ko predstavi zeleno ali belo knjigo ali svoj letni program dela; meni, da se je po sprejetju Lizbonske pogodbe udeležba nacionalnih parlamentov v obravnavi zadev EU znatno razvila, tudi prek rednega povezovanja z drugimi nacionalnimi parlamenti;

15.  meni, da bi morali podaljšanje roka, v katerem lahko nacionalni parlament predloži obrazloženo mnenje v skladu s členom 6 Protokola št. 2, vključiti v prihodnji pregled Pogodb, če se države članice dogovorijo o tem podaljšanju; takšno podaljšanje roka bi se lahko potem tudi opredelilo v sekundarni zakonodaji;

16.  opozarja, da lahko nacionalni parlamenti kadar koli med posvetovalnim postopkom ali v okviru političnega dialoga izrazijo pomisleke glede skladnosti z načelom subsidiarnosti, in sicer tako, da pripravijo mnenje, ki ga naslovijo na Komisijo;

17.  poziva nacionalne parlamente in Evropski parlament, naj učinkoviteje sodelujejo drug z drugim na določenih področjih politike, tudi z oblikovanjem neformalnih stikov med poslanci Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov;

18.  meni, da je treba podpreti nacionalne in regionalne parlamente prek orodij, ki omogočajo izmenjavo informacij, na primer z vzpostavitvijo platforme IT, ki bi bila dostopna državljanom EU; poudarja, da bi bilo treba, zlasti ker je število obrazloženih mnenj, ki so jih poslali nacionalni parlamenti, v letu 2014 ostalo nespremenjeno glede na število predlogov Komisije, razviti mehanizem za sodelovanje nacionalnih parlamentov v zakonodajnem procesu EU, čeprav je treba v celoti spoštovati pristojnosti vsake institucije in načelo subsidiarnosti;

19.  spodbuja uporabo medparlamentarnega sodelovanja za krepitev vloge nacionalnih parlamentov v zakonodajnem postopku EU; poudarja pomen boljše uporabe medparlamentarnih orodij, ki so na voljo nacionalnim parlamentom, kot so Konferenca odborov za evropske zadeve, medparlamentarna srečanja, ki jih organizira Evropski parlament, in medparlamentarna konferenca za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko;

20.  meni, da je pomembno okrepiti osveščenost nacionalnih parlamentov o njihovi posebni vlogi pri evropskem odločanju ter še dodatno spodbujati uporabo sistema medparlamentarne izmenjave v EU (mreža IPEX), ki lajša izmenjavo informacij; opozarja, da so lahko javna posvetovanja, ki jih redno organizira Komisija, vir informacij, vendar jih poslanci nacionalnih parlamentov večinoma na uporabljajo;

21.  priporoča nadaljnjo uporabo mreže predstavnikov nacionalnih parlamentov za osveščanje o načelih subsidiarnosti in sorazmernosti ter izboljšanje delovanja mreže IPEX;

22.  meni, da bi morale vse institucije EU v postopku odločanja v Uniji upoštevati obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov v skladu s členom 7(1) Protokola št. 2, zato poziva vse institucije EU, naj z ustreznimi ukrepi to tudi zagotovijo;

23.  opominja, da načelo sorazmernosti iz člena 5 PEU zahteva, da „ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb“; poudarja, da je Sodišče EU presodilo, da načelo sorazmernosti „zahteva, da so ukrepi, sprejeti v skladu s pravom Evropske unije, primerni za uresničenje legitimnih ciljev, ki jim sledi zadevna ureditev, in ne smejo prekoračiti okvirov, ki so potrebni za njihovo doseganje“;

24.  poziva Komisijo, naj izvaja razširjene presoje sorazmernosti različnih zakonodajnih predlogov, ki naj vključujejo ustrezno analizo različnih zakonodajnih možnosti, ki jih ima na voljo, ter vsebinsko obrazložitev okoljskih, socialnih in gospodarskih vplivov, ki se pričakujejo na podlagi izbrane možnosti, in morebitnih vplivov na konkurenčnost in MSP; meni, da bi morale te razširjene presoje sorazmernosti Komisiji pomagati, da zavrže možnosti z nesorazmernim vplivom ali nepotrebno obremenitvijo za posameznike, podjetja, zlasti MSP, civilno družbo, zaposlene in druge zadevne subjekte, obenem pa omogočiti boljšo presojo predlogov z vidika sorazmernosti; meni, da bi bilo treba preučiti možnost razširitve področja uporabe obrazloženih mnenj, da bi vključevala tudi spoštovanje načela sorazmernosti;

25.  poziva Komisijo, naj s pomočjo nacionalnih parlamentov preuči možnost oblikovanja nezavezujočih smernic, s katerimi bi nacionalnim parlamentom olajšali nalogo presoje skladnosti zakonodajnih predlogov z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

26.  pozdravlja deklaracijo predsednikov italijanske poslanske zbornice, francoske narodne skupščine, nemškega Bundestaga in luksemburške poslanske zbornice, da Evropo vse bolj (in ne vse manj) potrebujemo za odzivanje na izzive, s katerimi se soočamo tako v Evropi kot zunaj nje;

27.  ponovno poudarja, da bi lahko že uvedli več pobud, s katerimi bi izboljšali sodelovanje med evropskimi institucijami in nacionalnimi parlamenti ter ga naredili bolj učinkovitega, zlasti pa:

   predlaga, da se obrazložena mnenja, ki jih nacionalni parlamenti predložijo na podlagi člena 6 Protokola št. 2 k PEU in PDEU, nemudoma posredujejo sozakonodajalcema;
   meni, da bi lahko Komisija pripravila smernice za obrazložena mnenja o vprašanjih subsidiarnosti s sodelovanjem nacionalnih parlamentov in brez poseganja v njihove diskrecijske pravice;
   spodbuja nacionalne parlamente, naj predstavijo svoje pripombe na ocene, ki jih je pripravila Komisija;

28.  meni, da bi morali Komisija, Svet in Parlament ustrezno upoštevati presoje skladnosti z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, ki jih pripravi Odbor regij v okviru svojih mnenj o zakonodajnih predlogih;

29.  želi izpostaviti, da bi morala biti zakonodaja razumljiva in jasna, subjektom omogočati, da zlahka razumejo svoje pravice in obveznosti, vključevati ustrezne zahteve glede poročanja, spremljanja in vrednotenja, se izogibati nesorazmernim stroškom in biti praktična za izvajanje;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0103.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0061.
(3) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 117.
(4) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 87.


Finančna tehnologija: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja
PDF 386kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o finančni tehnologiji: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja (2016/2243(INI))
P8_TA(2017)0211A8-0176/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o virtualnih valutah(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanju raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Unija kapitalskih trgov – pospešitev reform (COM(2016)0601),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. maja 2016 z naslovom Crowdfunding in the EU Capital Markets Union (Množično financiranje v uniji kapitalskih trgov EU) (SWD(2016)0154),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o javnem posvetovanju z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009),

–  ob upoštevanju poročila evropskih nadzornih organov z dne 16. decembra 2016 o avtomatizaciji v finančnem svetovanju,

–  ob upoštevanju dokumenta za razpravo evropskih nadzornih organov z dne 19. decembra 2016 o uporabi velepodatkov v finančnih institucijah (JC 2016 86),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega bančnega organa z dne 26. februarja 2015 o množičnem financiranju s posojili (EBA/Op/2015/03),

–  ob upoštevanju dokumenta za razpravo Evropskega bančnega organa z dne 4. maja 2016 o inovativni uporabi velepodatkov v finančnih institucijah (EBA/DP/2016/01),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega organa za vrednostne papirje in trge z dne 18. decembra 2014 o naložbenem množičnem financiranju (ESMA/2014/1378),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge z dne 7. januarja 2017 o uporabi tehnologije distribuirane knjige transakcij na trgih vrednostnih papirjev,

–  ob upoštevanju poročila skupnega odbora evropskih nadzornih organov z dne 7. septembra 2016 o tveganjih in ranljivosti finančnega sistema EU,

–  ob upoštevanju prikaza tveganja (Risk Dashboard) Evropskega bančnega organa na podlagi podatkov iz tretjega četrtletja 2016,

–  ob upoštevanju prikaza tveganja Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) iz marca 2016,

–  ob upoštevanju petega poročila Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine o potrošniških trendih z dne 16. decembra 2016 (EIOPA-BoS-16-239),

–  ob upoštevanju prikaza tveganja Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za četrto četrtletje 2016,

–  ob upoštevanju priložnostnega dokumenta Evropske centralne banke št. 172 iz aprila 2016 z naslovom „Distributed ledger technologies in securities post-trading: Revolution or evolution?“ (Tehnologija distribuirane knjige transakcij v potrgovalnih dejavnostih v zvezi z vrednostnimi papirji: revolucija ali evolucija?),

–  ob upoštevanju dokumenta Odbora za plačilne in tržne infrastrukture iz februarja 2017 z naslovom „Distributed ledger technology in payment, clearing and settlement: An analytical framework“ (Tehnologija distribuirane knjige transakcij pri plačilih, kliringu in poravnavi: analitični okvir),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0176/2017),

A.  ker bi bilo treba finančno tehnologijo razumeti kot financiranje, ki ga omogočajo ali zagotavljajo nove tehnologije in ki zadeva vse sestavne dele finančnega sektorja, od bančništva do storitev zavarovanja, pokojninskih skladov, investicijskega svetovanja, plačilnih storitev in tržne infrastrukture;

B.  ker so se finančne storitve vedno opirale na tehnologijo in se razvijale v skladu s tehnološkimi inovacijami;

C.  ker lahko finančno tehnologijo uporabljajo vsi akterji ne glede na to, katere vrste pravne osebe so; ker so v vrednostne verige na področju finančnih storitev vse bolj vključeni alternativni akterji, kot so zagonska ali velika tehnološka podjetja; ker pojem zato vključuje širok nabor podjetij in storitev, ki se med seboj zelo razlikujejo in pomenijo različne izzive, njihova regulativna obravnava pa se mora razlikovati;

D.  ker so nove tehnologije podlaga za širok nabor inovacij v finančni tehnologiji, kot so aplikacije na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij (tehnologija DLT), inovativne plačilne storitve, avtomatizirano svetovanje (robo-advice), velepodatki, računalništvo v oblaku, inovativne rešitve pri vpisovanju/identifikaciji stranke, platforme za množično financiranje in številne druge;

E.  ker naložbe v uporabo finančne tehnologije znašajo milijarde evrov in se iz leta v leto povečujejo;

F.  ker se uporaba teh tehnologij različno hitro razvija, obseg in učinek razvoja teh tehnologij pa nista jasna, vendar bi lahko zelo občutno spremenila finančni sektor; ker bi lahko nekatere aplikacije finančne tehnologije nekoč postale sistemsko pomembne;

G.  ker bi moral razvoj finančne tehnologije prispevati k razvoju in konkurenčnosti evropskega finančnega sistema in gospodarstva, vključno z dobrobitjo evropskih državljanov, in obenem krepiti finančno stabilnost, varstvo potrošnikov pa bi moralo ostati na najvišji ravni;

H.  ker lahko finančna tehnologija prinese velike koristi, npr. hitrejše, cenejše, bolj prilagojene, bolj vključujoče, odpornejše ter preglednejše in boljše finančne storitve za potrošnike in podjetja, evropskim podjetjem pa lahko ponudi številne nove poslovne priložnosti; ker je pri maloprodajnih finančnih storitvah potrošniška izkušnja gonilna sila za tržne akterje; ker napredek in inovacije v finančnem sektorju ne bi smele povzročiti izključitve gotovine kot plačilnega sredstva;

I.  ker bosta razvoj novih finančnih storitev in digitalizacija obstoječih storitev spremenila tržno dinamiko v sektorju finančnih storitev, saj bo pri akterjih in med njimi prišlo do novih oblik konkurence, inovacij, partnerstev in zunanjega izvajanja;

J.  ker je spodbujanje poštene konkurence z nevtralizacijo obstoječih ekonomskih rent in vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev za finančne storitve v EU pogoj za okrepitev finančne tehnologije v Evropi in sodelovanje med vsemi akterji;

K.  ker so ekonomske raziskave pokazale, da bi stroškovna učinkovitost finančnega sistema lahko povzročila nižje cene maloprodajnih finančnih produktov in storitev za potrošnike; ker bi finančna tehnologija lahko prispevala k znižanju omenjenih cen;

L.  ker lahko finančna tehnologija zlasti malim in srednjim podjetjem olajša dostop do kapitala, in sicer s čezmejnimi finančnimi storitvami ter alternativnimi kanali za posojanje in naložbe, kot sta množično financiranje in medsebojno posojanje, s čimer bi se okrepila unija kapitalskih trgov;

M.  ker lahko razvoj finančne tehnologije tudi olajša čezmejne finančne tokove in povezovanje kapitalskih trgov v Evropi, s tem pa spodbudi čezmejno poslovanje in omogoči dokončanje unije kapitalskih trgov;

N.  ker lahko razvoj finančne tehnologije, zlasti na področju domačih in čezmejnih plačilnih rešitev, podpira tudi stalni razvoj enotnega trga blaga in storitev ter olajša doseganje ciljev 5x5 skupin G-20 in G-8 o znižanju stroškov nakazil;

O.  ker lahko finančna tehnologija služi kot učinkovito orodje za finančno vključenost, saj omogoča posebej prilagojene finančne storitve za osebe, ki doslej do njih niso mogle dostopati, s čimer rast postane bolj vključujoča; ker je treba rešiti problematiko finančnega izobraževanja in digitalnih znanj in spretnosti evropskih državljanov, če naj finančna tehnologija prinese resnično finančno vključenost;

P.  ker se morajo zakonodaja, regulacija in nadzor prilagoditi inovacijam in doseči ustrezno ravnotežje med spodbudami za inovativno zaščito potrošnikov in vlagateljev ter finančno stabilnostjo; ker se pri finančni tehnologiji zahteva bolj uravnotežen pristop glede urejanja institucije in urejanja dejavnosti; ker lahko zapleteno medsebojno vplivanje finančne tehnologije in obstoječe ureditve povzroči neskladja, saj so podjetja in ponudniki storitev urejeni različno, četudi izvajajo zelo podobne dejavnosti, nekaterih dejavnosti pa obstoječa ureditev in njene opredelitve in/ali področje uporabe ne zajemajo zadovoljivo; ker sedanji okvir EU za varstvo potrošnikov in vlagateljev v zvezi s finančnimi storitvami vseh inovacij finančne tehnologije ne obravnava ustrezno;

Q.  ker so evropski nadzorni organi začeli prepoznavati potencialna tveganja in koristi inovativnih finančnih tehnologij; ker pristojni nacionalni organi spremljajo ta tehnološki razvoj in so pripravili različne pristope; ker so doslej razvoj ekosistema finančne tehnologije v Evropi ovirale neenotne ureditve v posameznih državah članicah in pomanjkljivo sodelovanje na trgih; meni, da je za vzpostavitev trdnega ekosistema finančne tehnologije v Evropi pomembno odločno ukrepanje EU za spodbujanje skupnega pristopa k finančni tehnologiji;

R.  ker lahko finančna tehnologija z decentralizacijo in dekoncentracijo tveganj, hitrejšim kliringom in poravnavo gotovinskih plačil ter trgovanjem z vrednostnimi papirji, boljšim upravljanjem z zavarovanji in optimizacijo kapitala prispeva k zmanjšanju tveganja v finančnem sistemu;

S.  ker se lahko pričakuje, da bo najpomembnejši vpliv finančne tehnologije zadeval vrednostno verigo po trgovanju, ki vključuje storitve, kot so kliring, poravnava, skrbništvo sredstev in regulativno poročanje, kjer bi tehnologije, kot je tehnologija distribuirane knjige transakcij (DLT), lahko imele potencial za preoblikovanje celotnega sektorja; ker bi v tej vrednostni verigi nekateri posredniki, kot so skrbniki, centralne nasprotne stranke in centralne depotne družbe, dolgoročno lahko postali odveč, medtem ko bodo nekatere druge funkcije še vedno morali opravljati neodvisni, regulirani subjekti;

T.  ker regulativna tehnologija (RegTech) lahko prinese velike koristi za finančne institucije in nadzorne organe, saj omogoča preglednejšo in učinkovitejšo uporabo novih tehnologij za izpolnjevanje regulativnih zahtev in zahtev glede skladnosti v realnem času;

U.  ker se zavarovalniška tehnologija (InsurTech) nanaša na storitve zavarovanja, ki jih omogočajo ali zagotavljajo nove tehnologije, na primer z avtomatiziranim svetovanjem, oceno tveganja in velepodatki, pa tudi z zavarovanjem pred novimi tveganji, kot so kibernetski napadi;

V.  ker je treba za spodbujanje finančnih inovacij v Evropi nujno olajšati dostop do financiranja za podjetja, ki razvijajo produkte in storitve finančne tehnologije, in za inovativne poslovne partnerje, ki jim dobavljajo potreben tehnološki material za zagotavljanje teh produktov in storitev, zlasti za zagonska podjetja, da bi se lahko razširila; ker sta razpoložljivost tveganega kapitala kot vira financiranja in zanesljiv tehnološki sektor ključna dejavnika pri spodbujanju dinamičnega ekosistema finančne tehnologije v Evropi;

W.  ker kibernetski napadi vse bolj ogrožajo vso digitalno infrastrukturo in tako tudi finančno; ker je tveganje tovrstnih napadov v finančnem sektorju trikrat večje kot v katerem koli drugem sektorju; ker so varnost, zanesljivost in neprekinjenost storitev v tem sektorju temeljni pogoji za pridobitev zaupanja javnosti vanj; ker so potrošniki na maloprodajnem trgu tudi izredno dovzetni za podobne napade ali krajo identitete;

X.  ker so povezane naprave sestavni del storitev finančne tehnologije; ker je internet stvari (IoT) še posebej izpostavljen kibernetskim napadom in tako predstavlja poseben izziv za kibernetsko varnost; ker je povezan sistem le toliko varen kot njegov najšibkejši del;

Y.  ker mora biti z uveljavitvijo finančne tehnologije potrošnikom in vlagateljem omogočeno, da se še naprej zanašajo na visoke standarde glede varstva potrošnikov in vlagateljev, podatkov in pravice do zasebnosti ter glede pravne odgovornosti ponudnikov finančnih storitev;

Z.  ker je za spodbujanje finančne tehnologije pomembno oblikovati usklajen in podporen regulativni okvir in konkurenčno okolje, ki lahko finančni tehnologiji omogoči razvoj in uporabo različnih inovativnih orodij za zagotovitev varnega šifriranja in spletne identifikacije in avtentikacije z enostavnim vmesnikom;

AA.  ker bi avtomatizacija v finančnem sektorju in tudi v drugih sektorjih lahko povzročila motnje v obstoječih vzorcih zaposlovanja; ker bosta morala biti izboljšanje in razvoj usposabljanja in preusposabljanja za pridobitev znanj in veščin v središču vsake evropske strategije na področju finančne tehnologije;

AB.  ker si tržna struktura na številnih področjih digitalnega gospodarstva zaradi mrežnih učinkov prizadeva za maloštevilne udeležence na trgu in ker to prinaša izzive na področju konkurenčnega in protimonopolnega prava;

Opredelitev okvira EU za finančno tehnologijo

1.  pozdravlja razvoj na področju finančne tehnologije in poziva Komisijo, naj oblikuje celovit akcijski načrt za finančno tehnologijo v okviru strategije za unijo kapitalskih trgov in enotni digitalni trg, s katerim bi prispevali k učinkovitemu, konkurenčnemu, globljemu in bolj povezanemu evropskemu finančnemu sistemu, zagotovili dolgoročne koristi za realno gospodarstvo, izpolnili potrebe potrošnikov in vlagateljev ter zagotovili regulativno varnost;

2.  pozdravlja nedavno ustanovitev projektne skupine za finančno tehnologijo, katere naloga je ocenjevati inovacije na tem področju in obenem razvijati strategije za obvladovanje potencialnih izzivov finančne tehnologije, ter začetek javnih posvetovanj Komisije o finančni tehnologiji; poziva Komisijo, naj Parlament vključi v delo projektne skupine za finančno tehnologijo; meni, da so nedavne pobude Komisije temeljni koraki v smeri oblikovanja obsežne strategije o finančni tehnologiji in zmanjšanja regulativne negotovosti na tem področju;

3.  meni, da lahko finančna tehnologija omogoči uspešnost pobud za unijo kapitalskih trgov, na primer z diverzifikacijo možnosti financiranja v EU, in spodbuja Komisijo, naj koristi finančne tehnologije uporabi za pospešitev projekta unije kapitalskih trgov;

4.  poziva Komisijo, naj pri delu na področju finančne tehnologije uporabi sorazmeren, medsektorski in celosten pristop ter upošteva rešitve v drugih pravnih redih in se prilagodi raznolikosti akterjev in uporabljenih poslovnih modelov; poziva Komisijo, naj po potrebi ukrepa prva, da ustvari ugodno okolje za razširitev evropskih središč in podjetij na področju finančne tehnologije;

5.  poudarja, da bi bilo treba po potrebi revidirati zakonodajo o finančnih storitvah tako na ravni EU kot na nacionalni ravni in da bi ta morala biti v zadostni meri naklonjena inovacijam, da bi lahko dosegli in ohranili enake konkurenčne pogoje za različne akterje; zlasti priporoča, da se v skladu z „inovacijskim načelom“ morebitni učinki na zakonodajo o inovacijah ustrezno upoštevajo pri oceni učinka, kar bi moralo prinesti obsežne in pomembne gospodarske in družbene koristi;

6.  poudarja, da bi bilo treba okrepiti zakonodajo in nadzor na področju finančne tehnologije, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in lažji dostop za nove udeležence na trgu ter preprečili regulativno arbitražo v državah članicah in pravnih statusih, in da bi morala temeljiti na naslednjih načelih:

   (a) enake storitve in enako tveganje: veljati bi morala enaka pravila ne glede na vrsto zadevnega pravnega subjekta ali to, kje se nahaja v Uniji;
   (b) tehnološka nevtralnost;
   (c) pristop, ki temelji na tveganju, z upoštevanjem sorazmernosti zakonodajnih in nadzornih ukrepov glede na tveganje in pomembnosti tveganj;

7.  priporoča, naj pristojni organi novim in obstoječem udeležencem na trgu dovolijo nadzorovano preskušanje novih tehnologij in to tudi spodbujajo; ugotavlja, da bi tako nadzorovano okolje za preskušanje lahko uresničili v obliki regulativnega peskovnika za storitve finančne tehnologije, ki bi lahko prinesel koristi za družbo, povezuje najrazličnejše udeležence na trgu in v številnih državah članicah že obstaja; poudarja, da so potrebna proaktivna in v prihodnost usmerjena prizadevanja organov pri dialogu z udeleženci na trgu in drugimi ustreznimi deležniki, saj lahko to nadzornikom in regulatorjem pomaga pri razvoju tehnološkega strokovnega znanja; poziva pristojne organe, naj razmislijo o razvoju finančnih in/ali operativnih orodij za stresne teste za aplikacije finančne tehnologije, kadar bi lahko povzročile sistemska tveganja, s tem pa bi dopolnili delo Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB);

8.  poudarja, da nekatere centralne banke že preskušajo digitalno valuto centralne banke (CBDC) in druge nove tehnologije; spodbuja ustrezne organe v Evropi, naj ocenijo učinek potencialnih tveganj in koristi različice digitalne valute centralne banke, ki temelji na distribuirani knjigi, in s tem povezanih potrebnih zahtev v smislu varstva potrošnikov in preglednosti; spodbuja jih tudi k preskušanju, da bi lahko sledili razvoju trga;

9.  poudarja, kako pomembno je, da regulatorji in nadzorniki razvijejo zadostno strokovno znanje, da bi lahko ustrezno preučili vse bolj zapletene storitve finančne tehnologije; poudarja, da bo s tem stalnim nadzorom regulatorjem omogočeno, da ugotovijo in vnaprej napovejo posebna tveganja za različne tehnologije in po potrebi nemudoma in z jasnim ciljem posredujejo;

10.  zato poudarja, kako pomembno je, da imajo ponudniki storitev finančne tehnologije in uporabniki na voljo „točko vse na enem mestu“, organizirano v okviru regulativnih in nadzornih organov; priznava, da je treba premostiti medsektorske ovire na področju nadzora, in priporoča tesno sodelovanje nadzornikov finančnega sektorja z drugimi ustreznimi nacionalnimi in evropskimi organi, ki imajo zahtevano tehnološko strokovno znanje;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo več raziskovalnih projektov, povezanih s finančno tehnologijo;

12.  poudarja pomen spodbujanja finančnih inovacij v Evropi; poziva k olajšanemu dostopu do finančnih sredstev za ponudnike inovativnih finančnih storitev in inovativna podjetja, ki jim dobavljajo material, potreben za opravljanje teh storitev;

13.  poudarja, da podjetja na področju finančne tehnologije pozitivno prispevajo k razvoju finančnega posredništva, vendar pa ustvarjajo tudi nova tveganja, povezana s finančno stabilnostjo; ugotavlja, da regulativni in nadzorni organi prejmejo veliko informacij, ki so povezane z izvajanjem številnih regulativnih okvirov, kot so kapitalske zahteve, stopnja finančnega vzvoda in likvidnosti ter druge, iz bilanc stanja uveljavljenih finančnih institucij, medtem ko je v primeru nebančnih posojilnih subjektov, kot sta množično financiranje in medsebojno posojanje (P2P), težko dobiti zadostne informacije o njihovih finančnih posredniških dejavnostih iz bilanc stanja; zato regulativne in nadzorne organe poziva, naj preučijo možnosti za pridobivanje ustreznih nadzornih informacij za ohranjanje finančne stabilnosti in po potrebi uveljavijo regulativne omejitve za bilance stanja za doseganje in ohranjanje finančne stabilnosti;

14.  poudarja, da lahko regulativna tehnologija izboljša in olajša postopke za preverjanje skladnosti, zlasti kakovost in pravočasnost nadzornih informacij, ki postanejo manj zapleteni in stroškovno učinkovitejši; poziva organe, naj pojasnijo pravne pogoje, pod katerimi bi lahko nadzorovani subjekti oddali dejavnosti za preverjanje skladnosti subjektov v zunanje izvajanje tretjim osebam, pri čemer bi zagotovili obstoj ustreznih nadzornih ureditev za tretje osebe ter da je za skladnost še naprej pravno odgovoren nadzorovani subjekt; poziva ustrezne organe, zlasti Komisijo, kot del njenega dela v zvezi z evropskim potrgovalnim forumom, naj s proaktivnim pristopom poskušajo razumeti ovire za uporabo novih rešitev finančne tehnologije in regulativne tehnologije na področjih pred- in potrgovalnih postopkov, vključenih v direktivo o trgu finančnih instrumentov (MiFID), uredbo o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) in uredbo o centralnih depotnih družbah (CSDR), in tam, kjer ni ovir, pojasnijo pravico akterjev do uporabe teh rešitev z namenom izpolnjevanja njihovih obveznosti v skladu z omenjeno zakonodajo;

15.  želi spomniti, da bi morale biti inovativne finančne storitve na voljo povsod po EU, zato ne bi smeli po nepotrebnem ovirati njihovega čezmejnega zagotavljanja znotraj Unije; poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj spremljajo in preprečujejo prekrivanja pri ureditvi, nove ovire za vstop na trg in nacionalne ovire za navedene storitve; poziva Komisijo, naj prepreči ovire med državami članicami zaradi neskladnosti nacionalnih ureditev in spodbuja primere dobre prakse pri pristopih držav članic k urejanju; poleg tega poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj za ponudnike novih finančnih storitev, ki bodo na voljo po vsej Uniji, po potrebi uporabljajo ureditve za čezmejno opravljanje plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem; podpira prizadevanja Komisije pri obravnavi vprašanja, kako lahko EU prispeva k izboljšanju izbire, preglednosti in konkurenčnosti pri maloprodajnih finančnih storitvah v korist evropskih potrošnikov, ter poudarja, da bi moral ta cilj dopolnjevati cilj izboljšanja učinkovitosti finančnega sistema;

16.  pozdravlja nastajanje vrste dinamičnih skupnosti za finančno tehnologijo po vsej EU; poziva Komisijo in povezane organe EU za ekonomsko upravljanje, naj tesno sodelujejo s središči finančne tehnologije ter razširijo pametno podjetništvo teh skupnosti in njihova prizadevanja s spodbujanjem in financiranjem inovacij ter obravnavanjem teh središč kot vira prihodnje konkurenčne prednosti EU v finančnem sektorju;

17.  ugotavlja, da so zagonska podjetja na področju finančne tehnologije posebno ranljiva za subjekte, ki zlorabljajo patente, in sicer tako, da jih kupijo, nato pa podjetjem, ki že uporabljajo tehnološke pravice, grozijo s tožbami zaradi kršitve patenta; poziva Komisijo, naj analizira stanje in predlaga ukrepe za boj proti subjektom, ki zlorabljajo patente, na področju finančne tehnologije;

18.  poudarja, da bi s finančno tehnologijo lahko digitalizirali javne storitve in tako prispevali k njihovi večji učinkovitosti, na primer na področju pobiranja davkov in preprečevanja davčnih goljufij;

19.  poudarja, da je tržna struktura na številnih področjih digitalnega gospodarstva zaradi mrežnih učinkov usmerjena v maloštevilne udeležence na trgu, kar prinaša izzive na področju konkurenčnega in protimonopolnega prava; poziva Evropsko komisijo, naj preveri primernost konkurenčnega okvira za izzive digitalnega gospodarstva na splošno in zlasti finančne tehnologije;

20.  poudarja, da je mogoče sredstva, ki se lahko uporabijo za čezmejna plačila, nadalje izboljšati; podpira razvoj tovrstnih plačilnih sredstev v Evropi in obžaluje visoko stopnjo razdrobljenosti spletnega bančnega trga v EU ter pomanjkanje vseevropskega sistema kreditnih ali debetnih kartic, ki bi bil v evropski lasti; meni, da bi to bilo odločilno za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov in bistven del evropskega enotnega digitalnega trga, saj bi spodbujalo e-trgovino in čezmejno konkurenco na področju finančnih storitev; poziva Komisijo, naj opredeli prihodnje ukrepe za vzpostavitev ugodnega okolja za razvoj tega sistema; priznava potrebo po takšnem sistemu, ki bi sobival in bil po potrebi interoperabilen z drugimi inovativnimi plačilnimi rešitvami v interesu konkurence;

21.  poudarja, da so potrošniki gonilna sila vzpona finančno-tehnoloških podjetij; poudarja, da bi moral biti cilj vseh prihodnjih zakonodajnih sprememb podpreti potrošnike pri tej preobrazbi;

Podatki

22.  želi spomniti, da imata zbiranje in analiza podatkov osrednjo vlogo v finančni tehnologiji, zato poudarja, da je treba veljavno zakonodajo o podatkih – vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov, revidirano direktivo o plačilnih storitvah, uredbo o elektronski identifikaciji, četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja ter direktivo o varnosti omrežij in informacij – uporabljati dosledno in tehnološko nevtralno; poudarja, da je za povečanje inovativnega financiranja v Evropi potreben prost pretok podatkov v Uniji, poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev, da se pri zagotavljanju finančnih storitev uporabljajo samo objektivni in ustrezni podatkovni elementi; pozdravlja javno posvetovanje Komisije z dne 10. januarja 2017 o podatkovnem gospodarstvu (COM(2017)0009), katerega namen je bil zagotoviti dokaze in ugotoviti, ali v Uniji obstajajo ovire za prosti pretok podatkov;

23.  poudarja, da so potrebna jasna pravila o lastništvu podatkov, dostopu do njih in prenosu podatkov; poudarja, da vse večje količine podatkov ustvarjajo stroji ali procesi, ki temeljijo na nastajajočih tehnologijah, kot je strojno učenje; poudarja, da splošna uredba o varstvu podatkov zagotavlja jasen pravni okvir v zvezi z osebnimi podatki, vendar je potrebna večja pravna varnost v zvezi z drugimi vrstami podatkov; v zvezi s tem meni, da je treba jasno razlikovati med surovimi podatki in podatki, ki nastanejo pri nadaljnji obdelavi;

24.  poudarja, da odprto bančništvo in izmenjava podatkov pripomoreta k temu, da se vsi poslovni modeli finančne tehnologije razvijajo hkrati, kar koristi potrošnikom; v zvezi s tem poudarja nedavne dosežke revidirane direktive o plačilnih storitvah v zvezi z odreditvami plačil in dostopom do podatkov o računu;

25.  poudarja morebitne koristi računalništva v oblaku za potrošnike in ponudnike finančnih storitev v smislu stroškovne učinkovitosti, krajšega časa za trženje in boljše uporabe virov IKT; ugotavlja, da za finančni sektor ni jasnih in izčrpnih evropskih pravil ali smernic za prenos podatkov v oblak; poudarja, da je treba razviti te smernice in skupni pristop k uporabi računalništva v oblaku v vseh nacionalnih pristojnih organih; poudarja, da so ta pravila ali smernice potrebne za zagotovitev prožnosti in hitrosti pri sprejemanju računalništva v oblaku; poudarja, da bi morale te smernice vključevati visoke standarde varnosti podatkov in varstva potrošnikov; poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj preučijo različne možnosti v zvezi s tem, kot so predhodno odobrene pogodbe med ponudniki storitev v oblaku in finančnimi institucijami;

26.  ugotavlja, da je treba okrepiti ozaveščenost potrošnikov o vrednosti njihovih osebnih podatkov; ugotavlja, da lahko potrošniki sklenejo pogodbe o izmenjavi digitalnih vsebin proti plačilu provizije; poudarja, da to lahko prinese ekonomske koristi, lahko pa se tudi uporablja diskriminatorno; poziva Komisijo, naj preuči možnost evropske strategije za izmenjavo podatkov, da bi se potrošnikom zagotovil nadzor nad svojimi podatki; meni, da bo jasen pristop, osredotočen na potrošnike, povečal zaupanje v storitve v oblaku in spodbudil nove inovativne storitve, ki jih ponujajo različni akterji v vrednostni verigi na področju finančnih storitev, npr. z uporabo programskih vmesnikov ali olajševanjem neposrednega dostopa do podatkov za elektronske plačilne storitve; poziva Komisijo, naj preuči prihodnji potencial sistemov upravljanja osebnih podatkov kot tehničnih orodij za potrošnike za upravljanje svojih osebnih podatkov;

27.  glede na to, da finančne institucije vse bolj uporabljajo podatke potrošnikov ali velepodatke, želi spomniti na določbe splošne uredbe o varstvu podatkov, v skladu s katerim ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico dobiti pojasnilo o odločitvi, sprejeti na podlagi avtomatizirane obdelave, in pravico do izpodbijanja te odločitve(4); poudarja, da je treba zagotoviti, da se nepravilni podatki spremenijo in da se uporabijo samo preverljivi in relevantni podatki; poziva vse deležnike, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev uresničevanja teh pravic; meni, da mora biti privolitev v uporabo osebnih podatkov dinamična in da mora imeti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, možnost, da spremeni in prilagodi svojo privolitev;

28.  ugotavlja, da bi dejstvo, da finančne institucije vse bolj uporabljajo podatke potrošnikov ali velepodatke, lahko prineslo koristi za potrošnike, kot je razvoj bolj prilagojenih, segmentiranih in cenejših ponudb na podlagi učinkovitejše dodelitve tveganja in razporeditve kapitala; ugotavlja pa tudi, da bi razvoj dinamičnega oblikovanja cen in njegov potencial lahko imela nasproten učinek, kar bi lahko škodilo primerljivosti ponudb, učinkoviti konkurenci ter združevanju in vzajemnemu prevzemanju tveganj, na primer v zavarovalnem sektorju;

29.  je seznanjen, da se za namene avtomatiziranega svetovanja vse bolj povezujejo osebni podatki in algoritmi; poudarja potencial avtomatiziranega svetovanja za učinkovitost in njegove potencialne pozitivne učinke na finančno vključenost; poudarja, da bi napake ali neobjektivnost algoritmov lahko povzročila sistemsko tveganje in škodila potrošnikom, saj bi lahko na primer povečala izključenost; poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj spremljajo ta tveganja, da bi zagotovili, da bi avtomatizacija pri finančnem svetovanju resnično prinesla boljše, preglednejše, dostopnejše in učinkovitejše svetovanje, ter naj rešijo vprašanje vse težjega ugotavljanja odgovornosti za škodo, nastalo zaradi teh tveganj, v obstoječem pravnem okviru za odgovornost pri uporabi podatkov; poudarja, da bi morale za avtomatizirano svetovanje veljati enake zahteve o varstvu potrošnikov kot za osebno svetovanje strankam;

Kibernetska varnost in tveganja na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije

30.  poudarja, da je vzdolž vse verige finančnih storitev potrebna celostna varnost; opozarja na velika in raznolika tveganja kibernetskih napadov, ki so usmerjeni v infrastrukturo naših finančnih trgov, internet stvari, valute in podatke; poziva Komisijo, naj v akcijskem načrtu za finančno tehnologijo kibernetsko varnost obravnava kot najpomembnejšo prednostno nalogo, ter poziva evropske nadzorne organe in ECB, ki ima vlogo bančnega nadzornika, naj jo obravnavajo kot ključni element svojih regulativnih in nadzornih programov;

31.  poziva evropske nadzorne organe, naj v sodelovanju z nacionalnimi regulatorji redno pregledujejo obstoječe operativne standarde v zvezi s tveganji finančnih institucij na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije; evropske nadzorne organe tudi poziva, naj pripravijo smernice za nadzor teh tveganj, saj je v strategijah držav članic za kibernetsko varnost raven varstva različna; poudarja, kako pomembno je, da imajo evropski nadzorni organi tehnološko strokovno znanje, saj jim to omogoča izvajanje njihovih nalog; spodbuja več raziskav na tem področju;

32.  poudarja potrebo po izmenjavi informacij in primerov dobre prakse med nadzornimi organi, regulativnimi organi in vladami držav članic, vsak na svoji ravni, med raziskovalci in udeleženci na trgu ter med samimi udeleženci na trgu; poziva Komisijo, države članice, udeležence na trgu in Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), naj preučijo potencial preglednosti in izmenjave informacij kot orodij proti kibernetskim napadom; predlaga, naj se v zvezi s tem raziščejo možne prednosti enotne kontaktne točke za udeležence na trgu in naj se obravnava bolj usklajen pristop k preiskovanju kibernetske kriminalitete na področju finančnih storitev, saj imajo te čedalje bolj izrazit čezmejni značaj;

33.  poudarja, da je treba pri urejanju zagotavljanja infrastrukture za finančne storitve določiti ustrezne strukture spodbud ponudnikom za ustrezne investicije v kibernetsko varnost;

34.  poziva države članice, naj pravočasno prenesejo direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov; pozdravlja novo javno-zasebno partnerstvo na področju kibernetske varnosti, ki ga je Komisija nedavno ustanovila z udeleženci iz industrije; poziva Komisijo, naj pripravi vrsto novih in konkretnih pobud za krepitev odpornosti finančno-tehnoloških podjetij v tem sektorju, zlasti malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij, proti kibernetskim napadom;

35.  ugotavlja, da je zaupanje javnosti v zadevne tehnologije bistvenega pomena za rast finančne tehnologije v prihodnosti, in poudarja pomen boljšega izobraževanja in ozaveščanja o pozitivnih učinkih finančne tehnologije na vsakodnevne dejavnosti, pa tudi o tveganjih glede varnosti omrežij in informacijskih sistemov za državljane in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja;

36.  pozdravlja stalna prizadevanja na področju standardizacije, zaradi katerih so povezane naprave varnejše; vendar poudarja, da je treba zagotoviti varnost, ki presega najnižjo raven standardizacije, zlasti zato, ker se z enotnimi standardiziranimi varnostnimi ukrepi poveča tveganje obsežnih kršitev varnosti zaradi morebitnega domino učinka; močno spodbuja podjetja k razvoju lastnih in raznolikih odzivov za zagotovitev varnosti svojih naprav in dejavnosti;

Blokovne verige

37.  poudarja, kako pomembne so aplikacije blokovne verige za prenose denarja in vrednostnih papirjev ter za olajšanje pametnih pogodb, ki odpirajo številne možnosti za obe strani pri finančnih pogodbah, zlasti ureditvah glede financiranja trgovine in posojil za podjetja, s katerimi je mogoče poenostaviti zapletene trgovinske in finančne pogodbene odnose med podjetji ter med podjetji in potrošniki; poudarja, da so platforme blokovne verige primerne tudi za poenostavitev zapletenih transakcij med podjetji ter med podjetji in potrošniki;

38.  želi spomniti na koristi in tveganja nedovoljenih aplikacij blokovne verige; poziva Komisijo, naj vsako leto organizira konferenco deležnikov o tem; je zaskrbljen zaradi povečane uporabe nedovoljenih aplikacij blokovne verige za kriminalne dejavnosti, davčne utaje, izogibanje davkom in pranje denarja; poziva Komisijo, naj ta vprašanja tesno spremlja, vključno z vlogo mešalcev (mixers/tumblers) v tem procesu, in naj jih obravnava v poročilu;

Interoperabilnost

39.  priznava, da so za omogočanje dostopa do finančne strukture novim akterjem zelo pomembni programski vmesniki kot dopolnilo drugim orodjem, ki jih lahko uporablja potrošnik; priporoča uvedbo niza standardiziranih odprtih vmesnikov, ki jih bodo uporabljali prodajalci, na primer na področju odprtega bančništva, pri čemer naj se tem prodajalcem zagotovi možnost, da oblikujejo svojo programsko opremo;

40.  meni, da je interoperabilnost storitev finančne tehnologije ključni pogoj za prihodnji razvoj evropskega sektorja finančne tehnologije in polno uresničitev priložnosti, ki jih lahko ustvari, in to v Evropi in prek vključevanja jurisdikcij tretjih držav in drugih gospodarskih sektorjev; za lajšanje tovrstnega sodelovanja spodbuja standardizacijo oblik podatkov, kot je določena v revidirani direktivi o plačilnih storitvah, kjer je to mogoče;

41.  poziva Komisijo, naj usklajuje delo držav članic in udeležencev na trgu, da bi zagotovila interoperabilnost med različnimi nacionalnimi shemami za elektronsko identifikacijo; poudarja, da bi moral zasebni sektor imeti možnost uporabljati te sheme; meni, da bi morala biti sprejemljiva tudi sredstva za identifikacijo na daljavo, ki niso določena v uredbi o elektronski identifikaciji, če je njihova raven varnosti enaka ravni zanesljivosti sredstev elektronske identifikacije ter so torej varna in interoperabilna;

42.  poudarja pomen interoperabilnosti med tradicionalnimi in novimi plačilnimi rešitvami za vzpostavitev celovitega in inovativnega evropskega trga plačil;

43.  poziva evropske nadzorne organe, naj opredelijo primere, v katerih se lahko namesto močne avtentikacije uporabi ciljno usmerjena ali na tveganju temelječa avtentikacija; nadalje poziva Komisijo, naj preuči, ali lahko postopke močne avtentikacije izvajajo tudi drugi subjekti, ki niso banke;

44.  poziva evropske nadzorne organe, naj v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi razvijajo tehnološko nevtralne standarde in licence za tehnologije poznavanja strank in identifikacije na daljavo, na primer na podlagi biometričnih meril, pri katerih se spoštuje zasebnost uporabnikov;

Finančna stabilnost ter varstvo potrošnikov in vlagateljev

45.  poziva Komisijo, naj pri načrtovanju svojega akcijskega načrta za finančno tehnologijo nameni posebno pozornost potrebam potrošnikov in vlagateljev na maloprodajnem trgu in tveganjem, ki so jim morda izpostavljeni, saj je finančna tehnologija pri storitvah za neprofesionalne stranke, na primer množičnem financiranju in medsebojnem posojanju, vse bolj razširjena; poudarja, da za storitve finančne tehnologije in druge finančne storitve veljajo enaki standardi varstva potrošnikov, ne glede na distribucijski kanal ali lokacijo potrošnika;

46.  poziva evropske nadzorne organe, naj nadaljujejo in pospešijo svoje delo na področju spremljanja tehnološkega razvoja ter preučujejo njegove prednosti in potencialna tveganja, zlasti v zvezi z varstvom potrošnikov in vlagateljev in finančnim vključevanjem;

47.  poziva Komisijo, naj preuči, koliko lahko finančna tehnologija prispeva k zagotavljanju kakovostnejšega finančnega svetovanja potrošnikom in ustreznost razdrobljenega regulativnega okvira EU, ki obravnava svetovanje, za vključitev tega;

48.  meni, da v zvezi z zavarovalniško tehnologijo še naprej obstaja precejšnja regulativna negotovost, in poudarja, da je to treba obravnavati, da se zagotovi varnost, zasebnost, poštena konkurenca in finančna stabilnost; poudarja, da bo večja pravna varnost prispevala k zagotavljanju, da potrošniki pri slabo urejenih podjetjih za zavarovalniško tehnologijo ne bodo utrpeli izgube ali postali žrtve zavajajoče prodaje, poleg tega pa bo podjetjem in potrošnikom pomagala bolje uporabiti rešitve zavarovalniške tehnologije;

49.  poudarja, da je treba zagotoviti, da se finančna stabilnost okrepi ob razvoju rešitev finančne tehnologije; spodbuja preučitev odprtokodne in strokovno pregledane tehnologije za dosego tega cilja; poziva evropske nadzorne organe, naj sklenejo partnerstva z akterji iz zasebnega sektorja ter z njimi razvijajo in ocenijo inovativne tehnologije, ki lahko zaščitijo finančno stabilnost in povečajo varstvo potrošnikov, na primer z zmanjšanjem neobjektivnosti algoritmov ali okrepitvijo ozaveščenosti potrošnikov o kibernetskih grožnjah;

50.  ugotavlja, da sta raznolikost udeležencev na trgu in konkurenca med njimi ključna dejavnika, ki prispevata k finančni stabilnosti; poziva regulativne in nadzorne organe, naj spremljajo vpliv digitalizacije na stanje konkurenčnosti po vseh zadevnih segmentih finančnega sektorja ter oblikujejo in uporabijo orodja za preprečitev ali odpravo protikonkurenčnega ravnanja ali izkrivljanj konkurence;

Finančno izobraževanje in digitalna znanja in spretnosti

51.  poudarja, da sta finančna in digitalna pismenost ključna dejavnika za učinkovito uporabo finančne tehnologije in zmanjšanje ravni tveganj v okolju finančne tehnologije;

52.  poudarja, da je za to, da finančna tehnologija postane pravo orodje za finančno vključenost, potrebno ustrezno finančno izobraževanje potrošnikov in vlagateljev na maloprodajnem trgu, kar bi potrošnikom in vlagateljem, ki so še bolj neposredno izpostavljeni takoj dostopnim prilagojenim finančnim naložbenim produktom in storitvam, omogočilo tudi samostojno sprejemanje dobrih finančnih odločitev o ponudbah in razumevanje vseh tveganj, ki izhajajo iz teh inovativnih tehnologij; poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj okrepijo podporo pobudam za izboljšanje finančnega izobraževanja; poudarja, da bi morali biti poklicno usposabljanje in informacije o pravicah potrošnikov in vlagateljev lahko dostopni;

53.  opozarja na napoved Komisije, da bi lahko do leta 2020 v Evropi primanjkovalo do 825 000 poklicnih strokovnjakov na področju IKT; meni, da je treba povečati število znanstvenikov s področja računalništva, in spodbuja države članice, naj se pripravijo na spremembe na trgu dela, ki bi se lahko zgodile hitreje, kot se zdaj morda pričakuje;

54.  poudarja, da je treba okrepiti digitalno izobraževanje ter znanja in spretnosti v finančnem sektorju, regulativnih organih in vsej družbi, vključno s poklicnim usposabljanjem; poziva Komisijo, naj v okviru koalicije za digitalno pismenost in delovna mesta predstavi primere dobre prakse;

o
o   o

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0228.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0358.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0434.
(4) Glej uvodno izjavo 71 splošne uredbe o varstvu podatkov.


Avtomatizirana izmenjava podatkov iz registrov vozil na Hrvaškem *
PDF 234kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Hrvaškem (05318/2017 – C8-0033/2017 – 2017/0801(CNS))
P8_TA(2017)0212A8-0171/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (05318/2017),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0033/2017),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0171/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.


Nasprotovanje delegiranemu aktu: opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti
PDF 252kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o Delegirani uredbi Komisije z dne 24. marca 2017 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva črtanje Gvajane iz preglednice v točki I Priloge in dodajanje Etiopije v navedeno preglednico (C(2017)01951 – 2017/2634(DEA))
P8_TA(2017)0213B8-0294/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (C(2017)01951) („delegirana uredba o spremembi“),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES(1) (4AMLD), zlasti členov 9(2) in 64(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti(2), zlasti njene priloge,

–  ob upoštevanju svoje Resolucije z dne 19. januarja 2017 o Delegirani uredbi Komisije z dne 24. novembra 2016 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti(3),

–  ob upoštevanju spremnega pisma Komisije k delegirani uredbi o spremembi z dne 24. marca 2017,

–  ob upoštevanju dosedanjega dela dveh posebnih odborov Parlamenta, Odbora za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom ter Preiskovalnega odbora o pranju denarja, davčnih utajah in izogibanju davkom, in njunih zaključkov;

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(3) Poslovnika,

A.  ker je cilj delegirane uredbe, njene priloge in delegirane uredbe o spremembi opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, ki predstavljajo tveganje za finančni sistem EU in za katere so potrebni okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja strank za pooblaščene subjekte EU v skladu z direktivo 4AMLD;

B.  ker najnovejša Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti, velja od 23. septembra 2016;

C.  ker bo Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1675 še naprej veljala, tudi če se delegirana uredba o spremembi zavrne;

D.  ker se seznam držav, tudi po predlogu sprememb, vključenih v delegirano uredbo o spremembi, ki jo je Komisija sprejela 24. marca 2017, ujema s tistimi, ki jih je določila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) na svojem 29. plenarnem zasedanju, ki je potekalo od 20. do 24. februarja 2017;

E.  ker je, kot je navedeno v uvodni izjavi 28 direktive 4AMLD in ponovljeno v obrazložitvenem memorandumu (C(2016)04180) k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/1675, ocena Komisije samostojen proces; ker ima Komisija torej možnost, da preseže standarde FATF, bodisi tako, da tretje države ohrani na seznamu, čeprav so bile umaknjene s seznama FATF, ali vključi dodatne tretje države, če je to v skladu s posebnimi merili, določenimi v členu 9(2) direktive 4AMLD;

F.  ker je ocena Komisije samostojen postopek, ki ga je treba izvesti celovito in nepristransko ter vse tretje države oceniti na podlagi istih meril, opredeljenih v členu 9(2) direktive 4AMLD;

G.  ker je Parlament zavrnil prejšnjo delegirano uredbo o spremembi (C(2016)07495) z obrazložitvijo, da postopek Komisije ni bil dovolj samostojen in ni priznaval neizčrpne narave seznama meril („zlasti“) iz člena 9(2) direktive 4AMLD, s tem pa je izključil predhodna kazniva dejanja, povezana s pranjem denarja, kot so davčna kazniva dejanja;

H.  ker Parlament še vedno meni, da bi v nekaterih državah, ki v skladu z delegirano uredbo o spremembi niso vključene v seznam tretjih držav z visokim tveganjem, pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v zvezi z več vidiki člena 9(2) utegnile ostati prisotne;

I.  ker je Parlament seznanjen s pismom Komisije z dne 24. marca 2017 o njenem potekajočem pregledu stanja glede možnosti za zmanjšanje odvisnosti Komisije od zunanjih virov informacij; ker je ena od teh možnosti vzpostavitev neodvisnega postopka ocenjevanja v zvezi z evropskim seznamom tretjih držav z visokim tveganjem, kar je zahteval tudi Parlament;

J.  ker Parlament razume, da bi razvoj neodvisnega postopka ocenjevanja lahko zahteval veliko časa in virov, zlasti glede na to, da so osebje in sredstva, ki jih ima Komisija na voljo za preprečevanje finančnega kriminala, zelo omejena, vendar pričakuje odločnejšo zavezo Komisije z natančno določenimi in ambicioznimi mejniki (npr. načrt), da bi poslala jasno sporočilo o skupni zavezi institucij glede boja proti pranju denarja, izogibanja davkom in financiranja terorizma;

K.  ker sta Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve skupaj zaprosila komisarja, pristojnega za ta delegirani akt, da nastopi pred njima, da bi lahko ustrezno razpravljali o predlogu in nasprotovanju Parlamenta;

1.  nasprotuje Delegirani uredbi Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.  poziva Komisijo, naj predloži nov delegirani akt, ki bo upošteval zgoraj navedene pomisleke, vključno s priporočilom, naj sprejme načrt za vzpostavitev samostojnega postopka ocenjevanja;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in vladam ter parlamentom držav članic.

(1) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.
(2) UL L 254, 20.9.2016, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0008.


Gensko spremenjeni bombaž GHB119
PDF 269kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D050182 – 2017/2675(RSP))
P8_TA(2017)0214B8-0293/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D050182),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) ter zlasti členov 7(3), 9(2), 19(3) in 21(2) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. marca 2017 in po katerem ni bilo posredovano nobeno mnenje;

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 21. septembra 2016 in objavila 21. oktobra 2016(3),

–  ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Bayer 25. marca 2011 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 nizozemskemu pristojnemu organu predložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo bombaž GHB119, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni; ker vloga zajema tudi dajanje na trg gensko spremenjenega bombaža GHB119 v obliki proizvodov, ki so iz njega sestavljeni ali ga vsebujejo, ter se poleg uporabe za živila in krmo uporablja kot ves drugi bombaž, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.  ker je 21. septembra 2016 Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 21. oktobra 2016;

C.  ker enotni identifikator BCS-GHØØ5-8, dodeljen bombažu GHB119, kakor je opisan v vlogi, izraža beljakovino PAT, ki omogoča odpornost proti herbicidom amonijevega glufosinata, in beljakovino Cry2A, ki varuje pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev; ker bi dovoljenje za uvoz tovrstnega bombaža v Unijo nedvomno pomenilo povečanje njegove pridelave v drugih delih sveta ter posledično povečano uporabo herbicidov amonijevega glufosinata;

D.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(5); ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018;

E.  ker ugotovitve neodvisnih raziskav vzbujajo zaskrbljenost zaradi velikih pomanjkljivosti v primerjalni oceni, na primer dejstvo, da se ni zdelo potrebno opraviti dodatne raziskave, kljub temu, da so bile v sestavi mnogih spojin ugotovljene statistično velike razlike; zaskrbljenost zaradi velikih pomanjkljivosti glede toksikološke ocene, na primer dejstvo, da se je upošteval le en način delovanja toksinov Bt, da se niso raziskali kombinirani učinki ter da ni bila opravljena nikakršna ocena ostankov pesticidov; ter zaskrbljenost zaradi neprepričljive ocene morebitnega vpliva na imunski sistem(6);

F.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb; ker se te pripombe med drugim nanašajo na: pomanjkanje podatkov o identifikaciji in količinski oceni ostankov herbicidov in metabolitov v gensko spremenjenih rastlinah in semenih, ki se uporabljajo za živila ali krmo, pomanjkljivosti v oceni o okoljskih tveganjih in načrtu za okoljski nadzor, ki se med drugim nanašajo na različna stališča o tem, ali so bili v Evropi zabeleženi divji sorodniki, ali na pomanjkanje podatkov o sposobnosti kalitve uvoženih semen ter na dejstvo, da niso bili upoštevani nezaželeni učinki; ker se nadalje v nekaterih pripombah na splošno kritizira zelo slaba podatkovna baza in natančneje dejstvo, da se je upoštevalo le zelo majhno število študij in da niso bili na primer opravljeni ustrezni testi o toksičnosti rastlinskega materiala iz bombaža GHB119 in ustrezne študije o učinkih gensko spremenjenega bombaža na zdravje ljudi in živali ter da ni štela za dopustno predložena študija o hranilnosti(7);

G.  ker EFSA kljub navedenim pomislekom ni menila, da je potreben nadzor po tem, ko so živila ali krma, pridobljena iz koruze GHB119, že na trgu;

H.  ker po glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. marca 2017, ni bilo posredovano nikakršno mnenje; ker je 15 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 11 držav članic, ki predstavljajo le 38,69 % prebivalcev Unije, dve državi članici pa sta se vzdržali;

I.  ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme (COM(2015)0177), in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 odločbe o odobritvi sprejema brez podpore mnenja odbora držav članic in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema v postopku kot celoti, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično(8);

J.  ker je Parlament 28. oktobra 2015 pri prvi obravnavi zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003(9) in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

K.  ker je že v uvodni izjavi 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, jasno določeno: „Z namenom poiskati uravnotežene rešitve bo Komisija pri razmišljanju o sprejetju drugih osnutkov izvedbenih aktov na posebej občutljivih področjih, kot so davki, zdravje potrošnikov, varnost hrane in zaščita okolja, v največji možni meri ravnala tako, da ne bo nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta.“;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(10) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za odobritev ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Dostopno na: https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4586
(4)–––––––––––– – Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110),Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (P8_TA(2015)0456),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0040),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0039),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0038),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0271),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (P8_TA(2016)0272),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (P8_TA(2016)0388),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (P8_TA(2016)0389),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (P8_TA(2016)0386),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (P8_TA(2016)0387),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913 (P8_TA(2016)0390),Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (P8_TA(2017)0123),
(5) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(6) Bauer-Panskus/Then: Pripombe Testbiotecha na znanstveno mnenje o vlogi EFSA-GMO-NL-2011-96 za dajanje na trg proti žuželkam in herbicidom odpornega gensko spremenjenega bombaža GHB119 družbe Bayer CropScience AG, dostopno na: https://www.testbiotech.org/node/1860.
(7) http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA -Q-2011-00311
(8) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016);
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0379.
(10) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Gensko spremenjena koruza DAS-40278-9
PDF 271kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D050183 – 2017/2674(RSP))
P8_TA(2017)0215B8-0292/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D050183),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) ter zlasti členov 7(3), 9(2), 19(3) in 21(2) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. marca 2017 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 26. oktobra 2016 in objavila 5. decembra 2016(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba DOW AgroSciences Europe 11. novembra 2010 pri pristojnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje gensko spremenjene koruze DAS-40278-9 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga koruza, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 26. oktobra 2016 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 5. decembra 2016(5);

C.  ker koruza DAS-40278-9 izraža beljakovino AAD-1, ki zagotavlja toleranco na 2,4-diklorofenoksiocetne kisline (2,4-D) in na herbicide na osnovi ariloksifenoksipropionatov (AOPP);

D.  ker se na podlagi neodvisnih raziskav porajajo dvomi glede nevarnosti aktivne snovi 2,4-D za razvoj zarodka, prirojene motenje in endokrine motnje; ker ni jasno, ali in v kakšni meri proizvodi 2,4-D vsebujejo nečistoče zelo strupenih dioksinov in furanov, ki so rakotvorne za ljudi in povzročajo endokrine motnje ter ostajajo v okolju in se nalagajo v prehranski verigi(6);

E.  ker je bila leta 2015 podaljšana odobritev aktivne snovi 2,4-D; ker je bila prisotnost nečistoč, kot so dioksini in furani, priznana pod določenimi ravnmi; ker prosilec še ni predložil informacij glede morebitnih endokrinih lastnosti snovi(7);

F.  ker bo odobritev uvoza koruze DAS-40278-9 v Unijo nedvomno povzročila povečanje njene pridelave tudi drugje, na primer v ZDA, Braziliji in Argentini, ter ustrezno povečanje uporabe herbicidov 2,4-D in AOPP; ker je bila na podlagi neodvisne raziskave izražena zaskrbljenost tudi zaradi velikih vrzeli pri primerjalni oceni, resnih pomanjkljivosti glede toksikološke ocene (npr. da ni bilo zahtevano preskušanje cele rastline v krmni raziskavi, niso se upoštevali dolgoročni ali akumulirani učinki, niso se obravnavali učinek na reproduktivni sistem in metodološke pomanjkljivosti v študijah na živalih) in nejasna ocena morebitnega vpliva na imunski sistem(8);

G.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb; ker se te pripombe med drugim nanašajo na: manjkajoče ali pomanjkljive podatke, manjkajoče obrazložitve, nasprotujoče si navedbe v vlogi, slabo zasnovo preskusov, manjkajoče preskuse, npr. glede alergenov, vprašljive rezultate študije za oceno varnosti, odsotnost 90-dnevne študije subkronične toksičnosti vseh živil, zaradi česar ni mogoče oceniti potencialnega tveganja uživanja živilskih proizvodov s koruzo ter izbire in zasnove študij, ki se upoštevajo pri oceni tveganja(9);

H.  ker EFSA kljub tem pomislekom ni menila, da je potrebno po dajanju na trg živil/krme, pridobljene iz koruze DAS-40278-9, izvesti spremljanje;

I.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. marca 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 16 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 9 držav članic, ki predstavljajo 36,22 % prebivalcev Unije, pri čemer so se tri države članice vzdržale;

J.  ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu svojega zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme (COM(2015)0177), in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala, da je Komisija od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela odločbe za odobritev brez podpore mnenja odbora držav članic in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, kar naj bi bilo kvečjemu izjema za ves postopek, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično(10);

K.  ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 z dne 28. oktobra 2015 v prvi obravnavi(11) in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

L.  ker je v uvodni izjavi 14 Uredbe (EU) št. 182/2011, ki določa splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, jasno določeno: „Z namenom poiskati uravnotežene rešitve bo Komisija pri razmišljanju o sprejetju drugih osnutkov izvedbenih aktov na posebej občutljivih področjih, kot so davki, zdravje potrošnikov, varnost hrane in zaščita okolja, v največji možni meri ravnala tako, da ne bo nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta“;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(12) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj razveljavi svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za pridobitev dovoljenja ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4633
(4)–––––––––––– – Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110),Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (P8_TA(2015)0456),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0040),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0039),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0038),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0271),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (P8_TA(2016)0272),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (P8_TA(2016)0388),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (P8_TA(2016)0389),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (P8_TA(2016)0386),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (P8_TA(2016)0387),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (P8_TA(2016)0390),Resolucijo z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (P8_TA(2017)0123).
(5) Dostopno na: https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4633
(6) http://www.pan-europe.info/sites/pan-europe.info/files/public/resources/reports/pane-2014-risks-of-herbicide-2-4-d.pdf
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2033 z dne 13. novembra 2015 o podaljšanju odobritve aktivne snovi 2,4-D v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (UL L 298, 14.11.2015, str. 8).
(8) Bauer-Panskus/Then: Pripombe podjetja Testbiotech na znanstveno mnenje EFSA o vlogi družbe DOW AgroSciences LLC (EFSA-GMO-NL-2010-89) za dajanje na trg proti herbicidom odporne gensko spremenjene koruze DAS-40278-9 so na voljo na: https://www.testbiotech.org/node/1862.
(9) Glej register vprašanj EFSA, priloga G k vprašanju št. EFSA-Q-2010-01326, ki je na voljo na spletni povezavi: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2010-01326
(10) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0379.
(12) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Razmere na Madžarskem
PDF 340kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o razmerah na Madžarskem (2017/2656(RSP))
P8_TA(2017)0216B8-0295/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2, 6 in 7,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 4, 12, 13, 14, 16, 18 in 21,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti zadev Szabó in Vissy zoper Madžarsko, Karácsony in drugi zoper Madžarsko, Magyar Keresztény Mennonita Egyház in drugi zoper Madžarsko, Baka Madžarsko ter Ilias in Ahmed zoper Madžarsko,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in številnih pogodb o človekovih pravicah, sklenjenih v okviru Organizacije združenih narodov (OZN), ki so zavezujoče za vse države članice,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“ (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. decembra(1) in 10. junija 2015(2) o razmerah na Madžarskem, z dne 3. julija 2013 o razmerah na področju temeljnih pravic: standardi in prakse na Madžarskem(3), z dne 16. februarja 2012 o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem(4) in z dne 10. marca 2011 o madžarskem zakonu o medijih(5),

–  ob upoštevanju javne predstavitve o razmerah na Madžarskem 27. februarja 2017 v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 26. aprila 2017 o razmerah na Madžarskem,

–  ob upoštevanju rimske izjave voditeljev 27 držav članic, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije z dne 25. marca 2017,

–  ob upoštevanju zakona CLXVIII iz leta 2007 o razglasitvi Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki ga je madžarska narodna skupščina sprejela 17. decembra 2007,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2162 (2017) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27. aprila 2017 z naslovom „Skrb zbujajoči dogodki na Madžarskem: osnutek zakona o nevladnih organizacijah, ki omejuje civilno družbo, in morebitno zaprtje Srednjeevropske univerze“,

–  ob upoštevanju izjave komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 8. marca 2017 o novem madžarskem zakonu, ki dopušča samodejno pridržanje prosilcev za azil, in njegovega pisma predsedniku madžarske narodne skupščine z dne 27. aprila 2017, v katerem je pozval, da se predlagani zakon o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, zavrne,

–  ob upoštevanju odločitve Komisije, da bo proti Madžarski sprožila postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonom o spremembi nacionalnega zakona o visokem šolstvu, pa tudi drugih potekajočih in napovedanih postopkov za ugotavljanje kršitev proti Madžarski,

–  ob upoštevanju odgovora Komisije glede madžarskega vsedržavnega posvetovanja „Ustavimo Bruselj“,

–  ob upoštevanju obiska komisarja Avramopulosa na Madžarskem 28. marca 2017,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve podpredsedniku Timmermansu, v katerem je zahteval mnenje Komisije o skladnosti zakona o spremembi nekaterih zakonov o izboljšavi postopka, ki se izvaja na varovanih obmejnih območjih, z določbami pravnega reda Unije na področju azila ter listino o temeljnih pravicah pri izvajanju ukrepov, omenjenih v tem zakonu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, tudi pravic pripadnikov manjšin, in ker so te vrednote univerzalne in skupne državam članicam (člen 2 PEU);

B.  ker je listina Evropske unije o temeljnih pravicah del primarne zakonodaje EU in prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

C.  ker je Madžarska država članica Evropske unije od leta 2004 in ker je po raziskavah javnega mnenja velika večina madžarskih državljanov članstvu v EU naklonjena;

D.  ker listina določa, da sta umetnostno ustvarjanje in znanstveno raziskovanje svobodna in da se spoštuje akademska svoboda; ker zagotavlja tudi svobodo ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob spoštovanju demokratičnih načel;

E.  ker je treba zaščititi svobodo združevanja in ker dinamična civilna družba igra ključno vlogo pri udeležbi javnosti v demokratičnem procesu in odgovornosti vlad pri uresničevanju pravnih obveznosti, vključno z varstvom temeljnih pravic in okolja ter bojem proti korupciji;

F.  ker je pravica do azila zagotovljena ob ustreznem upoštevanju pravil ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev ter v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije;

G.  ker je bilo v letu 2016 zavrnjenih 91,54 % prošenj za azil; ker morajo prosilci za azil na Madžarskem od leta 2015, ko so bili sprejeti novi zakoni in postopki na področju azila, v državo vstopiti skozi tranzitno območje na madžarskem ozemlju, kamor je spuščeno omejeno število ljudi, trenutno deset dnevno; ker so nevladne organizacije večkrat poročale, da so migranti na madžarski meji po hitrem postopku vrnjeni v Srbijo, ne da bi preučili njihove prošnje za zaščito, v nekaterih primerih pa so celo žrtve krutega in nasilnega ravnanja; ker madžarska vlada ni izpolnila svojih obveznosti glede premestitve prosilcev za azil v skladu z zakonodajo EU;

H.  ker je komisar Sveta Evrope za človekove pravice v povezavi s pisnimi ugotovitvami, ki jih je 17. decembra 2016 posredoval Evropskemu sodišču za človekove pravice glede dveh pritožb zoper Avstrijo, nanašajočih se na premestitev prosilcev iz te države na Madžarsko v skladu z uredbo Dublin III, izjavil, da „obstaja precejšnje tveganje, da bodo prosilci za azil, vrnjeni na Madžarsko, zaradi korenitih sprememb tamkajšnjega zakona o azilu in prakse na tem področju v zadnjih mesecih izpostavljeni kršitvam človekovih pravic“;

I.  ker je bilo 11 beguncev, znanih tudi kot „enajsterica iz Röszkeja“, ki so bili na Madžarskem 16. septembra 2016, dan za tem, ko je država zaprla svoje meje s Srbijo, obtoženih terorizma in obsojenih na zaporno kazen, vključno z Ahmedom H., sirskim državljanom s prebivališčem na Cipru, ki je bil na nepoštenem sojenju novembra 2016 obsojen na 10 let zapora samo zato, ker je skušal prek megafona pomiriti napetosti in ker je v obmejno policijo vrgel tri predmete;

J.  ker so bili od sprejetja resolucije Parlamenta 16. decembra 2015 izraženi pomisleki glede številnih vprašanj, namreč uporabe javnih sredstev, napadov na organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, pravic prosilcev za azil, množičnega nadzora državljanov, svobode združevanja in izražanja, pluralizma medijev in zaprtja časnika Népszabadság, pravic Romov, vključno z izgonom Romov v kraju Miskolc in segregacijo romskih otrok v izobraževalnem sistemu, pravic oseb LGBTI in žensk, pravosodnega sistema, vključno z možnostjo izreka dosmrtne zaporne kazni brez pogojnega odpusta, prisilne izselitve madžarskih nevladnih organizacij Romski parlament in Neodvisna ciganska organizacija Phralipe iz njunih sedežev ter glede nevarnosti zaprtja Lukácsevih arhivov;

K.  ker sta vsebina in jezik, ki ju vlada uporablja za vsedržavno posvetovanje „Ustavimo Bruselj“ o vprašanjih priseljevanja in terorizma ter s tem povezane oglaševalske akcije, zelo zavajajoča in pristranska;

L.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Szabó in Vissy zoper Madžarsko razsodilo, da madžarska zakonodaja o skrivnem protiterorističnem nadzoru, sprejeta leta 2011, krši pravico do zasebnega in družinskega življenja ter spoštovanja doma in korespondence; ker je to sodišče v zadevi Ilias in Ahmed zoper Madžarsko ugotovilo, da gre za kršitev pravice do svobode in varnosti, pravice do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi z razmerami na tranzitnem območju v kraju Röszke in pravice do varstva pred nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem v zvezi z izgonom prosilcev v Srbijo; ker je to sodišče v zadevi Baka zoper Madžarsko razsodilo, da je Madžarska kršila pravico do poštenega sojenja in svobodo izražanja Andrása Bake, nekdanjega predsednika madžarskega vrhovnega sodišča;

M.  ker nedavni dogodki na Madžarskem – namreč zakon o spremembi nekaterih zakonov, ki poostruje postopke na področju upravljanja in azila, zakon o spremembi zakona o visokem šolstvu, ki neposredno ogroža Srednjeevropsko univerzo in ki je sprožil veliko neodobravanje v javnosti, in predlagani zakon o preglednosti organizacij, ki prejemajo podporo iz tujine (zakon madžarskega parlamenta T/14967) – zbujajo dvome o skladnosti z zakonodajo EU in listino o temeljnih pravicah;

1.  opozarja, da morajo vse države članice EU spoštovati vrednote iz člena 2 TEU;

2.  obžaluje, da so dogodki na Madžarskem v zadnjih letih privedli do hudega poslabšanja razmer na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic, med drugim v zvezi s svobodo izražanja, akademsko svobodo, človekovimi pravicami migrantov, prosilcev za azil in beguncev ter svobodo zbiranja in združevanja, omejevanjem in oviranjem dejavnosti organizacij civilne družbe, pravico do enake obravnave, pravicami pripadnikov manjšin, vključno z Romi, Judi in osebami LGBTI, socialnimi pravicami, delovanjem ustavnega sistema, neodvisnostjo sodstva in drugih institucij ter številnimi skrb zbujajočimi obtožbami o domnevni korupciji in navzkrižju interesov, kar bi lahko pomenilo, da postaja vladavina prava v tej državi sistemsko ogrožena; meni, da je Madžarska preizkus za Evropsko unijo, namreč ali bo pokazala svojo zmožnost in pripravljenost za odzivanje na grožnje in kršitve lastnih temeljnih vrednot, ki jih izvaja država članica; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so dogodki v nekaterih drugih državah članicah skrb zbujajoče znamenje, da gre za podobno spodkopavanje pravne države kot na Madžarskem;

3.  poziva madžarsko vlado, naj se udeleži dialoga s Komisijo o vseh vprašanjih, omenjenih v tej resoluciji, zlasti o človekovih pravicah migrantov, prosilcev za azil in beguncev, svobodi združevanja, svobodi izobraževanja in akademskih raziskav, segregaciji Romov v izobraževalnem sistemu in zaščiti nosečnic na delovnem mestu; ponovno poudarja, da bi se morali obe strani takšnega dialoga udeležiti nepristransko, na podlagi dokazov in v duhu sodelovanja; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o svojih ocenah;

4.   je zaskrbljen zaradi zadnjih izjav in pobud madžarske vlade, zlasti nadaljevanja posvetovanja „Ustavimo Bruselj“ in preiskav tujih uslužbencev Srednjeevropske univerze, pa tudi zaradi izjav voditeljev vladajoče stranke, ki so nasprotovali vsem morebitnim zakonodajnim spremembam na osnovi priporočil institucij Unije in mednarodnih organizacij; obžaluje, da ti signali ne kažejo jasne zaveze madžarskih oblasti, da bodo ravnale povsem skladno s primarnim in sekundarnim pravom Unije;

5.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, kako madžarska vlada uporablja finančna sredstva EU, zlasti na področju azila in migracij, komuniciranja z javnostjo, izobraževanja, vključevanja v družbo in gospodarskega razvoja, tako da bodo vsi sofinancirani projekti povsem v skladu s primarno in sekundarno zakonodajo EU;

6.  poziva madžarsko vlado, naj medtem razveljavi zakon o spremembi nekaterih zakonov, ki zaostruje postopke na področjih upravljanja meje in azila, in zakon o spremembi zakona o visokem šolstvu ter umakne predlog zakona o preglednosti organizacij, ki prejemajo podporo iz tujine (zakon madžarskega parlamenta T/14967);

7.  poziva madžarsko vlado, naj nemudoma prekliče vse roke v zakonu o spremembi zakona o visokem šolstvu, naj nemudoma začne dialog z ustreznimi organi ZDA, da bi zagotovila prihodnje delovanje Srednjeevropske univerze, ki je v ZDA akreditirana za izdajo diplom, ter se javno zaveže, da bo lahko univerza še naprej delovala v Budimpešti kot svobodna institucija;

8.  obžaluje, da se Komisija ni odzvala na poziv Parlamenta, naj uporabi okvir EU za krepitev pravne države, iz njegovih resolucij z dne 10. junija 2015 in 16. decembra 2015 o razmerah na Madžarskem, da bi v dialogu s to državo članico preprečila zaostritev sistemske grožnje vladavini prava; meni, da se Komisija s sedanjim pristopom osredotoča predvsem na obrobne, tehnične vidike zakonodaje, zanemarja pa trende, vzorce in skupni učinek ukrepov na pravno državo in temeljne pravice; meni, da zlasti postopki za ugotavljanje kršitev v večini primerov niso privedli do dejanskih sprememb in širše obravnave stanja;

9.  je prepričan, da trenutne razmere na Madžarskem pomenijo očitno tveganje, da bi lahko prišlo do hudih kršitev vrednot iz člena 2 PEU, in daje pooblastilo za začetek postopka iz člena 7(1) PEU;

10.  naroči svojemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj sproži postopke in pripravi posebno poročilo, da bi lahko na plenarnem zasedanju v skladu s členom 83(1)(a) poslovnika glasovali o obrazloženem predlogu, s katerim bi Svet pozvali k ukrepanju v skladu s členom 7(1) PEU;

11.  ponovno poudarja, da sta potrebna redno spremljanje in dialog, ki bo vključeval vse države članice, pa tudi Svet, Komisijo in Parlament, da bi se zaščitile temeljne vrednote EU – demokracija, temeljne pravice in pravna država – in preprečila dvojna merila, kot je predlagal v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(6);

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu, predsedniku, vladi in parlamentu Madžarske, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0461.
(2) UL C 407, 4.11.2016, str. 46.
(3) UL C 75, 26.2.2016, str. 52.
(4) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 27.
(5) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 154.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.


Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje
PDF 273kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (2016/2798(RSP))
P8_TA(2017)0217B8-0298/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga priporočila Sveta o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in razveljavitvi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (COM(2016)0383),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom „Novi program znanj in spretnosti za Evropo“ (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(1),

–  ob upoštevanju Odločbe št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass)(2), skozi katerega lahko ljudje predstavijo svoja znanja in spretnosti ter kvalifikacije,

–  ob upoštevanju novih prednostnih nalog za evropsko sodelovanje o izobraževanju in usposabljanju do leta 2020, kot so bile določene v skupnem poročilu Sveta in Komisije o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje o izobraževanju in usposabljanju iz leta 2015 (ET 2020)(3),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o vrednotenju neformalnega in priložnostnega učenja(4),

–   ob upoštevanju pregleda, ki ga je omrežje Eurydice izvedlo na področju priznavanja predhodnega neformalnega in priložnostnega učenja v visokošolskem izobraževanju,

–  ob upoštevanju večjezične evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), pri kateri bo za elektronsko objavo informacij o kvalifikacijah uporabljena enaka predloga kot pri evropskem ogrodju kvalifikacij, kot je navedeno v Prilogi VI k predlogu,

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja(5) (EQAVET),

–  ob upoštevanju neodvisnega evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu(6), to je seznama agencij za zagotavljanje kakovosti, ki so dokazale, da v glavnem izpolnjujejo standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru,

–  ob upoštevanju evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS)(7), ki je bil razvit v okviru evropskega visokošolskega prostora, in evropskega sistema kreditnih točk poklicnega izobraževanja in usposabljanja (ECVET), vzpostavljenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009(8),

–  ob upoštevanju bolonjskega procesa za visoko šolstvo, erevanskega ministrskega sporočila iz leta 2015 in poročila z naslovom „Evropski visokošolski prostor v letu 2015: poročilo o izvajanju bolonjskega procesa“,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport“(9),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija o priznavanju) in priporočila glede uporabe ogrodij kvalifikacij pri priznavanju tujih kvalifikacij, ki izrecno navaja evropsko ogrodje kvalifikacij kot orodje, ki ga je treba uporabljati pri akademskem priznavanju,

–   ob upoštevanju strategije z naslovom „Widening Participation for Equity and Growth: A Strategy for the Development of the Social Dimension and Lifelong Learning in the European Higher Education Area to 2020“ (Povečevanje udeležbe za enakost in rast: strategija za razvoj socialne razsežnosti in vseživljenjskega učenja v evropskem visokošolskem prostoru do leta 2020), ki vključuje vse države, ki sodelujejo pri izvajanju evropskega ogrodja kvalifikacij,

–   ob upoštevanju poročila Unesca iz leta 2015 o priznavanju, vrednotenju in akreditaciji neformalnega in priložnostnega učenja v državah članicah Unesca,

–  ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(10), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013(11),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (O-000038/2017 – B8-0218/2017),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker pravilno priznavanje, razumevanje in vrednotenje znanj in spretnosti presegata okvir tistega, kar išče trg dela; ker bi evropsko ogrodje kvalifikacij koristilo znanjem in spretnostim, ki so na voljo, ter tistim, ki so potrebna na trgu dela, saj se z njim lahko opredeli in uskladi ta znanja in spretnosti ter tako zagotovi socialne in gospodarske koristi; ker je ključnega pomena pomagati posameznikom, da pridobivajo in posodabljajo kompetence, znanja in spretnosti vse svoje življenje;

B.  ker večja primerljivost kvalifikacij povečuje možnosti za zaposlitev in poklicno rast za vse delavce migrante;

C.  ker bi bilo treba v ospredje postaviti znanja in spretnosti s področja informacijske in komunikacijske tehnologije ter uvesti strukturne ukrepe, s katerimi bi ljudem pomagali ta znanja in spretnosti pridobivati ter jih potrjevati;

D.  ker ob upoštevanju novih družbenih izzivov ter tehnoloških in demografskih sprememb nadaljnji razvoj evropskega ogrodja kvalifikacij lahko podpira vseživljenjsko učenje tako s spodbujanjem enakih možnosti in pravičnosti v izobraževanju kot z izboljševanjem prepustnosti med izobraževalnimi sistemi in sistemi usposabljanja; ker bi morala izobraževanje in usposabljanje ljudem pomagati pri prilagajanju na različne razmere, s katerimi se bodo srečevali, s celostnim izpopolnjevanjem in izobraževanjem, da bi postali kritični, samozavestni in samostojni, pa tudi pri pridobivanju znanj in spretnosti, potrebnih za 21. stoletje;

E.  ker stalen razvoj znanj, spretnosti in kompetenc, znan tudi kot vseživljenjsko učenje, lahko prispeva k izboljšanju možnosti, ki so posameznikom na voljo v poklicnem in zasebnem življenju, jim pomaga pri osebnostnem razvoju in doseganju njihovih polnih potencialov ter koristi družbi, obenem pa izboljša možnosti posameznikov, da najdejo zaposlitev in varno poklicno pot;

F.  ker je cilj evropskega ogrodja kvalifikacij poenostaviti primerljivost izobraževalnih sistemov ter tako zagotoviti zagon za spremembe in reforme na nacionalni in sektorski ravni, kar bi sčasoma omogočilo doseganje ciljev strategije Evropa 2020 in strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020);

G.  ker sta zaradi premajhnih ambicij držav članic in kljub dosedanjim prizadevanjem še opazna pomanjkanje preglednosti pri kvalifikacijah in nizka raven priznavanja tujih kvalifikacij; ker je treba evropsko ogrodje kvalifikacij prilagoditi, da bodo te postale še bolj pregledne in primerljive;

H.  ker bi bilo treba v okviru evropskega ogrodja kvalifikacij zagotoviti metaogrodje za uporabnike ter olajšati sodelovanje med organi držav članic, socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, sindikati, civilno družbo ter drugimi deležniki na mednarodni ravni;

I.  ker sta le Nizozemska in Švedska v okviru svojega nacionalnega ogrodja kvalifikacij vzpostavili posebne postopke za vključevanje neformalnih kvalifikacij; ker nobena država članica nima posebnih postopkov za priložnostno učenje v svojem nacionalnem ogrodju kvalifikacij;

J.  ker bi morale države članice v skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij čimprej, vendar najkasneje v letu 2018 vzpostaviti ureditve za vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, povezanega z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij, vključno z znanji, pridobljenimi med prostovoljnimi dejavnostmi;

K.  ker so se države članice v erevanskem sporočilu iz leta 2015 izrecno zavezale k pregledu nacionalnih zakonodaj, da bi jih v celoti uskladile z Lizbonsko konvencijo o priznavanju, ter k pregledu nacionalnih ogrodij kvalifikacij, s katerim bi zagotovile, da bi učne poti v danem okviru ustrezno zagotavljale priznavanje predhodnega učenja;

L.  ker so države članice odgovorne in izključno pristojne za zagotavljanje kakovosti učne vsebine in organizacijo izobraževalnih sistemov; ker evropsko ogrodje kvalifikacij ne vpliva na to odgovornost;

M.  ker obstajajo razlike v priznavanju spričeval med regijami, zlasti čezmejnimi regijami, zaradi česar nastajajo razlike v zaposljivosti;

N.  ker zasebne in javne knjižnice znatno prispevajo k vseživljenjskemu učenju ter izboljševanju pismenosti in digitalnih kompetenc;

O.  ker je pri izvajanju evropskega ogrodja kvalifikacij trenutno udeleženih 39 držav, vključno z državami članicami EU, državami EGP, državami kandidatkami, potencialnimi državami kandidatkami (Bosna in Hercegovina ter Kosovo) ter Švico;

1.  je seznanjen s pobudo Komisije za revizijo evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK) in nadaljnjo podporo posodabljanju evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ob nadaljnjem upoštevanju nacionalnih pristojnosti in jamstvu, da se bodo zaščitile posebnosti izobraževalnih sistemov držav članic;

2.  poudarja, da je spodbujanje kritičnega razmišljanja in razmišljanja zunaj okvirov ključno za razvoj novih znanj in spretnosti, potrebnih v prihodnosti;

3.  priporoča zaščito obsežnega sklopa ne le tehničnih, ampak tudi ročnih znanj in spretnosti, ki se prenašajo iz roda v rod in so omogočili razvoj in rast obrtnih proizvodnih sektorjev, ki jih je treba ohraniti kot način za zaščito individualne identitete posameznih držav članic;

4.  ugotavlja, da je ena od vlog EOK povečati primerljivost kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah, ter hkrati ščititi posebnosti nacionalnih izobraževalnih sistemov;

5.  opozarja, da bi morala Unija vsem, ne glede na njihovo starost ali status, omogočiti boljšo prepoznavnost, cenjenje in priznavanje njihovih znanj, spretnosti in kompetenc na jasen in dostopen način, tudi tistih, pridobljenih s prostovoljstvom, zlasti na čezmejnih območjih, ne glede na to, kje ali kako so ta znanja, spretnosti in kompetence pridobili; poudarja potrebo po večjem prizadevanju držav članic za hitrejše in učinkovitejše priznavanje kvalifikacij in referenc v ustreznem EOK;

6.  želi spomniti, da je treba izpostaviti izvajanje EOK, da bi se povečala kakovost in potencial ogrodja;

7.  priporoča večjo prožnost pri posodabljanju referenc v nacionalnih okvirih EOK;

8.  želi spomniti, da je ena od glavnih nalog EOK poenostavitev in spodbujanje prenosa kvalifikacij ter uveljavljanje formalnega in neformalnega usposabljanja in izobraževanja med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja, da se omogoči čeznacionalna poklicna in učna mobilnost za boljše prilagajanje evropskemu trgu dela in izpolnjevanje osebnih potreb državljanov in družbe na splošno;

9.  poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo treba tri horizontalna področja (znanja, spretnosti in kompetence) še dodatno revidirati, da bi bila razumljivejša in jasnejša; poziva, naj se evropski okvir ključnih kompetenc iz leta 2006 uporablja kot pomemben vir in glavni referenčni dokument za doseganje večje skladnosti v terminologiji med različnimi okviri EU in za vzpostavitev pristnega pristopa na podlagi učnih rezultatov;

10.  opozarja na pomen analiziranja in razvijanja orodij za prepoznavanje prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih, zato spodbuja države članice in vse ustrezne deležnike, kot so delodajalci, k izmenjavi dobrih praks na tem področju;

11.  poudarja pomen programov usposabljanja in vajeništva pri oblikovanju znanj in spretnosti, zato poudarja potrebo po spodbujanju dualnih izobraževalnih sistemov v državah članicah, ki združujejo vajeništvo v družbah in izobraževanje v poklicnih šolah; opozarja, da imajo delodajalci in podjetniki ključno vlogo pri usposabljanju na delovnem mestu ter pri zagotavljanju vajeništva, in meni, da bi bilo treba njihovo vlogo dodatno podpreti in razvijati;

12.  priporoča, naj bo EOK ustrezno povezan s potrebami družbe, vključno s povpraševanjem na trgu dela, da bi se izboljšala konkurenčnost evropskega gospodarstva ter pomagalo posameznikom, da razvijejo svoj potencial in uresničijo cilje strategije Evropa 2020;

13.  poudarja potrebo po celovitem izkoriščanju možnosti, ki jih nudi EOK, da bi se spodbudila in olajšala mobilnost študentov in delavcev v EU, spodbujalo vseživljenjsko učenje in podpiral razvoj mobilne in prožne delovne sile v vsej Evropi v času gospodarskih izzivov in globalizacije trga;

14.  poudarja dejstvo, da so številne države članice še vedno v zgodnji fazi izvajanja nacionalnih ogrodij kvalifikacij (NOK), ki temeljijo na osmih ravneh EOK; poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k nadaljnjemu izvajanju tega procesa;

15.  poudarja, da je pobuda za evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), ki v 25 jezikih opredeljuje in razvršča spretnosti, kompetence, kvalifikacije in poklice, pomembna za trg dela EU ter za izobraževanje in usposabljanje;

16.  poziva k močni podpori in spodbujanju skupnih evropskih načel glede zagotavljanja in hitrega vrednotenja ter priznavanja neformalnih in priložnostnih procesov učenja, kar je zlasti pomembno pri vključevanju netipičnih učencev; v zvezi s tem opozarja na vse več usposabljanja v delovnem okolju, katerega del bi moral biti postopek potrjevanja, ter poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti izdajanju potrdil starejšim osebam, invalidom, dolgotrajno brezposelnim, starejšim delavcem in drugim skupinam; spodbuja Komisijo, naj oceni, ali je mogoče kreditne točke v okviru evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) uporabiti za vrednotenje in priznavanje priložnostnega in neformalnega učenja; meni, da ne bo prišlo do razvrednotenja formalnih dosežkov;

17.  poudarja potrebo po boljšem usklajevanju med EOK in drugimi obstoječimi orodji za priznavanje in preglednost, kot so evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS) in Europass, ki naj jih podpirajo sistemi za zagotavljanje kakovosti, da bi se ustvarile sinergije in povečala učinkovitost orodij za preglednost;

18.  priporoča, naj Komisija razvije orodje za samoocenjevanje za delodajalce, da bi se zagotovila učinkovitejša uporaba EOK; spodbuja delodajalce, naj kritično razmislijo o ravni znanj in spretnosti ter kvalifikacij, potrebnih za zaposlitev;

19.  poudarja morebitna tveganja, povezana z določitvijo učnih rezultatov v EOK in njihovega vpliva na učne načrte; poudarja pomen raznolikosti izobraževalnih sistemov v EU in sodelujočih državah;

20.  poziva preostale države članice, naj hitro povežejo svoje NOK z EOK; poziva k hitrejšemu ukrepanju, da bi se odpravile vse preostale ovire za priznavanje;

21.  priporoča Komisiji, naj ponovno oceni stroške izboljšanja EOK, saj trenutno niso predvideni dodatni stroški; je zaskrbljen, ker se podcenjuje obseg dela v zvezi z revizijo EOK;

22.  poziva države članice, naj izvajajo strategije socialne razsežnosti za svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja, da bi se okrepila podpora enakim možnostim, izboljšala pravičnosti v izobraževanju, boj proti neenakosti in zagotovila prehodnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja; poziva Komisijo, naj države članice pri tem podpre;

23.  poziva Komisijo, naj znova razmisli o spodbujanju financiranja na podlagi uspešnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter visokošolskem izobraževanju in o šolninah v okviru agende za posodobitev, da bi se ohranila družbena vloga sistemov izobraževanja in usposabljanja ter zagotovil dostop do kvalifikacij;

24.  poziva Komisijo, naj pojasni predvideni vlogi evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) ter evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS), da bi se za deležnike zagotovila večja preglednost revizije;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo zlasti pozorne na zavezo, da bodo vključile priložnostno in neformalno učenje, ki je zdaj izključeno iz večine NOK in posledično iz EOK, zlasti priložnostno učenje, ki je zdaj v celoti izključeno;

26.  poudarja potrebo po boljšem razumevanju kvalifikacij, pridobljenih zunaj EU, zaradi njihovega vrednotenja in priznavanja, da bi se spodbujalo vključevanje migrantov in beguncev v evropsko družbo, na trg dela EU in v sisteme izobraževanja in usposabljanja v EU; v zvezi s tem pozdravlja priporočilo, ki je podlaga za povezavo med nacionalnimi in regionalnimi ogrodji kvalifikacij tretjih držav, NOK in EOK držav članic, zlasti možnost za strukturirane dialoge s sosedskimi državami EU, ki so sklenile pridružitveni sporazum z EU, kar bi lahko prispevalo k boljšemu povezovanju njihovih nacionalnih ogrodij kvalifikacij z EOK in EU in okrepljeni podpori (npr. prek razvojne pomoči) tretjim državam za razvoj NOK;

27.  priznava, da je v interesu tretjih držav, da EOK uporabljajo kot referenčno točko za svoje kvalifikacijske sisteme in za revizijo EOK, da bi se poenostavila formalna primerjava kvalifikacij, pridobljenih v tretjih državah, s kvalifikacijami, pridobljenimi v EU;

28.  vztraja, da bi morali biti ustrezni deležniki, kot so javni zavodi za zaposlovanje, socialni partnerji, ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter civilna družba, bolj vključeni in tesneje sodelovati pri ustvarjanju, izvajanju, spodbujanju in nadzorovanju EOK na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi mu zagotovili široko podporo;

29.  meni, da instrument, kot je EOK, potrebuje stalno posodabljanje in prilagajanje, zato bi ga bilo treba podpreti in izboljšati z rednim spremljanjem, zlasti glede njegove prijaznosti do uporabnikov, prehodnosti in preglednosti; poudarja, da bo EOK postal uspešen le, če se bodo države članice resnično zavezale k njegovemu izvajanju in uporabi;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 111, 6.5.2008, str. 1.
(2) UL L 390, 31.12.2004, str.6.
(3) UL C 417, 15.12.2015, str. 25.
(4) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(5) UL C 155, 8.7.2009, str. 1.
(6) https://www.eqar.eu
(7) http://ec.europa.eu/education/library/publications/2015/ects-users-guide_en.pdf
(8) UL C 155, 8.7.2009, str. 11.
(9) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.
(10) UL L 255, 30.9.2005, str. 22.
(11) UL L 354, 28.12.2013, str. 132.

Pravno obvestilo