Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2222(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0387/2017

Predložena besedila :

A8-0387/2017

Razprave :

PV 14/12/2017 - 3
CRE 14/12/2017 - 3

Glasovanja :

PV 14/12/2017 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0502

Sprejeta besedila
PDF 293kWORD 56k
Četrtek, 14. december 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Razprave v Odboru za peticije v letu 2016
P8_TA(2017)0502A8-0387/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o razpravah v Odboru za peticije v letu 2016 (2017/2222(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu razprav Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2016,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 228 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–   ob upoštevanju členov 52 in 216(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0387/2017),

A.  ker je bilo v letu 2016 prejetih 1 569 peticij – v primerjavi s 1 431 peticijami v letu 2015 – od tega je bilo 1 110 peticij (70,8 %) označenih za dopustne;

B.  ker je 6.132 uporabnikov spletnega portala Parlamenta za peticije leta 2016 podprlo eno ali več peticij v primerjavi z 902 uporabnikoma leta 2015, število podpornih glasov na peticijo in uporabnika pa se je v letu 2016 zvišalo na 18 810 v primerjavi s 1 329 v letu 2015;

C.  ker je število prejetih peticij majhno v primerjavi s celotnim prebivalstvom EU; ker to število dokazuje, da nekateri državljani EU poznajo in uporabljajo pravico do peticije ter pričakujejo, da bodo lahko prek tega postopka institucije EU opozorili na vprašanja, ki jih zadevajo in ki sodijo na področje pristojnosti EU; ker je kljub temu treba narediti več za ozaveščanje javnosti o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament in ljudi spodbuditi, da to pravico tudi uveljavijo;

D.  ker pravica do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu državljanom in prebivalcem EU omogoča, da uradno zahtevo naslovijo neposredno na svoje predstavnike, in ker mora biti ta pravica zato ustrezno zaščitena in izkoriščana; ker je ta pravica ključna za dejavno udeležbo državljanov in prebivalcev EU v zadevah, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije;

E.  ker ima Evropski parlament že dalj časa vodilno vlogo pri oblikovanju postopka vlaganja peticij na mednarodni ravni in ima še vedno najbolj odprt in pregleden sistem v Evropi, kar zlasti omogoča polno udeležbo vlagateljev peticij v dejavnostih Parlamenta;

F.  ker je vloga odbora pri povečevanju vpliva evropskih državljanov eden temeljnih dejavnikov, ki prispevajo h krepitvi podobe in avtoritete Parlamenta v očeh volilnega telesa, tako da instituciji omogočajo, da bolje nadzira izvajanje prava EU v državah članicah in drugih evropskih institucijah ter zahteva njihovo odgovornost za to;

G.  ker je dejavna udeležba možna le na podlagi demokratičnih in preglednih postopkov vseh evropskih institucij, ki Parlamentu in Odboru za peticije omogočajo, da svoje delo predstavita na državljanom prijazen in razumljiv način;

H.  ker so tisti, ki vlagajo in podpirajo peticije, dejavni državljani, ki pričakujejo, da bodo evropske institucije prinesle dodano vrednost k reševanju njihovih skrbi; ker bi opustitev ustreznega ukrepanja v zvezi s peticijami najverjetneje vodila k nezadovoljstvu, posledično tudi v razmerju do Unije;

I.  ker se ugotavlja, da se državljani pogosto obračajo na Odbor za peticije šele v skrajni sili, ko drugi organi in institucije na regionalni in nacionalni ravni ne morejo pomagati pri reševanju njihovih skrbi;

J.  ker lahko Parlament prek peticij prisluhne težavam, ki pestijo državljane, in pripomore k njihovemu reševanju ter ker je treba prek peticij ocenjevati vpliv evropske zakonodaje na vsakdanje življenje prebivalcev EU;

K.  ker sta povečanje neposredne udeležbe državljanov in izboljšanje kakovosti postopkov odločanja na ravni EU mogoča izključno na osnovi demokratičnega upravljanja, ki lahko zagotovi preglednost, učinkovito zaščito temeljnih pravic in vključitev zahtev, ki jih izražajo državljani, v politično agendo EU;

L.  ker so peticije eden od koristnih virov informacij pri odkrivanju kršitev zakonodaje EU ter pomanjkljivosti in neskladnosti zakonodaje EU v zvezi z zagotavljanjem polne zaščite temeljnih pravic vseh državljanov;

M.  ker peticije vsebujejo široko paleto pomembnih informacij z različnih področij, ki so uporabne tudi za druge parlamentarne odbore, tudi v zvezi z njihovimi zakonodajnimi dejavnostmi; ker je izpolnjevanje pravice do peticije z ustrezno obravnavo peticij odgovornost celotnega Parlamenta;

N.  ker bi se morala vsaka peticija skrbno proučiti in obravnavati in ker ima vsak vlagatelj pravico, da od Odbora za peticije prejme prvi odgovor, ki temeljito obravnava načeta vprašanja ob polnem spoštovanju pravice do dobrega upravljanja, kot določa člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker so po začetni obravnavi peticij ali sodelovanju s Komisijo in nacionalnimi organi pogosto potrebne nadaljnje izmenjave in odgovori za nadaljnje ukrepanje pri iskanju rešitev;

O.  ker merila za dopustnost peticij v skladu s členom 227 PDEU in členom 215 poslovnika določajo, da mora peticija izpolnjevati formalne pogoje dopustnosti, tj. da vlagatelja peticije, ki je državljan EU ali prebiva v EU, zadeva vprašanje, ki sodi na področje delovanja Evropske unije; ker je razumljivo, da ta področja dejavnosti močno presegajo zgolj združevanje izključnih pristojnosti EU; ker je bilo 459 peticij označenih za nedopustne, ker niso izpolnjevale formalnih pogojev;

P.  ker je treba neutemeljene ali nedopustne peticije zaključiti in odločitev obrazložiti vlagatelju, da bo Odbor za peticije lahko deloval učinkovito in ne bo preobremenjen; ker bi moral postopek za obravnavo peticij vedno stremeti h koristi vlagateljev peticije;

Q.  ker je že zaradi posebne, interaktivne narave postopka vlaganja peticije in ključne vloge, ki jo imajo pri tem državljani, vsak primer edinstven, kar izključuje vnaprej določen časovni okvir; ker ti postopki od uprave zahtevajo posebno prilagodljivost in spretnosti na področju odnosov z javnostmi;

R.  ker se veliko peticij javno obravnava na sejah Odbora za peticije; ker imajo vlagatelji pravico predstaviti svojo peticijo in pogosto polno sodelujejo v razpravi, s čimer dejavno prispevajo k delu odbora; ker je v letu 2016 razpravam v odboru prisostvoval 201 vlagatelj peticij, 61 pa jih je v razpravi dejavno sodelovalo;

S.  ker so informacije, ki jih predložijo državljani v peticijah in na sejah odbora, dopolnjene s strokovnim znanjem, ki ga prispevajo Komisija, države članice ali drugi organi, ključne za delo odbora;

T.  ker so se glavna vprašanja iz peticij v letu 2016 nanašala na notranji trg (zlasti opravljanje storitev in prosto gibanje oseb), temeljne pravice (zlasti pravice otrok in invalidov), socialne zadeve (delovni pogoji), okoljska vprašanja (ravnanje z odpadki, onesnaževanje in varstvo okolja) in na posebno vprašanje brexita (izgubo pridobljenih pravic in vprašanje o tem, v kolikšni meri je referendum zavezujoč);

U.  ker portal za peticije na spletnem mestu Parlamenta, ki je bil vzpostavljen konec leta 2014, učinkovito deluje; ker je bilo leta 2016 prek spletnega portala vloženih 1 067 peticij (kar je 68 % vseh prejetih peticij), v primerjavi z 992 leta 2015; ker so bile uvedene tehnične izboljšave, vključno z izboljšavami iskalne funkcije, ki koristijo tako uporabnikom kot skrbnikom portala; ker so povzetki peticij kmalu po sprejetju objavljeni na portalu; ker so se pravila o zaupnosti in izjave o zasebnosti spremenili, uveden pa je bil tudi razdelek s pogostimi vprašanji; ker so bili z novim orodjem za selitev na spletnem mestu objavljeni povzetki peticij iz let 2015 in 2016; ker je bil iskalnik optimiziran; ker je bilo uspešno obravnavanih veliko prošenj uporabnikov za podporo; ker že potekajo nadaljnje faze projekta, ki bodo omogočile samodejno elektronsko obveščanje o uvrstitvi peticij na dnevni red odbora, vključno s pripadajočo povezavo s spletnim prenosom razprave, ter naknadno objavo povezanih zapisnikov in videoposnetkov razprav, ki bodo dostopni tako vlagateljem kot podpornikom peticij;

V.  ker je evropska državljanska pobuda pomembno orodje za tesnejše sodelovanje državljanov v postopku političnega odločanja EU, ki bi ga bilo treba izkoristiti v celoti, da se poveča zaupanje državljanov v institucije EU in prispeva h gradnji prave in vključujoče Evropske unije; ker je zakonodajni predlog Komisije z dne 13. septembra 2017 o pregledu sedanje Uredbe (EU) št. 211/2011 o državljanski pobudi (COM(2017)0482) prvi korak k zelo nujnemu postopku revizije, zaradi katere bo to orodje bolj dostopno in koristno državljanom EU;

W.  ker so bili načrtovani štirje obiski za ugotavljanje dejstev v skladu s členom 216a Poslovnika; ker so obiski za ugotavljanje dejstev temeljno orodje Odbora za peticije, ker ponujajo enkratno priložnost za pridobivanje informacij o zapletenih vprašanjih od različnih deležnikov in hkrati neposredno predstavljajo delovanje Parlamenta državljanom v različnih delih Evrope; ker sta bila opravljena dva obiska za ugotavljanje dejstev, od tega eden v Španiji zaradi prejema večjega števila peticij državljanov EU o domnevnih kršitvah okvirne direktive o vodah, drugi pa na Slovaškem v zvezi z uporabo strukturnih skladov EU v ustanovah za dolgoročno bivanje invalidov; ker sta bila druga dva obiska za ugotavljanje dejstev, predvidena za Irsko in Italijo, preklicana;

X.  ker je Odbor za peticije odgovoren za odnose z uradom evropskega varuha človekovih pravic, ki je pristojen za preiskovanje pritožb državljanov EU o morebitnih nepravilnostih v institucijah in organih EU;

Y.  ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly svoje letno poročilo za leto 2015 predstavila Odboru za peticije na seji 20. junija 2016 in ker letno poročilo Odbora za peticije delno temelji na letnem poročilu varuhinje človekovih pravic;

Z.  ker je Odbor za peticije član evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje tudi evropskega varuha človekovih pravic, nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic ter podobne organe držav članic, držav kandidatk in drugih držav Evropskega gospodarskega prostora, njegov namen pa je spodbujati izmenjavo informacij o pravu in politiki EU ter izmenjavo dobre prakse;

AA.  ker se 147 prejetih peticij (od tega 120 v letu 2016) nanaša na različna vprašanja, zlasti v zvezi z varstvom pravic državljanov, ki so bila postavljena zaradi referenduma v Združenem kraljestvu o izstopu iz Evropske unije;

AB.  ker so smernice Odbora za peticije, ki se izvajajo od njihovega sprejetja januarja 2016, zagotovile jasen in strukturiran pristop k delu odbora in obravnavi peticij;

AC.  ker spremembe Poslovnika Parlamenta (sprejete na plenarnem zasedanju decembra 2016) vključujejo tudi spremembe in pojasnila v zvezi s postopkom peticije;

AD.  ker izključno formalističen pristop k obravnavi peticij, povezanih z okoljskimi presojami, ogroža pravilno izvajanje okoljskega prava EU v državah članicah ter verodostojnost Komisije, ki bi morala izvajati učinkovit nadzor, da bi zagotovila popolno zaščito temeljnih pravic državljanov;

1.  poudarja ključno vlogo Odbora za peticije kot kontaktne točke, kjer lahko državljani in prebivalci EU prijavijo kršitve in pomanjkljivo izvrševanje zakonodaje EU v državah članicah ter pomanjkljivosti in neskladnosti v zakonodaji EU; poudarja, da je treba zagotoviti, da institucije pravočasno, izčrpno, nepristransko in enakopravno obravnavajo načeta vprašanja;

2.  priznava, da so peticije pomemben neposreden vir informacij, ne le v zvezi s kršitvami in pomanjkljivim izvajanjem evropskega prava v državah članicah, temveč tudi v zvezi z morebitnimi vrzelmi v zakonodaji EU in predlogi državljanov o novi zakonodaji, ki bi bila lahko sprejeta, ali možnimi izboljšavami veljavnih zakonodajnih besedil;

3.  opozarja, da peticije omogočajo Parlamentu in drugim institucijam EU, da se ponovno povežejo z državljani EU, na katere vpliva uporaba evropskega prava na različnih upravnih ravneh; meni, da so zmožnost zagotavljanja preglednosti, neposredna udeležba državljanov, polna zaščita temeljnih pravic, znatno izboljšanje odziva evropskih institucij pri obravnavi in odpravljanju težav, na katere so jih opozorili državljani, ter okrepljeno sodelovanje institucij EU in drugih organov EU z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi v zvezi z vprašanji, povezanimi z uporabo prava EU, nujno potrebni za krepitev demokratične legitimnosti in odgovornosti procesa odločanja v Uniji;

4.  potrjuje, da je učinkovita obravnava peticij izziv ter navsezadnje prispeva k sposobnosti Komisije in Parlamenta za hitro odzivanje in reševanje vprašanj, povezanih s prenosom in napačno uporabo zakonodaje; ugotavlja, da je za Komisijo izvajanje prava EU prednostna naloga, da bi lahko imeli državljani od njega koristi v vsakodnevnem življenju;

5.  poziva k oblikovanju jasnih opredelitev, ki bodo v skladu z načelom preglednosti omogočile razlikovanje med statusom in pravicami vlagateljev peticij ter njihovih podpornikov;

6.  še vedno meni, da je treba zlasti zagotoviti, da v primerih, ko so peticije nedopustne ali neutemeljene, ne pride do nesorazmerno dolgih zamud, preden so te peticije razglašene za nedopustne ali zaključene; ob tem poudarja, da je treba poskrbeti, da vlagatelji prejmejo skrbno obrazložitev v zvezi z odločitvami o nedopustnosti ali zaključku njihovih peticij zaradi neutemeljenosti;

7.  priznava, da učinkovita uporaba prava EU prispeva k verodostojnosti institucij EU; opozarja, da je pravica do peticije, zagotovljena z Lizbonsko pogodbo, pomemben element evropskega državljanstva in resničen kazalnik, kako se spremlja uporaba prava EU in ugotavljajo morebitne vrzeli; poziva Odbor za peticije, naj v zvezi s pomembnimi peticijami uvede redna srečanja z nacionalnimi odbori za peticije, da se izboljša seznanjenost o skrbeh evropskih državljanov v EU in v državah članicah ter da se z boljšo pripravo evropske zakonodaje in njenega izvajanja dodatno utrjujejo njihove pravice; zato poziva vse vključene organe na nacionalni in evropski ravni, naj se zavežejo obravnavi in reševanju peticij kot prednostni nalogi;

8.  opozarja Komisijo, da so peticije enkratno sredstvo za poročanje o primerih nespoštovanja prava EU in preiskovanja prek političnega nadzora Evropskega parlamenta; opozarja Komisijo, da se je treba na prošnje za pomoč Odbora za peticije ustrezno odzvati, in jo ponovno poziva, naj izboljša vsebino in poveča izčrpnost svojih odgovorov, tudi med sejami odbora, ter s tem zagotovi, da se skrbi evropskih državljanov obravnavajo ustrezno in pregledno; poudarja, da ima način obravnave problemov, predstavljenih v peticijah, pomembne posledice za državljane in za to, ali se njihova pravica do vložitve peticije, zagotovljena s pravom EU, ustrezno spoštuje, vpliva pa tudi na njihovo mnenje o institucijah EU; vztraja, da mora Komisija opredeliti načine za poglabljanje sodelovanja z organi držav članic pri odzivanju na poizvedbe o izvajanju zakonodaje EU in skladnosti z njo;

9.  meni, da so za pravilno izvajanje zakonodaje EU v državah članicah odgovorna predvsem nacionalna sodišča, vendar to nikakor ne bi smelo izključevati dejavnejše vloge Komisije kot varuhinje pogodb, ko gre za zagotavljanje skladnosti s pravom EU, zlasti če se primeri nanašajo na varstvo okolja in javno zdravje, kjer bi moralo prevladati previdnostno načelo;

10.  poudarja, da bi se morali najvišji predstavniki Sveta in Komisije udeležiti sej in obravnav Odbora za peticije, kadar obravnavana vprašanja zahtevajo udeležbo omenjenih institucij;

11.  poziva uradnike Komisije, ki se udeležujejo sej Odbora za peticije, naj bodo pripravljeni na pristen pogovor z vlagatelji peticij in naj se ne omejujejo na branje pripravljenih odgovorov, ki so bili posredovani že pred sejo;

12.  poziva, da se preuči možnost uporabe telekonferenc; spodbuja uporabo novih avdiovizualnih tehnologij, ki bodo vlagateljem omogočile večjo vključenost v delo Odbora za peticije, tako da bi v realnem času sodelovali pri obravnavi svoje peticije;

13.  se ne strinja z večkrat ponovljeno razlago Komisije iz 27. letnega poročila o spremljanju uporabe prava Evropske unije (2009), po kateri naj bi lahko zaključila zadeve, v katerih postopek za ugotavljanje kršitev še ni bil uradno sprožen, ali prekinila tekoče postopke za ugotavljanje kršitev v zadevah pred nacionalnimi sodišči; opozarja, da je v odstavku 11 letne resolucije o dejavnostih Odbora za peticije, sprejete 15. decembra 2016(1), Parlament znova izrazil nestrinjanje s prvotnim pristopom Komisije v omenjenem poročilu, ki ga je izrazil že v resoluciji z dne 14. septembra 2011(2), zlasti v členih 1, 23 in 32 te resolucije, v katerih od Komisije zahteva, naj si po svojih zmogljivostih bolj prizadeva za dosledno izvajanje zakonodaje EU, in sicer z uporabo mehanizmov za ugotavljanje kršitev neodvisno od tekočih sodnih postopkov na nacionalni ravni;

14.  ob sklicevanju na letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava Evropske unije v letu 2016 z dne 6. julija 2017 (COM(2017)0370) opozarja, da je treba resno proučiti znatno povečanje sproženih postopkov za ugotavljanje kršitev, in sicer za 21 % glede na leto poprej; poziva Komisijo, naj upošteva zahteve Parlamenta za izmenjavo informacij o stanju tekočih postopkov za ugotavljanje kršitev; poudarja pomembno vlogo peticij pri odkrivanju neustreznega izvajanja ali poznega prenosa evropskega prava; opominja Komisijo, da se Odbor za peticije zavezuje, da bo pravočasno in odgovorno odgovoril na vprašanja državljanov ter pri tem zagotovil demokratični nadzor in ustrezno uporabo zakonodaje EU;

15.  poziva Komisijo, naj poda natančne statistične podatke o številu peticij, ki so privedle do sprožitve postopkov v okviru mehanizma EU Pilot ali postopkov za ugotavljanje kršitev; poziva tudi, da se mu posredujejo poročila o zadevah v zvezi s tekočimi postopki in dokumenti, ki so bili izmenjani v okviru mehanizma EU Pilot ali v postopkih za ugotavljanje kršitev, potem ko so bili ti zaključeni z uporabo sodne prakse Sodišča Evropske unije, da se omogoči strukturiran dialog in skrajšajo roki za poravnavo sporov; poziva Komisijo, naj z Odborom za peticije razpravlja o teh poročilih ter naj v razpravo dejavno vključi podpredsednika, pristojnega za izvrševanje prava in poenostavitev;

16.  poziva Komisijo, naj ustrezno uporablja svoja pooblastila, ki jih ima kot varuhinja pogodb, saj je ta vloga izredno pomembna za delovanje EU v zvezi z državljani in evropskimi zakonodajalci; poziva k pravočasni obravnavi postopkov za ugotavljanje kršitev, da bi nemudoma rešili primere, ko se zakonodaja EU ne spoštuje;

17.  meni, da je nujno potrebno sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori; v zvezi s tem opozarja na sprejetje smernic Odbora za peticije, ki določajo temelje za vzpostavitev mreže za peticije z drugimi odbori; pozdravlja dejstvo, da so bile sprejete smernice za takšno mrežo; opozarja na vprašalnik, ki so ga prejeli vsi odbori, da bi se izboljšalo razumevanje njihovih postopkov za obravnavo peticij, predloženih za pridobitev mnenja ali informacij; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo prvo srečanje mreže na ravni uslužbencev organizirano leta 2016, na ravni poslancev pa dvakrat v letu 2017; z zadovoljstvom ugotavlja napredek pri usklajevanju Odbora za peticije z drugimi odbori ter tematski razčlenitvi področij politike v vsakem zadevnem odboru, kar bo omogočilo boljšo nadaljnjo obravnavo peticij, poslanih drugim odborom; poziva, naj se okrepi mreža odbora PETI, da se zagotovi učinkovitejša obravnava peticij v tekočem zakonodajnem delu; priporoča, da se uslužbencem poslancev Evropskega parlamenta dajo ustrezne smernice o pravici do peticije, da bodo znali bolje pomagati volivcem, ki želijo sprožiti postopek;

18.  obžaluje, da listina o temeljnih pravicah v državah članicah velja le pri izvajanju zakonodaje EU; ponovno poudarja, da je po mnenju številnih državljanov njeno izvajanje nejasno in nezadovoljivo: obžaluje, da je Sodišče Evropske unije člen 51 listine o temeljnih pravicah razlagalo previdno, čeprav je dopustilo razširitev področja uporabe te listine, tako da zajema tudi nacionalne določbe o izvajanju zakonodaje EU ter določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo predpisov EU; meni, da pričakovanja večine evropskih državljanov v zvezi s pravicami, ki jih zagotavlja listina, presegajo njeno trenutno področje uporabe; poudarja, da preozka in nedosledna razlaga člena 51 državljane oddaljuje od EU; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo razlaga člena 51 čim doslednejša in čim širša; pozdravlja interaktivno orodje, ki ga je uvedla Agencija za temeljne pravice, da bi poenostavila dostop do informacij o tem, na kateri organ se je treba v posamezni državi članici obrniti z vprašanji o temeljnih pravicah;

19.  se zaveda, da so vlagatelji peticij zaskrbljeni zaradi svojih prihodnjih pravic po referendumu v Združenem kraljestvu o izstopu iz Evropske unije, kar je pokazalo veliko število peticij o Združenem kraljestvu; opozarja na svojo resolucijo z dne 5. aprila 2017(3), v kateri je poudaril, da se sporazum o izstopu lahko sklene le z odobritvijo Evropskega parlamenta, ter zahtevo za pravično obravnavo državljanov EU-27, ki živijo ali so kdaj živeli v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo ali so kdaj živeli v EU-27, in meni, da je treba pri pogajanjih dati absolutno prednost njihovim pravicam in interesom; ugotavlja, da vprašanje glasovalnih pravic in odvzema volilne pravice državljanom Združenega kraljestva, ki več kot 15 let prebivajo v kateri od drugih držav EU, še ni rešeno; opozarja, da je Odbor za peticije aktivno sodeloval pri zaščiti pravic državljanov EU in Združenega kraljestva s svojim prispevkom k resolucijam Parlamenta z dne 5. aprila 2017 in 3. oktobra 2017(4) o pogajanjih z Združenim kraljestvom po njegovem uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije, in z naročilom študije o posledicah izstopa Združenega kraljestva za pravico do peticije ter o pristojnosti, odgovornosti in dejavnosti Odbora za peticije, pa tudi z obravnavo peticij v zvezi z izstopom Združenega kraljestva in pravicami državljanov na seji 21. junija 2017; podpira zavezo Komisije, da bo med pogajanji o brexitu in po izstopu Združenega kraljestva iz EU zaščitila vse pravice evropskih državljanov, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in jo poziva, naj državljanom Združenega kraljestva, ki živijo v kateri od drugih držav Evropske unije, zagotovi pridobljene pravice, da ne bodo izrabljeni kot pogajalski aduti in da jim po pogajanjih ne okrnijo pravic;

20.  opozarja na pomembno tekoče delo Odbora za peticije v zvezi s peticijami o vprašanjih na področju invalidnosti in poudarja njegovo pripravljenost, da bo še naprej podpiral prizadevanja za krepitev pravic invalidov; poziva evropske institucije, naj bodo glede tega vprašanja za zgled in naj poskrbijo, da bodo izvedbeni ukrepi nacionalnih organov povsem skladni z zakonodajo EU in s konvencijo OZN o pravicah invalidov; poudarja, da je 22. in 23. septembra 2016 na Slovaškem potekal obisk za ugotavljanje dejstev o naložbah v ustanove za invalide in da je bilo Komisiji priporočeno, naj preuči obstoječe stanje; poudarja, da je treba izboljšati politično udeležbo invalidov, zlasti v okviru priprav za naslednje evropske volitve, ter v skladu s členoma 12 in 29 Konvencije OZN o pravicah invalidov priznati glasovalno pravico vsem invalidom;

21.  ponovno opozarja, da si Odbor za peticije prizadeva za ratifikacijo in hitri začetek izvajanja Marakeške pogodbe iz leta 2013 o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja; v zvezi s tem poudarja pomen svoje kratke resolucije z dne 3. februarja 2016(5) o ratifikaciji Marakeške pogodbe, v kateri je pozval k hitremu odzivu vseh udeleženih strani, da bi odpravili dolgotrajno blokado in omogočili ratifikacijo na ravni EU; ugotavlja, da sta Parlament in Svet dosegla dogovor o zakonodajnih predlogih Komisije o izvajanju Marakeške pogodbe (COM(2016)0595 in COM(2016)0596), ki so postali zavezujoči(6);

22.  opozarja na dve letni poročili, in sicer na poročilo o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015(7) in letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2015(8), ter na več mnenj tega odbora, na primer o čezmejnem priznavanju posvojitev(9), o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil(10), o izvajanju konvencije OZN o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora OZN za pravice invalidov(11), o spremljanju uporabe prava Unije: letno poročilo za leto 2014(12) ter o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015(13);

23.  opozarja, da Odbor za peticije podpira evropsko državljansko pobudo; je seznanjen s predlogom Komisije za pregled uredbe, da bi ohranila svoj pomen kot orodje za demokratično udeležbo; obžaluje, da Komisija ni ustrezno upoštevala nedavnega dela pri pripravi nezakonodajne resolucije o evropski državljanski pobudi, zlasti mnenja Odbora za peticije, s čimer je tudi kršila medinstitucionalni sporazum; poziva jo, naj v bližnjem zakonodajnem postopku upošteva mnenje Odbora za peticije o evropski državljanski pobudi, da bo prek nje mogoče doseči popolno in učinkovito udeležbo evropskih državljanov v postopkih odločanja na ravni EU;

24.  obžaluje, da Komisija ni odločneje izvajala svojih nadzornih pristojnosti, da bi preprečila dajanje na enotni trg onesnažujočih avtomobilov z dizelskim motorjem, ki veliko prispevajo k prekoračitvam vrednosti emisij NO2 v zraku in ki niso v skladu s predpisi EU o homologaciji in izpustu emisij osebnih in lahkih gospodarskih vozil; opozarja, da je ta vidik del skrbi državljanov, ki so uveljavili pravico do peticije in zahtevajo učinkovito zaščito zdravja ljudi, okolja ter pravic potrošnikov;

25.  poudarja, da bi morala biti preglednost in dostop javnosti do dokumentov evropskih institucij pravilo, ki bi zagotovilo najvišjo raven zaščite demokratičnih pravic državljanov; meni, da bi moral biti v zvezi s tem čim prej predstavljen predlog spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001;

26.  poudarja tesno sodelovanje Parlamenta z evropsko varuhinjo človekovih pravic in njegovo sodelovanje v evropski mreži varuhov človekovih pravic; poudarja odlične odnose v institucionalnem okviru med varuhinjo in Odborom za peticije; še posebej ceni redne prispevke varuhinje k delu odbora skozi celo leto; poudarja ključno vlogo evropske varuhinje človekovih pravic pri izboljševanju postopkov odločanja in upravljanja na ravni EU, ki naj bodo čim prej popolnoma pregledni, nepristranski ter zmožni učinkovite zaščite pravic državljanov; podpira tekoče delo varuhinje človekovih pravic na različnih področjih v njeni pristojnosti, tudi njene samoiniciativne in strateške preiskave v korist dobre uprave ter boljšega demokratičnega delovanja Unije; pozdravlja pobude evropske varuhinje človekovih pravic za boljše izkoriščanje potenciala te mreže in krepitev njene prepoznavnosti;

27.  pozdravlja nagrado za dobro upravljanje, ki jo je uvedel urad evropskega varuha človekovih pravic leta 2016, kot priznanje za osebje, agencije in organe institucij EU, ki med izvajanjem vsakodnevnih nalog prispevajo k dobremu upravljanju; poziva, da se veljavni kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev nadgradi v zavezujočo uredbo, ki naj poleg drugih vidikov vključuje konkretne določbe za preprečevanje navzkrižja interesov na vseh ravneh institucij, agencij in organov EU;

28.  poudarja, da so vprašanja v vloženih peticijah zelo raznolika in obravnavajo različna področja, od notranjega trga, pravosodja, energije in prometa do temeljnih pravic, zdravja, okoljske zakonodaje, invalidnosti in dobrobiti živali ter posledic izstopa Združenega kraljestva za državljane; poudarja 10-odstotno povečanje števila peticij, prejetih leta 2016 (1 569), in poziva evropske institucije, naj temu ustrezno povečajo število zaposlenih v službah za obravnavo peticij, zlasti na sekretariatu Odbora za peticije;

29.  poziva Komisijo, naj poskrbi za izvedbo izčrpnih analiz skladnosti okoljskih presoj, ki so jih države članice opravile v zvezi z dovoljenji za infrastrukturne projekte, pri katerih so državljani v peticijah opozorili na resna tveganja za zdravje ljudi in okolje, z zakonodajo EU; vztraja, kako pomembno je, da se te analize in morebitni ukrepi Komisije, ki iz njih izhajajo, izvajajo proaktivno in predhodno, da se prepreči nepopravljivo propadanje okolja, v skladu s previdnostnim načelom;

30.  opozarja na številne peticije o praksah organov za zaščito otrok in varstvu njihovih pravic, zlasti s čezmejnimi vplivi; je seznanjen z delom delovne skupine odbora za zaščito otrok; opozarja na kratki predlog resolucije o (čezmejnem) varovanju otrokove koristi v Evropi, ki je bil sprejet marca 2016; je seznanjen s predlogom prenovitve uredbe Bruselj IIa o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok in ugotavlja, da je treba podrobno preveriti veliko področij, izpostavljenih v peticijah, kot so postopki in prakse, ki jih pristojni organi držav članic dejansko uporabljajo pri odločanju o zadevah s čezmejnimi posledicami, povezanih z otroki, in učinkovitost postopkov vračanja v primeru mednarodnih starševskih ugrabitev otrok, za namene reševanja obstoječih težav;

31.  poudarja, da je število peticij o dobrobiti živali stalno veliko, in znova izraža obžalovanje zaradi zamud pri izvajanju strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali 2012–2015; ugotavlja, da je treba nujno sprejeti novo strategijo na ravni EU, da bi odpravili vse obstoječe pomanjkljivosti in z jasnim in izčrpnim zakonodajnim okvirom, ki bo v celoti izpolnjeval zahteve člena 13 PDEU, zagotovili polno zaščito dobrobiti živali;

32.  obžaluje, da ni bilo znatnega napredka v zadevi o volilnih pravicah državljanov tretjih držav v Estoniji in Latviji na podlagi peticije št. 0747/2016; poudarja, da bi lahko vsakršne nepotrebne zamude zbudile nezaupanje v evropske institucije;

33.  poudarja pomembno vlogo mreže SOLVIT, ki državljanom in podjetjem omogoča, da opozorijo na morebitne kršitve zakonodaje EU s strani javnih organov v drugih državah članicah; poziva Komisijo in tudi države članice, naj zagotovijo podporo za mrežo SOLVIT, da bi jo državljani bolje poznali in uporabljali; v zvezi s tem pozdravlja akcijski načrt za krepitev mreže SOLVIT, ki ga je Komisija objavila maja 2017; poziva Komisijo, naj poskrbi za hitro izvajanje tega akcijskega načrta in naj Evropskemu parlamentu poroča o rezultatih;

34.  opozarja na izboljšave na spletnem portalu za peticije; poudarja, da so potrebne nadaljnje tehnične izboljšave spletnega portala, da bo Odbor za peticije v celoti pripravljen na nepričakovane dogodke, kot je nenadno povečanje števila vloženih peticij; meni, da sta nenehni tehnični razvoj in povečana tehnična zmogljivost portala ključna za nemoten postopek vlaganja peticij; poudarja pomen portala kot preprosto dostopnega komunikacijskega orodja za državljane in vlagatelje peticij, vključno z uporabniki mobilnih naprav in invalidi; se veseli hitre izvedbe preostalih faz projekta, ki bodo omogočile bolj interaktivno uporabo ter vlagateljem in podpornikom peticij ponudile več informacij v realnem času;

35.  poziva k bolj osredotočenemu in dejavnemu delu službe za komunikacijo in stike z mediji ter k dejavnejšemu sodelovanju v družbenih omrežjih, saj se bo tako Odbor za peticije bolje odzival na pomisleke javnosti;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0512.
(2) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 66.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0102.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0361.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0037.
(6) UL L 242, 20.9.2017, str. 1 in str. 6.
(7) Mnenje, sprejeto 30. novembra 2016.
(8) Mnenje, sprejeto 11. novembra 2016.
(9) Mnenje, sprejeto 21. aprila 2016.
(10) Mnenje, sprejeto 15. novembra 2016.
(11) Mnenje, sprejeto 27. aprila 2016.
(12) Mnenje, sprejeto 22. aprila 2016.
(13) Mnenje, sprejeto 12. oktobra 2016.

Pravno obvestilo