Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 13. september 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Nenasprotovanje delegirani uredbi: sredstva v okviru neposrednega upravljanja v evropskem pomorskem in ribiškem skladu
 Večstranski sporazum o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA) ***
 Uvedba nadzornih ukrepov za akriloilfentanil *
 Politični odnosi EU z Indijo
 Uporaba Solidarnostnega sklada EU za pomoč Italiji
 Predlog spremembe proračuna št. 4/2017, priložen predlogu za uporabo Solidarnostnega sklada EU za pomoč Italiji
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2017/002 FI/Microsoft 2
 Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS): ohranjanje obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 ***I
 Vključitev emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ***I
 Enotna oblika dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav ***I
 Gensko spremenjena soja DAS-68416-4
 Uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima
 Predlog spremembe proračuna št. 3/2017: proračunska sredstva pobude za zaposlovanje mladih; kadrovski načrti agencije ACER in skupnega podjetja SESAR2
 Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP
 Politični odnosi EU z Latinsko Ameriko
 Korupcija in človekove pravice v tretjih državah

Nenasprotovanje delegirani uredbi: sredstva v okviru neposrednega upravljanja v evropskem pomorskem in ribiškem skladu
PDF 237kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 12. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede razdelitve sredstev v okviru neposrednega upravljanja med cilje celostne pomorske politike in skupne ribiške politike (C(2017)03881 – 2017/2743(DEA))
P8_TA(2017)0331B8-0496/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2017)03881),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 1. septembra 2017, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ribištvo predsedniku konference predsednikov odborov z dne 5. septembra 2017,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(1), zlasti členov 14(4) in 126(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES(2),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ribištvo,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 12. septembra 2017,

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 149, 20.5.2014, str. 1.
(2) UL L 354, 28.12.2013, str. 22.


Večstranski sporazum o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA) ***
PDF 257kWORD 49k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Večstranskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu(1) o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA) v imenu Unije (15654/2016 – C8-0098/2017 – 2006/0036(NLE))
P8_TA(2017)0332A8-0260/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15654/2016),

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Večstranskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in misijo začasne uprave Združenih narodov na Kosovu(2) o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (08823/2/2006),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0098/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0260/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Albanije, Republike Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Republike Črne gore, Republike Hrvaške, Republike Islandije, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Kraljevine Norveške, Romunije, Republike Srbije in misiji začasne uprave Združenih narodov na Kosovu.

(1)* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa in je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244 (1999) ter mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
(2)* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa in je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244 (1999) ter mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.


Uvedba nadzornih ukrepov za akriloilfentanil *
PDF 238kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o uvedbi nadzornih ukrepov za N-(1-fenetilpiperidin-4-il)-N-fenilakrilamid (akriloilfentanil) (08858/2017 – C8-0179/2017 – 2017/0073(NLE))
P8_TA(2017)0333A8-0284/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (08858/2017),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0179/2017),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi(1), zlasti člena 8(3),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0284/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.


Politični odnosi EU z Indijo
PDF 353kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o političnih odnosih EU z Indijo (2017/2025(INI))
P8_TA(2017)0334A8-0242/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Indijo, ki je bilo vzpostavljeno leta 2004, ter skupnega akcijskega načrta o strateškem partnerstvu med Indijo in EU z dne 7. septembra 2005,

–  ob upoštevanju agende za ukrepanje EU in Indije do leta 2020, ki je bila sprejeta na 13. srečanju na vrhu med EU in Indijo, ter skupne izjave, sprejete na istem srečanju,

–  ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko iz junija 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. septembra 2001 z naslovom Evropa in Azija: strateški okvir za okrepljeno partnerstvo (COM(2001)0469),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami(1),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 28. oktobra 2004 o odnosih med EU in Indijo(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odnosih med EU in Indijo: o strateškem partnerstvu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. septembra 2008 o pripravah na vrhunsko srečanje EU-Indija (Marseille, 29. september 2008)(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Indiji, tudi o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o zunanji politiki EU do držav BRICS in drugih sil v vzponu: cilji in strategije(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o pomorskem piratstvu(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja(8),

–  ob upoštevanju misije Odbora za zunanje zadeve v Indiji 21. in 22. februarja 2017,

–  ob upoštevanju 11. azijsko-evropskega srečanja (ASEM), ki je potekalo v Ulan Batorju 15. in 16. julija 2016, ter 9. srečanja azijsko-evropskega parlamentarnega partnerstva (ASEP), ki je potekalo v Ulan Batorju 21. in 22. aprila 2016, ter izjav, sprejetih na obeh srečanjih,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0242/2017),

A.  ker sta EU in Indija največji demokraciji na svetu in imata bogato kulturno zgodovino ter sta skupaj zavezani spodbujanju miru, stabilnosti, varnosti, blaginje, trajnostnega razvoja in socialne pravičnosti ter spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, načela pravne države in dobrega upravljanja;

B.  ker sta EU in Indija v zadnjih dveh desetletjih izoblikovali strateško partnerstvo, ki temelji na skupnih vrednotah in interesih, saj sta naravni partnerici in dejavnika stabilnosti v sedanjem večpolnem svetu; ker je treba to strateško partnerstvo poglobiti, saj ima velik potencial za vzpostavitev nove dinamike na mednarodni ravni, vključno na ravni OZN, ter za obravnavanje vprašanj, kot so cilji trajnostnega razvoja ali stiki med ljudmi;

C.  ker je bil na 13. srečanju na vrhu med EU in Indijo, ki je potekalo 30. marca 2016 po štiriletnem premoru, sprejet nov načrt strateškega partnerstva za naslednjih pet let;

D.  ker je bilo na 13. srečanju na vrhu med EU in Indijo sprejetih več skupnih izjav, in sicer o skupni agendi o migracijah in mobilnosti, o partnerstvu za vodo med Indijo in EU, o partnerstvu za čisto energijo in podnebje ter o boju proti terorizmu;

E.  ker med EU in Indijo kot pomembnima gospodarskima, trgovinskima in naložbenima partnericama, pri čemer je EU najpomembnejša trgovinska partnerica Indije, že od leta 2007 potekajo pogajanja za sklenitev ambicioznega prostotrgovinskega in naložbenega sporazuma, ki ga je treba zaključiti čim prej; ker je v agendi za ukrepanje Indije in EU do leta 2020 ponovno poudarjena zaveza obeh strani k oblikovanju stabilnega gospodarskega okolja, ugodnega za širjenje trgovine in gospodarskega sodelovanja;

F.  ker bi večje usklajevanje med EU in njenimi državami članicami o odnosu z Indijo omogočilo dodatno okrepitev strateškega partnerstva;

G.  ker je Indija vitalna demokracija in odprta družba s svobodnimi mediji in aktivno civilno družbo; ker si EU in Indija redno izmenjujeta najboljše prakse v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo, vključno z vprašanji svobode izražanja in združevanja ter pravne države, ter v zvezi z obravnavanjem migrantov, spoštovanjem manjšin ter spodbujanjem enakosti med ženskami in moškimi, k čemur se je zavezala EU;

Trdni temelji za dragoceno partnerstvo

1.  popolnoma podpira tesnejše in bolj poglobljeno partnerstvo med EU in Indijo, zakoreninjeno v njunih političnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih vezeh ter zasnovano na skupnih vrednotah demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pluralizma ter na vzajemnem spoštovanju skupnih interesov;

2.  meni, da bi okrepljeni politični odnosi med partnericama pozitivno prispevali k spodbujanju regionalnega in mednarodnega sodelovanja v svetu, ki se sooča s številnimi globalnimi izzivi, kot so varnostna trenja, nespoštovanje mednarodnega prava, terorizem, ekstremizem in radikalizacija, mednarodni organizirani kriminal in korupcija, nezakonito priseljevanje in trgovina z ljudmi, učinki podnebnih sprememb, revščina, neenakost in nespoštovanje človekovih pravic kot tudi vse bolj razširjeni populizem;

3.  poudarja, da imata EU in Indija kot največji demokraciji na svetu skupno odgovornost za spodbujanje vzpostavljanja miru, pravne države in človekovih pravic po vsem svetu, tudi z okrepljenim sodelovanjem na ravni OZN;

4.  meni, da so se odnosi med EU in Indijo po skupni politični izjavi iz leta 1993 znatno izboljšali in povečali; poudarja pomen strateškega partnerstva med EU in Indijo, ki je bilo vzpostavljeno leta 2004 in je potrdilo njuno tesno povezanost, odnose pa privzdignilo na višjo in bolj intenzivno raven;

5.  poudarja, da partnerstvo med EU in Indijo še vedno ni v celoti izkoriščeno; meni, da je potrebna močnejša politična angažiranost obeh strani, da bi razmerje postalo bolj dinamično in koristno pri izzivih, s katerimi se srečujeta na regionalni in mednarodni ravni; poziva k okrepitvi vlaganj v tesnejše vezi med EU-27 in Indijo; poudarja pomen celovite ocene delovanja strateškega partnerstva pri ustvarjanju zamisli za njegovo morebitno izboljšanje;

Okrepljeno partnerstvo v obojestransko korist EU in Indije

6.  pozdravlja, da je 30. marca 2016 v Bruslju potekalo 13. srečanje na vrhu med EU in Indijo; spodbuja EU in Indijo, naj pripravita srečanja vsako leto, kot sta se zavezali, ker bi takšna srečanja na visoki ravni pozitivno prispevala k večjemu sodelovanju, medsebojnemu razumevanju in medsebojni prepoznavnosti;

7.  pozdravlja sprejetje agende za ukrepanje EU in Indije do leta 2020, ki je časovni načrt za okrepitev strateškega partnerstva v naslednjih petih letih; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je leta 2016 znova začelo sodelovanje na številnih področjih, kot so boj proti terorizmu, migracije in mobilnost, trgovina, prenos tehnologije in kulture, podnebne spremembe, razvoj, energija in voda; poziva k učinkovitemu izvajanju agende z jasnimi ukrepi in roki;

8.  ponavlja svojo podporo vzpostavitvi celovitega in ambicioznega prostotrgovinskega sporazuma med EU in Indijo, ki bo z gospodarskega, socialnega in političnega vidika koristil obema stranema; opozarja, da je EU vodilni svetovni trgovinski blok in da ima Indija eno najvišjih stopenj rasti BDP na svetu; prav tako opozarja, da je EU najpomembnejša partnerica Indije na področju trgovine in naložb ter da so izvozno-uvozni tokovi med njima razmeroma uravnoteženi;

9.  z zadovoljstvom ugotavlja, da sta EU in Indija spet začeli razpravo o nadaljevanju pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu, ki je znan tudi kot široko zasnovan sporazum o trgovini in naložbah; poziva obe strani, naj za čimprejšnjo sklenitev prostotrgovinskega sporazuma nadaljujeta pogajanja v duhu vzajemnosti in vzajemnih koristi ter ob upoštevanju mednarodnih standardov, katerim sta se obe zavezali, vključno s tistimi, ki so določeni v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) in Mednarodne organizacije dela, ter načela družbene odgovornosti gospodarskih družb; ugotavlja, da tak sporazum, ki bi enako upošteval pomisleke obeh strani, lahko zagotovi, da ukrepi koristijo evropskim in indijskim državljanom, vključno z bojem proti revščini in s spodbujanjem spoštovanja človekovih pravic;

10.  priporoča sprejetje skladne strategije EU za odnose z Indijo, z jasno opredeljenimi prednostnimi nalogami; opozarja, kako pomembno je, da institucije EU in države članice izvajajo takšno strategijo na povezan in usklajen način; meni, da bi lahko prednostne naloge EU za Indijo določili tudi s posodobljeno strategijo za odnose med EU in Azijo;

11.  pozdravlja zavezo Evropske investicijske banke (EIB) za spodbujanje dolgoročnih naložb v Indiji v infrastrukturo, ki je bistvena za gospodarski, socialni in okoljski trajnostni razvoj; poziva EIB, naj uresniči svoje zaveze in okrepi svojo podporo trajnostnim naložbam v Indiji;

12.  poudarja pomen, ki ga ima medparlamentarni strukturirani dialoga za delovanje strateškega partnerstva; spodbuja predsednika indijskega parlamenta, naj ustanovi indijsko-evropsko prijateljsko skupino, sestavljeno iz poslancev lok sabhe in radža sabhe, ki bo sogovornica delegacije Evropskega parlamenta za odnose z Republiko Indijo;

Široko zastavljena agenda za sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike

13.  ponovno izjavlja, da se v današnjem mednarodnem okolju tako EU kot Indija soočata s perečimi varnostnimi izzivi, v zvezi s katerimi so potrebni diplomatski odziv in okrepljeno odvračanje, spoštovanje mednarodnega prava in sodelovanje med demokratičnimi državami;

14.  poudarja znatne možnosti za povečano sinergijo med EU in Indijo na področju zunanje in varnostne politike; meni, da je lahko reden in usklajen dialog podlaga za medsebojno razumevanje in s tem tudi za večje usklajevanje programov EU in Indije na področju zunanjih zadev na regionalni in mednarodni ravni, tudi za vprašanja, za katera sta v preteklosti sprejeli različne pristope;

15.  pozdravlja zavezo, sprejeto v agendi za ukrepanje EU in Indije do leta 2020, da bosta vzpostavili posvetovalne forume na področju zunanje politike in varnosti; poudarja dodano vrednost pogostejših stikov in težo, ki jo imajo izmenjave na visoki ravni na področju zunanjih zadev in varnosti;

16.  poziva EU, da z državami članicami in Indijo nadaljuje in okrepi prizadevanja za spodbujanje učinkovite večstranskosti na svetovni ravni, ki bo temeljila na pravilih; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Svet, naj podpreta reformo varnostnega sveta OZN, vključno s prošnjo Indije za stalno članstvo; spodbuja EU in Indijo, naj kar najbolj uskladita svoja stališča in pobude na ravni OZN o vprašanjih, kjer bi njuno sodelovanje lahko pomenilo razliko, pa tudi v drugih mednarodnih forumih, kot je STO;

17.  priznava dragocene in okrepljene izmenjave mnenj o vprašanjih globalnega pomena, ki potekajo v okviru azijsko-evropskega srečanja – foruma za večstransko sodelovanje, ki vključuje tako EU kot Indijo; podpira procese regionalnega povezovanja v Aziji na politični in gospodarski ravni, saj lahko pozitivno prispevajo k zmanjševanju števila konfliktov in k blaginji v regiji;

18.  poudarja znatno dodatno vrednost, ki jo ima sodelovanje med EU in Indijo pri podpori demokratičnim procesom v Aziji; poudarja tudi pomen, ki ga ima usklajevanje EU in Indije na področju njunih politik za humanitarno pomoč in razvoj glede na visoko stopnjo razvojnih dejavnosti obeh strani v Aziji, da bi pozitivno prispevali k političnemu, gospodarskemu in socialnemu napredku v teh državah, vključno za manjšine ali osebe brez državljanstva, kot so ljudstvo Rohingja; poziva, naj se v ta namen dialog okrepi;

19.  je seznanjen s skupno izjavo EU in Indije o boju proti terorizmu z dne 30. marca 2016, katere cilj je okrepiti sodelovanje na področju preprečevanja radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma ter boja proti njim; poudarja pomen nadaljnjega sodelovanja med varnostnimi organi in organi kazenskega pregona EU in Indije znotraj obstoječe ureditve v okviru agencije Europol; priporoča, naj se omogoči izmenjava primerov dobre prakse in informacij med Indijo in EU, tudi z njenimi državami članicami; spodbuja obe strani, naj družno zagovarjata sprejetje splošne konvencije o mednarodnem terorizmu v OZN ter izboljšanje učinkovitosti seznama OZN osumljenih terorizma;

20.  poudarja, kako pomembno je tesnejše sodelovanje med EU in Indijo, da bi Afganistanu: pomagali pri procesu miru in sprave, ki bi ga vodil in nadzoroval Afganistan, pri izgradnji stabilnih institucij in delujoče države ter pri vzpostavitvi političnega in gospodarskega okolja, ki bo omogočal utrditev trajnega miru in varnosti; zlasti spodbuja okrepljeno politično usklajevanje na področju varnostnih in vojaških vprašanj, razvojne pomoči ter ukrepov za obravnavanje regionalnih vprašanj; poudarja, da je proces „Srce Azije“ pomemben forum za regionalno krepitev zaupanja in politično sodelovanje;

21.  poziva k okrepljenim prizadevanjem za zbliževanje in ponovna vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov med Indijo in Pakistanom v okviru celovitega dialoga in morebitnega postopnega pristopa, ki bi se začel z razpravo o tehničnih vprašanjih in z ukrepi za krepitev zaupanja, kar bi v končni fazi vodilo k političnim srečanjem na visoki ravni; poudarja pomen dvostranske razsežnosti pri prizadevanjih za vzpostavitev trajnega miru in za sodelovanje med Indijo in Pakistanom, ki bi pozitivno prispevala k varnosti in gospodarskemu razvoju v tej regiji; poudarja tudi, da je odgovornost za mir dolžnost obeh držav, ki sta jedrski sili; poziva EU, naj spodbuja in podpre proces sprave med Indijo in Pakistanom; poudarja izjemni pomen boja proti terorizmu v vseh njegovih pojavnih oblikah, tudi proti terorizmu, ki ga sponzorirajo države;

22.  priporoča nadaljnje sodelovanje pri ciljih splošnega razoroževanja, neširjenja orožja za množično uničevanje in jedrske varnosti, h katerim sta zavezani tako EU kot Indija; v zvezi s tem poziva vse države članice, naj podprejo prošnjo Indije za pristop k sistemom nadzora izvoza, kot so skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, Režim kontrole raketne tehnologije, Wassenaarski sporazum in Avstralska skupina; pozdravlja, da je Indija ratificirala dodatni protokol Mednarodne agencije za atomsko energijo;

23.  pozdravlja odločno stališče Indije in EU o nezakonitih jedrskih programih in programih balističnih raket Demokratične ljudske republike Koreje (Severna Koreja), ki so grožnja miru v regiji in na svetu, ter spodbuja nadaljnje sodelovanje, da bi zagotovili obsežno izvajanje sankcij OZN proti Severni Koreji;

24.  je seznanjen s pomisleki Indije glede Kitajske, zlasti ob upoštevanju ostre politike slednje glede Južnokitajskega morja, obsežne vojaške modernizacije, strateškega odnosa s Pakistanom in nerešenih vprašanj glede meje; meni, da lahko k odpravi teh razlik in k vzpostavitvi zaupanja prispeva le pristen dialog na podlagi načel mednarodnega prava;

25.  z zadovoljstvom ugotavlja, da sta na 13. srečanju na vrhu med EU in Indijo obe strani izrazili podporo celovitemu izvajanju sporazuma iz Minska s strani vseh, ki so vpleteni v konflikt v vzhodni Ukrajini; opozarja, da je EU odločno obsodila napadalna ruska dejanja in da vodi politiko nepriznavanja nezakonito priključenega Krima in Sevastopola; upa, da lahko EU in Indija prek dialoga še dodatno uskladita svoja stališča;

26.  spodbuja EU in Indijo, naj na svojih srečanjih na vrhu in rednih posvetovanjih o zunanjih zadevah in varnosti še naprej izmenjujeta mnenja o razmerah na Bližnjem vzhodu in možnih področjih sodelovanja, ki bi lahko pripomogla k stabilizaciji regije, med drugim z ukrepi, sprejetimi na mednarodni ravni; opozarja zlasti na pomen sodelovanja za trajno politično rešitev v Siriji znotraj obstoječega okvira, dogovorjenega v OZN v skladu z ženevskim sporočilom z dne 30. junija 2012, in za podporo pri obnovi in spravi po dogovoru, ko se bo začela verodostojna politična tranzicija, ki jo bo vodila in nadzorovala Sirija;

27.  poudarja, da bi lahko EU in Indija okrepili sodelovanje in izmenjavo dobre prakse glede afriških držav, da bi zagotovili, da se njuna razvojna prizadevanja dopolnjujejo;

28.  poudarja pomembne vzajemne koristi, ki bi jih lahko imeli EU in Indija od krepitve sodelovanja na področjih, kot so pomorska varnost, kibernetska varnost in varstvo podatkov pa tudi migracije in mobilnost;

29.  poudarja, da imata EU in Indija pomembne skupne interese in opozarja, da bi morali povečati sodelovanje na področju pomorske varnosti, zlasti glede boja proti piratstvu, ampak tudi za ohranjanje miru in stabilnosti ter zagotavljanje morske komunikacijske linije v Južnokitajskem morju in Indijskem oceanu; zato priporoča, da se na področju pomorske varnosti oblikujejo skupni standardni operativni postopki in skupno razumevanje Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu, ki upošteva pravico do plovbe, razrešuje odprta vprašanja in opredeljuje najbolj ustrezne skupne ukrepe za sodelovanje v okviru sporazuma;

30.  pozdravlja sprejetje skupne izjave o partnerstvu za čisto energijo in podnebje med EU in Indijo na 13. srečanju na vrhu med EU in Indijo marca 2016; poudarja pozitiven vpliv Indije in EU na pogajanjih za pariški podnebni sporazum in vodilno vlogo obeh partneric v svetu; poziva obe partnerici, naj okrepita prizadevanja, da bodo vse podpisnice izvajale sporazum; v zvezi s tem poziva k okrepitvi sodelovanja med EU in Indijo na področju energije, zlasti na področju energije iz obnovljivih virov;

31.  z zanimanjem ugotavlja, da je bila na 13. srečanju na vrhu med EU in Indijo marca 2016 sprejeta skupna izjava o partnerstvu za vodo med EU in Indijo; zato poziva Unijo, naj okrepi svoje sodelovanje z Indijo in poveča svojo podporo za indijske projekte trajnostnega upravljanja voda, kot je „Clean Ganga“;

32.  pozitivno ocenjuje skupno izjavo o skupni agendi o migracijah in mobilnosti, katere cilj je oblikovati okvir za sodelovanje pri spodbujanju zakonitih migracij, preprečevanju nedovoljenih migracij in trgovine z ljudmi ter povečanju razvojnega učinka mobilnosti;

33.  meni, da bi morale biti izmenjave med ljudmi ena od glavnih razsežnosti strateškega partnerstva med EU in Indijo; posebej poudarja, da je treba okrepiti izmenjave na področju izobraževanja, kulture in znanstvenih raziskav, tudi na področju IT, in zato pozdravlja, da se je povečalo število izmenjav študentov v okviru programa Erasmus+, ki bi ga bilo treba dodatno razširiti; prav tako z zadovoljstvom opaža možnosti za sodelovanje in razvoj znanj in spretnosti v okviru pobude „Make in India“, kot je zapisano v agendi za ukrepanje do leta 2020, ter poudarja njihov pomen za krepitev trgovinskih in družbenih odnosov; poziva k enakopravni vključitvi študentk, znanstvenic, raziskovalk in strokovnjakinj v te programe;

Okrepljena izmenjava informacij o razsežnosti človekovih pravic partnerstva

34.  pozdravlja znova potrjeno zavezanost večji izmenjavi izkušenj v zvezi z razsežnostjo človekovih pravic strateškega partnerstva med EU in Indijo, saj bi lahko državljani obeh strani imeli koristi od okrepljenega sodelovanja glede številnih vprašanj s področja človekovih pravic; zlasti poudarja, da je treba okrepiti izmenjavo in usklajevanje med obema partnericama v okviru OZN, vključno z izvajanjem priporočil iz splošnega rednega pregleda o človekovih pravicah; poudarja tudi pomen dialogov o človekovih pravicah; ugotavlja, da od leta 2013 ni bilo izmenjav, in odločno poziva, naj se dialog čim prej začne;

35.  opominja na svoje dolgoletno nasprotovanje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah; znova poziva k takojšnjemu moratoriju za usmrtitve v Indiji;

36.  poudarja, da sta svoboda izražanja in svoboda združevanja sestavni del vitalne demokratične družbe; razume, da je treba sprejemati ukrepe za večjo preglednost dejavnosti, ki jih financirajo tuji akterji in ki lahko ogrozijo mir in stabilnost ali notranjo varnost, ter uvesti omejitve na tem področju; vendar je zaskrbljen zaradi vpliva veljavne indijske zakonodaje o tuji udeležbi pri financiranju nevladnih organizacij (zakon o urejanju tujih prispevkov) na svobodo izražanja in združevanja;

37.  ugotavlja, da so indijski organi vložili veliko truda v boj proti vsem oblikam diskriminacije, vključno s kastnim razlikovanjem; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kastno razlikovanje še naprej vir zlorab in zato indijske oblasti spodbuja, naj si bolj prizadevajo za odpravo teh kršitev človekovih pravic; prav tako spodbuja Indijo, naj zagotovi celovito zaščito manjšin, zlasti verskih in etničnih, ter poudarja pomen spodbujanja strpnosti do različnosti pri preprečevanju nasilja med skupnostmi; pozdravlja, da je indijsko vrhovno sodišče odredilo ponovno preiskavo sojenj v primeru nasilja proti kristjanom leta 2008 in ustrezno izplačilo odškodnine žrtvam;

38.  poziva Indijo, naj ratificira Konvencijo proti mučenju in njen izbirni protokol ter Konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

39.  meni, da bi bilo treba v okviru ponovne zavez EU in Indije krepitvi sodelovanja na področju človekovih pravic, na dnevni red dialoga o človekovih pravicah med obema partnericama vključiti tudi pravice žensk; pozdravlja zaveze indijske vlade izboljšanju pravic žensk in vključitvi načela enakosti spolov pri načrtovanju politike, ter spodbuja indijske organe, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za obravnavo in odpravo nasilja na podlogi spola ter za spodbujanje enakosti spolov; poleg tega pozdravlja, da EU financira projekte v Indiji za boj proti nasilju nad ženskami in otroki, ter priporoča, da se to financiranje ohrani; poziva k izboljšanju pravic oseb LGBTIQ in razveljavitvi 377. poglavja indijskega kazenskega zakonika;

o
o   o

40.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Indije.

(1) UL L 77, 15.3.2014, str. 77.
(2) UL C 174 E, 14.7.2005, str. 179.
(3) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 589.
(4) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 69.
(5) UL C 239 E, 20.8.2013, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0120.
(7) UL C 261 E, 10.9.2013, str. 34.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0424.


Uporaba Solidarnostnega sklada EU za pomoč Italiji
PDF 320kWORD 51k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Italiji (COM(2017)0540 – C8-0199/2017 – 2017/2101(BUD))
P8_TA(2017)0335A8-0280/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0540 – C8-0199/2017),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0280/2017),

1.  ugotavlja, da ta sklep zadeva največjo posamezno uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije doslej;

2.  ugotavlja, da zgornja meja iz člena 4a Uredbe (ES) št. 2012/2002, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(4) pogosto ne omogoča zadostnih ukrepov humanitarne pomoči za nesreče, opredeljene kot „večje naravne nesreče“; poudarja, da je treba razmisliti o povečanju zgornje meje za te posebne prve finančne prispevke, da bi se učinkovito in hitro odzvali na škodo, ki jo povzročajo tovrstne nesreče;

3.  pozdravlja sklep kot znak solidarnosti Unije z državljani in območji Unije, ki so jih prizadele naravne nesreče;

4.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Italiji

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/1599.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Uredba (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 189, 27.6.2014, str. 143).


Predlog spremembe proračuna št. 4/2017, priložen predlogu za uporabo Solidarnostnega sklada EU za pomoč Italiji
PDF 248kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 4/2017 za proračunsko leto 2017, ki spremlja predlog za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Italiji (11813/2017 – C8-0304/2017 – 2017/2109(BUD))
P8_TA(2017)0336A8-0281/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki je bil dokončno sprejet 1. decembra 2016(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 4/2017, ki ga je Komisija sprejela 26. junija 2017 (COM(2017)0541),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 4/2017, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2017 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (11813/2017 – C8-0304/2017),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0281/2017),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 4/2017 nanaša na uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 1 196 797 579 EUR za pomoč Italiji po nizu potresov, ki so med avgustom 2016 in januarjem 2017 prizadeli dežele Abruci, Lacij, Marke in Umbrija,

B.  ker je bil znesek 30 000 000 EUR za to zadevo, povezano s Solidarnostnim skladom Evropske unije, že izplačan s predplačilom iz proračuna Unije za leto 2016,

C.  ker je to doslej največja uporaba sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije,

D.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 4/2017 to proračunsko prilagoditev formalno vključiti v proračun Unije za leto 2017,

E.  ker Komisija posledično predlaga, da se proračun Unije za leto 2017 spremeni, sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila v proračunskem členu 13 06 01 „Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo“ pa povečajo za 1 166 797 579 EUR,

F.  ker kljub temu da je skupni znesek, ki je na voljo za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v tem obdobju leta za 293 971 080 EUR nižji od predlaganega zneska, Komisija predlaga, da se ta razlika v skladu s členom 10(2) uredbe o večletnem finančnem okviru pokrije z letnim zneskom, ki je na voljo v letu 2018; ker ta možnost doslej še ni bila uporabljena,

G.  ker je Solidarnostni sklad Evropske unije v skladu z opredelitvijo v uredbi o večletnem finančnem okviru poseben instrument, ustrezna sredstva za prevzem obveznosti in plačila pa bi bilo treba vključiti v proračun brez upoštevanja ustreznih zgornjih meja večletnega finančnega okvira,

H.  ker Komisija predlaga, da se potrebna sredstva za plačila v celoti prerazporedijo znotraj proračuna Unije za leto 2017 in da se negativno rezervo, aktivirano s spremembo proračuna št. 1/2017 (70 402 434 EUR), pokrije iz proračunskih vrstic za programe strukturnih skladov za obdobje 2007–2013,

1.  poudarja, da je prek Solidarnostnega sklada Evropske unije nujno treba sprostiti finančno pomoč za regije, ki so jih prizadele naravne nesreče; ugotavlja, da je izjemno pomembno vzpostaviti sinergije med vsemi razpoložljivimi instrumenti Unije, s čimer bi zagotovili učinkovito uporabo virov za dejavnosti obnove in vse druge potrebne ukrepe;

2.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 4/2017, kot ga je predložila Komisija;

3.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 4/2017;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 4/2017 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 28.2.2017.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2017/002 FI/Microsoft 2
PDF 340kWORD 52k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga s Finske – EGF/2017/002 FI Microsoft 2) (COM(2017)0322 – C8-0193/2017 – 2017/2098(BUD))
P8_TA(2017)0337A8-0278/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0322 – C8-0193/2017),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljevanju: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljevanju: medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0278/2017),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način;

C.  ker je Finska predložila vlogo EGF/2017/002 FI/Microsoft 2 za finančni prispevek iz ESPG v skladu z merili za pomoč iz točke (a) člena 4(1) uredbe o ESPG, potem ko je bilo odpuščenih 1248 delavcev v podjetju Microsoft Mobile Oy ter pri 11 dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi na Finskem, ki delujejo v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 62 NACE Revizija 2 (Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti);

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz točke (a) člena 4(1) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Finska na podlagi navedene uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 3 520 080 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 5 559 300 EUR;

2.  ugotavlja, da je Finska vlogo predložila 1. februarja 2017, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Finska, oceno te vloge dokončala 21. junija 2017;

3.  želi spomniti, da je podjetje Microsoft prevzelo dejavnosti mobilne telefonije podjetja Nokia in da je bilo podjetje Microsoft Mobile Oy ustanovljeno leta 2014; ugotavlja, da je bilo približno 4700 zaposlenih v podjetju Nokia premeščenih v podjetje Microsoft Mobile Oy na Finskem;

4.  ugotavlja, da je glavni razlog za odpuščanje presežnih delavcev v podjetju Microsoft Mobile Oy svetovna konkurenca v sektorju mobilne telefonije in posledično izguba tržnega deleža podjetja Microsoft Mobile Oy z njegovim operacijskim sistemom Windows; je seznanjen, da je do zmanjšanja deleža prišlo kljub dejstvu, da je podjetje Microsoft Mobile Oy proizvedlo nove mobilne naprave ter vlagalo v dizajn, sestavne dele in trženje;

5.  z obžalovanjem priznava izzive, s katerimi se soočajo proizvajalci mobilnih telefonov v EU; meni, da je treba ponuditi ustrezno podporo, da se bodo lahko prizadeti delavci prekvalificirali ter tako lažje našli zaposlitev v povezanih oziroma rastočih industrijskih sektorjih;

6.  sklepa, da je odpuščanje presežnih delavcev povezano s selitvijo proizvodnje mobilnih naprav v države z nižjimi plačami; je seznanjen, da so bili zmagovalci tekmovanja med proizvajalci pametnih telefonov proizvajalci s sedežem v ZDA in Aziji, ki uporabljajo operacijska sistema Android in iOS;

7.  priznava, da imajo prizadete regije Helsinki-Uusimaa, Länsi-Suomi in Etelä-Suomi že izkušnje z obsežnim odpuščanjem delavcev v podjetjih v sektorjih elektronike in programske opreme in da imata regiji Länsi-Suomi in Etelä-Suomi visoko regionalno stopnjo brezposelnosti (14,6 % oziroma 17,5 % delovne sile); je seznanjen, da naj bi v ukrepih sodelovalo 1000 od 1248 odpuščenih presežnih delavcev, upravičenih do prispevka iz ESPG;

8.  ugotavlja, da je 92,5 % upravičencev starih od 30 do 54 let in da so številni odpuščeni presežni delavci visoko izobraženi; ugotavlja, da se je stopnja brezposelnosti visoko izobraženih oseb v vseh treh regijah znatno povečala; je zaskrbljen zaradi že tako slabih razmer na področju zaposlovanja visoko usposobljenih in izobraženih oseb, ki bi morale sicer biti dobre;

9.  je seznanjen, da Finska načrtuje šest vrst ukrepov: (i) mentorstvo in drugi pripravljalni ukrepi, (ii) zaposlitvene in poslovne storitve, (iii) usposabljanje, (iv) nepovratna sredstva za zagon podjetja, (v) subvencioniranje plač ter (vi) nadomestila za potne stroške in stroške nastanitve; ugotavlja, da so ti ukrepi aktivni ukrepi na trgu dela; ugotavlja, da je za nadzor in poročanje dodeljenih dovolj sredstev;

10.  ugotavlja, da bo za ukrepe dohodkovne podpore namenjenih 26,74 % celotnega svežnja prilagojenih storitev, kar je nižje od praga 35 %, določenega v uredbi o ESPG, in da so ti ukrepi odvisni od dejavnega sodelovanja ciljnih upravičencev pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju;

11.  poudarja pomen aktivnih ukrepov na trgu dela, ki jih podpira ESPG; ugotavlja, da so se v prejšnjih primerih pomoči iz ESPG osebne storitve za odpuščene presežne delavce izkazale za zelo koristne;

12.  pozdravlja uporabo mreže EURES za posredovanje tujih razpisov za delovna mesta finskim iskalcem zaposlitve; pozdravlja dejstvo, da finski organi spodbujajo odpuščene delavce, naj v celoti izkoristijo pravico do prostega gibanja;

13.  se zaveda, da bodo ukrepi usposabljanja, ki se financirajo iz ESPG, dopolnjevali ukrepe, ki se financirajo prek sklada, ki ga je ustanovilo podjetje, da bi pomagalo nekdanjim zaposlenim pri zagonu malih podjetij v sektorju informacijskih tehnologij in drugih sektorjih; pozdravlja to pobudo;

14.  pozdravlja dejstvo, da so začeli finski organi prilagojene storitve za upravičence do pomoči izvajati 12. julija 2016, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj;

15.  pozdravlja, da so bila opravljena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, tudi s predstavniki središč za gospodarski razvoj (središča ELY), uradi za zaposlovanje in gospodarski razvoj (TE) zadevnih regij, podjetjem Microsoft, združenji finskih tehnoloških podjetij, sindikatom Pro, sindikatom poklicnih inženirjev na Finskem in finsko agencijo za financiranje inovacij;

16.  želi spomniti, da bi bilo treba pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev, ki jih podpira ESPG, predvideti razvoj na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

17.  se zaveda, da je ta vloga nadaljevanje številnih prejšnjih vlog Finske o zatonu Nokie (EGF/2007/003 FI/Perlos, EGF/2012/006 FI/Nokia Salo, EGF/2013/001 FI/Nokia, EGF/2015/001 FI/Broadcom, EGF/2015/005 FI/Computer Programming, EGF/2016/001 FI/Microsoft in EGF/2016/008 FI/Nokia Network Systems);

18.  ugotavlja, da trenutno pomoč iz ESPG (EGF/2016/001 FI/Microsoft) prejemajo delavci, ki so že prej postali presežni v podjetju Microsoft; poudarja, da so ciljni prejemniki tega predloga ločeni od prejemnikov omenjenega primera;

19.  ugotavlja, da so finski organi zagotovili, da se za predlagane ukrepe ne bo črpala finančna podpora iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije, da se bo preprečilo dvojno financiranje in da bo doseženo dopolnjevanje z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov;

20.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

21.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev; ugotavlja, da je Finska potrdila, da prispevek iz ESPG teh ukrepov ne bo nadomestil;

22.  poziva Komisijo, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva iz ESPG;

23.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Finska – EGF/2017/002 FI Microsoft 2)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/1600.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS): ohranjanje obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 ***I
PDF 507kWORD 70k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. septembra 2017, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 (COM(2017)0054 – C8-0028/2017 – 2017/0017(COD))(1)
P8_TA(2017)0338A8-0258/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Varstvo okolja je eden od najpomembnejših izzivov, s katerim se sooča Unija.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)   Zavezujoč cilj vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov EU v celotnem gospodarstvu glede na ravni iz leta 1990 do leta 2030 je Evropski svet določil na svojem zasedanju 23. in 24. oktobra 2014. Svet je na seji 6. marca 2015 uradno odobril ta prispevek Unije in njenih držav članic kot njihov načrtovani, nacionalno določeni prispevek na podlagi Pariškega sporazuma. Evropski svet je v sklepih iz oktobra 2014 napovedal, da bi moral biti cilj dosežen skupno na ravni Unije na čim bolj stroškovno učinkovit način, in sicer z zmanjšanjem emisij v sektorjih, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami (ETS), za 43 % oziroma v tistih, ki v sistem ETS niso vključeni, za 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij.
(3)   Zavezujoč cilj vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov EU v celotnem gospodarstvu glede na ravni iz leta 1990 do leta 2030 je Evropski svet določil na svojem zasedanju 23. in 24. oktobra 2014. Svet je na seji 6. marca 2015 uradno odobril ta prispevek Unije in njenih držav članic kot njihov načrtovani, nacionalno določeni prispevek na podlagi Pariškega sporazuma. Evropski svet je v sklepih iz oktobra 2014 napovedal, da bi moral biti cilj dosežen skupno na ravni Unije na čim bolj stroškovno učinkovit način, in sicer z zmanjšanjem emisij v sektorjih, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami (ETS), za 43 % oziroma v tistih, ki v sistem ETS niso vključeni, za 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij, Komisija pa bi morala v ta namen zagotoviti med drugim platformo za izmenjavo dobrih praks in preteklih izkušenj v sektorju mobilnosti z nizkimi emisijami med državami članicami.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Dobro delujoč, prenovljen EU ETS z okrepljenim instrumentom za stabilizacijo trga bo glavni evropski instrument za doseganje cilja zmanjšanja za 40 %, z linearnim faktorjem in brezplačno dodelitvijo po letu 2020. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodajnem aktu, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost, karseda zmanjša selitev virov CO2 ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost. Te določbe bi morale biti skladne s podnebnimi cilji Unije in njenimi zavezami iz Pariškega sporazuma ter skladne s spodbujevalnim dialogom iz leta 2018, s prvim svetovnim pregledom stanja v letu 2023 ter z drugimi globalnimi pregledi vsakih pet let potem, namenjenimi zbiranju informacij za določanje zaporednih nacionalno določenih prispevkov.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Unija in njene države članice si od leta 1997 prizadevajo za pospešitev mednarodnega sporazuma, da bi se zmanjšali učinki toplogrednih plinov iz letalstva, in imajo od leta 2008 vzpostavljeno zakonodajo za zmanjšanje vplivov letalskih dejavnosti na podnebne spremembe prek sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki se izvaja od leta 2005. Da bi pospešila napredek v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), je Unija dvakrat sprejela časovno omejena odstopanja od EU ETS, da bi bile obveznosti glede skladnosti omejene na emisije iz letov med letališči znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), pri čemer bi se zagotovila enaka obravnava operatorjev zrakoplovov na istih progah ne glede na njihov sedež. V zadnjem odstopanju od EU ETS, Uredbi (EU) št. 421/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, so bile obveznosti glede skladnosti v obdobju med letoma 2013 in 2016 omejene na lete znotraj EGP in predvidene so bile morebitne spremembe področja uporabe sistema glede dejavnosti na letališča zunaj EGP in z njih od 1. januarja 2017 dalje po pregledu, določenem v navedeni uredbi.
(4)  Unija in njene države članice si od leta 1997 prizadevajo za pospešitev mednarodnega sporazuma, da bi se zmanjšali učinki toplogrednih plinov iz letalstva, in imajo od leta 2008 vzpostavljeno zakonodajo za zmanjšanje vplivov letalskih dejavnosti na podnebne spremembe prek sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki se izvaja od leta 2005. Sodišče je v svoji sodbi z dne 21. decembra 20111a odločilo, da vključitev letov zunaj EGP v EU ETS ne krši mednarodnega prava. Poleg tega so se v letih 2004 in 2008 države članice ponovno zavezale k izvajanju koncepta enotno evropsko nebo, ki upošteva porast letalskega prometa v prihajajočih letih. Da bi dosegli napredek na področju upravljanja letalskega prometa, je treba pospešiti izvajanje sistema SESAR ter spodbujati inovativne tehnologije v okviru pobude Čisto nebo. Uvedba globalnega tržnega ukrepa s strani Mednarodne organizacije civilnega letalstva bi morala prispevati k dodatnemu napredku za zmanjšanje emisij v letalskem prometu. Da bi pospešila napredek v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), je Unija dvakrat sprejela časovno omejena odstopanja od EU ETS, da bi bile obveznosti glede skladnosti omejene na emisije iz letov med letališči znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), pri čemer bi se zagotovila enaka obravnava operatorjev zrakoplovov na istih progah ne glede na njihov sedež. V zadnjem odstopanju od EU ETS, Uredbi (EU) št. 421/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, so bile obveznosti glede skladnosti v obdobju med letoma 2013 in 2016 omejene na lete znotraj EGP in predvidene so bile morebitne spremembe področja uporabe sistema glede dejavnosti na letališča zunaj EGP in z njih od 1. januarja 2017 dalje po pregledu, določenem v navedeni uredbi.
________________
1a Sodba Sodišča z dne 21. decembra 2011 v zadevi Air Transport Association of America in drugi proti Secretary of State for Energy and Climate Change, C-366/10, ECLI:EU:C:2011:864.

Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Ob upoštevanju resolucije, ki je bila sprejeta na 39. skupščini ICAO oktobra 2016 glede izvajanja globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 za izravnavo emisij iz mednarodnega letalstva nad ravnmi iz leta 2020, se zdi primerno, da se obstoječe odstopanje nadaljuje, dokler ne bo dosežen nadaljnji napredek v zvezi z načrtovanjem elementov in izvajanjem globalnega tržnega ukrepa. V zvezi s tem ICAO načrtuje, da bo leta 2018 sprejela standarde in priporočene prakse, da bi se dopolnila navedena resolucija in izvedel globalni sistem. Vendar bo njegovo konkretno uveljavljanje zahtevalo ukrepanje pogodbenic ICAO na nacionalni ravni. Poleg tega mora ICAO razviti ureditev upravljanja, vključno z registrskim sistemom. Glede na to bi bilo treba obstoječe odstopanje od obveznosti EU ETS za lete v tretje države in iz njih ob upoštevanju pregleda izvajanja sistema ICAO podaljšati, da bi se spodbudila prizadevanja v ICAO in omogočil začetek delovanja sistema ICAO. Zaradi podaljšanja odstopanja bi morala biti količina pravic, ki se prodajo na dražbi in izdajo brezplačno, vključno s pravicami iz posebne rezerve, enaka ustrezni količini iz leta 2016 in sorazmerna z zmanjšano obveznostjo predaje.
(5)  Ob upoštevanju resolucije, ki je bila sprejeta na 39. skupščini ICAO oktobra 2016 glede izvajanja globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 za izravnavo emisij iz mednarodnega letalstva nad ravnmi iz leta 2020, naj bi bili standardi in priporočene prakse ICAO za dopolnitev omenjene resolucije in izvajanje globalnega sistema po načrtih sprejeti v letu 2018. Vendar bo njegovo konkretno uveljavljanje zahtevalo ukrepanje pogodbenic ICAO na nacionalni ravni. Poleg tega mora ICAO razviti ureditev upravljanja, vključno z registrskim sistemom. Glede na to bi bilo treba obstoječe odstopanje od obveznosti EU ETS za lete v tretje države in iz njih podaljšati do leta 2021, da bi se spodbudila prizadevanja v ICAO in omogočil začetek delovanja sistema ICAO. Zaradi podaljšanja odstopanja bi morala biti količina pravic, ki se prodajo na dražbi in izdajo brezplačno, vključno s pravicami iz posebne rezerve, enaka ustrezni količini iz leta 2016 in sorazmerna z zmanjšano obveznostjo predaje.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  50 % pravic bi bilo treba prodati na dražbi od 1. januarja 2021, za celotno število dodeljenih pravic pa bi se moral uporabiti linearni faktor zmanjšanja, kot je določeno v členu 9 Direktive 2003/87/ES.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Prihodke iz prodaje pravic na dražbi ali njihovo enakovredno finančno vrednost bi bilo treba uporabiti za obvladovanje podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja s ciljem ublažitve in prilagajanja, tudi na področjih letalstva, letalskega prometa in trajnostnih alternativnih letalskih goriv, za zmanjšanje emisij s prometom z nizkimi emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem sistema EU za trgovanje z emisijami. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti državam članicam, ki uporabljajo te prihodke za sofinanciranje raziskovalnih in inovacijskih programov ali pobud v okviru devetega okvirnega programa za raziskave. Preglednost uporabe prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic v skladu z Direktivo 2003/87/ES, je temeljna za podporo zavez Unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 c (novo)
(5c)  Izravnava emisij na podlagi globalnega tržnega ukrepa obsega en element v svežnju ukrepov ICAO za doseganje ambicioznega cilja ogljično nevtralne rasti od leta 2020 in bi jo bilo treba dopolniti z napredkom na področju ogrodij zrakoplovov in pogonskih tehnologij. Nadaljnje financiranje strategij in programov za raziskave, kot so skupna tehnološka pobuda „Čisto nebo“, SESAR in Obzorje 2020, bo bistveno za tehnološke inovacije in operativne izboljšave, da bi presegli ogljično nevtralno rast od leta 2020 ter dosegli absolutno zmanjšanje emisij po vsem sektorju. Poleg tega je pomembno, da države članice hitro sprejmejo in v celoti izvajajo zakonodajo Unije, kot je enotno evropsko nebo, katere cilj je preprečiti razdrobljenost evropskega zračnega prostora in posledično povečanje letalskih emisij CO2.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Glede na to, da je treba ključne vidike globalnega tržnega ukrepa še razviti ter da je njegovo izvajanje odvisno od nacionalne zakonodaje držav in regij, se zdi primerno, da se pregled opravi, ko bo jasno, kakšna bosta narava in obseg teh pravnih instrumentov, pred začetkom globalnega tržnega ukrepa ICAO, ter da se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. V navedenem poročilu bi bilo treba obravnavati vse standarde ali druge instrumente, ki jih je sprejela ICAO, ukrepe, ki so jih tretje države sprejele za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami po letu 2021, in drug ustrezen razvoj dogodkov na mednarodni ravni (npr. predpise na podlagi UNFCCC in Pariškega sporazuma o trgih ogljika in računovodenju). V navedenem poročilu bi bilo treba proučiti, kako bi se te instrumente preneslo v pravo Unije v okviru revizije EU ETS. Poleg tega bi bilo treba ustrezno obravnavati predpise, ki veljajo za lete znotraj EGP. Navedenemu poročilu bi moral biti po potrebi priložen predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, skladen z zagotovitvijo prispevka letalskega sektorja k zavezi Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v celotnem gospodarstvu.
(6)  Glede na to, da je treba ključne vidike globalnega tržnega ukrepa še razviti ter da je njegovo izvajanje odvisno od nacionalne zakonodaje sodelujočih držav in regij, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o napredku pri pogajanjih ICAO, zlasti o pomembnih instrumentih, ki jih je sprejela ICAO, ukrepih, ki so jih tretje države sprejele za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami za obdobje 2021–2035, prizadevanjih za uvedbo ambicioznih in zavezujočih ukrepov za uresničitev dolgoročnega cilja letalskega sektorja, da bi do leta 2050 prepolovili emisije CO2 iz letalskega prometa glede na ravni iz leta 2005, in drugem ustreznem razvoju dogodkov na mednarodni ravni (npr. predpise na podlagi UNFCCC in Pariškega sporazuma o trgih ogljika in računovodenju). Ko bosta znana značaj in vsebina instrumentov ICAO ter pred začetkom globalnega tržnega ukrepa ICAO bi morala Komisija predstaviti poročilo, v katerem bi morala proučiti, kako bi te instrumente izvajali in jih uskladili s pravom Unije v okviru revizije EU ETS. V poročilu bi bilo tudi treba ustrezno obravnavati predpise, ki veljajo za lete znotraj EGP. Navedenemu poročilu bi moral biti po potrebi priložen predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, skladen z zagotovitvijo prispevka letalskega sektorja k zavezi Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v celotnem gospodarstvu.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Da bi zagotovili spoštovanje sedanjih in bodočih domačih standardov Unije glede podnebja in brez poseganja v pregled iz člena 28b Direktive 2003/87/ES bi bilo treba sistem CORSIA izvajati v pravu Unije in ga uskladiti s pravom Unije prek EU ETS.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Na ravni Unije je bilo sprejetih več zakonodajnih aktov, katerih namen je preprečiti razdrobljenost evropskega zračnega prostora, da bi okrepili pretok zračnega prometa in nadzor nad uporabo zračnega prostora ter tako zmanjšali emisije. Znotraj Unije bi bilo treba sistem CORSIA obravnavati kot del svežnja ukrepov organizacije ICAO, kar vključuje tudi popolno izvajanje zakonodaje o enotnem evropskem nebu v državah članicah, SESAR, uporabo GNSS za satelitsko navigacijo ter skupne tehnološke pobude, kot sta Čisto nebo I in Čisto nebo II. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o ukrepih za izvajanje globalnega tržnega ukrepa, ki jih države članice sprejmejo, da bi zmanjšale emisije toplogrednih plinov iz letalstva, med drugim o informacijah glede porabe prihodkov, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 525/2013.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)  Čeprav mora svet ICAO še sprejeti tehnična pravila za globalni tržni ukrep ICAO, je pomembno, da regulativni organi in operaterji zrakoplovov karseda hitro dobijo informacije o zahtevah glede merjenja, poročanja in preverjanja ter o enotah emisij, upravičenih v okviru sistema ICAO, da bi olajšali priprave na izvajanje sistema ICAO in spremljanje emisij CO2 od 1. januarja 2019. Takšne zahteve glede merjenja, poročanja in preverjanja bi morale biti dovolj stroge, da bodo skladne z zahtevami za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih v okviru Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012, in bi morale zagotoviti, da se predložena poročila o emisijah preverijo v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 600/2012.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 d (novo)
(6d)  Treba je priznati zaupnost tehničnega dela v ICAO, vendar je tudi pomembno, da države članice ICAO, operaterji zrakoplovov in civilna družba še naprej sodelujejo pri delu ICAO za izvajanje globalnega tržnega ukrepa ter da ICAO sodeluje z vsemi deležniki in jih pravočasno obvešča o napredku in odločitvah. Da bi to dosegli, bo morda potrebna revizija protokolov o nerazkritju za člane in opazovalce odbora ICAO za varstvo okolja v letalstvu.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Da se sprejmejo nezakonodajni akti, ki se splošno uporabljajo, za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo, da se sprejmejo ukrepi za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij, ki veljajo za operatorje zrakoplovov, z namenom priprave globalnega tržnega ukrepa v ICAO. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(7)  Da se sprejmejo nezakonodajni akti, ki se splošno uporabljajo, za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta, bi bilo treba pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo, da se sprejmejo ukrepi za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij, ki veljajo za operatorje zrakoplovov, z namenom priprave globalnega tržnega ukrepa v ICAO. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, zlasti s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov, da bi postopek odločanja naredili preglednejši in učinkovitejši.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Medtem ko je dolgoročni cilj vzpostaviti enotni skupni program za zmanjševanje emisij, da bi zmanjšali emisije iz letalstva do druge faze sistema ICAO leta 2024, pa bi bilo treba v primeru, da se globalni tržni ukrep ICAO izkaže za neuspešnega pri doseganju podnebnih ciljev Unije in zavez iz Pariškega sporazuma, preučiti tudi druge možnosti za zmanjšanje emisij ogljika.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Letalstvo vpliva na podnebje tudi z izpusti dušikovih oksidov, vodnih hlapov ter sulfatnih in sajastih delcev na velikih višinah. Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) je ocenil, da je skupni vpliv letalstva na podnebje trenutno približno dva- do štirikrat večji kot učinek emisij ogljikovega dioksida v preteklosti. Dokler ne bo dosežen znanstveni napredek, bi bilo treba vse vplive letalstva obravnavati v največji možni meri. Spodbujati bi bilo treba raziskave o nastajanju kondenzacijskih sledi, njihovi spremembi v ciruse, o manjših neposrednih učinkih žveplovih aerosolov, saj, kondenzacijskih sledi iz vodnih hlapov in cirusov ter o učinkovitih ukrepih za ublažitev, vključno z operativnimi in tehničnimi ukrepi.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Nesporno je, da podnebju škodljive emisije iz letalstva presegajo same učinke CO2. Komisija se je že v Direktivi 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a zavezala, da bo v letu 2008 predložila ustrezen predlog o dušikovih oksidih. Kljub tehničnim in političnim težavam na tem področju bi morala pospešiti delo v zvezi s tem.
__________________
1a Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 8, 13.1.2009, str. 3).
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3 c – odstavek 3 a (novo)
(-1)  V člen 3c se doda naslednji odstavek:
„3a. Skupna količina pravic, ki se dodelijo operaterjem zrakoplovov v letu 2021, je za 10 % nižja od pravic, dodeljenih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2016, in se zatem znižuje z isto letno stopnjo kot splošna zgornja meja za EU ETS iz drugega pododstavka člena 9, da bi se zgornja meja v letalskem sektorju do leta 2030 bolj uskladila z drugimi sektorji v EU ETS.
Za letalske dejavnosti na letališča v državah zunaj EGP in z njih, se količina pravic, ki se dodelijo od leta 2021 dalje, lahko prilagodi glede na prihodnji globalni tržni ukrep ICAO, ki se bo izvajal od leta 2021 za izravnavo emisij iz mednarodnega letalstva nad ravnmi iz leta 2020.“
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3 d – odstavek 2
(-1a)  V členu 3d se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Od 1. januarja 2013 se 15 % pravic ponudi na dražbi. Ta odstotek se lahko poveča v okviru splošnega pregleda te direktive.
„2. Od 1. januarja 2021 se 50 % pravic ponudi na dražbi. Ta odstotek se lahko poveča v okviru splošnega pregleda te direktive.“
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 b (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3 d – odstavek 3 – pododstavek 1
(-1b)  V členu 3d(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Sprejme se uredba s podrobnimi določbami, ki državam članicam omogočajo dražbo pravic, ki jih ni treba izdati brezplačno, v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena ali členom 3f(8). Število pravic, ki jih bo v vsakem obdobju na dražbi ponudila vsaka država članica, je sorazmerno z njenim deležem vseh pripisanih emisij iz letalstva vseh držav članic v referenčnem letu in ki so bile sporočene v skladu s členom 14(3) in preverjene v skladu s členom 15. Referenčno leto za obdobje iz člena 3c(1) je leto 2010, za vsako nadaljnje obdobje iz člena 3c pa koledarsko leto, ki se konča 24 mesecev pred začetkom obdobja, na katerega se dražba nanaša.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom [23], da dopolni to direktivo z določitvijo podrobnih ureditev, ki državam članicam omogočajo dražbo pravic, ki jih ni treba izdati brezplačno, v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena ali členom 3f(8). Število pravic, ki jih bo v vsakem obdobju na dražbi ponudila vsaka država članica, je sorazmerno z njenim deležem vseh pripisanih emisij iz letalstva vseh držav članic v referenčnem letu in ki so bile sporočene v skladu s členom 14(3) in preverjene v skladu s členom 15. Referenčno leto za obdobje iz člena 3c(1) je leto 2010, za vsako nadaljnje obdobje iz člena 3c pa koledarsko leto, ki se konča 24 mesecev pred začetkom obdobja, na katerega se dražba nanaša.“
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 c (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3 d – odstavek 3 – pododstavek 2
(-1c)  V členu 3d(3) se črta drugi pododstavek.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 d (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3 d – odstavek 4 – pododstavek 1
(-1d)  V členu 3d(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Države članice določijo kako se bodo porabili prihodki, ustvarjeni z dražbo pravic. Ti prihodki bi se morali porabiti za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja za blažitev in prilagajanje, tudi na področjih letalstva in letalskega prometa, za zmanjšanje emisij s prometom z malo emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem sistema Skupnosti. Prihodke z dražbe bi bilo treba uporabiti tudi za financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter za ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov. “
„Vsi prihodki se porabijo za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja za blažitev in prilagajanje, tudi na področjih letalstva in letalskega prometa, za zmanjšanje emisij s prometom z malo emisijami, za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem sistema Unije ter za financiranje skupnih projektov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na področju letalstva, kot so skupno podjetje SESAR in skupne tehnološke pobude za čisto nebo in vse druge pobude, ki omogočajo širjenje naprav GNSS za satelitsko navigacijo in interoperabilne zmogljivosti v vseh državah članicah, zlasti tiste, ki izboljšujejo skupno infrastrukturo za zračno plovbo, zagotavljanje storitev zračne plovbe in uporabo zračnega prostora. Prihodke z dražbe se lahko uporabi tudi za financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter za ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov. Posebno pozornost je treba nameniti državam članicam, ki prihodke uporabljajo za sofinanciranje raziskovalnih in inovacijskih programov ali pobud v okviru devetega okvirnega programa za raziskave. Preglednost uporabe prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic v skladu s to direktivo, je temeljna za podporo zavez Unije.“
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 e (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 12 – odstavek 3
(-1e)  V členu 12 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  Države članice zagotovijo, da vsako leto do 30. aprila upravljavec vsake naprave preda število pravic, ki niso pravice izdane v skladu s Poglavjem II, ki je enako skupnim emisijam iz te naprave v predhodnem koledarskem letu, preverjenim v skladu s členom 15, in da se te pravice nato ukinejo.
3. Države članice zagotovijo, da vsako leto do 30. aprila upravljavec vsake naprave preda število pravic, ki je enako skupnim emisijam iz te naprave v predhodnem koledarskem letu, preverjenim v skladu s členom 15, in da se te pravice nato ukinejo.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 f (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 12 – odstavek -3 a (novo)
(-1f)  V členu 12 se pred odstavek 3a vstavi naslednji odstavek:
„-3a. Za zaščito okoljske celovitosti EU ETS letalski operaterji in drugi operaterji v EU ETS ne smejo uporabljati pravic, ki jih od 1. januarja 2018 naprej izda država članica, v zvezi s katero so prenehale obveznosti za letalske in druge operaterje. Ta odstavek se izvaja s pravnim aktom iz člena 19.“
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 g (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 21 – odstavek 2 a (novo)
(-1g)  V členu 21 se doda naslednji odstavek:
„2a. V poročilo iz odstavka 2 se ob upoštevanju podatkov, pridobljenih s sodelovanjem iz člena 18b, vključi seznam upravljavcev zrakoplovov, za katere veljajo zahteve te direktive in ki niso prijavljeni v registru.“
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a – točka i
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 a – odstavek 1 – točka a
(a)  vse emisije iz letov na letališča v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in z njih v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b“.
(a)  vse emisije iz letov na letališča v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in z njih v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b“.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a – točka i
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 a – odstavek 1 – točka b
(b)  vse emisije iz letov med letališčem v najbolj oddaljeni regiji s seznama v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in letališčem v drugi regiji EGP, v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b.
(b)  vse emisije iz letov med letališčem v najbolj oddaljeni regiji s seznama v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in letališčem v drugi regiji EGP, v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a – točka i a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 a – odstavek 1 – točka b a (novo)
ia.  vstavi se naslednja točka:
„(ba) vse emisije iz letov med letališči v EGP, ki se izvajajo zaradi preusmeritve leta iz točke (a) ali (b) tega odstavka na letališče v EGP v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2017 naprej, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b.“
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b – točka i
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 a – odstavek 2 – pododstavek 1
Z odstopanjem od členov 3d do 3f in dokler ne začnejo veljati spremembe na podlagi pregleda iz člena 28b, prejmejo operatorji zrakoplovov od 1. januarja 2017 vsako leto število pravic, ki ustreza pravicam za leto 2016. Od leta 2021 dalje se pri navedenem številu pravic upošteva uporaba linearnega faktorja iz člena 9.
Z odstopanjem od členov 3d do 3f in dokler ne začnejo veljati spremembe na podlagi pregleda iz člena 28b, prejmejo operaterji zrakoplovov od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2020 vsako leto število pravic, ki ustreza pravicam za leto 2016. Od leta 2021 dalje se pri navedenem številu pravic upošteva uporaba linearnega faktorja iz člena 9.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b – točka ii
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 a – odstavek 2 – pododstavek 3
ii.  tretji pododstavek se črta.
ii.  tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:
„Države članice glede dejavnosti v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2020 objavijo število pravic za letalstvo, dodeljenih vsakemu operatorju zrakoplova do 1. septembra 2018.“
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 a – odstavek 4
4.  Z odstopanjem od člena 3d(3) se število pravic, ki jih od 1. januarja 2013 na dražbi proda vsaka država članica, zmanjša, tako da ustreza deležu njenih dodeljenih emisij za lete, za katere se ne uporablja odstopanje iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena.
4.  Z odstopanjem od člena 3d(3) se število pravic, ki jih v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020 na dražbi proda vsaka država članica, zmanjša, tako da ustreza deležu njenih dodeljenih emisij za lete, za katere se ne uporablja odstopanje iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka d a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 a – odstavek 8
(da)  odstavek 8 se črta.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 b – odstavek 1
1.  Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o ustreznih standardih ali drugih pravnih instrumentih ICAO, pa tudi o nacionalnih ukrepih, ki so jih tretje države sprejele za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami po letu 2021, in drugem ustreznem razvoju dogodkov na mednarodni ravni.
1.  Komisija do 1. januarja 2019 in nato redno potem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o ustreznih standardih in priporočenih praksah (SARP) Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), priporočilih, ki jih je odobril Svet ICAO v zvezi z globalnim tržnim ukrepom ali drugih pravnih instrumentih, pa tudi o nacionalnih ukrepih, ki so jih tretje države sprejele za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami po letu 2021, posledicah zadržkov tretjih držav in drugem ustreznem razvoju dogodkov na mednarodni ravni. Komisija tudi redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o vzpostavitvi globalnega registra in o razvoju standardov in priporočenih praks v skladu s postopki ICAO za oblikovanje standardov. V skladu s svetovnim pregledom stanja v okviru UNFCCC poroča tudi o prizadevanjih za uresničitev ambicioznega dolgoročnega cilja letalskega sektorja, da bi do leta 2050 prepolovili neto emisije CO2 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 b – odstavek 2
2.  V poročilu se proučijo načini prenosa navedenih instrumentov ICAO v pravo Unije v okviru revizije te direktive. Poleg tega se v poročilu ustrezno obravnavajo predpisi v zvezi z leti znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP).
2.  Komisija do 1. marca 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o primernosti instrumentov ICAO in možnosti za te instrumente, ki se z revizijo te direktive prenesejo v pravo Unije. Poleg tega se v poročilu ustrezno obravnavajo predpisi v zvezi z leti znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP). V poročilu se preučijo tudi ambicije in splošna okoljska celovitost globalnega tržnega ukrepa, vključno z njegovimi splošnimi ambicijami v zvezi s cilji iz pariškega sporazuma, stopnja udeležbe, izvršljivost, preglednost, kazni za nespoštovanje, postopki za sodelovanje javnosti, kakovost izravnalnih dobropisov, spremljanje, poročanje in preverjanje emisij, registri, odgovornost ter pravila glede uporabe biogoriv. Poleg tega se v poročilu preuči, ali je treba revidirati delegirani akt, sprejet na podlagi člena 28c(2).
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 b – odstavek 3
3.  Poročilu se po potrebi lahko priložijo predlogi Evropskemu parlamentu in Svetu za spremembo, črtanje, podaljšanje ali nadomestitev odstopanj iz člena 28a, skladni z zavezo Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v celotnem gospodarstvu.
3.  Poročilu iz odstavka 2 tega člena se po potrebi lahko priložijo predlogi Evropskemu parlamentu in Svetu za spremembo, črtanje, podaljšanje ali nadomestitev odstopanj iz člena 28a, skladni z zavezo Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v celotnem gospodarstvu, da bi zagotovili popolno okoljsko celovitost in učinkovitost podnebnih ukrepov Unije ter zmanjšali nejasnost, preden sistem CORSIA začne delovati.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2003/87/ES
Člen 28 c – odstavek 1
1.  Komisija sprejme določbe glede ustreznega spremljanja, poročanja in preverjanja emisij za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa, ki ga pripravlja ICAO. Navedene določbe temeljijo na istem načelu kot uredba iz člena 14(1) in zagotavljajo, da se predložena poročila o emisijah preverijo v skladu s členom 15.
1.  Komisija sprejme določbe glede ustreznega spremljanja, poročanja in preverjanja emisij za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa, ki ga pripravlja ICAO. Navedene določbe so v celoti skladne z načeli iz uredbe iz člena 14(1) in zagotavljajo, da se predložena poročila o emisijah preverijo v skladu s členom 15.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 30 – odstavek 4 a (novo)
(2a)  v členu 30 se doda naslednji odstavek:
„4a. Komisija do 1. januarja 2020 predloži posodobljeno analizo učinkov letalstva, ki niso povezani s CO2, ki ji po potrebi priloži zakonodajne predloge o tem, kako te učinke najbolje obravnavati.”

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0258/2017).


Vključitev emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ***I
PDF 581kWORD 74k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. septembra 2017, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami (COM(2016)0479 – C8-0330/2016 – 2016/0230(COD))(1)
P8_TA(2017)0339A8-0262/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)  Upoštevati je treba Protokol št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava -1 a (novo)
(-1a)  Upoštevati je treba Protokol št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Komisija je 10. junija 2016 predstavila predlog za ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani EU. Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu, ki je bila potrjena v načrtovani, nacionalno določeni zavezi Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bila 6. marca 2015 sporočena sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC).
(3)  5. oktobra 2016 je Svet v imenu Unije ratificiral Pariški sporazum po tem, ko je Evropski parlament 4. oktobra 2016 dal odobritev. Pariški sporazum je začel veljati 4. novembra 2016. Skladno s tem je ta uredba del izvajanja zaveze Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu, kot je navedena v načrtovani, nacionalno določeni zavezi Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bila 6. marca 2015 sporočena sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC).10 Unija mora še naprej dajati zgled in povečati svoja podnebna prizadevanja do ravni, ki so skladne s ciljem Pariškega sporazuma.
__________________
__________________
10 http://www4.unfccc.int/submissions/indc/Submission%20Pages/submissions.aspx
10 http://www4.unfccc.int/ndcregistry/pages/Party.aspx?party=EUU
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Pariški sporazum med drugim določa dolgoročen cilj v skladu s ciljem, da se dvig globalne temperature omeji precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo. Za dosego tega cilja morajo pogodbenice pripraviti, sporočiti in ohranjati zaporedne nacionalno določene prispevke. Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal. Pariški sporazum tudi poziva k ravnovesju med antropogenimi emisijami in njihovim odstranjevanjem v ponore v drugi polovici tega stoletja ter pogodbenice poziva k ukrepanju za ohranjanje in po potrebi izboljšanje ponorov in zbiralnikov toplogrednih plinov, vključno z gozdovi.
(4)  Pariški sporazum med drugim določa dolgoročen cilj v skladu s ciljem, da se dvig globalne temperature omeji precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo, zaradi česar mora svet vstopiti v obdobje negativnih ravni emisij, v katerem bodo imeli osrednjo vlogo gozdovi, kmetijska zemljišča in mokrišča, vključno s šotišči. Pariški sporazum je namenjen tudi krepitvi svetovnega odziva na grožnje, ki jih prinašajo podnebne spremembe, v okviru trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine, med drugim tako, da bi povečali sposobnost prilagajanja škodljivim vplivom podnebnih sprememb, spodbudili odpornost na podnebne spremembe ter razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ne da bi pri tem ogrozili proizvodnjo hrane. V Pariškem sporazumu pogodbenice priznavajo tudi temeljno prednostno nalogo, da je treba prehransko varnost in odpravljanje lakote ter posebej ranljive vidike sistemov pridelave hrane obvarovati pred škodljivimi učinki spremembe podnebja. Za dosego namena Pariškega sporazuma morajo pogodbenice okrepiti skupna prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in omejitev globalnega segrevanja. Pogodbenice bi morale pripraviti, sporočiti in ohranjati zaporedne nacionalno določene prispevke. Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal. Pariški sporazum tudi poziva k ravnovesju med antropogenimi emisijami in njihovim odstranjevanjem v ponore v drugi polovici tega stoletja ter pogodbenice poziva k ukrepanju za ohranjanje in po potrebi izboljšanje ponorov in zbiralnikov toplogrednih plinov, vključno z gozdovi. Pogodbenice v Pariškem sporazumu priznavajo tudi, da bi morali prilagoditveni ukrepi slediti pristopu popolne preglednosti, upoštevati ekosisteme ter temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih in biti skladno z njimi tudi vodeni.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Gozdove je nujno treba trajnostno upravljati v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, razvitimi v okviru procesa „Forest Europe“. Ta proces trajnostno upravljanje gozdov opredeljuje kot gospodarjenje z gozdovi in gozdnimi območji ter njihovo rabo na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biološko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in sposobnost zdaj in v prihodnje izpolnjevati ustrezne ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, brez povzročanja škode na drugih ekosistemih. Pri tem upravljanju je treba priznati tudi vlogo pogozdovanja.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Da bi dosegli negativne ravni emisij, potrebne za uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma, mora biti sistem za obračunavanje v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF) trden. Odvzemi preko LULUCF so reverzibilni, zato bi jih bilo treba obravnavati kot ločen steber v okviru podnebne politike Unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Evropski svet je na svojem zasedanju 23. in 24. oktobra 2014 upošteval tudi različne cilje kmetijskega sektorja in sektorja rabe zemljišč, pa tudi potrebo po zagotovitvi skladnosti s cilji EU na področju prehranske varnosti in podnebnih sprememb. Evropski svet je Komisijo pozval, naj preuči, kako bi lahko najbolje spodbudili vzdržno povečanje proizvodnje hrane, hkrati pa optimizirali prispevek tega sektorja k zmanjševanju in sekvestraciji toplogrednih plinov, tudi s pogozdovanjem, ter takoj ko bodo tehnični pogoji to omogočali, v vsakem primeru pa do leta 2020, oblikuje politiko, kako v okvir za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za leto 2030 vključiti rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: LULUCF).
(5)  Evropski svet je na svojem zasedanju 23. in 24. oktobra 2014 upošteval tudi različne cilje kmetijskega sektorja in sektorja rabe zemljišč, pa tudi potrebo po zagotovitvi skladnosti s cilji EU na področju prehranske varnosti in podnebnih sprememb. Poleg tega izvajanje tehnoloških rešitev v kmetijskem in gozdarskem sektorju prispeva k povečanju proizvodnje in zmanjšanju okoljskega odtisa. Evropski svet je Komisijo pozval, naj preuči, kako bi lahko najbolje spodbudili vzdržno povečanje proizvodnje hrane, hkrati pa optimizirali prispevek tega sektorja k zmanjševanju in sekvestraciji toplogrednih plinov, tudi s pogozdovanjem, ter takoj ko bodo tehnični pogoji to omogočali, v vsakem primeru pa do leta 2020, oblikuje politiko, kako v okvir za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za leto 2030 vključiti rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: LULUCF).
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Sektor LULUCF lahko prispeva k blažitvi podnebnih sprememb na več načinov, zlasti z zmanjševanjem emisij ter vzdrževanjem in povečevanjem ponorov in zalog ogljika. Da bi bili ukrepi, katerih cilj je predvsem povečanje sekvestracije ogljika, učinkoviti, je bistvena dolgoročna stabilnost in prilagodljivost skladišč ogljika.
(6)  Sektor LULUCF je zelo izpostavljen podnebnim spremembam in zelo občutljiv nanje. Hkrati ima zelo velik potencial za zagotavljanje dolgoročne koristi za podnebje ter občutno prispeva k doseganju dolgoročnih ciljev Unije in mednarodnih ciljev glede podnebja. Sektor LULUCF prispeva k blažitvi podnebnih sprememb na več načinov, zlasti z zmanjševanjem emisij ter vzdrževanjem in povečevanjem ponorov in zalog ogljika. Ta sektor nudi tudi biomateriale, ki lahko do neke stopnje nadomestijo fosilno ali ogljično intenzivne materiale z obnovljivo nizkoogljično biomaso iz gozdov. Pri tej nadomestitvi je treba upoštevati celoten življenjski cikel teh materialov, vse od proizvodnje surovin pa do faze predelave in proizvodnje. Biogospodarstvo, vključno z nadomestitvijo materialov, npr. v gradbeništvu, in vključno z bioenergijo, ima pomembno vlogo pri prehodu na nefosilno gospodarstvo. Da bi bili ukrepi, katerih cilj je predvsem povečanje sekvestracije ogljika, učinkoviti in skladni s Pariškim sporazumom, so bistveni trajnostno upravljanje gozdov in virov ter dolgoročna stabilnost in prilagodljivost skladišč ogljika. Ker so za sektor LULUCF značilni dolgi časovni okviri, so potrebne dolgoročne strategije za omogočanje dolgoročnih trajnostnih naložb.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Unija bi morala postati vodilna v svetu pri spodbujanju in izvažanju raziskav in naložb na področju trajnostnih, naprednih in inovativnih praks, tehnologij in idej v sektorju LULUCF, pa tudi pri razširjanju zelene tehnologije, da bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov, obenem pa ohranila proizvodnjo hrane, in s tem postala zgled svojim mednarodnim partnerjem, vključno z državami v razvoju. Tu bi bilo treba okrepiti učinkovito sodelovanje in partnerstva z zasebnimi akterji, zlasti malimi in srednjimi podjetji.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Dajanje prednosti financiranju raziskav o podnebnih spremembah bi okrepilo vlogo sektorja LULUCF v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Zlasti spodbujanje programa Unije za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2028 v sektorju LULUCF bi med drugim prispevalo k poglobitvi in širjenju znanja znanstvenih in lokalnih skupnosti o uspešnosti sektorja, pospešitvi trajnostnih inovacij, spodbujanju prehoda v digitalno dobo, posodobitvi sistemov poklicnega usposabljanja in izobraževanja, okrepitvi odpornosti sektorja in spremljanju biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)  Okrepiti bi bilo treba raziskave o vlogi odmrlega lesa, zlasti nadzemnih grobih ostankov lesa in odmrlega zakopanega lesa v neupravljanih in upravljanih gozdovih, da bi se izboljšala natančnost izračunavanja ogljika v gozdovih in izračunavanje neto bilance ogljika v ekosistemu. Čeprav je dokazov, ki so na voljo, malo, ti kažejo, da lahko odmrli les predstavlja veliko skladišče ogljika in da ima lahko puščanje odmrlega lesa na kraju samem med drugim pomembno vlogo, kar zadeva biotsko raznovrstnost, in se lahko šteje za pomemben del strategije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Ta navedba je pomembna ob upoštevanju dejstva, da se lahko pri gospodarjenju z gozdovi daje prednost odstranjevanju odmrlega lesa, na primer za energetske namene, in vsaka odločitev glede ustrezne blažitve in prilagajanja bi morala biti informirana in znanstveno utemeljena. Dodeliti bi bilo treba namenska sredstva za te raziskave v obdobju 2017–2020.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 d (novo)
(6d)   Unija se je zavezala ciljem Organizacije združenih narodov na področju trajnostnega razvoja, ki jih je mogoče uresničiti le z ustreznim gospodarjenjem z gozdovi ter z zavzetim ustavljanjem in obračanjem krčenja gozdov in spodbujanjem ponovnega pogozdovanja.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 e (novo)
(6e)   Zagotoviti je treba celostni pristop do krčenja tropskih gozdov, ob tem pa upoštevati vse dejavnike krčenja gozdov in cilj iz izjave Komisije v pogajanjih o konvenciji UNFCCC, da bi morali najpozneje do leta 2030 zaustaviti svetovno izgubljanje gozdnih površin in do leta 2020 zmanjšati bruto obseg krčenja tropskih gozdov za vsaj 50 % v primerjavi s sedanjimi ravnmi.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 f (novo)
(6f)   Gozdarstvo in gospodarjenje z gozdovi bi se morala izvajati odgovorno in bi morala veliko prispevati h gospodarskemu razvoju države, saj lahko kmetom omogočita vzdržne ekonomske priložnosti, a pod pogojem, da ne bo prišlo do krčenja gozdov v občutljivih ekosistemih, da nasadi ne bodo nastajali na šotiščih, da se bodo pri delovanju nasadov uporabljale sodobne agroekološke tehnike za čim manjšo okoljsko in socialno škodo ter da se bodo spoštovale zemljiške pravice, pravice domorodnih skupnosti, človekove pravice in pravice delavcev.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 g (novo)
(6g)  Napredni in trajnostni načini upravljanja lahko pomembno prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v sektorju LULUCF. Podpirati bi bilo treba razvoj inovativnih praks in spodbujati lastnike zemljišč, da uporabljajo napredne načine gospodarjenja, kot so precizno kmetijstvo, precizno gozdarstvo in digitalizacija v kmetijstvu. Države članice bi svoje cilje morebiti lahko dosegle s spremljanjem prek geografskih informacijskih sistemov in sistemov za opazovanje Zemlje ter z izmenjavo dobre prakse, zato bi bilo treba te načine spodbujati.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 h (novo)
(6h)  Ekološko kmetovanje olajšuje prehod z linearnih na krožne prehranske sisteme, ki posnemajo naravne cikle ter lahko zmanjšajo ogljični in ekološki odtis hrane in kmetijstva. Pomembno je spodbujati kmetijsko-ekološko in kmetijsko-gozdarsko prakso, saj prispevata k blažitvi podnebnih sprememb.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Kot prvi korak je Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta11 določil pravila za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz sektorja LULUCF ter s tem prispeval k razvoju politike v smeri vključitve sektorja LULUCF v zavezo Unije za zmanjšanje emisij. Ta uredba bi morala temeljiti na veljavnih pravilih za obračunavanje in jih posodobiti ter izboljšati za obdobje med letoma 2021 in 2030. Določiti bi morala obveznosti držav članic pri izvajanju navedenih pravil za obračunavanje in obveznost, da se zagotovi, da sektor LULUCF kot celota ne bo ustvaril neto emisij. Ne sme pa določati obveznosti obračunavanja ali poročanja za zasebne stranke.
(7)  Kot prvi korak je Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta11 določil pravila za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz sektorja LULUCF ter s tem prispeval k razvoju politike v smeri vključitve sektorja LULUCF v zavezo Unije za zmanjšanje emisij. Ta uredba bi morala temeljiti na veljavnih pravilih za obračunavanje in jih posodobiti ter izboljšati za obdobje med letoma 2021 in 2030. Ne glede na okoliščine bi morala določiti obveznosti držav članic pri izvajanju navedenih pravil za obračunavanje in obveznost, da se zagotovi, da sektor LULUCF kot celota ne bo ustvaril neto emisij. Ne bi pa smela določati obveznosti obračunavanja ali poročanja za zasebne stranke, vključno s kmeti in gozdarji, države članice pa se morajo pri izvajanju te uredbe izogniti tem obveznostim.
__________________
__________________
11 Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi (UL L 165, 18.6.2013, str. 80).
11 Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi (UL L 165, 18.6.2013, str. 80).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Kmetijstvo in raba zemljišč sta sektorja, ki neposredno in bistveno vplivata na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve Unije. Zato je pomemben cilj politik, ki vplivajo na ta sektorja, zagotoviti skladnost s cilji Unije na področju biotske raznovrstnosti. Poleg tega obstajajo druge politike Unije, ki lahko spodbudijo prakse, ki presegajo minimalne pravne zahteve in dobro standardno prakso ter prispevajo k resnični prilagoditvi in blaženju posledic podnebnih sprememb ter ohranjanju ponorov ogljika v okviru zagotavljanja javnih dobrin. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za izvajanje in podpiranje dejavnosti, povezanih s pristopi blažitve in prilagajanja za celostno in trajnostno upravljanje gozdov in kmetijskih zemljišč. Čeprav je priznano, da ima kmetijstvo omejen potencial za zmanjšanje emisij, ki niso CO2, si je treba po najboljših močeh prizadevati za ustrezen delež njegovega prispevka k blažitvi podnebnih sprememb. To se lahko med drugim doseže s spodbujanjem boljše poljedelske pridelave, da se poveča vsebnost organskega ogljika v tleh. Države članice in Komisija bi morale zagotoviti skladnost med SKP in to uredbo.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Mokrišča so najbolj učinkoviti ekosistemi za skladiščenje CO2. Njihova degradacija v Uniji zato ne predstavlja le težave za biotsko raznovrstnost, temveč tudi veliko podnebno težavo. Nasprotno pa se lahko z zaščito in obnovo mokrišč okrepijo prizadevanja za ohranitev in zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v sektorju LULUCF. Smernice iz leta 2006, ki naj bi jih Medvladni odbor za podnebne spremembe izboljšal leta 2019, bi bilo treba obravnavati s tega vidika.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Za natančno določitev obračunov emisij in odvzemov v skladu s smernicami Medvladnega odbora za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: IPCC) za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 (v nadaljnjem besedilu: smernice IPCC) bi bilo treba uporabiti letno sporočene vrednosti na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013 za kategorije rabe zemljišč in spremembo med kategorijami rabe zemljišč ter s tem poenostaviti pristopa na podlagi UNFCCC in Kjotskega protokola. Glede na smernice IPCC bi bilo treba zemljišče, spremenjeno v drugo kategorijo rabe zemljišč, obravnavati kot v prehodu v navedeno kategorijo za privzeto vrednost 20 let.
(8)  Za natančno določitev obračunov emisij in odvzemov v skladu s smernicami Medvladnega odbora za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: IPCC) za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 (v nadaljnjem besedilu: smernice IPCC) bi bilo treba uporabiti letno sporočene vrednosti na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013 za kategorije rabe zemljišč in spremembo med kategorijami rabe zemljišč ter s tem poenostaviti pristopa na podlagi UNFCCC in Kjotskega protokola. Glede na smernice IPCC bi bilo treba zemljišče, spremenjeno v drugo kategorijo rabe zemljišč, obravnavati kot v prehodu v navedeno kategorijo za privzeto vrednost 20 let. Glede na vodilno vlogo Unije na področju podnebja bi morale države članice od te privzete vrednosti odstopati le pri pogozdenih zemljiščih in le v zelo omejenih okoliščinah, ki so utemeljene v okviru smernic IPCC. Pri možnosti za odstopanje se upoštevajo različne naravne in ekološke okoliščine med državami članicami, s tem pa tudi različne značilnosti njihovih gozdnih zemljišč.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Emisije in odvzemi iz gozdnih zemljišč so odvisni od več naravnih okoliščin, strukture starostnih razredov ter preteklih in sedanjih načinov gospodarjenja. Z uporabo izhodiščnega leta ne bi bilo mogoče upoštevati teh faktorjev in iz tega izvirajočih cikličnih vplivov na emisije in odvzeme ali njihove medletne variacije. Ustrezna pravila za obračunavanje bi morala namesto tega določiti uporabo referenčnih vrednosti, da se izključijo učinki naravnih lastnosti in lastnosti, značilnih za posamezno državo. V odsotnosti mednarodnega pregleda v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola bi bilo treba vzpostaviti postopek pregleda, da se zagotovi transparentnost in izboljša kakovost obračunavanja v tej kategoriji.
(9)  Emisije in odvzemi iz gozdnih zemljišč so odvisni od več naravnih okoliščin, strukture starostnih razredov ter preteklih in sedanjih načinov gospodarjenja, ki se bistveno razlikujejo med državami članicami. Z uporabo izhodiščnega leta ne bi bilo mogoče upoštevati teh faktorjev in iz tega izvirajočih cikličnih vplivov na emisije in odvzeme ali njihove medletne variacije. Ustrezna pravila za obračunavanje bi morala namesto tega določiti uporabo referenčnih vrednosti, da se obravnavajo učinki naravnih lastnosti in lastnosti, značilnih za posamezno državo, kot so nezmožnost gospodarjenja z gozdovi na Hrvaškem zaradi zasedbe njenega ozemlja, hrvaške vojne za neodvisnost ter okoliščin med vojno in po njej. Ustrezna pravila za obračunavanje bi morala tudi zagotavljati skladnost in zahteve po trajnostnem gospodarjenju z gozdovi ministrske konference Forest Europe (ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi). V odsotnosti mednarodnega pregleda v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola bi bilo treba vzpostaviti pregleden postopek, da bi države članice izboljšale svoje zmogljivosti na področju revidiranja in kakovost obračunavanja v tej kategoriji.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Emisije zaradi sečnje gozda v sektorju LULUCF bi lahko nadomestile emisije v sektorjih, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami in porazdelitve prizadevanj, v tej uredbi pa se lahko ta potencial poudari in upošteva.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Kadar se Komisija v skladu s sklepom Komisije (C(2016)3301) pri pregledu nacionalnih načrtov za obračunavanje na področju gozdarstva odloči za pomoč skupine izvedencev za pregled, bi se morala opreti na dobro prakso in izkušnje iz strokovnih pregledov v okviru UNFCCC, vključno v zvezi s sodelovanjem nacionalnih strokovnjakov in priporočili, ter izbrati zadostno število strokovnjakov iz držav članic.
(10)  V skladu s sklepom Komisije (C(2016)3301) bi bilo treba za pregled nacionalnih načrtov za obračunavanje na področju gozdarstva, ki ga opravi skupina izvedencev za pregled, ustanoviti tako skupino. Skupina izvedencev za pregled bi se morala opreti na dobro prakso in izkušnje iz strokovnih pregledov v okviru UNFCCC, tudi glede sodelovanja nacionalnih strokovnjakov in priporočil, pri čemer bi bilo treba izbrati zadostno število strokovnjakov iz držav članic. Skupina izvedencev za pregled bi se morala s stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS, ter z deležniki in civilno družbo posvetovati o pregledu nacionalnih načrtov za obračunavanje.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Povečana trajnostna raba pridobljenih lesnih proizvodov lahko znatno omeji emisije in poveča odvzem toplogrednih plinov iz ozračja. S pravili za obračunavanje bi bilo treba zagotoviti, da države članice v obračunih natančno odrazijo spremembe pri zalogi pridobljenih lesnih proizvodov, ko te nastopijo, da se zagotovijo spodbude za okrepljeno uporabo pridobljenih lesnih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom. Komisija bi morala zagotoviti smernice o metodoloških vprašanjih za obračunavanje pridobljenih lesnih proizvodov.
(12)  Povečana trajnostna raba pridobljenih lesnih proizvodov lahko znatno omeji emisije z učinkom nadomeščanja (pri čemer je treba upoštevati energetsko intenzivnost in obseg emisij CO2 iz drugih sektorjev, npr. proizvodnja cementa obsega približno 8 % svetovnih emisij CO2) in poveča odvzem toplogrednih plinov iz ozračja. S pravili za obračunavanje bi bilo treba zagotoviti, da države članice v obračunih natančno odrazijo spremembe pri zalogi pridobljenih lesnih proizvodov, ko te nastopijo, da bi priznali in spodbudili okrepljeno uporabo pridobljenih lesnih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom namesto uporabe pridobljenih lesnih proizvodov za energetske namene. Za nadaljnje spodbujanje in vključevanje pozitivnega učinka substitucije bi morala Komisija z delegiranim aktom v izračune za pridobljene lesne proizvode vključiti več proizvodov. Komisija bi morala zagotoviti smernice o metodoloških vprašanjih za obračunavanje pridobljenih lesnih proizvodov.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Naravne motnje, kot so požari v naravi, napadi žuželk in bolezni, skrajni vremenski pojavi in geološke motnje, ki so izven nadzora države članice in ta nanje bistveno ne more vplivati, lahko povzročijo začasne emisije toplogrednih plinov v sektorju LULUCF ali reverzibilnost prejšnjih odvzemov. Ker je lahko ta reverzibilnost tudi posledica odločitev v zvezi z gospodarjenjem, kot so odločitve o sečnji ali zasajevanju dreves, bi morala ta uredba zagotoviti, da se bo reverzibilnost odvzemov, ki jo povzroči človek, vedno natančno upoštevala v obračunih za LULUCF. Poleg tega bi morala ta uredba državam članicam zagotoviti omejeno možnost, da iz svojih obračunov za LULUCF izključijo emisije zaradi motenj, ki so izven njihovega nadzora. Vendar način, na katerega države članice uporabljajo te določbe, ne bi smel povzročiti neupravičenega premajhnega obračunavanja.
(13)  Naravne motnje, kot so požari v naravi, napadi žuželk in bolezni, skrajni vremenski pojavi in geološke motnje, ki so izven nadzora države članice in ta nanje bistveno ne more vplivati, lahko povzročijo začasne emisije toplogrednih plinov v sektorju LULUCF ali reverzibilnost prejšnjih odvzemov. Ker je lahko ta reverzibilnost tudi posledica odločitev v zvezi z gospodarjenjem, kot so odločitve o sečnji ali zasajevanju dreves, bi morala ta uredba zagotoviti, da se bo reverzibilnost odvzemov, ki jo povzroči človek, vedno natančno upoštevala v obračunih za LULUCF. Države članice bi bilo treba spodbujati, da vlagajo v preprečevalne ukrepe, kot so trajnostni načini upravljanja, da bi zmanjšali tveganja, povezana z naravnimi motnjami, s čimer bi preprečili negativne vplive na gozdne ponore ogljika. Poleg tega bi morala ta uredba državam članicam zagotoviti omejeno možnost, da iz svojih obračunov za LULUCF izključijo emisije zaradi motenj, ki so izven njihovega nadzora. Vendar način, na katerega države članice uporabljajo te določbe, ne bi smel povzročiti neupravičenega premajhnega obračunavanja.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Države članice bi morale imeti glede na nacionalne preference možnost izbire ustreznih nacionalnih politik za dosego svojih zavez v sektorju LULUCF, vključno z možnostjo kompenzacije emisij iz ene kategorije zemljišč z odvzemi iz druge kategorije zemljišč. Moralo bi jim biti tudi dovoljeno, da v obdobju med letoma 2021 in 2030 seštevajo neto odvzeme. Trgovanje med državami članicami bi se moralo nadaljevati kot dodatna možnost za lažje doseganje skladnosti. V skladu s prakso iz drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola bi morale imeti države članice tudi možnost, da za izpolnjevanje svojih zavez na podlagi te uredbe uporabijo svoje presežke v okviru Uredbe [] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami.
(14)  Države članice bi morale imeti glede na nacionalne preference možnost izbire ustreznih nacionalnih politik za dosego svojih zavez v sektorju LULUCF, vključno z možnostjo kompenzacije emisij iz ene kategorije zemljišč z odvzemi iz druge kategorije zemljišč. Moralo bi jim biti tudi dovoljeno, da v obdobju med letoma 2021 in 2030 seštevajo neto odvzeme. Trgovanje med državami članicami bi se moralo nadaljevati kot dodatna možnost za lažje doseganje skladnosti. V skladu s prakso iz drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola bi morale imeti države članice tudi možnost, da za izpolnjevanje svojih zavez na podlagi te uredbe uporabijo svoje presežke v okviru Uredbe [] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami, ne da bi se ogrozila splošna raven zastavljenih ciljev Unije v zvezi z zmanjšanjem toplogrednih plinov. Države članice bi tudi morale imeti možnost porabiti do 280 milijonov ton skupnih neto odvzemov iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, travinje, s katerim se gospodari, mokrišča, s katerimi se gospodari, kadar je to primerno, in glede na delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) [2017/... ] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 , gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, da se zagotovi spoštovanje njihovih zavez na podlagi Uredbe (EU) [2017/... ].
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega sporočanja in preverjanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno izpolnjevanja zavez držav članic, bi bilo treba s to uredbo v Uredbo (EU) št. 525/2013 vključiti tudi zahteve glede poročanja, v preverjanjih skladnosti v okviru te uredbe pa bi se morala ta poročila upoštevati. Uredbo (EU) št. 525/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Te določbe se lahko še bolj poenostavijo in upoštevajo kakršne koli relevantne spremembe v zvezi z integriranim upravljanjem energetske unije, glede katerega je do konca leta 2016 v delovnem programu Komisije predviden predlog.
(15)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega sporočanja in preverjanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno izpolnjevanja zavez držav članic, bi bilo treba s to uredbo v Uredbo (EU) št. 525/2013 vključiti tudi zahteve glede poročanja, v preverjanjih skladnosti v okviru te uredbe pa bi se morala ta poročila upoštevati. Uredbo (EU) št. 525/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Te določbe se lahko še bolj poenostavijo in upoštevajo kakršne koli relevantne spremembe v zvezi s predlogom uredbe o upravljanju energetske unije, ki ga je Komisija predložila 30. novembra 2016.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)   V okviru UNFCCC se od Unije in njenih držav članic zahteva, da z uporabo primerljivih metodologij, dogovorjenih v okviru konference pogodbenic, pripravijo, redno posodabljajo, objavijo in poročajo konferenci pogodbenic o nacionalnih evidencah antropogenih emisij vseh toplogrednih plinov po virih in odstranitvah s ponori. Seznami emisij toplogrednih plinov so ključnega pomena za spremljanje izvajanja v zvezi z razsežnostjo razogljičenja in oceno skladnosti s podnebno zakonodajo. Obveznosti držav članic, da sestavijo in vodijo nacionalne evidence, so navedene v predlogu Komisije za uredbo o upravljanju energetske unije.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Da se spodbudi zbiranje podatkov in izboljša metodologija, bi bilo treba evidentirati in sporočiti rabo zemljišč s pomočjo geografskega sledenja vsakemu zemljišču v skladu z nacionalnimi sistemi za zbiranje podatkov in sistemi za zbiranje podatkov EU. Za zbiranje podatkov se čim bolje izkoristijo že obstoječi programi in raziskave Unije in držav članic, vključno s statističnim popisom uporabe in pokritosti tal LUCAS ter programom Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje Copernicus. Upravljanje podatkov, vključno z deljenjem za poročanje, ponovno uporabo in razširjanje, bi moralo biti v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti.
(17)  Da se spodbudi zbiranje podatkov in izboljša metodologija, bi bilo treba izrecno evidentirati in sporočiti rabo zemljišč s pomočjo geografskega sledenja vsakemu zemljišču v skladu z nacionalnimi sistemi za zbiranje podatkov in sistemi za zbiranje podatkov EU. Za zbiranje podatkov se čim bolje izkoristijo že obstoječi programi in raziskave Unije in držav članic, vključno s statističnim popisom uporabe in pokritosti tal LUCAS, programom Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje Copernicus, zlasti prek misije Sentinel-2, ter evropskima satelitskima navigacijskima sistemoma Galileo in EGNOS, ki se lahko uporabljata kot podpora pri spremljanju uporabe zemljišč. Upravljanje podatkov, vključno z deljenjem za poročanje, ponovno uporabo in razširjanje, bi moralo biti v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Za zagotavljanje ustreznega obračunavanja transakcij na podlagi te uredbe, vključno s prilagodljivostjo in sledenjem skladnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva tehnično prilagajanje opredelitev, vrednosti, seznamov toplogrednih plinov in skladišč ogljika, posodabljanje referenčnih vrednosti, obračunavanje transakcij in pregled zahtev glede metodologije in informacij. Ti ukrepi upoštevajo določbe Uredbe Komisije (EU) št. 389/2013 o določitvi registra Unije. Ustrezne določbe bi moral vsebovati en sam pravni instrument, ki bi združeval določbe o obračunavanju na podlagi Direktive 2003/87/ES, Uredbe (EU) št. 525/2013, Uredbe [] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Zlasti morata zaradi zagotovitve enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.
(18)  Za zagotavljanje ustreznega obračunavanja transakcij na podlagi te uredbe, vključno s prilagodljivostjo in sledenjem skladnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva tehnično prilagajanje opredelitev, vrednosti, seznamov toplogrednih plinov in skladišč ogljika, posodabljanje referenčnih vrednosti, obračunavanje transakcij in pregled metodologije na podlagi nazadnje sprejetih smernic IPCC, vključno z dopolnilnimi smernicami IPCC o mokriščih za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2013 ter smernicami UNFCCC in zahtevami glede informacij. Ti ukrepi upoštevajo določbe Uredbe Komisije (EU) št. 389/2013 o določitvi registra Unije. Ustrezne določbe bi moral vsebovati en sam pravni instrument, ki bi združeval določbe o obračunavanju na podlagi Direktive 2003/87/ES, Uredbe (EU) št. 525/2013, Uredbe (EU) .../... o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Zlasti morata zaradi zagotovitve enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled se lahko opre tudi na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.
(19)  Komisija bi morala v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu, ki bo v okviru UNFCCC potekal leta 2018, objaviti sporočilo, v katerem bo ocenila skladnost zakonodajnih aktov Unije na področju podnebja in energetike s cilji Pariškega sporazuma. To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled se lahko opre tudi na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
Ta uredba ne določa obveznosti obračunavanja ali poročanja za zasebne strani, vključno s kmeti in gozdarji.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 b (novo)
Ta uredba prispeva k spoštovanju zavez in ciljev, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)  od leta 2026, mokrišča, s katerimi se gospodari: raba zemljišč, sporočena kot mokrišča, ki ostanejo mokrišča, in naselja, druga zemljišča, spremenjena v mokrišča, in mokrišča, spremenjena v naselja, in druga zemljišča.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2
2.  Država članica se lahko v okviru zavez iz člena 4 odloči vključiti mokrišča, s katerimi se gospodari, opredeljena kot raba zemljišč, sporočenih kot mokrišča, ki ostanejo mokrišča, ter naselja in druga zemljišča, spremenjena v mokrišča, ter mokrišča, spremenjena v naselja in druga zemljišča. Če se država članica za to odloči, obračuna emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v skladu s to uredbo.
2.  V obdobju 2021–2025 se lahko država članica v okviru zavez iz člena 4 odloči vključiti mokrišča, s katerimi se gospodari. Če se država članica za to odloči, obračuna emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v skladu s to uredbo.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  „referenčna vrednost za gospodarjenje z gozdovi“ pomeni oceno povprečnih letnih neto emisij ali odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, na ozemlju države članice v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 ter od leta 2026 do leta 2030;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
V obdobju po letu 2030 si države članice prizadevajo, da bi povečale odvzeme, tako da bodo presegali emisije. Komisija predlaga okvir za cilje po letu 2030, ki vključuje tako povečanje odvzemov v skladu z dolgoročnimi podnebnimi cilji Unije in zavezami, sprejetimi s Pariškim sporazumom.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Vsaka država članica pripravi in vodi obračune, ki točno prikazujejo emisije in odvzeme iz obračunskih kategorij zemljišč iz člena 2. Države članice zagotovijo točnost, popolnost, doslednost, primerljivost in transparentnost svojih obračunov in drugih podatkov na podlagi te uredbe. Države članice emisije označijo s pozitivnim znakom (+), odvzeme pa z negativnim znakom (–).
1.  Vsaka država članica pripravi in vodi obračune, ki točno prikazujejo emisije in odvzeme iz obračunskih kategorij zemljišč iz člena 2 v skladu s smernicami glede poročanja, ki so jih organi UNFCCC ali Pariškega sporazuma sprejeli za obdobje 2021–2030. Države članice zagotovijo točnost, popolnost, doslednost, primerljivost in transparentnost svojih obračunov in drugih podatkov na podlagi te uredbe. Države članice emisije označijo s pozitivnim znakom (+), odvzeme pa z negativnim znakom (–).
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4
4.  Države članice v obračune za vsako obračunsko kategorijo zemljišč vključijo vse spremembe zalog ogljika v skladiščih ogljika iz oddelka B Priloge I. Države članice se lahko odločijo, da v obračune ne vključijo sprememb zalog ogljika za skladišča ogljika, kadar skladišče ogljika ni vir, razen za nadzemno biomaso in pridobljene lesne proizvode na gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari.
4.  Države članice v obračune za vsako obračunsko kategorijo zemljišč vključijo vse spremembe zalog ogljika v skladiščih ogljika iz oddelka B Priloge I. Države članice se lahko odločijo, da v obračune ne vključijo sprememb zalog ogljika za skladišča ogljika, kadar skladišče ogljika ni vir, razen za nadzemno biomaso, odmrli les (nadzemni in podzemni) na gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari, in pridobljene lesne proizvode na gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Z odstopanjem od zahteve za uporabo privzete vrednosti, določene v členu 5(3), lahko država članica njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča iz kategorije za takšno zemljišče, ki se spremeni v gozdno zemljišče, 30 let po datumu spremembe prenese v kategorijo gozdnega zemljišča, ki ostane gozdno zemljišče.
2.  Z odstopanjem od zahteve za uporabo privzete vrednosti, določene v členu 5(3), lahko država članica njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča iz kategorije za takšno zemljišče, ki se spremeni v gozdno zemljišče, 30 let po datumu spremembe prenese v kategorijo gozdnega zemljišča, ki ostane gozdno zemljišče, če je to ustrezno utemeljeno na podlagi smernic IPCC.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Pri nacionalnem obračunavanju držav članic se ne upoštevajo ukrepi pogozdovanja, ki se v obdobju 2017–2030 izvajajo na mokriščih (vključno s šotišči), na območjih omrežja Natura 2000 in v habitatih iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS, zlasti na naravnem in polnaravnem travinju in visokih, prehodnih in nizkih barjih ter drugih mokriščih (vključno s šotišči), za katera se uporabljajo pravila za bruto-neto obračunavanje. Taka območja se, kjer je to ustrezno, upoštevajo le za odvzeme ali emisije v kategoriji gozdnih zemljišč po njihovem prenosu v kategorijo gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, v skladu s členom 5(3).
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
3.  Kadar se država članica odloči, da bo v zaveze iz člena 2 vključila mokrišča, s katerimi se gospodari, o svoji odločitvi obvesti Komisijo do 31. decembra 2020 za obdobje 2021–2025 in do 31. decembra 2025 za obdobje 2026–2030.
3.  Kadar se država članica odloči, da bo v obdobju od leta 2021 do leta 2025 v zaveze iz člena 2 vključila mokrišča, s katerimi se gospodari, o svoji odločitvi obvesti Komisijo do 31. decembra 2020.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4
4.  Države članice, ki so se odločile v zaveze iz člena 2 vključiti mokrišča, s katerimi se gospodari, obračunajo emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in/ali od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju 2005–2007.
4.  Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju 2005–2007.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
Države članice, ki so se odločile, da bodo v obdobju od leta 2021 do leta 2025 v zaveze iz člena 2 vključile mokrišča, s katerimi se gospodari, obračunajo emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju 2005–2007.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Države članice, ki se niso odločile za vključitev mokrišč, s katerimi se gospodari, v zaveze iz člena 2, v obdobju 2021–2025 vseeno poročajo Komisiji o emisijah in odvzemih iz teh mokrišč.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi. Referenčna vrednost za gospodarjenje z gozdovi je ocena povprečnih letnih neto emisij ali odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, na ozemlju države članice v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030.
1.  Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Če je rezultat izračuna iz odstavka 1 glede na referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi negativen, država članica v svoje obračune za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, vključi skupne neto odvzeme največ ekvivalenta 3,5 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet.
2.  Če je rezultat izračuna iz odstavka 1 glede na referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi negativen, država članica v svoje obračune za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, vključi skupne neto odvzeme največ ekvivalenta 3,5 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet. Države članice lahko pod pogoji iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka tega odstavka deležu 3,5 % prištejejo znesek neto odvzemov za obračun za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, iz lesnih plošč, žaganega lesa in odmrlega lesa.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Neto odvzemi iz lesnih plošč iz točke (b) člena 9 in žaganega lesa iz točke (c) člena 9 se lahko obračunavajo ločeno zunaj vrednosti neto odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ali dodatno k njej do ravni 3 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 b (novo)
Neto odvzemi iz kategorije skladišča ogljika v odmrlem lesu se lahko obračunavajo ločeno zunaj vrednosti neto odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ali dodatno k njej do ravni 3 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 c (novo)
Skupna vsota 3,5 % neto odvzemov iz prvega pododstavka in neto odvzemi iz lesnih plošč, žaganega lesa in odmrlega lesa za obračune za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, ne presega 7 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2
Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva vsebuje vse elemente iz oddelka B Priloge IV in vključuje novo predlagano referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi, ki temelji na nadaljevanju sedanjih praks in intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi, dokumentiranih v obdobju 1990–2009 na vrsto gozda in starostni razred nacionalnih gozdov, izraženo v tonah ekvivalenta CO2 na leto.
Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva vsebuje vse elemente iz oddelka B Priloge IV in vključuje novo referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi, ki temelji na nadaljevanju sedanjih praks gospodarjenja z gozdovi v skladu z najboljšimi dostopnimi podatki, dokumentiranih v obdobju 2000–2012 na vrsto gozda in starostni razred nacionalnih gozdov, izraženo v tonah ekvivalenta CO2 na leto.
Povečanje sečnje v državi članici na podlagi trajnostnih praks gospodarjenja z gozdovi in nacionalnih politik, sprejetih do datuma predložitve referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, upošteva naslednja pogoja:
(a)   gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, ostanejo ponori emisij toplogrednih plinov in
(b)   metode za ohranitev ali povečanje ponorov in zbiralnikov emisij toplogrednih plinov do leta 2050 z namenom izpolnitve cilja iz člena 4.1 Pariškega sporazuma, tj. doseči ravnovesje med emisijami toplogrednih plinov iz antropogenih virov in njihovim odstranjevanjem v ponorih v drugi polovici tega stoletja, so opisane v dolgoročni strategiji za nižje emisije.
Komisija lahko dovoli odstopanje od izhodiščnega obdobja 2000–2012, če država članica predloži zahtevo, s katero utemelji, da je odstopanje nujno potrebno zaradi dostopnosti podatkov, na primer časovne razporeditve popisov gozdov.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
Z odstopanjem od pododstavka 2 se pri izračunu referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi za Hrvaško lahko upošteva zasedbo dela njenega ozemlja v obdobju 1991–1998 in učinke vojne ter obdobja po njej na prakse gospodarjenja z gozdovi na njenem ozemlju, pri čemer se izključi učinek politik na razvoj gozdnega ponora.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 3
Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva se objavi in je predmet javnega posvetovanja.
Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva se objavi, tudi na spletu, in je predmet javnega posvetovanja.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Države članice izkažejo skladnost med metodami in podatki, ki se uporabijo za določitev referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi v nacionalnem načrtu za obračunavanje na področju gozdarstva, in tistimi, ki se uporabljajo pri poročanju o gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari. Država članica najpozneje ob koncu obdobja od leta 2021 do leta 2025 ali od leta 2026 do leta 2030 Komisiji predloži tehnični popravek svoje referenčne vrednosti, če je to potrebno za zagotovitev skladnosti.
4.  Države članice izkažejo skladnost med metodami in podatki, ki se uporabijo za določitev referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi v nacionalnem načrtu za obračunavanje na področju gozdarstva, in tistimi, ki se uporabljajo pri poročanju o gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari. Uporabljeni podatki so najnovejši preverjeni obračuni o rabi tal in stanju gozdov. Država članica najpozneje ob koncu obdobja od leta 2021 do leta 2025 ali od leta 2026 do leta 2030 Komisiji predloži tehnični popravek svoje referenčne vrednosti, če je to potrebno za zagotovitev skladnosti ter za poročanje o pozitivnih dejavnikih, nastalih zaradi politike trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki je veljala v času določitve te vrednosti.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5
5.  Komisija pregleda nacionalne načrte za obračunavanje na področju gozdarstva in tehnične popravke ter oceni, v kolikšni meri so bile predlagane nove ali popravljene referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi določene v skladu z načeli in zahtevami iz odstavkov (3) in (4) ter iz člena 5(1). V obsegu, ki je potreben za zagotovitev skladnosti z načeli in zahtevami iz odstavkov (3) in (4) ter iz člena 5(1), lahko Komisija ponovno izračuna predlagane nove ali popravljene referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi.
5.  Strokovna skupina za pregled, ustanovljena v skladu s Sklepom Komisije (C(2016)3301), v kateri so predstavniki Komisije in držav članic, ob posvetovanju s stalnim odborom za gozdarstvo in skupino za civilni dialog o gozdarstvu in pluti pregleda nacionalne načrte za obračunavanje na področju gozdarstva in tehnične popravke ter oceni, v kolikšni meri so bile nove ali popravljene referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki so jih določile države članice, določene v skladu z načeli in zahtevami iz odstavkov (3) in (4) tega člena ter iz člena 5(1). Komisija lahko nove ali popravljene referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi ponovno izračuna le v primeru neizpolnitve načel in zahtev iz odstavkov (3) in (4) tega člena ter člena 5(1). Komisija pripravi povzetek poročila in ga da na voljo javnosti.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)
Države članice Komisiji zagotovijo vse podatke in informacije, ki se zahtevajo za izvedbo pregleda in ocene iz prvega pododstavka.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 6
6.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 14 za spremembo Priloge II glede na pregled, opravljen na podlagi odstavka (5), da se posodobijo referenčne vrednosti držav članic za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na predloženih nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva ali tehničnih popravkih in kakršnih koli ponovnih izračunih v okviru pregleda. Do začetka veljavnosti delegiranega akta se za obdobje 2021–2025 in/ali 2026–2030 še naprej uporabljajo referenčne vrednosti države članice za gospodarjenje z gozdovi, kot so določene v Prilogi II.
6.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 14 za spremembo Priloge II glede na pregled in oceno, ki ju na podlagi odstavka 5 tega člena opravi skupina izvedencev za pregled, da se posodobijo referenčne vrednosti držav članic za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na predloženih nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva ali tehničnih popravkih in kakršnih koli ponovnih izračunih v okviru pregleda.
Do začetka veljavnosti delegiranih aktov se za obdobje 2021–2025 in/ali 2026–2030 še naprej uporabljajo referenčne vrednosti države članice za gospodarjenje z gozdovi, kot so določene v Prilogi II.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 14 za spremembo te uredbe s posodobitvijo kategorij pridobljenih lesnih proizvodov z dodatnimi proizvodi, ki imajo učinek sekvestracije ogljika, pri čemer so ti akti utemeljeni na smernicah IPCC in zagotavljajo okoljsko celovitost, ter s posodobitvijo privzetih vrednosti razpolovnih dob iz Priloge V zaradi prilagoditve tehničnemu napredku.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Na koncu obdobij od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030 lahko države članice iz svojih obračunov za pogozdena zemljišča in gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, izključijo emisije toplogrednih plinov, ki so posledica naravnih motenj, ki presegajo povprečne emisije, ki jih povzročijo naravne motnje v obdobju 2001–2020, brez skrajnih statističnih odstopanj („raven naravnega ozadja“), izračunanih v skladu s tem členom in Prilogo VI.
1.  Na koncu obdobij od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030 lahko države članice iz svojih obračunov za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, izključijo emisije toplogrednih plinov, ki so posledica naravnih motenj, ki presegajo povprečne emisije, ki jih povzročijo naravne motnje v obdobju 2001–2020, brez skrajnih statističnih odstopanj („raven naravnega ozadja“), izračunanih v skladu s tem členom in Prilogo VI.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Ocena učinkov mehanizma prilagodljivosti iz tega člena se vključi v poročilo iz člena 15.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Komisija v letih 2027 in 2032 poroča o kumulativni bilanci emisij in odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari v Uniji, pri čemer kot referenčno vrednost upošteva povprečne emisije in odvzeme v obdobju 1990–2009. Če je kumulativna bilanca negativna, Komisija pripravi predlog za nadomestilo in odštetje ustrezne količine emisij od emisij, dodeljenih državam članicam v skladu z Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta1a.
__________________
1a Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami (UL L ..., ..., str. ...).
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 3, 5, 8, 10 in 13 se Komisiji podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti].
2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 3, 5, 8, 9, 10 in 13 se Komisiji podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti].
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek -1 (novo)
Komisija v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018 objavi sporočilo, v katerem oceni skladnost zakonodajnih aktov Unije na področju podnebja in energetike s cilji Pariškega sporazuma.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in ciljev Pariškega sporazuma ter po potrebi poda predloge.
Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in ciljev Pariškega sporazuma. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0262/2017).


Enotna oblika dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav ***I
PDF 319kWORD 47k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (COM(2016)0434 – C8-0247/2016 – 2016/0198(COD))
P8_TA(2017)0340A8-0065/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0434),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 79(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0247/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. junija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0065/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. septembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav

(Ker je bil dosežen dogovor med Parlamentom in Svetom, stališče Parlamenta ustreza končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/1954.)


Gensko spremenjena soja DAS-68416-4
PDF 284kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D051451 – 2017/2780(RSP))
P8_TA(2017)0341B8-0498/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D051451),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi ter zlasti členov 7(3), 9(2), 19(3) in 21(2) Uredbe(1),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 12. junija 2017 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 26. januarja 2017 in objavila 16. marca 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Dow AgroSciences Europe 25. januarja 2011 pri pristojnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker je vloga zajemala tudi dajanje gensko spremenjene soje DAS-68416-4 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga soja, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 26. januarja 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 16. marca 2017(5);

C.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri sprejemanju odločitev upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

D.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb(6); ker je bilo v najbolj zaskrbljujoči oceni ugotovljeno na primer, da sedanja uporaba in predloženi podatki o oceni tveganja ne zadostujejo, da bi nedvoumno izključili škodljive učinke na zdravje ljudi in živali, da podatki, ki jih je doslej predložil vlagatelj, ne zadostujejo za popolno oceno vloge in da je zaradi omejenosti študij težko opraviti popolno oceno tveganja;

E.  ker so države članice med drugim kritizirale: pomanjkanje študij o učinkih gensko spremenjene soje na zdravje ljudi in živali, kar preprečuje, da bi se dokončala ocena tveganja za okolje; izbiro in lokacijo terenskih mest za primerjalno oceno; dejstvo, da ocene toksikološkega tveganja ni mogoče dokončati, ker ni bilo ustreznega testa strupenosti z rastlinskim materialom iz soje DAS-68416-4; pomanjkanje informacij o komplementarnih herbicidih, ki jih je mogoče uporabiti za gensko spremenjene pridelke in njihove metabolite; dejstvo, da je oceno hranilne vrednosti podprla panožna študija, na podlagi katere pa ni mogoče priti do nobenega znanstvenega zaključka; ter dejstvo, da predlog vlagateljev za načrt spremljanja okolja ne izpolnjuje ciljev iz Priloge VII k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje(7);

F.  ker soja DAS-68416-4 izraža beljakovino AAD-12, ki zagotavlja odpornost na 2,4-diklorofenoksiocetne kisline (2,4-D) in druge herbicide na osnovi fenoksipropionatov; ker prav tako izraža protein fosfinotricin-acetil-transferazo (PAT), ki omogoča odpornost na herbicide na osnovi amonijevega glufosinata;

G.  ker neodvisne raziskave vzbujajo skrb o nevarnosti aktivne snovi 2,4-D za razvoj zarodka, prirojene napake in endokrine motnje(8); ker kljub temu, da je bila odobritev aktivne snovi 2,4-D leta 2015 podaljšana, vlagatelj še vedno ni posredoval podatkov o morebitnih endokrinih učinkih(9);

H.  Ker je glufosinat klasificiran kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(10); ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018(11);

I.  ker so številni strokovnjaki izrazili zaskrbljenost zaradi razgradnega produkta snovi 2,4-D, 2,4-diklorofenola, ki je lahko prisoten v uvoženi soji DAS-68416–4; ker je 2,4-diklorofenol znan endokrini motilec, ki je strupen za razmnoževanje,

J.  ker je mogoče pričakovati, da se bo 2,4-diklorofenol nabiral v sojinem olju pri obdelavi soje, saj je zelo topen v maščobi in oljih, ker je sojino olje najbolj uporabljen sojin proizvod pri ljudeh, saj ga med številnimi drugimi proizvodi vsebuje tudi začetna formula za dojenčke(12);

K.  ker je količina 2,4-diklorofenola v proizvodu lahko večja od količine preostanka snovi 2,4-D; ker mejna vrednost ostanka (MRL) 2,4-diklorofenola na ravni Unije ni določena;

L.  ker nedavno poročilo OZN vsebuje oceno, da pesticidi povzročijo 200.000 smrtnih žrtev na leto, od tega jih je 99 % v državah v razvoju; ker je Unija sprejela cilje trajnostnega razvoja, med katerimi je tudi zaveza, da se občutno zmanjša število smrtnih žrtev in primerov bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaževanja zraka, vode in tal ter onesnaženja do leta 2030 (cilj 3, cilj 3.9), eden od kazalnikov za to pa je stopnja umrljivosti, ki jo je možno pripisati nenamerni zastrupitvi(13); ker se je izkazalo, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več herbicidov kot za običajne poljščine(14);

M.  ker je Unija zavezana k skladnosti politik za razvoj, katere cilj je čim bolj zmanjšati protislovja in ustvarjati sinergije med različnimi politikami Unije, tudi na podočjih trgovine, okolja in kmetijstva(15), kar bi koristilo državam v razvoju in bi povečalo učinkovitost razvojnega sodelovanja(16);

N.  ker bo odobritev uvoza soje DAS-68416-4 v Unijo nedvomno povzročila povečanje njene pridelave v tretjih državah, vključno z državami v razvoju, ter ustrezno povečanje uporabe herbicidov 2,4-D in herbicidov na osnovi amonijevega glufosinata;

O.  ker je razvoj gensko spremenjenih pridelkov, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu porastu odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se obsežno poslužujejo gensko modificiranih pridelkov;

P.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 12. junija 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 15 držav članic glasovalo proti, samo 11 držav članic, ki predstavljajo le 36,57 % prebivalcev Unije, je glasovalo za, dve državi članici pa sta se vzdržali;

Q.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od uveljavitve Uredbe (ES) št. 1829/2003 morala sprejemati sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(17),

R.  ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v prvi obravnavi 28. oktobra 2015(18) in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

S.  ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti v zvezi z občutljivimi vprašanji, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

1.  meni da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002(19) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za odobritev ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovi komercialni pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, kot je na primer soja DAS-68416-4, brez popolne ocene specifičnih kumulativnih učinkov ostankov škropljenja kombinacije komplementarnih herbicidov in njihovih komercialnih pripravkov, kot se uporabljajo v državah gojenja;

7.  poziva Komisijo, naj zahteva veliko bolj podrobno testiranje zdravstvenih tveganj, ki nastanejo v zvezi z zložbo genskih elementov, kot je DAS-68416-4;

8.  poziva Komisijo, naj oblikuje strategije za zdravstveno tveganje in toksikologijo, pa tudi poprodajni nadzor, ki bi se osredotočale na vso prehransko in krmno verigo in zmesi, ki so v dejanskih razmerah prisotne v prehranski in krmni verigi;

9.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu za prehrano in krmo;

10.  poziva Komisijo, naj izpolni svojo obveznosti v zvezi s skladnostjo politik za razvoj na podlagi člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4719
(4)–––––––––––––– Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 Sprejeta besedila, (P8_TA(2016)0388).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).
(5) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4719
(6) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2011-00052
(7) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.
(8) http://www.pan-europe.info/sites/pan-europe.info/files/public/resources/reports/pane-2014-risks-of-herbicide-2-4-d.pdf
(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2033 z dne 13. novembra 2015 o podaljšanju odobritve aktivne snovi 2,4-D v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (UL L 298, 14.11.2015, str. 8).
(10) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(11) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015R0404&from=SL
(12) Posvetovalni dokument držav članic, str. 31-32. http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2011-00052
(13) https://sustainabledevelopment.un.org/sdg3
(14) https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00267-015-0589-7
(15) Sporočilo Komisije z dne 12. aprila 2005 z naslovom „Skladnost politike za razvoj;“ Pospeševanje napredka v smeri uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja (COM(2005)0134.
(16) https://ec.europa.eu/europeaid/policies/policy-coherence-development_en
(17) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0379.
(19) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima
PDF 394kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbene uredbe Komisije o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/6 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima (D051561/01 – 2017/2837(RSP))
P8_TA(2017)0342B8-0502/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbene uredbe Komisije o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/6 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima (D051561/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(1), in zlasti člena 53(1)(b)(ii) Uredbe,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

Splošne ugotovitve

A.  ker se po Izvedbeni uredbi (EU) 2016/6 trenutno zahteva, da se pošiljkam nekaterih živil, kamor sodijo gobe, ribe in ribiški proizvodi, riž in soja, ki izvirajo ali so poslani iz katerega koli dela Japonske, priloži veljavna izjava japonskih organov, s katero potrjujejo, da so proizvodi skladni z najvišjimi mejnimi vrednostmi onesnaženosti na Japonskem (člen 5(1) in (2)); ker je v sedanjem osnutku izvedbene uredbe Komisije izjava zahtevana zgolj za omejen seznam živil in krme iz dvanajstih prefektur iz Priloge II; ker je poleg tega po osnutku predloga iz Priloge II črtanih več kategorij živil in krme;

B.  ker je po členu 10 osnutka tudi predlagano, da bi se uradni nadzor zdaj zahteval le za živila in krmo iz Priloge II, pri tem pa naj bi bili zajeti pregledi dokumentacije za vse pošiljke, naključno preverjanje identitete in naključni fizični pregledi z laboratorijskimi analizami za prisotnost cezija 134 in cezija 137; ker je v osnutku ohranjena nizka pogostnost pregledov pri uvozu (uvodna izjava 12);

C.  ker Izvedbena uredba 2016/6, ki je bila na predlog Komisije že enkrat spremenjena, ne bo več zahtevala, da države članice vsake tri mesece obvestijo Komisijo o rezultatih vseh analiz prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo;

D.  ker je v predlaganem osnutku nespremenjena ohranjena sedanja Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/6, v kateri so povzete najvišje dovoljene vrednosti iz japonske zakonodaje za različne kategorije živil in krme(3); ker se za kategorije živil in krme iz Priloge I na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2016/6 ali predlaganega osnutka o spremembi ne zahteva preverjanje skladnosti z najvišjimi mejnimi vrednostmi, ne v obliki dokumentacije, ki jo zagotovijo japonski organi, niti s pregledi in vzorčenjem na mejah EU; ker torej ni nobenega jamstva, da bodo ta živila in krma skladni z zahtevanimi najvišjimi mejnimi vrednostmi radioaktivne kontaminacije;

E.  ker osnutek predloga temelji na podatkih o prisotnosti, ki so jih japonski organi posredovali za leta 2014, 2015 in 2016 (več kot 132 000 podatkov o radioaktivnosti v živilih in krmi, razen v govedini, in več kot 527 000 podatkov o radioaktivnosti v govedini); ker v osnutku predloga ni navedena niti ta analiza niti ni zagotovljena povezava do neobdelanih podatkov, čeprav naj bi spremembe temeljile na podrobni analizi teh podatkov;

F.  ker je zato zelo težko preveriti, ali predlagani ukrepi zadoščajo za zaščito zdravja državljanov Unije;

G.  ker tudi brez analize, na kateri temelji predlog Komisije, obstaja dovolj razlogov za prepričanje, da bi se lahko zaradi predloga povečala izpostavljenost radioaktivno kontaminirani hrani, ki bi vplivala na zdravje ljudi;

H.  ker je predsednik tokijskega elektropodjetja TEPCO uradno zaprosil japonsko vlado za dovoljenje, da bi v Tihem oceanu odložili skoraj milijon ton visoko radioaktivne vode, s katero so hladili poškodovane reaktorje jedrske elektrarne; ker bi to lahko zelo negativno vplivalo na raven varnosti ribiških prehrambnih proizvodov, pridobljenih v japonskih obalnih vodah, če bo dovoljenje izdano;

Posebne ugotovitve v zvezi s Prilogo II

I.  ker so vse japonske prefekture, ki so zdaj zajete v Prilogi II (Fukušima, Mijagi, Akita, Jamagata, Nagano, Gunma, Ibaraki, Točigi, Čiba, Ivate, Jamanaši, Šizuoka, Niigata), izpostavljene radioaktivnim padavinam po jedrski nesreči, ki se je leta 2011 zgodila v fukušimski elektrarni;

J.  ker so v osnutku predloga iz Priloge II brez obrazložitve črtani riž in njegovi proizvodi iz prefekture Fukušima; ker to pomeni, da se za te proizvode ob vstopu v Unijo ne bo več zahtevalo vzorčenje in analiza niti da bi morali japonski organi potrditi skladnost teh proizvodov z najvišjimi dovoljenimi vrednostmi radioaktivne kontaminacije; ker se eden izmed riževih proizvodov, ki so bili črtani iz Priloge II, uporablja v otroški hrani in živilih za majhne otroke(4); ker za te skupine zaradi posebne ranljivosti za izpostavljenost sevanju ne bi bila sprejemljiva nobena raven kontaminacije; ker bi se utegnil po sporazumu med Japonsko in EU o prosti trgovini še povečati izvoz riža iz Japonske; ker so bile nedavno umaknjene odredbe o evakuaciji, je verjetno, da se na kontaminiranih riževih poljih nadaljevalo gojenje riža;

K.  ker je v uvodni izjavi 7 osnutka predloga navedeno, da bodo iz Priloge II črtani samo riž in iz njega pridobljeni proizvodi, ki izvirajo iz prefekture Fukušima, a je Priloga II spremenjena tudi tako, da zdaj omogoča uvoz v Unijo brez nadzora, vzorčenja ali analize za sedem vrst rib (vključno z atlantskim in pacifiškim modroplavutim tunom in skušo), rake in mehkužce, ki so ulovljeni ali nabrani pri Fukušimi;

L.  ker bodo po predlogu iz Priloge II umaknjene tudi morske živali iz šestih drugih prefektur: Mijagi, Ivate, Gunma, Ibaraki, Čiba in Točigi, in sicer sedem vrst rib (vključno z atlantskim in pacifiškim modroplavutim tunom in skušo), raki (jastogi in kozice) in mehkužci (koritnice in klapavice); ker ni nobene utemeljitve ali pojasnila za zmanjšanje nadzora niti obrazložitve, zakaj naj bi bile na primer te vrste zdaj dovolj varne za uvoz v Unijo brez nadzora, druge pa ne;

M.  ker Priloga II po novem predlogu ne bo več zajemala izdelkov s poreklom iz prefekture Akita (zdaj obsega pet tamkajšnjih proizvodov – gobe, aralijo, bambusove vršičke, japonsko kraljevo praprot in užitno divjo rastlino košiabura – ter proizvodov iz njih); ker za to zmanjšanje nadzora ni nobene utemeljitve ali obrazložitve;

N.  ker Priloga II ne bo več zajemala aralije, bambusa in japonske kraljeve praproti, ki izvirajo iz prefekture Jamagata; ker za to zmanjšanje nadzora ni nobene utemeljitve ali obrazložitve;

O.  ker Priloga II ne bo več zajemala orlove praproti, japonske kraljeve praproti in navadne peruše iz prefektur Ivate, Gunma, Ibaraki, Čiba in Točigi; ker za to zmanjšanje nadzora ni nobene utemeljitve ali obrazložitve;

P.  ker so Prilogi II dodane samo ribe in ribiški proizvodi iz prefekture Nagano; ker ni podana utemeljitev za ta zaostreni nadzor; ker je bil sistematični nadzor za to prefekturo odpravljen decembra 2011; ker so bile marca 2014 v Prilogo II ponovno dodane nekatere užitne divje rastline;

Posebne ugotovitve v zvezi s Prilogo I

Q.  ker je v osnutku predloga nespremenjeno ohranjena Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/6, ki določa najvišje dovoljene vrednosti iz japonske zakonodaje; ker se za kategorije živil in krme iz Priloge I na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2016/6 ali predlaganega osnutka o spremembi ne zahteva preverjanje skladnosti z najvišjimi mejnimi vrednostmi, ne v obliki dokumentacije, ki jo zagotovijo japonski organi, niti s pregledi in vzorčenjem na mejah EU; ker torej ni nobenega jamstva, da ta živila in krma ne presegajo največje mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije;

R.  ker najvišje mejne vrednosti, veljavne na Japonskem, in s tem tudi vrednosti iz Priloge I, od 1. aprila 2012 niso bile popravljene navzdol; ker je treba te mejne vrednosti zmanjšati, zlasti za živila za ranljive skupine, na primer za mleko in drugo hrano za dojenčke in majhne otroke;

S.  ker je šest let po fukušimski nesreči močno vprašljivo, ali bi smela Unija dovoliti vstop v svojo prehransko verigo proizvodom z naslednjimi vrednostmi cezija 34 in 137 (vsaj teoretično – glede na to, da ni pravne obveznosti za kontrole na mejah Unije): 50 Bq/kg za živila za dojenčke in otroke (kot so začetne in nadaljevalne formule za dojenčke in hrana za majhne otroke) ter mleko in mlečne napitke, 10 Bq/kg za mineralno vodo in podobne pijače ter poparek iz nefermentiranih čajnih listov, ter 100 Bq/kg za vsa druga živila;

1.  meni da osnutek izvedbene uredbe Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 178/2002;

2.  meni, da osnutek izvedbene uredbe Komisije ni skladen s pravom Unije, saj ni združljiv s ciljem in splošnimi načeli Uredbe (ES) št. 1829/2002, namreč zagotoviti podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnikov;

3.  poziva Komisijo, naj umakne osnutek izvedbene uredbe in odboru do konca leta 2017 posreduje novega;

4.  poziva Komisijo, naj pri pripravi novega predloga, med drugim:

   zagotovi, da se bo za vsa živila in krmo, uvoženo v Unijo iz Japonske, vključno z vrstami iz Priloge I izvajal nadzor in pregledi;
   najvišje mejne vrednosti iz Priloge I popravi navzdol; in
   upoštevati nedavno odpravo odredb o evakuaciji v prizadetih prefekturah in zagotovi, da ne bo nobenega negativnega vpliva na stopnje radioaktivne kontaminacije živil in krme, uvoženih v Unijo;

5.  poziva Komisijo, naj pred pripravo novega predloga uvede nujne ukrepe, kot je določeno v členu 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, in tako zagotovi najvišjo možno raven varovanja zdravja ljudi;

6.  poziva Komisijo, da nemudoma da na voljo javnosti analizo, na kateri temelji osnutek predloga (tudi v sistemu hitrega obveščanja Unije za živila in krmo), in podrobnosti o sistemu nadzora, ki so ga vzpostavili japonski organi, vključno z obrazložitvijo o njegovi ustreznosti in učinkovitosti;

7.  poziva Komisijo, naj poskrbi za posodobljen pregled radioloških stanja razmer od leta 2011 ter za vsako leto v obdobju 2011–2017 za podrobne preglede o radioaktivnih snoveh iz jedrske elektrarne Fukušima, izpuščenih v ozračje in v Tihi ocean, tako da mogoče izvesti temeljito analizo glede varnosti hrane;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 31, 1.2.2002, str.1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) „Živila za dojenčke in majhne otroke“, „mleko in mlečni napitki“, „mineralna voda in podobne pijače ter poparek iz nefermentiranih čajnih listov“ in „Druga hrana“ ter krma za govedo, konje, prašiče, perutnino in ribe.
(4) Z oznako KN 1901.


Predlog spremembe proračuna št. 3/2017: proračunska sredstva pobude za zaposlovanje mladih; kadrovski načrti agencije ACER in skupnega podjetja SESAR2
PDF 250kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2017 za proračunsko leto 2017 o povečanju proračunskih sredstev pobude za zaposlovanje mladih, da se zmanjša brezposelnost mladih v Evropski uniji, in posodobitvi kadrovskih načrtov decentralizirane agencije ACER in skupnega podjetja SESAR2 (11812/2017– C8-0303/2017 – 2017/2078(BUD))
P8_TA(2017)0343A8-0282/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki je bil dokončno sprejet 1. decembra 2016(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 z naslovom „Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe? Ocena jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih”,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2017, ki ga je Komisija sprejela 30. maja 2017 (COM(2017)0288),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 3/2017, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2017 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (11812/2017 – C8-0303/2017),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0282/2017),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 3/2017 nanaša na zagotovitev 500 milijonov EUR dodatnih proračunskih sredstev za prevzem obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih, kakor sta se Evropski parlament in Svet dogovorila v sporazumu o proračunu za leto 2017, poleg tega pa zadeva spremembo kadrovskih načrtov decentralizirane agencije ACER in skupnega podjetja SESAR2, ne da bi se zato spremenila skupni proračun oziroma skupno število delovnih mest;

B.  ker sta Evropski parlament in Svet Komisijo pozvala, naj v letu 2017 predlaga spremembo proračuna, da se v istem letu za pobudo za zaposlovanje mladih zagotovi 500 milijonov EUR, ki se financirajo iz skupne razlike do zgornje meje za obveznosti, takoj ko bo sprejeta tehnična prilagoditev, predvidena v členu 6 uredbe o večletnem finančnem okviru.

C.  ker je Komisija po sprejetju tehnične prilagoditve predlagala spremembo proračuna Unije za proračunsko leto 2017 in povečanje člena 04 02 64 – „Pobuda za zaposlovanje mladih“;

D.  ker sta se Evropski parlament in Svet med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira dogovorila o povečanju sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih za 1,2 milijarde EUR v obdobju 2017–2020, Evropski parlament pa je v izjavi o vmesni reviziji poudaril, da je ta meja politične narave in da nima pravnih posledic;

E.  ker je Komisija med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira v svoji izjavi poudarila, da bi bilo treba razmisliti o tem, da bi finančna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih povečali še bolj, ne samo za dogovorjenih 1,2 milijarde EUR, in sicer z uporabo skupne razlike do zgornje meje za obveznosti v skladu s členom 14 uredbe o večletnem finančnem okviru;

F.  ker je treba spremeniti kategorije nekaterih delovnih mest za leto 2017 v decentralizirani agenciji ACER in skupnem podjetju SESAR2;

1.  poudarja, da je treba nujno povečati finančne zaveze Unije v boju proti brezposelnosti mladih z dodatnim financiranjem pobude za zaposlovanje mladih;

2.  obžaluje, da je prišlo do zamude pri spremembi proračuna Unije za leto 2017, s katero naj bi povečali sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, kakor je bilo dogovorjeno v letnem proračunskem postopku 2017, saj je Svet vmesno revizijo večletnega finančnega okvira sprva blokiral, nato pa jo odobril pozno;

3.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 3/2017, kot ga je predložila Komisija;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za hitro reprogramiranje ustreznih operativnih programov, da bodo za celoten dodatni proračun pobude za zaposlovanje mladih v višini 500 milijonov EUR do konca leta 2017 v celoti in učinkovito prevzete obveznosti; prav tako poziva države članice, naj pred vzpostavitvijo shem izvedejo ocene vrzeli in tržne analize, da bi optimizirale koristi pobude za zaposlovanje mladih;

5.  je seznanjen s spremembo kadrovskih načrtov decentralizirane agencije ACER in skupnega podjetja SESAR2; ugotavlja, da te spremembe ne zadevajo skupnega števila delovnih mest in da jih je mogoče financirati iz letnega proračuna teh organov za to leto; se strinja, da bo prerazvrstitev delovnega mesta kategorije AD15 poimenska (ad personam) in bo prenehala veljati ob koncu mandata sedanjega izvršnega direktorja;

6.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 3/2017;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 3/2017 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 28.2.2017.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.


Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP
PDF 367kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP (2017/2029(INI))
P8_TA(2017)0344A8-0264/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju načel, določenih v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti spodbujanja demokracije in pravne države ter ohranjanja miru, preprečevanja sporov in krepitve mednarodne varnosti,

–  ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(1) (v nadaljevanju: skupno stališče),

–  ob upoštevanju 17.(2) in 18.(3) letnega poročila EU, pripravljenih v skladu s členom 8(2) skupnega stališča,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/2309 z dne 10. decembra 2015 o spodbujanju učinkovitega nadzora nad izvozom orožja(4) in Sklepa Sveta (SZVP) 2017/915 z dne 29. maja 2017 o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem(5),

–  ob upoštevanju posodobljenega Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 6. marca 2017(6),

–  ob upoštevanju navodil za uporabnike skupnega stališča, ki opredeljujejo skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme,

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo z dne 25. junija 2012 in njegove točke 11(e) ter akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 z dne 20. julija 2015 in njegove točke 21(d),

–  ob upoštevanju Pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 2. aprila 2013(7), veljati pa je začela 24. decembra 2014,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/768/SZVP z dne 16. decembra 2013 o delovanju EU v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem v okviru evropske varnostne strategije(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(9),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(10), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 599/2014 z dne 16. aprila 2014, in seznama blaga in tehnologije z dvojno rabo iz njene Priloge I (v nadaljevanju: uredba o blagu z dvojno rabo),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2016 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje(11),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij na to temo, zlasti resolucije z dne 17. decembra 2015(12) o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča, z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu(13), z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015(14) in z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o zasebnih varnostnih podjetjih(16),

–  ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0264/2017),

A.  ker člen 51 Ustanovne listine OZN določa neodtujljivo pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe;

B.  ker najnovejši podatki(17) kažejo, da so mednarodni prenosi pomembnejšega orožja med letoma 2012 in 2016 dosegli najvišjo raven za vsako petletno obdobje od konca hladne vojne, in so bili za 8,4 % višji kot v obdobju 2007–2011;

C.  ker izvoz in prenos orožja vplivata na varnost ljudi, človekove pravice, demokracijo, dobro upravljanje in družbeno-gospodarski razvoj; ker izvoz orožja prispeva tudi k okoliščinam, zaradi katerih so ljudje primorani bežati iz svojih držav; ker je zaradi tega potreben strog, pregleden, učinkovit ter splošno sprejet in opredeljen sistem za nadzor nad orožjem;

D.  ker najnovejši podatki(18) kažejo, da je izvoz iz EU-28 v obdobju 2012–2016 znašal 26 % skupnega svetovnega izvoza orožja, zaradi česar je EU-28 v celoti drugi največji dobavitelj orožja na svetu, takoj za ZDA (33 %) in pred Rusijo (23 %); ker so države EU po podatkih iz najnovejšega poročila Delovne skupine za izvoz konvencionalnega orožja (COARM) v letu 2014 izdale dovoljenja za izvoz orožja v skupni vrednosti 94,40 milijarde EUR;

E.  ker najnovejši podatki(19) kažejo, da se je izvoz orožja na Bližnji vzhod povečal za 86 % in predstavlja 29 % svetovnega izvoza med letoma 2012 in 2016;

F.  ker najnovejši uradni podatki EU kažejo, da je bil Bližnji vzhod leta 2015 najpomembnejša regija, kar zadeva izvoz orožja iz EU-28, saj so bila za to regijo odobrena dovoljenja za izvoz orožja v skupni višini 78,8 milijarde EUR;

G.  ker so bili nekateri prenosi orožja iz držav članic EU v nestabilne regije in države, ki so izpostavljene krizam, uporabljeni v oboroženih spopadih ali za notranjo represijo; ker so bili glede na poročanje nekateri od teh prenosov preusmerjeni v roke terorističnih skupin, na primer v Siriji in Iraku; ker je bilo v nekaterih primerih orožje, ki je bilo izvoženo v nekatere države, na primer v Saudovo Arabijo, uporabljeno za konflikte, kot je konflikt v Jemnu; ker takšen izvoz jasno krši skupno stališče in poudarja potrebo po boljšem nadzoru in preglednosti;

H.  ker ni standardiziranega sistema za preverjanje in poročanje, ki bi zagotovil informacije o tem, ali in v kolikšni meri izvoz posameznih držav članic krši osem meril, in ker tudi niso določene sankcije za države članice, katerih izvoz očitno ni združljiv s temi osmimi merili;

I.  ker so raziskave Mednarodnega centra za konverzijo v Bonnu (BICC) pokazale, da je bilo na primer samo v Nemčiji leta 2015 glede na skupno stališče(20) o izvozu orožja kot problematičnih ocenjenih 4.256 dovoljenj, ki so bila izdana za izvoz orožja v 83 držav;

J.  ker sta se svetovna in regionalna varnost dramatično spremenili, zlasti v južnem in vzhodnem sosedstvu Unije, in ker to kaže, da je treba nujno izboljšati in narediti varnejše metodologije za pripravo informacij za oceno tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj;

K.  ker so nekatere države članice pred kratkim z nedemokratičnimi državami na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike podpisale strateške sporazume o vojaškem sodelovanju, vključno s prenosom velike količine izjemno kakovostne vojaške tehnologije;

L.  ker je v Lizbonski pogodbi zapisano, da je izkoreninjenje revščine glavni cilj razvojne politike EU, in ker je to tudi ena od prednostnih nalog zunanjega delovanja EU, katerega namen je zgraditi stabilnejši in bogatejši svet; ker dobavljanje orožja državam v konfliktu in omogočanje, da se nasilje širi, zavirata razvojni potencial teh držav;

M.  ker obrambna industrija v Evropi predstavlja sektor primarnega pomena, istočasno pa so zanj značilne presežne zmogljivosti, podvajanje in razdrobljenost, kar posledično škodi konkurenčnosti te industrije in kar je povzročilo širjenje izvozne politike;

N.  ker se v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj sproži pobudo za uvedbo embarga EU za prodajo orožja Saudovi Arabiji;

O.  ker so se razmere v Jemnu še poslabšale, med drugim zaradi vojaškega posredovanja koalicije pod vodstvom Saudove Arabije; ker so nekatere države članice Saudovi Arabiji zaradi posredovanja v Jemnu prenehale dobavljati orožje, druge pa ji še naprej dobavljajo vojaško tehnologijo, ker je v nasprotju z merili 2, 4, 6, 7 in 8;

P.  ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015 poudaril, da bi morale biti človekove pravice prednostna naloga, in pozval države članice, naj se dogovorijo za premik k sodobnejši in prožnejši izvozni politiki, ki temelji na človekovih pravicah, predvsem glede držav, ki so v preteklosti dokazano izvajale nasilno notranjo represijo in kršile človekove pravice;

Q.  poudarja, da bi morala globalna strategija EU za zunanjo in varnostno politiko izboljšati skladnost politik o nadzoru nad izvozom orožja;

1.  ugotavlja, da imajo države legitimno pravico, da nabavijo vojaško tehnologijo za namene samoobrambe; poudarja, da je ohranjanje obrambne industrije del samoobrambe držav članic; opozarja, da je bil eden od razlogov za sprejetje skupnega stališča preprečitev tega, da bi se evropsko orožje uporabljalo proti oboroženim silam držav članic, pa tudi da bi se preprečile kršitve človekovih pravic in podaljševanje oboroženi konflikti; ponovno poudarja, da je skupno stališče pravno zavezujoč okvir, ki določa minimalne zahteve, ki jih morajo države članice izpolnjevati na področju nadzora nad izvozom orožja, in da vključuje obveznost preučitve zahtevka za izvozno dovoljenje na podlagi vseh osmih meril, ki so v tem stališču navedena;

2.  ugotavlja, da je razvoj obrambne opreme pomemben instrument obrambne industrije in da mora konkurenčna in inovativna tehnološka in industrijska baza evropske obrambe, ki jo je treba še razviti, služiti kot instrument za zagotavljanje varnosti in obrambe držav članic, državljanov Unije ter prispevati k izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), zlasti skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); poziva države članice, naj odpravijo trenutno pomanjkanje učinkovitosti pri izdatkih za obrambo zaradi podvajanja, razdrobljenosti, pomanjkanja interoperabilnosti ter si prizadevajo, da bi EU postala zagotovljalec varnosti tudi z boljšim nadziranjem izvoza orožja; ponovno poudarja, da člen 10 skupnega stališča določa, da gospodarski, trgovinski in industrijski interesi držav članic ne smejo vplivati na uporabo osmih meril, ki urejajo izvoz orožja;

3.  vendar ugotavlja, da vojaška tehnologija včasih prihaja na destinacije in do končnih uporabnikov, ki ne izpolnjujejo meril iz skupnega stališča; je zaskrbljen, da bi utegnilo širjenje oborožitvenih sistemov med vojno in v času precejšnje politične napetosti nesorazmerno prizadeti civiliste; je zaskrbljen zaradi svetovne oboroževalne tekme in vojaških pristopov k reševanju političnih sporov in nemirov; poudarja, da bi bilo treba konflikte prednostno reševati z diplomatskimi sredstvi;

4.  poziva države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj bistveno izboljšajo doslednost izvajanja skupnega stališča, da bi okrepili varnost civilistov, ki trpijo zaradi konfliktov in kršitev človekovih pravic v tretjih državah, povečali varnost Unije in njenih državljanov ter vzpostavili enake pogoje za podjetja iz EU; v zvezi s tem poudarja, da je dosledno izvajanje skupnega stališča bistvenega pomena za verodostojnost EU kot svetovnega akterja, ki temelji na vrednotah;

5.  spodbuja države, ki so v postopku pridobivanja statusa države kandidatke, oziroma države, ki želijo kako drugače stopiti na pot v smeri pristopa k EU, naj uporabijo določbe iz skupnega stališča; pozdravlja, da so Albanija, Bosna in Hercegovina, Kanada, Gruzija, Islandija, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Norveška uskladile dejavnosti z merili in načeli iz skupnega stališča, s tem pa si prizadevajo tudi za nadaljnjo uskladitev s SZVP in SVOP; poziva države članice, naj s tretjimi državami, ki so se uradno zavezale, da bodo spoštovale merila iz skupnega stališča, tesno sodelujejo zlasti zato, da se izboljša izmenjava informacij in zagotovi večja preglednost pri podeljevanju dovoljenj; poleg tega poziva ESZD, naj evropske države zlasti poziva k uskladitvi s skupnim stališčem, da bi povečali varnost v širšem evropskem območju;

6.  poziva države članice in ESZD, naj tesno sodelujejo, da bi preprečile tveganje zaradi preusmerjanja in skladiščenja orožja, na primer tihotapljenja orožja in nezakonite trgovine z njim; opozarja na tveganje, da bi orožje, izvoženo v tretje države, s tihotapljenjem in nezakonito trgovino znova vstopilo v EU;

7.  je seznanjen, da ima Unija veliko odgovornost glede varnostnega tveganja, ki izhaja iz odsotnosti močne podpore in zavez EU pri odstranjevanju obsežnih zalog orožja, ki še vedno obstajajo v Bosni in Hercegovini, Albaniji in Ukrajini;

8.  meni, da bi morala metodologija za oceno tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj vključevati previdnostno načelo in da bi morale države članice, poleg tega, da se osredotočajo na to, ali se posebna vojaška tehnologija lahko uporablja za notranjo represijo ali druge neželene namene (funkcionalni pristop), oceniti tudi tveganja, ki temelji na splošnem stanju v namembni državi (načelni pristop);

9.  ugotavlja, da je zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU pomembno, da Združeno kraljestvo še naprej ostaja zavezano skupnemu stališču in uporablja operativne določbe kot druge evropske tretje države;

10.  poziva države članice in ESZD, naj oblikujejo posebno strategijo za uradno zaščito žvižgačev, ki poročajo o kršitvah meril in načel iz skupnega stališča s strani organizacij in podjetij v orožarski industriji;

11.  poudarja, kako pomembna je skladnost med vsemi sistemi Unije za nadzor izvoza, zlasti kar zadeva tolmačenje nadzornih meril; poudarja tudi, kako pomembna je skladnost med nadzorom izvoza in drugimi instrumenti zunanje politike, pa tudi trgovinskimi instrumenti, kot je splošni sistem preferencialov in uredba o konfliktnih mineralih;

12.  ponavlja, da lahko nenadzorovani izvoz tehnologije za kibernetski nadzor s strani podjetij EU škodljivo vpliva na varnost digitalne infrastrukture EU in na človekove pravice; v zvezi s tem poudarja, kako pomembna je hitra, učinkovita in celovita posodobitev uredbe EU o blagu z dvojno rabo, in poziva Svet, naj v zvezi s tem vprašanjem sprejme ambiciozen časovni načrt;

13.  poudarja, kako pomembno je izvoz orožja učinkovito omejiti na zasebna varnostna podjetja kot končne uporabnike in dovoljenje zanj izdati šele po tem, ko se po skrbnem pregledu ugotovi, da zadevno zasebno varnostno podjetje ni sodelovalo pri kršitvah človekovih pravic; poudarja, da je treba vzpostaviti mehanizme odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo zasebna varnostna podjetja orožje uporabljala odgovorno;

Izvajanje meril iz skupnega stališča

14.  na podlagi letnih poročil ugotavlja, da je bilo merilo 1 za zavrnitev v letu 2014 uporabljeno 81-krat in 109-krat v letu 2015;

15.  ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sproži pobudo za uvedbo embarga EU na orožje proti državam, ki so obtožene resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, predvsem v zvezi z namernim napadanjem civilne infrastrukture; ponovno poudarja, da nadaljnje izdajanje dovoljenj za prodajo orožja tem državam pomeni kršitev skupnega stališča;

16.  na podlagi letnih poročil ugotavlja, da je bilo merilo 2 za zavrnitev v letu 2014 uporabljeno 72-krat in 89-krat v letu 2015; obžaluje dejstvo, da podatki kažejo pomanjkanje skupnega pristopa do razmer zlasti v Siriji, Iraku in Jemnu; spodbuja države članice in ESZD, naj začnejo razpravo o razširitvi merila 2, da se vključijo kazalniki demokratičnega upravljanja, saj bi ta ocenjevalna merila lahko pomagala določiti dodatne zaščitne ukrepe pred nehotenimi negativnimi posledicami izvoza; poleg tega meni, da bi se moral bolj načelni pristop k oceni tveganja osredotočiti na to, da prejemniki na splošno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in človekove pravice;

17.  meni, da je izvoz v Saudovo Arabijo neskladen vsaj z merilom 2 glede vpletenosti države v hude kršitve humanitarnega prava, kot so jih določili pristojni organi OZN; ponavlja svoj poziv z dne 26. februarja 2016, da je treba nujno uvesti embargo na orožje proti Saudovi Arabiji;

18.  na podlagi letnih poročil ugotavlja, da je bilo merilo 3 za zavrnitev v letu 2014 uporabljeno 99-krat in 139-krat v letu 2015; poudarja, da je treba v okviru merila 3 oceniti, ali so države članice nedavno prenesle orožje nedržavnim akterjem, vključno z zagotavljanjem tehnične pomoči in usposabljanja, glede na Skupni ukrep 2002/589/SZVP o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja iz leta 2002;

19.  na podlagi letnih poročil ugotavlja, da je bilo merilo 4 za zavrnitev v letu 2014 uporabljeno 57-krat in 85-krat v letu 2015; obžaluje, da se vojaška tehnologija, izvožena iz držav članic, uporablja v konfliktu v Jemnu; poziva države članice, naj dosledno in na podlagi temeljite ocene dolgoročnega tveganja upoštevajo skupno stališče;

20.  na podlagi letnih poročil ugotavlja, da je bilo merilo 5 za zavrnitev v letu 2014 uporabljeno 7-krat in 16-krat v letu 2015; opozarja, da se to merilo nanaša na varnostne interese držav članic ter držav zaveznic, pri čemer se zaveda, da ti interesi ne morejo vplivati na upoštevanje meril glede spoštovanja človekovih pravic ter regionalnega miru, varnosti in stabilnosti;

21.  na podlagi letnih poročil ugotavlja, da je bilo merilo 6 za zavrnitev v letu 2014 uporabljeno 6-krat in nikoli v letu 2015; izraža zaskrbljenost zaradi poročil o preusmeritvi izvoza orožja s strani držav članic na nedržavne akterje, tudi teroristične skupine, ter opozarja, da bi se to orožje lahko uporabilo proti civilistom zunaj in znotraj ozemlja EU; ponovno poudarja pomen strožjega nadzora nad tovrstnim izvozom orožja, da bi spoštovali mednarodne obveznosti na področju boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu;

22.  je zaskrbljen, da bi lahko bil izvoz, namenjen Saudovi Arabiji in Katarju, preusmerjen k oboroženim nedržavnim akterjem v Siriji, ki huje kršijo pravo o človekovih pravicah in humanitarno pravo, ter poziva COARM, naj zadevo obravnava po nujnem postopku; priznava, da je večina orožja, ki se nahaja v rokah upornikov in terorističnih skupin, prišla iz neevropskih virov;

23.  na podlagi letnih poročil ugotavlja, da je bilo merilo 7 za zavrnitev v letu 2014 uporabljeno 117-krat in 149-krat v letu 2015; izraža zaskrbljenost med drugim zaradi domnevnih preusmeritev izvoza orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja iz evropskih držav v nekatere namembne kraje, iz katerih je ta izvoz preusmerjen k nedržavnim akterjem in drugim končnim uporabnikom, ki niso v skladu s skupnim stališčem, v državah, kot so Sirija, Irak, Jemen in Južni Sudan; opozarja, da morajo ocene tveganja preusmeritve temeljiti na precej več dejavnikih, kot le na sprejetju zavez, ki jih država prejemnica navede v dovoljenju končnega uporabnika; poudarja potrebo po učinkovitih mehanizmih nadzora po opravljeni dostavi, s katerimi bi zagotovili, da se orožje ponovno ne izvozi nepooblaščenim končnim uporabnikom; poudarja vlogo, ki jo lahko igra ESZD pri podpiranju prizadevanj držav članic na tem področju;

24.  na podlagi letnih poročil ugotavlja, da je bilo merilo 8 za zavrnitev v letu 2014 uporabljeno enkrat in nikoli v letu 2015; priznava, da bi boljše izvajanje merila 8 odločilno prispevalo k ciljem glede skladnosti politik EU za razvoj in ciljev OZN trajnostnega razvoja, zlasti cilja 16.4; poziva države članice in ESZD, naj posodobijo navodila za uporabnike k Skupnemu stališču Sveta 2008/944/SZVP v zvezi s tem in se osredotočijo na morebitno razvojno škodo, povzročeno z uporabo orožja;

25.  poziva države članice in ESZD, naj v skupno stališče vključijo novo merilo in tako zagotovijo, da bo pri podeljevanju dovoljenj ustrezno upoštevana nevarnost korupcije pri zadevnem izvozu;

Spodbujanje izmenjave informacij med državami članicami

26.  poziva države članice in ESZD, naj izboljšajo doslednost pri izvajanju skupnega stališča in okrepijo mehanizme za izmenjavo podatkov z omogočanjem kvalitativno in kvantitativno boljših informacij za oceno tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj na podlagi varne in obsežne digitalizacije sedanjega sistema, tako kot sledi:

   (a) zagotavljanje več informacij o izvoznih dovoljenjih in dejanskem izvozu, ki se izmenjujejo sistematično in pravočasno, tudi informacije o ustreznih končnih uporabnikih, primerih preusmerjanja, dovoljenjih za končne uporabnike, ki so ponarejena ali drugače sumljiva, sumljivih posrednikih ali prevoznih podjetjih, v skladu z nacionalno zakonodajo;
   (b) vzdrževanje seznama subjektov in posameznikov, obsojenih zaradi kršenja zakonodaje, povezane z izvozom orožja, ter primerov ugotovljenih preusmeritev in oseb, za katere je znano ali se sumi, da so vpletene v nezakonito trgovino z orožjem oziroma dejavnosti, ki ogrožajo mednarodno in državno varnost;
   (c) izmenjava dobre prakse, sprejete za izvajanje osmih meril;
   (d) sprememba veljavnih navodil za uporabnike v interaktivni spletni vir;
   (e) sprememba letnih poročil EU v spletne podatkovne zbirke z možnostjo iskanja do konca leta 2018 z novo obliko, ki se uporablja za podatke za leto 2016;
   (f) spodbujanje jasnih, ustaljenih postopkov sodelovanja med organi kazenskega pregona in mejnimi organi na podlagi izmenjave informacij, da se okrepi sodelovanje na področju varnosti in izkorenini nezakonita trgovina z orožjem, ki ogroža varnost EU in njenih državljanov;

27.  pozdravlja namero COARM, da bo bolj sistematično vključevala ESZD v pripravo razprav o razmerah v namembnih državah in potencialnih končnih uporabnikih; poudarja pomen rednega posvetovanja z Delovno skupino za človekove pravice v tem procesu;

28.  ugotavlja, da se morajo za učinkovito izmenjavo informacij in sodelovanje poleg tega sestajati zaposleni, odgovorni za politiko, izdajo dovoljenj in izvrševanje, ter spodbuja, naj se v ta namen zagotovijo zadostna sredstva; meni, da je za okrepitev izvajanja skupnega stališča ključnega pomena razširiti ustrezne zmogljivosti držav članic; poziva države članice in ESZD, naj povečajo število zaposlenih, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z izvozom, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU; spodbuja, da se vzpostavijo skladi EU, ki se bodo uporabljali za krepitev zmogljivosti uradnikov za izdajanje dovoljenj in izvrševanje v državah članicah;

29.  poudarja, da je treba oblikovati pristop za obravnavanje primerov, ko države članice drugače razlagajo merilo 8 iz skupnega stališča za izvoz proizvodov, ki so v bistvu enaki, v podobne namembne kraje in podobnim končnim uporabnikom, da bi tako ohranili enake konkurenčne pogoje in verodostojnost EU v tujini; meni, da je čas za razmislek o večji vlogi institucij EU pri postopku izdaje dovoljenj na ravni držav članic, zlasti kar zadeva tovrstne situacije; poziva države članice, naj podprejo vzpostavitev nadzornega organa za nadzor nad orožjem pod okriljem podpredsednice/visoke predstavnice; meni, da je treba izdati mnenje državam članicam, ki nameravajo izdati dovoljenje, ki ga je druga država članica zavrnila;

30.  poudarja, da je nujno treba okrepiti vlogo delegacij EU pri nudenju pomoči državam članicam in ESZD pri njihovih ocenah tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj ter izvajanju nadzora nad končnimi uporabniki, nadzora po opravljeni dostavi in inšpekcijskih pregledov na kraju samem;

31.  poziva države članice, naj v skupno stališče uvedejo določbo, s katero bodo zagotovile, da bodo v primeru embarga EU proti tretji državi samodejno preklicana predhodno izdana dovoljenja za blago, za katerega velja embargo;

32.  poziva vse države članice, naj po potrebi še naprej pomagajo državam nečlanicam EU pri pripravi, posodabljanju in izvajanju zakonodajnih in upravnih ukrepov, namenjenih vzpostavitvi sistema za nadzor nad izvozom orožja in vojaške tehnologije;

Večje spoštovanje obveznosti poročanja

33.  obžaluje zelo pozno objavo 17. letnega poročila EU, ki je bila vsaj 17 mesecev po tem, ko so bila dovoljenja izdana ali orožje izvoženo; poleg tega obžaluje, da je bilo 18. letno poročilo EU objavljena šele marca 2017;

34.  izraža nezadovoljstvo, da države članice kršijo osem meril; meni, da je treba spodbujati enotno in dosledno uporabo osmih meril; ugotavlja, da ne obstajajo določbe o sankcijah za države članice, ki pri izdaji dovoljenj ne ravnajo v skladu z osmimi merili, in državam članicam priporoča, da predvidijo načine za izvajanje neodvisnih preverjanj; meni, da je napočil trenutek za začetek procesa za oblikovanje mehanizma, s katerim se bodo kaznovale države članice, ki ne spoštujejo skupnega stališča;

35.  opozarja, da morajo vse države članice v skladu s členom 8(2) skupnega stališča poročati o svojem izvozu orožja, in poziva vse države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti; obžaluje, da je razčlenjene podatke o licencah in dejanskem izvozu k 17. letnemu poročilu EU v celoti prispevalo samo 21 držav, k 18. letnemu poročilu pa samo 20 držav; poziva vse države članice, tudi tri države članice, ki so glavne izvoznice orožja – Francijo, Nemčijo in Združeno kraljestvo –, ki niso posredovale vseh podatkov, naj predložijo popolne podatke o svojem preteklem izvozu, da bodo vključeni v naslednje letno poročilo;

36.  poziva, da se zagotovi bolj standardiziran in pravočasen postopek poročanja in predložitve, z določitvijo strogega roka za predložitev podatkov najpozneje januarja po letu, v katerem je prišlo do takega izvoza, ter določitvijo datuma objave najpozneje do marca, ki sledi letu izvoza;

37.  meni, da bi bilo treba skupno stališče dopolniti z javno dostopnim seznamom, ki bi se redno posodabljal in ki bi vseboval podrobno obrazložene informacije o tem, v kolikšni meri izvoz v posamezne države prejemnice izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje osmih meril;

38.  meni, da je treba vzpostaviti standardiziran sistem za preverjanje in poročanje, ki bo zagotovil informacije o tem, ali in v kolikšni meri je izvoz posameznih držav članic EU v nasprotju z navedenimi osmimi merili;

39.  poziva vse države članice, naj v celoti spoštujejo svoje obveznosti poročanja, določene v skupnem stališču; poudarja, da so visokokakovostni podatki o dejanski dobavi bistvenega pomena za razumevanje uporabe teh osmih meril; poziva države članice in ESZD, naj preučijo, kako bi lahko uporabili podatke, ki jih pripravijo carinski organi, vključno z oblikovanjem posebnih carinskih oznak za vojaško blago;

40.  priznava, da so vse države članice EU podpisnice Pogodbe o trgovini z orožjem; poziva, naj se sporazum univerzalizira, večja pozornost pa nameni tistim državam, ki ga niso podpisale, tudi Rusiji in Kitajski; pozdravlja tudi prizadevanja za obveščanje glede Pogodbe o trgovini z orožjem in podpira njeno učinkovito izvajanje;

Posodobitev ustreznih orodij

41.  poziva k reviziji skupnega seznama vojaškega blaga in seznamov, ki so priloženi k uredbi o blagu z dvojno rabo, da bi zagotovili polno zajetje vseh ustreznih sistemov brez posadke; opozarja na svojo resolucijo z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal, v kateri se v odstavku 2(c) zahteva, da se oborožena brezpilotna letala vključijo v ustrezne sisteme za nadzor orožja;

42.  spodbuja države članice, naj bolj podrobno preučijo licenčno proizvodnjo v tretjih državah in zagotovijo strožje zaščitne ukrepe proti neželeni uporabi; zahteva dosledno izvajanje skupnega stališča v zvezi z licenčno proizvodnjo v tretjih državah; spodbuja države članice, naj razmislijo o stališču in statusu tretjih držav v zvezi s Pogodbo o trgovini z orožjem, kadar se odloča o prenosih, saj bi to povečalo proizvodnjo in/ali izvozne zmogljivosti te države glede vojaške opreme;

43.  meni, da mora biti izvajanje Direktive 2009/43/ES o poenostavitvi pogojev za prenos obrambnih proizvodov znotraj EU skladno z izvajanjem skupnega stališča, zlasti kadar gre za nadomestne in sestavne dele; ugotavlja, da področje uporabe skupnega stališča ni omejeno, osem meril pa velja tudi za izvoz znotraj EU;

44.  je zaskrbljen zaradi izzivov glede kibernetske varnosti, zlasti dosežkov pri uporabi hekerskih metod za dostop do informacij in podatkov nacionalnih organov za izdajanje dovoljenj; poziva države članice in Komisijo, naj vlagajo dovolj sredstev v tehnologijo in človeške vire za usposabljanje posameznikov v posebnih programih in metodah za kibernetsko varnost, da se preprečijo in obravnavajo ti izzivi glede kibernetske varnosti;

Vloga parlamentov in javnega mnenja

45.  ugotavlja, da vladnih odločitev v zvezi z dovoljenji, na primer s pripravo letnih poročil o izvozu orožja, ne nadzirajo vsi nacionalni parlamenti EU, in v zvezi s tem poziva, da se na splošno povečata parlamentarni in javni nadzor; poudarja Poslovnik Evropskega parlamenta, ki predvideva možnost zagotavljanja rednih odzivov na letna poročila EU o izvozu orožja;

46.  pozdravlja redna posvetovanja z nacionalnimi parlamenti, organi za nadzor nad izvozom orožja, industrijskimi združenji in civilno družbo, ki so osrednjega pomena za smiselno preglednost; poziva COARM, vse države članice in ESZD, naj okrepijo dialog s civilno družbo in posvetovanja z nacionalnimi parlamenti in organi za nadzor nad izvozom orožja; spodbuja nacionalne parlamente, civilno družbo in akademski svet, naj neodvisno nadzirajo trgovino z orožjem, ter poziva države članice in ESZD, naj podprejo te dejavnosti, tudi s finančnimi sredstvi;

o
o   o

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
(2) UL C 163, 4.5.2016, str. 1.
(3) UL C 153, 16.5.2016, str. 1.
(4) UL L 326, 11.12.2015, str. 56.
(5) UL L 139, 30.5.2017, str. 38.
(6) UL C 97, 28.3.2017, str. 1.
(7) Pogodba o trgovini z orožjem, OZN, 13-27217.
(8) UL L 341, 18.12.2013, str. 56.
(9) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.
(10) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
(11) UL L 338, 13.12.2016, str. 1.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0472.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0066.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.
(15) UL C 285, 29.8.2017, str. 110.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0289.
(17) Trends in international arms transfers (Trendi v mednarodnih prenosih orožja), 2016 (preglednica dejstev Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu (SIPRI), februar 2017).
(18) Glej prejšnjo opombo.
(19) Glej prejšnjo opombo.
(20) Poročilo o izvozu orožja za leto 2016, Gemeinsame Konferenz Kirche und Entwicklung (GKKE) (Skupna konferenca o cerkvi in razvoju), str. 54.


Politični odnosi EU z Latinsko Ameriko
PDF 324kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o političnih odnosih EU z Latinsko Ameriko (2017/2027(INI))
P8_TA(2017)0345A8-0268/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti naslova V o zunanjem delovanju EU,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti naslovov od I do III in V petega dela (skupna trgovinska politika, razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč ter mednarodni sporazumi),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. oktobra 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2009 z naslovom „Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev“ (COM(2009)0495),

–  ker med državami članicami EU in državami LAK obstajajo tesne kulturne, jezikovne, politične in zgodovinske vezi, ki so nastale tudi zaradi močnih migracijskih tokov, ki so potekali desetletja,

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015 (problematika po državah in regijah),

–  ob upoštevanju izjav z dosedanjih vrhov voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije, zlasti izjave z drugega vrha EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki je potekal v Bruslju 10. in 11. junija 2015 na temo „Oblikovanje naše skupne prihodnosti: izgradnja uspešne družbe za naše državljane, ki bo temeljila na sožitju in trajnostnem razvoju“, na katerem je bila sprejeta politična izjava o partnerstvu za naslednjo generacijo,

–  ob upoštevanju izjave foruma civilne družbe EU-CELAC z dne 11. maja 2015 z naslovom „Equality, rights and democratic participation for the peoples of Europe and Latin America and the Caribbean“ (Enakost, pravice in demokratična udeležba prebivalcev Evrope ter Latinske Amerike in Karibov),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila s prvega medvrhovnega ministrskega zasedanja EU-CELAC, ki je potekalo 25. in 26. oktobra 2016 v Santo Domingu (Dominikanska republika),

–  ob upoštevanju izjave, sprejete na iberoameriškem vrhu voditeljev držav ali vlad, ki je 28. in 29. oktobra 2016 potekal v Cartageni de Indias (Kolumbija) z naslovom „Youth, Entrepreneurship and Education“ (Mladi, podjetništvo in izobraževanje),

–  ob upoštevanju politične izjave s petega vrha voditeljev držav in vlad CELAC, ki je 25. januarja 2017 potekal v Punta Cani (Dominikanska republika),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2016 v podporo mirovnemu procesu v Kolumbiji(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o Venezueli, zlasti z dne 8. junija 2016(2) in 27. aprila 2017(3) o razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju nezakonodajne resolucije z dne 5. julija 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani, v imenu Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2014 o izginotju 43 študentov pedagoške fakultete v Mehiki(5),

–  ob upoštevanju resolucij Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat), zlasti z dne 22. septembra 2016 o trgovinskih vidikih različnih pogajanj EU-LAK, ki trenutno potekajo(6), o boju proti revščini v okviru ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030(7), o financiranju političnih strank v Evropski uniji in Latinski Ameriki(8) ter gospodarskih in finančnih odnosih z Ljudsko republiko Kitajsko z vidika biregionalnega strateškega partnerstva EU-LAK(9) ter z dne 29. marca 2014 o feminicidu v Evropski uniji in Latinski Ameriki(10),

–  ob upoštevanju priporočil Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine z dne 22. septembra 2016 o migraciji, razvoju in gospodarski krizi(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko(12),

–  ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o členu 5(2)(b)(ii) Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih, zlasti člena 14 o pravicah teh oseb do lastništva in posesti zemljišč,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o vlogi EU pri spodbujanju širšega čezatlantskega partnerstva(13),

–  ob upoštevanju priporočil iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z naslovom „Uspešnost kombiniranja nepovratnih sredstev regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij pri podpori zunanjim politikam EU“,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A8-0268/2017),

A.  ker je regija Latinske Amerike in Karibov (LAK) ključni partner EU pri skupnem soočanju s trenutnimi svetovnimi izzivi, kot so izkoreninjenje revščine, dostop do pitne vode, vsesplošno spoštovanje človekovih pravic, mir in varnost, socialno-ekonomski razvoj, slabo upravljanje, trajnost, boj proti podnebnim spremembam, digitalna preobrazba in upravljanje migracij;

B.  ker partnerstvo med EU in regijo LAK temelji na tesnih zgodovinskih in kulturnih povezavah, obsežnih izmenjavah med ljudmi, intenzivnih in še naraščajočih trgovinskih in naložbenih tokovih ter skupnih vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice in pravna država;

C.  ker se politika, gospodarstvo in kultura 33 držav LAK razlikujejo, zato so potrebni različni pristopi v usklajenem in doslednem okviru zunanjega delovanja EU, hkrati pa je treba vedno zagovarjati evropske vrednote demokracije in človekovih pravic;

D.  ker je dolgotrajno partnerstvo med EU in državami LAK zasnovano na zgodovinskih, kulturnih, človeških in gospodarskih povezavah, ki jih ne smemo jemati za samoumevne in bi morale biti bolj horizontalno usmerjene, na skupnih načelih in vrednotah, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, mednarodnega miru in varnosti, ter na deljeni podpori večstranskega sistema svetovnega upravljanja, ki temelji na normah in dialogu;

E.  ker EU in države LAK skupaj sestavljajo tretjino prebivalstva članic Združenih narodov in predstavljajo približno 25 % svetovnega BDP;

F.  ker sta okrepitev političnega dialoga in sodelovanja na področju migracij, podnebnih sprememb, energije in boja proti organiziranemu kriminalu ter vlaganje v poglobljene socialno-ekonomske povezave prek vizumskih olajšav, izmenjav študentov in raziskovalnega sodelovanja prednostni nalogi za zunanje delovanje EU z državami LAK;

G.  ker dvoregijsko strateško partnerstvo med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi, ki je bilo junija 1999 vzpostavljeno, da bi poglobili odnose med obema regijama, še ni trden dosežek;

H.  ker se je regija LAK v preteklem desetletju precej spremenila, saj je na primer velik del prebivalstva postal del srednjega razreda zaradi gospodarskih reform in socialnih politik, boljše porazdelitve bogastva, ustvarjenega v državah te regije, kar je izboljšalo dostop do izobraževanja, zdravstvenega varstva in dostojnih prebivališč, ter splošne konsolidacije demokracije, poleg tega pa je tudi na koncu supercikla blaga, zaradi česar več milijonom ljudi znova grozi revščina;

I.  ker je po desetletju znatne gospodarske rasti konec cikla visokih cen surovin, od katerih je odvisna večina držav LAK, skupaj z upočasnitvijo kitajskega gospodarstva, ki je za ZDA trenutno drugi največji trgovinski partner, povzročil stagnacijo gospodarstva ali celo recesijo v različnih državah te regije, zaradi česar je ogrožen napredek, ki je bil dosežen na številnih področjih, več milijonov ljudi pa je znova izpostavljenih tveganju revščine;

J.  ker je v nekaterih državah Latinske Amerike javnost izrazila odločno zahtevo po večji ravni demokracije in sodelovanja ter po trajnostnih gospodarskih politikah;

K.  ker je pravna država, ki se odraža v stabilnih pravnih okvirih z zajamčeno pravno varnostjo, ključni element za privabljanje naložb, potrebnih za spodbujanje gospodarskega okrevanja;

L.  ker spoštovanje pravne države ter stabilnega pravnega in političnega okvira regijama omogoča izvajanje svobodnega podjetništva in naložbam naklonjeno okolje, ki vključujeta zaščitne ukrepe za načelo pravne varnosti;

M.  ker visoke stopnje inflacije ovirajo rast, zato bi jih bilo treba takoj odpraviti; ker so stabilni menjalni tečaji ključni elementi gospodarskega razvoja države; ker je bistveno izvajati industrijsko politiko, da bi povečali produktivnost, diverzificirali gospodarstvo in pritegnili naložbe;

N.  ker pridružitveni sporazumi med EU in državami LAK izboljšujejo politični in trgovinski dialog ter naložbeno ozračje, odpirajo storitveni sektor in trge javnih naročil ter omogočajo izvajanje infrastrukturnih projektov;

O.  ker je zelo pomembno, da Latinska Amerika in EU razvijeta skupno agendo;

P.  ker so se v EU v zadnjih letih zgodile pomembne spremembe, kot so gospodarska kriza, izzivi, povezani z izstopom Združenega kraljestva iz EU, in begunska kriza;

Q.  ker mora biti EU zaradi glavnih geopolitičnih sprememb, ki trenutno potekajo v državah LAK ter za katere je med drugim značilna vse večja prisotnost azijskih držav, ki si prizadevajo skleniti gospodarska partnerstva v regiji, resnična zaveznica svojih partnerjev v regiji LAK, ne le v smislu gospodarske izmenjave, ampak tudi kot partnerica pri družbenem napredku in obrambi skupnih vrednost.

R.  ker je veljavni globalni sporazum EU-Mehika začel veljati leta 1997, pridružitveni sporazum EU-Čile leta 2003, medregijski okvirni sporazum o sodelovanju EU-Mercosur pa leta 1999; ker je za tekoča pogajanja o posodobitvi teh sporazumov zaradi njihove pomembnosti za EU in države LAK potreben ambiciozen zagon, da bi dosegli najbolj sodobne in napredne sporazume;

S.  ker je EU glavni vir razvojne pomoči, kar se kaže v instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja 2014–2020, ter glavna vlagateljica in ena od najpomembnejših trgovinskih partnerjev regije LAK in ker je evropsko sodelovanje močno zaradi finančnega in tristranskega sodelovanja;

T.  ker Evropska unija v okviru Agende 2030 pripravlja novo razvojno agendo in ker bi bilo treba uporabiti pojem trajnostnega razvoja in vključiti vse države Latinske Amerike (tudi države s srednje visokimi dohodki) in ker bi moral ta novi pristop poleg dohodka na prebivalca upoštevati tudi druga merila;

U.  ker so države LAK pri opredeljevanju glavnih prednostnih nalog zunanje politike EU sistematično postavljeni na manj pomembno mesto kljub jasnim kulturnim in jezikovnim vezem, ki EU zgodovinsko povezujejo z državami LAK, in kljub potrebi po iskanju novih zaveznikov glede na vse manjši geopolitični vpliv EU v svetu;

V.  ker je celotna atlantska regija, ki obsega Evropsko unijo, Severno Ameriko, Srednjo Ameriko, Južno Ameriko in afriške države ob atlantski obali, zelo pomembna in ker je potrebno sodelovanje med atlantskimi regijami in državami, da bodo lahko obvladovale skupne izzive tega zelo velikega območja;

W.  ker bo naslednja ministrska konferenca STO potekala decembra 2017 v Buenos Airesu in ker se bodo v okviru te konference sestale tudi parlamentarne delegacije držav članic;

X.  ker izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 zagotavlja splošni dostop do informacij in varstvo svobode izražanja;

Y.  ker je deset najuspešnejših držav na področju energetskega upravljanja in 20 % svetovnih rezerv nafte v Latinski Ameriki;

Z.  ker sta bili dve državi Latinske Amerike, tj. Mehika in Brazilija, opredeljeni kot strateški partnerici Evropske unije;

1.  poudarja, da dvoregijsko partnerstvo EU-LAC temelji na skupnih načelih, vrednotah in interesih, kot so demokracija, človekove pravice, mir in solidarnost, pravna država in neodvisno sodstvo, pa tudi zavezi, da se ta načela, vrednote in interese varuje v horizontalnem odnosu, kar je postalo ključno za doseganje napredka pri dvoregijski izmenjavi in sodelovanju; poudarja, da se po gospodarski krizi države EU in LAK soočajo s skupnimi izzivi na področju trajnostne gospodarske rasti in boja proti brezposelnosti, digitalne preobrazbe, socialne vključenosti in enakosti spolov, obenem pa imajo skupne vrednote;

2.  izpostavlja, da novi geopolitični scenarij krepi regijo LAK kot strateško prednostno nalogo in priložnost zunanje politike EU, saj imata obe regiji skupno vizijo sveta, ki temelji na večstranskosti, dialogu, trajnosti, pravni državi, spoštovanju človekovih pravic in vključujočih odprtih družbah; priznava pozitivno in bogato raznolikost akterjev v odnosih med EU in državami LAK, vključno z državami, mesti in lokalnimi subjekti, univerzami, civilno družbo in korporacijami ter Evropskim ekonomsko-socialnim odborom; poziva k dodatnemu usklajevanju sporazumov, ukrepov sodelovanja in političnih stikov na visoki ravni;

3.  meni, da sta ključna širitev političnega in gospodarskega sodelovanja in gradnja tesnejših partnerstev z državami LAK kot dopolnjevalna ukrepa na dvoregijski, podregijski in dvostranski ravni; poudarja, da bi moralo to sodelovanje učinkovito prispevati h konsolidaciji gospodarske rasti prek trajnostnih socialno-ekonomskih razvojnih politik ob hkratnem zagotavljanju socialne vključenosti, civilnih svoboščin in človekovih pravic ter zmanjšanja revščine; meni, da bi bilo treba pri partnerstvu EU-LAK in pridružitvenih sporazumih upoštevati gospodarske razlike med regijama ter biti previdni, da ne bi poslabšali asimetrij; ugotavlja, da je navzočnost evropskih podjetij zelo pomembna za gospodarstva latinskoameriških držav, in poudarja, da morajo njihove dejavnosti urejati pravila in procesi spremljanja;

4.  opozarja na pomembnost vrhov EU-CELAC kot instrumenta dvoregijskega strateškega partnerstva v novem okviru političnega dialoga; poziva EU in CELAC, naj okrepita to partnerstvo in politični dialog v okviru svojih tematskih dialogov in glavnih pobud, kot so skupna pobuda za raziskave in inovacije, strukturirani dialog o migracijah ter mehanizem za usklajevanje in sodelovanje na področju drog, pa tudi z delom, povezanim z jasno opredeljenimi skupnimi interesi, da se bodo ključni svetovni izzivi skupaj obravnavali v večstranskih forumih, kot so Združeni narodi, G-20 in STO;

5.  ponovno poudarja zavezo EU in držav LAK za okrepitev sodelovanja pri globalni agendi in podpira večstranski pristop v okviru STO kot osnovo za odprt trgovinski sistem, ki bo temeljil na predvidljivih in bolj vključujočih pravilih, ki bodo omogočala učinkovito zmanjšanje revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja ter bodo pregledna in demokratična z okrepljeno parlamentarno razsežnostjo;

6.  znova izraža podporo regionalnemu povezovanju v regiji LAK in poudarja, da je potrebno tesnejše usklajevanje med shemami regionalnega povezovanja, ki obstajajo v tej regiji, pri čemer je treba spoštovati razlike v hitrosti povezovanja; priporoča poglobljen dialog, sodelovanje in izmenjavo dobre prakse s CELAC, Mercosurjem, Andsko skupnostjo (ACN), Integracijskim sistemom Srednje Amerike (SICA) in Pacifiškim zavezništvom, da se izboljša dialog o področjih skupnega interesa in okrepi institucionalni okvir; priporoča, da se okrepijo regijske pobude za politični dialog, sodelovanje in izmenjavo dobre prakse, kot so Zveza južnoameriških držav (UNASUR), Organizacija ameriških držav (OAS) in Karibska skupnost (CARICOM), da se pospeši demokracija v Južni Ameriki; poudarja, da bi bilo treba medparlamentarno sodelovanje EU in državami LAK, zlasti med Evropskim parlamentom in različnimi regijskimi parlamenti, okrepiti z izmenjavo izkušenj in politično-institucionalnega znanja; pozdravlja nedavno začeti dialog med Mercosurjem in Pacifiško zvezo z namenom postopnega približevanja in tesnejšega usklajevanja v zvezi s prihodnjimi regijskimi in svetovnimi izzivi;

7.  poudarja, da so politična stabilnost, gospodarska pravila in institucionalna moč, ki jamčijo spoštovanje pravne države in preglednosti, temelj okolja, ki privlači dolgoročne naložbe v skladu s pravno gotovostjo; opozarja, da so za tak pravni okvir potrebne močne demokratične institucije, odgovorno gospodarsko načrtovanje in prizadevanje za okrepitev političnega dialoga ter gospodarskih partnerstev z regijo in zunanjimi partnerji; v zvezi s tem opozarja, da ima partnerstvo z EU osrednjo vlogo;

8.  izpostavlja dinamičnost Pacifiškega zavezništva – ki zajema Čile, Kolumbijo, Mehiko in Peru – ter poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj preuči možnost, da bi EU v tem zavezništvu sodelovala kot opazovalka, kot to že izvajajo njene številne države članice;

9.  poudarja, da trenutni svetovni izzivi, vključno s človekovimi pravicami, mirom, bojem proti korupciji in nekaznovanjem, slabim upravljanjem, trajnostnim družbenim in gospodarskim razvojem, izkoreninjenjem revščine, digitalno preobrazbo, množičnimi migracijami, enakopravnostjo spolov, kibernetsko varnostjo, organiziranim kriminalom in terorizmom, prekupčevanjem z mamili, podnebnimi spremembami, geopolitičnimi spremembami, neenakostjo znotraj držav in med njimi ter delom na črno in vse večjo brezposelnostjo, nudijo nove priložnosti in načine sodelovanja za strateško partnerstvo EU in LAK na podlagi skupne vizije in programa;

10.  poudarja, da tudi po precejšnjem gospodarskem razvoju, ki je vodil k zmanjšanju ravni revščine in neenakosti, slednja ostaja znatna ovira za razvoj te regije, v kateri 175 milijonov ljudi živi v revščini in izključenosti, med njimi zlasti ženske in mladoletniki; poudarja, da so za obravnavo tega vprašanja ključni gospodarska rast, vključujoč družbeni razvoj, pravična porazdelitev bogastva in splošno zagotavljanje bistvenih javnih storitev;

11.  opozarja, da je treba cilj izkoreninjenja revščine in zmanjšanja neenakosti obravnavati z gospodarskimi politikami in politikami družbene kohezije in vključevanja, boljšimi možnostmi za delo in dostopnim izobraževanjem, ter izpostavlja, da je treba zaščititi vse državljane in razširiti srednji razred ne glede na učinke gospodarskih ciklov, utrditi dosežke pri izboljševanju življenjskih razmer, tudi z določitvijo minimalne ravni socialnega varstva, ter spoštovati demokratične vrednote in človekove pravice;

12.  poudarja, da je treba gospodarstva vključiti v svetovne vrednostne verige na podlagi krožnega gospodarskega modela in priznati, da je pomembno sklepati dvostranske in večstranske gospodarske sporazume, saj so pomembno orodje pri soočanju s skupnimi svetovnimi izzivi, ter hkrati spodbujati dostojno delo in socialni dialog kot gonili trajnostnega razvoja; poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti ugodne razmere za diverzifikacijo gospodarstev obeh regij, da bodo manj odvisna in občutljiva na svetovne ciklične spremembe; poudarja, da bi bilo treba spodbujati prenos znanstvenega in tehnološkega znanja, izboljšati človeški kapital in diverzificirati zaposlovanje, za kar bi bilo nujno treba povečati naložbe v izobraževanje, usposabljanje in veščine;

13.  pozdravlja protokol z dne 11. novembra 2016 o pristopu Ekvadorja k sporazumu EU o prosti trgovini s Kolumbijo in Perujem, ki so ga podpisale EU, njene države članice, Ekvador, Kolumbija in Peru; opozarja, da ta sporazum odpravlja visoke carinske tarife in tehnične ovire za trgovino, liberalizira storitvene trge, odpira trge javnih naročil ter vključuje obveznosti v zvezi s hitrimi in učinkovitimi mehanizmi za reševanje sporov;

14.  ugotavlja, da je EU največja tuja vlagateljica v regiji LAK in njena druga največja trgovinska partnerica, pri čemer je vzpostavljen dvosmerni gospodarski odnos, ki temelji na vrednotah kakovosti, družbene odgovornosti, ustvarjanja delovnih mest, prenosa tehnologije ter raziskav in inovacij;

15.  spodbuja nadaljnja javna in zasebna partnerstva za krepitev gospodarskega razvoja, podjetništva, rasti in tujih naložb; poudarja, da se je treba boriti proti sivi ekonomiji in nerazvitosti ter slabi konkurenčnosti malih in srednjih podjetij; poziva k spodbujanju in izboljšanju mobilnosti med regijama, pri čemer bi bilo treba zagotoviti vzajemno usklajenost pravic delavcev ter izboljšati usklajevanje sistemov socialne varnosti;

16.  poudarja, da je treba razviti vzdržne in učinkovite davčne sisteme v obeh regijah z ustrezno davčno kulturo, vključno z uvedbo učinkovitega splošnega računovodstva, da bi spodbudili gospodarsko rast razvoj socialnih držav, ki zagotavljajo in jamčijo javne dobrine in storitve, kot je dostop vseh državljanov do javnega izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in varnosti, ter ponovno izjavlja, da davčne oaze in izogibanje davkom škodijo gospodarskemu in socialnemu razvoju, napredku in blaginji ter ustreznemu izvajanju gospodarskih in socialnih prerazporeditvenih politik;

17.  poudarja, da sta gospodarska rast in trgovina ključna elementa pri doseganju trajnostnega razvoja, vendar ne zadostujeta za zmanjšanje revščine, neenakosti in izključenosti; poziva k učinkovitim politikam, ki bodo prispevale k zmanjšanju teh težav prek raznolike, trajnostne in vključujoče rasti, z odločnim poudarkom na socialnih vprašanjih, institucionalni podpori in spoštovanju človekovih pravic;

18.  meni, da mora biti glavni namen sodelovanja med državami Latinske Amerike in Karibov ter EU uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; poziva Unijo, naj spodbudi programe za proračunsko podporo;

19.   podpira novo razvojno agendo Komisije, ki je del Agende 2030; ponovno izjavlja, da bi morali biti agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter cilji trajnostnega razvoja glavno orodje sodelovanja EU-LAK, vključno z vsemi njihovimi razsežnostmi gospodarskega, socialnega in trajnostnega razvoja, ne le izkoreninjenjem revščine; izpostavlja, da mora EU vsem državam LAK še naprej zagotavljati uradno razvojno pomoč, tudi državam s srednjimi in višjimi dohodki, ki niso več upravičene do dvostranskega razvojnega sodelovanja v skladu z načelom diferenciacije na podlagi novega pristopa, ki bo presegal dohodek na prebivalca; odločno zahteva, naj Komisija izjemoma in v skladu z uredbo o instrumentu razvojnega sodelovanja nadaljuje dvostransko sodelovanje z državami s srednjimi in višjimi dohodki, dokler bo veljaven instrument financiranja razvojnega sodelovanja v obdobju 2014–2020 in pozneje, da se nadaljuje podpora njihovim prizadevanjem pri soočanju s trenutnimi izzivi;

20.  poziva k boljšemu usklajevanju med politikami in programi v podporo regiji Latinske Amerike in Karibov, pa tudi najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj; poziva, naj se izpolnijo politične zaveze, sprejete na regionalnih vrhih med EU in državami Latinske Amerike in Karibov, spremlja naj jih pa dodelitev potrebnih finančnih sredstev.

21.  poziva Komisijo, naj opredeli razpoložljive instrumente in jim nameni dovolj sredstev, pri tem pa sprejme ustrezne ukrepe, da bi jih uskladila z načeli učinkovitosti, harmonizacije, vzajemne odgovornosti, prevzemanja politične in druge odgovornosti in usklajenosti z razvojnimi strategijami držav Latinske Amerike in Karibov ter načelom, po katerem se lahko sredstva rezervirajo za zahtevan namen, da bi tako tem državam pomagali, da se bodo lahko soočile z izzivi in prilagodile na morebitno zmanjšanje uradne razvojne pomoči (ODA); poziva, naj takšni instrumenti vključujejo prenos strokovnega znanja in usposabljanje, pomagajo pa naj tudi pri fiskalnih reformah in reformah upravljanja javnih financ, ki prispevajo k spodbujanju rasti in zagotavljanju javnih storitev visoke kakovosti;

22.  poziva Komisijo, naj izvršljiva merila za pripravo načel glede učinkovitosti uporabi za svoje programe kombiniranja, zlasti v zvezi z lastno odgovornostjo, usklajenostjo s partnerskimi državami, razvojem in finančno dodatnostjo, preglednostjo in odgovornostjo;

23.  poudarja, da je regija Latinske Amerike in Karibov zaradi svojih geografskih in geoloških značilnosti zelo dovzetna za naravne nesreče in da na to negativno vplivajo podnebne spremembe, kar je treba obravnavati na svetovni ravni v skladu z načelom skupne, vendar različne odgovornosti; poziva Komisijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj se lotijo temeljnih vzrokov, sprejmejo ukrepe za odpornost na podnebne spremembe ter strategije in protokole za preprečevanje tveganja, da bi čim prej mobilizirale humanitarno pomoč v nujnih primerih;

24.  poziva k učinkovitemu izvajanju enakosti spolov in povečanju vloge žensk ter politikam za vključevanje žensk v vse vidike političnega, gospodarskega in družabnega življenja, da se poveča njihova aktivna udeležba v družbi, odločno preprečujejo feminicidi ter zagotovijo fizična in psihološka varnost, olajšajo dostop do trga dela, zaposlitev in lastništvo zemlje ter zagotovi njihovo spolno in reproduktivno zdravje in pravice; poudarja, kako pomembno je izboljšati življenja deklet in žensk; poudarja, da je dostop do izobraževanja zato ključnega pomena ter lahko vodi do socialne in gospodarske preobrazbe; v zvezi s tem pozdravlja medameriško konvencijo o preprečevanju, kaznovanju in izkoreninjenju nasilja nad ženskami (Convención de Belém do Pará) iz leta 1994 in poziva, naj se njenemu sekretariatu mehanizma za spremljanje dodeli pomembnejša vloga; pozdravlja začetek veljavnosti carigrajske konvencije Sveta Evrope leta 2016 in poziva države iz obeh regij, ki je še niso podpisale, da to storijo;

25.  meni, da so bistvenega pomena javne politike, zlasti o zdravstvu, izobraževanju in usposabljanju, pa tudi zasebne pobude, ki ponujajo možnosti za skoraj 30 milijonov mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; poudarja, da morajo razvojni programi obravnavati visoke ravni konfliktov, nasilja, organiziranega kriminala in umorov, ki zlasti vplivajo na mlade in mladostnike ter so eden glavnih izzivov za države Latinske Amerike in Karibov;

26.  ponavlja, kako pomembno je, da obstajajo priložnosti za kakovostno delo in izobraževanje mladih, saj so upi za prihodnost in ključni dejavnik za prihodnjo politično stabilnost celine; spodbuja dodatno sodelovanje z ekonomskimi skladi v obliki dvostranskega sodelovanja v univerzitetnem izobraževanju, štipendij, izmenjave znanja ter mednarodne mobilnosti med študenti iz EU in LAK, predvsem z okrepitvijo programa Erasmus + v okviru partnerstva s skupnostjo CELAC na področju visokošolskega izobraževanja, ki se je začelo izvajati leta 2015; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil leta 2015 uspešno vzpostavljen program Erasmus+, ki bo do leta 2020 zagotovil mobilnost za 200 študentov in pa 500 štipendij, zlasti za študente iz skupnosti CELAC; izpostavlja, da je treba spodbujati napredek pri zagotavljanju popolnega in vzajemnega priznavanja univerzitetnih diplom in okrepiti dvoregijsko sodelovanje pri sistemu kakovosti in akreditacije;

27.  opozarja na ključno vlogo sodelovanja EU-CELAC na področju znanosti, tehnologije in inovacij ter na pomembnost vzpostavitve skupnega raziskovalnega prostora EU-CELAC, da bi okrepili sodelovanje v zvezi z mobilnostjo raziskovalcev in profesorjev;

28.  poudarja, da so pravice otrok izjemno pomembne in da bi morale vse države EU-LAK strogo spoštovati konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah;

29.  spodbuja nadaljnje sodelovanje za spodbujanje tehnološkega razvoja in izboljšanje dostopa prebivalstva do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da bi naše družbe prilagodili digitalni preobrazbi;

30.  izpostavlja splošne trende in skupne izzive pri spodbujanju svoboščin in socialnih pravic v zadnjem desetletju ter velika prizadevanja za oblikovanje vključujočih javnih politik za zaščito ranljivih skupin in pravično porazdelitev premoženja ter gospodarsko rast, kar je znatno pripomoglo k temu, da se je v zadnjih petnajstih letih skoraj 60 milijonov Latinskoameričanov rešilo revščine; poziva oblasti, naj spoštujejo in zagotavljajo demokratična načela, temeljen pravice in svoboščine ter varnost vseh državljanov, tudi verskih manjšin, domorodcev, okoljskih aktivistov, skupnosti LGTBI, invalidov, prisilno razseljenih ljudi in apatridov ter podeželskega prebivalstva; poudarja, kako pomembno je zagotavljati svobodo zbiranja, združevanja in izražanja, tako v spletu kot drugod;

31.  poudarja, da bi bilo treba zagotoviti pravice in varnost verskih manjšin in skupnosti LGBTI; poziva vlade držav LAK, naj odobrijo zakone in sprejmejo ukrepe, ki bodo zagovornike človekovih pravic in novinarje zaščitili pred preganjanjem, grožnjami, obrekovanjem, samovoljnimi pridržanji, mučenjem, prisilnimi izginotji in umori, katerih žrtve so pogosto; poziva k zaščiti pravic in interesov domorodnih prebivalcev in prebivalcev na podeželskih območjih zaradi razvojnih projektov z velikim vplivom na okolje in zaradi delovanja ekstraktivne industrije, predvsem z uporabo mehanizmov predhodnega posvetovanja in privolitve;

32.  obžaluje napade na demokratično izvoljene opozicijske vodje, novinarje, zagovornike človekovih pravic, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z okoljskimi vprašanji, in njihove odvetnike; poziva organe, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zajamčili njihovo telesno in psihološko integriteto ter zagotovili takojšnje, temeljite in nepristranske preiskave, da bi odgovorne privedli pred sodišče v skladu z mednarodnimi standardi;

33.  ponovno izjavlja, da bi bilo treba med postopkom pogajanj in izvajanja trgovinskih ali pridružitvenih sporazumov zagotoviti aktivno sodelovanje civilne družbe in nevladnih organizacij ter posvetovanje z njimi;

34.  poudarja, da bi se bilo treba v sporazumih nujno sklicevati na pravico do svobode izražanja in svobode zbiranja v državah LAK;

35.  spodbuja države članice EU, naj razmislijo o sprejetju zakonodaje, ki bi omogočala zamrznitev premoženja in omejitve pri vizumih za posameznike, ki so vpleteni v hude kršitve človekovih pravic;

36.  ponavlja, da morajo migracijske politike in prakse zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ženskam in ranljivim skupinam, kot so mladoletniki, starejši in invalidi, hkrati pa upoštevati izzive, povezane z zaščito meja in neinkriminacijo migrantov; poudarja potrebo po celovitem pristopu, namenjenem prepoznavanju gospodarskega in socialnega prispevka migrantskih delavcev za države gostiteljice, pomen tranzitnih držav in pomembnost vzpostavitve zakonitih poti za pridobitev državljanstva v državah gostiteljicah, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti razseljenim osebam, ki potrebujejo azil; poziva k ukrepom, s katerim se bo olajšala in izboljšala mobilnost med državami, pri tem pa zagotovila vzajemna usklajenost pravic delavcev ter izboljšalo usklajevanje sistemov socialne varnosti;

37.  poziva države LAK, naj zagotovijo, da se socialne, okoljske in delavske pravice v celoti spoštujejo; poziva k celovitemu in učinkovitemu izvajanju konvencij Mednarodne organizacije dela ter spoštovanju temeljnih standardov dela, ki med drugim vključujejo svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj; poleg tega poudarja, da bi bilo treba zagotoviti odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;

38.  izpostavlja obrambne in varnostne izzive, s katerimi se soočata obe regiji, med drugim terorizem ter boj proti prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, ter spodbuja nadaljnja prizadevanja za okrepitev obrambnega in varnostnega sodelovanja s policijskim in vojaškim usklajevanjem, pri čemer bi se morala posebna pozornost namenjati izmenjavi informacij; poziva Latinskoameriške države, naj sodelujejo v misijah EU za krizno upravljanje in mirovnih misijah, kot že počnejo v Kolumbiji in Čilu; spodbuja nadaljnje vojaško sodelovanje za oblikovanje posebne enote za nujno pomoč pri naravnih in humanitarnih katastrofah; poziva k nadaljnjemu sodelovanju na področju pomorske varnosti, razoroževanja, neširjenja orožja in nadzora nad orožjem;

39.  poziva k odločnemu spoštovanju načela ozemeljske celovitosti držav;

40.  obžaluje zmanjšanje humanitarne pomoči in zavrača dejstvo, da do zmanjšanja še naprej prihaja na območjih, kjer je pomoč najbolj potrebna (severni trikotnik Srednje Amerike, Haiti, Kolumbija), pa tudi na območjih, ki so posebej prizadeta zaradi vpliva podnebnih sprememb in naravnih nesreč;

41.  obsoja ukrepe vlad nekaterih držav, ki niso sprejele mednarodne humanitarne pomoči, zaradi česar ni bilo mogoče zadovoljiti najosnovnejših potreb teh držav; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pozove ustrezne oblasti, naj dovolijo sprejem tovrstne pomoči in predložijo načrt pomoči za vsako državo;

42.  poziva EU, naj si prizadeva pomagati državam LAK, ki imajo velike težave z endemičnim nasiljem v obliki številnih nedopustnih umorov, izvensodnih usmrtitev in prisilnih izginotij, saj brez varnosti ni mogoče zagotoviti resnične blaginje, dostojanstva in sreče; poziva države LAK, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje prenatrpanosti zaporov in izboljšanje razmer v njih, zagotovijo spoštovanje fizične in psihološke integritete zapornikov, raziščejo in kaznujejo primere mučenja in grdega ravnanja ter spodbujajo bolj človeško obravnavo aretiranih oseb, da bi se izognili izgredom, do katerih redno prihaja v zaporih in pri katerih so pogoste smrtne žrtve;

43.  izpostavlja, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med vsemi državami atlantske regije v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in se povezati tudi z ustreznimi zahodnoafriškimi državami, ki so pomembna povezava za pretok mamil med Latinsko Ameriko in Evropo;

44.  poziva EU, naj podpre srednjeameriške države, ki se spopadajo z organiziranim kriminalom, ki ogroža njihove socialne in politične strukture;

45.  poudarja, da bi morala Evropska unija še naprej podpirati srednjeameriško varnostno strategijo in karibsko varnostno strategijo;

46.  poudarja, da je nujno treba okrepiti prizadevanja za boj proti korupciji, davčnim utajam in nekaznovanosti, ki sodijo med glavne ovire, ki preprečujejo razvoj, zagotoviti spoštovanje pravne države, izvedbo svobodnih in preglednih volitev, ločitev vej oblasti ter enakopraven dostop do neodvisnega, nepristranskega in profesionaliziranega pravosodnega sistema, podpreti dobro upravljanje, obravnavati institucionalne pomanjkljivosti ter okrepiti upravo; priznava delo, ki je bilo na tem področju opravljeno v programu EUROsociAL;

47.  poziva države EU in LAK, naj obravnavajo težavo korupcije in se borijo proti njej z ukrepi, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj, kazenskim pregonom ter učinkovitim izvajanjem večstranskih in mednarodnih protikorupcijskih konvencij, in izpostavlja, da obstoj korupcije ne spodkopava le socialne in ekonomske blaginje in socialne enakosti, temveč tudi politično legitimnost in dobro upravljanje; poudarja, da neobstoj neodvisnega sodstva in javne uprave poglablja nezaupanje v javne institucije, kar spodkopava pravno državo in spodbuja nasilje; opozarja, da so preglednost, neodvisni mediji in državljanska udeležba potrebni za krepitev boja proti korupciji; se zaveda, da bi bilo treba uvesti nove mednarodne določbe za odpravo davčnih oaz, na primer samodejno izmenjavo davčnih podatkov in odpravo bančne tajnosti;

48.  poziva k tesnejšemu sodelovanju pri okoljskih vprašanjih, ki so pomemben skupni interes, s posebnim poudarkom na energetskem prehodu in procesu razogljičenja, ki bo vplival na gospodarstva v obeh regijah; poudarja, da je treba podpreti raziskave o energiji iz obnovljivih virov ter njeno uporabo, varstvo narave, upravljanje gozdov in politike za obravnavo vzrokov in posledic podnebnih sprememb v regiji, na katero zelo vplivajo, pri čemer je treba upoštevati pravice lokalnih in domorodnih skupnosti na območjih, kjer se pridobivajo naravni viri; poudarja, da bi bilo treba dodatno podpreti pobude, kot je EUROCLIMA ali RIOCC, v skladu s programom iz Lime o trajnostnem razvoju, okolju, podnebnih spremembah in energiji; se zaveda skupne potrebe po izvedbi energetskega prehoda, da bi uspešno izpolnili dogovore iz pariškega sporazuma; poudarja, da so potrebne dodatne naložbe in sodelovanje med institucijami in podjetji EU-LAK, da bi skupaj obravnavali energetski prehod, razogljičenje in izboljšanje osnovne infrastrukture; poudarja, kako pomembno je izboljšati upravljanje in sodne postopke, da bi zaščitili gozdove in razširili ekološke kmetijske prakse;

49.  poudarja, da je treba pospešiti pogajanja za sklenitev celovitega, uravnoteženega in vzajemno koristnega pridružitvenega sporazuma EU in Mercosurja, kot je bilo izraženo v sklepih Evropskega sveta z dne 9. marca 2017, da bi dopolnili mrežo veljavnih sporazumov med EU in Latinsko Ameriko; poudarja, da je treba pogajanja zaključiti in skleniti dokončni sporazum, ki ga bo lahko Evropski parlament ratificiral, še pred iztekom sedanjega parlamentarnega sklica, kar bo pozitivno prispevalo h gospodarskih rasti in zaposlovanju na obeh gospodarskih območjih, pa tudi h krepitvi zgodovinskih, kulturnih in političnih vezi ter sodelovanja in zaupanja med prebivalci obeh regij;

50.  poudarja, da je treba pospešiti tekoča pogajanja o posodobitvi globalnega sporazuma med EU in Mehiko, in poziva, da se ta sporazum sklene še pred iztekom leta 2017; poudarja, kako pomembno je dokončati pridružitveni sporazum EU-Čile pred prvim trimesečjem leta 2018; poziva, naj parlamenti držav članic ratificirajo pridružitveni sporazum EU-Srednja Amerika, če tega še niso naredili;

51.  poudarja, kako pomemben je nedavni pristop Ekvadorja k večsektorskemu sporazumu s Kolumbijo in Perujem, in opominja, da so vrata odprta tudi za Bolivijo, če se bo odločila sodelovati; pozdravlja opustitev schengenskega vizuma za kratkoročno prebivanje za Peru in Kolumbijo; v tem kontekstu zahteva enako opustitev za Ekvador; poudarja, da ti ukrepi krepijo gospodarske in kulturne vezi EU s temi državami;

52.  poudarja izjemno pomembnost sistematičnega vključevanja pravil o odgovornosti podjetij ter klavzul spoštovanja človekovih in socialnih pravic v pridružitvene, trgovinske in naložbene sporazume med EU in državami LAK;

53.  poudarja, da sta bili Mehika in Brazilija opredeljeni kot strateški partnerici EU, in poziva, da se ta status podeli tudi Argentini kot izstopajoči akterki v tej regiji ter članici Mercosurja in G20 in da se obnovi okvir za institucionalne odnose;

54.  priznava pomen iberoameriških vrhov, katerih mehanizmi delovanja so se v zadnjih letih okrepili, hkrati pa izpostavlja pomen podpore, ki jo predsedstvu po načelu rotacije namenja iberoameriški generalni sekretar; opozarja na dodano vrednost vrhov za skupno partnerstvo dveh regij kot foruma za dialog, usklajevanje in sodelovanje; v tem smislu poziva k vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje, ki je lahko v obliki memoranduma o soglasju ali okvirnega sporazuma za sodelovanje med Komisijo in/ali Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) ter iberoameriškim generalnim sekretarjem, s katerim se bodo lahko odnosi izboljšali in postali del bolj strukturiranega, urejenega in sistematičnega sistema med organoma; pozdravlja, da je bila na zadnjem vrhu posebna pozornost namenjena tako pomembnim področjem, kot so mladi, izobraževanje in podjetništvo;

55.  ponavlja, da so parlamentarna skupščina Eurolat in parlamentarne delegacije zelo uspešni in koristni forumi za parlamentarno razsežnost strateškega partnerstva ter politični dialog med EU in državami LAK, vključno s civilno družbo, katere vlogo bi bilo treba okrepiti, pa tudi pomembno sredstvo za posredovanje zahtev državljanov vrhom EU-CELAC; poudarja, da je pomembno zagotoviti prepoznavnost in širjenje njihovih razprav in sklepov s sodelovanjem na vrhih EU-CELAC ter prek nacionalnih in regionalnih institucionalnih kanalov;

56.  poudarja vlogo mednarodne fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi kot mednarodne organizacije ter poziva, naj sporazum o njeni ustanovitvi čim prej ratificira vseh 62 članic, kar bo imelo pomembno vlogo pri podpori dvoregijskega partnerstva, zahteva pa tudi, naj se vzpostavijo stalni kanali za sodelovanje med mednarodno fundacijo EU-Latinska Amerika in Karibi ter parlamentarno skupščino Eurolat;

57.  podpira povečanje mandata za zunanja posojila Evropske investicijske banke za Latinsko Ameriko za vzdrževanje in razvoj operacij, ki se odzivajo na potrebe po financiranju prednostnih področij, kot so blažitev podnebnih sprememb, razvoj socialne, gospodarske in okoljske infrastrukture ter podpora za mala in srednja podjetja;

58.  poziva k boljšemu in večstranskemu usklajevanju držav članic EU v Medameriški razvojni banki (BID) in Razvojni banki Latinske Amerike (CAF), da bi čim bolj povečali njihov gospodarski učinek v razvojnih programih za države LAK;

59.  znova izraža podporo mirovnemu procesu v Kolumbiji, ki je odločilen za prihodnost Kolumbijcev in stabilizacijo regije, kjer je ta država, ter podpira kolumbijsko vlado pri njegovem izvajanju; v zvezi s tem poudarja, da je treba k temu pritegniti celotno kolumbijsko družbo, zlasti žrtve in organizacije civilne družbe ter prisilno razseljene osebe, in da morajo vladni voditelji zagotoviti varnost in varstvo aktivistov za človekove pravice in voditeljev skupnosti; poziva EU in njene države članice, naj nadaljujejo politično in finančno podporo, vključno z uredbo o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja (zlasti člen 5(2)) in skrbniškim skladom EU za Kolumbijo, ter podpira vlogo posebnega odposlanca visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednice Komisije v Kolumbijo; izraža željo, da bi se mirovnemu procesu pridružila tudi Nacionalna osvobodilna vojska (ELN); pozdravlja, da so Oborožene revolucionarne sile Kolumbije (FARC) pod nadzorom Združenih narodov izvedle predajo osebnega orožja; podpira novo misijo, ki jo je varnostni svet Združenih narodov vzpostavil, da bi članom sil FARC pomagal pri ponovni vključitvi v družbo; pozdravlja dvostranski sporazum o prekinitvi ognja med Nacionalno osvobodilno vojsko in vlado Kolumbije;

60.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi resnega poslabšanja razmer na področju demokracije in človekovih pravic ter socialno-ekonomskih razmer v Venezueli, kjer vse bolj prevladuje ozračje politične in socialne nestabilnosti; poziva venezuelsko vlado, naj ohrani delitev in neodvisnost vej oblasti ter nacionalni skupščini v celoti povrne ustavno oblast; poziva jo tudi, naj zagotovi takojšnji in brezpogojni izpust vseh političnih zapornikov ter čim prej predstavi volilni koledar, ki bo omogočil izvajanje svobodnih in preglednih volilnih postopkov; poziva mednarodno skupnost, regijske akterje in visoko predstavnico/podpredsednico, naj se zavzamejo za vsesplošen narodni sporazum kot edino možno rešitev in ga podprejo; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj dejavno išče druge ukrepe za konstruktivno spodbujanje politične stabilizacije te države; v tem smislu zavrača vse poskuse, da bi ustavno priznane pristojnosti podelili kateremu drugemu organu; odločno obsoja volitve v ustavodajno skupščino z dne 30. julija 2017 kot kršitev delitve oblasti in spoštovanja pravic državljanov, da prek demokratično izvoljenih in legitimnih institucij svobodno izražajo svoje politično prepričanje; opozarja, da Evropski parlament – skupaj s številnimi drugimi mednarodnimi akterji – niti teh volitev niti kakršnih koli ukrepov in sklepov, ki jih je sprejela ta novoustanovljena skupščina, zaradi pomanjkanja njene legitimnosti ne priznava, in obžaluje nasilne okoliščine, zaradi katerih je bilo mnogo ljudi ubitih ali ranjenih; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nezakonitega preganjanja in zatiranja demokratično izvoljenih članov nacionalne skupščine; zavrača odpustitev in politični pregon generalne tožilke Luise Ortege Diaz, pa tudi odpustitev vseh članov vrhovnega sodišča, ki jih je imenovala legitimna nacionalna skupščina Venezuele; v celoti podpira preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi z razširjenimi kaznivimi in represivnimi dejanji, ki jih je zagrešil venezuelski režim, in poziva EU, naj v zvezi s tem prevzame dejavno vlogo; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Evropski svet, naj razmislita o tem, da bi vsem osebam, ki sodelujejo pri hudih kršitvah človekovih pravic v Venezueli, vključno s člani nepriznane ustavodajne skupščine, zamrznili sredstva in jim omejili dostop na ozemlje EU;

61.   pozdravlja, da je bil decembra 2016 podpisan sporazum o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo; poudarja, da je treba pospešiti njegovo izvajanje, saj lahko pozitivno vpliva na celotno partnerstvo med EU in CELAC; poudarja, da bi moral sporazum o političnem dialogu in sodelovanju izboljšati življenjske razmere in socialne pravice kubanskih državljanov ter voditi k demokraciji in spoštovanju in spodbujanju temeljnih svoboščin; poudarja, da bo njegova veljavnost odvisna o tega, ali bo kubanska vlada učinkovito izvajala določbe o človekovih pravicah v sporazumu v skladu z resolucijami Evropskega parlamenta;

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav CELAC.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0016.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0269.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0200.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0297.
(5) UL C 274, 27.7.2016, str. 28.
(6) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/montevideo_2016/adopted_docs/trade_en.pdf
(7) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/montevideo_2016/adopted_docs/poverty_en.pdf
(8) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/montevideo_2016/adopted_docs/pparties_en.pdf
(9) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/montevideo_2016/adopted_docs/china_en.pdf
(10) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/athens2014/adopted_docs/femicide/1026102en.pdf
(11) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/montevideo_2016/adopted_docs/migration_en.pdf
(12) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 54.
(13) UL C 65, 19.2.2016, str. 120.


Korupcija in človekove pravice v tretjih državah
PDF 433kWORD 69k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah (2017/2028(INI))
P8_TA(2017)0346A8-0246/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji, ki je začela veljati 14. decembra 2005(1),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ter priporočila Sveta o nadaljnjem boju proti podkupovanju iz leta 2009, priporočila o odbitku podkupnin za tuje javne uslužbence iz leta 2009 in drugih s tem povezanih instrumentov(2),

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo, ki je bil sprejet leta 2012, ter akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet za zunanje zadeve sprejel 20. julija 2015,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, ki jih je Svet za splošne zadeve sprejel 8. decembra 2008(3) na svoji 2914. seji,

–  ob upoštevanju resolucije OZN „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015(4),

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) z naslovom Politika preprečevanja in odvračanja prepovedanega ravnanja v dejavnostih Evropske investicijske banke (v nadaljevanju: politika EIB za boj proti goljufijam), sprejetega 8. novembra 2013(5),

–  ob upoštevanju vodilnih načel o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomoč(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o podjetništvu in človekovih pravicah z dne 20. junija 2016(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o boju proti korupciji in nadaljnjih korakih na podlagi resolucije odbora CRIM(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o davčnih utajah in izogibanju davkom kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2015 o nedavnih razkritjih korupcije na visoki ravni pri FIFI(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah(15),

–  ob upoštevanju Kazenskopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji, Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji ter resolucij (98)7 in (99)5 o ustanovitvi skupine držav proti korupciji (GRECO), ki ju je 5. maja 1998 oziroma 1. maja 1999 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju izjave iz Džakarte o načelih za protikorupcijske agencije, sprejete 26. in 27. novembra 2012(16),

–  ob upoštevanju Panamske deklaracije, sprejete na sedmi letni konferenci in skupščini Mednarodnega združenja za preprečevanje korupcije (IAACA), ki sta potekali od 22. do 24. novembra 2013,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN o nacionalnih institucijah za spodbujanje in varstvo človekovih pravic z dne 17. decembra 2015 in resolucije Sveta za človekove pravice o nacionalnih institucijah za spodbujanje in varstvo človekovih pravic z dne 29. septembra 2016(17),

–  ob upoštevanju končnega poročila Svetovalnega odbora Sveta OZN za človekove pravice o negativnem vplivu korupcije na uživanje človekovih pravic z dne 5. januarja 2015(18),

–  ob upoštevanju Konvencije Afriške unije o preprečevanju korupcije in boju proti njej(19),

–  ob upoštevanju pobude OZN za globalni dogovor, da strategije in ukrepi temeljijo na splošnih načelih človekovih pravic, zaposlovanju, okolju in boju proti korupciji(20),

–  ob upoštevanju letnega indeksa zaznave korupcije, ki ga pripravlja organizacija Transparency International,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0246/2017),

A.  ker je korupcija zapleten svetovni pojav, ki zadeva tako sever kot jug, in jo je mogoče opredeliti kot zlorabo zaupane oblasti za individualno, skupinsko, neposredno ali posredno zasebno korist, ki s spodkopavanjem javnega zaupanja ter učinkovitosti in uspešnosti institucij ter vrednot demokracije in človekovih pravic, etike, pravice, trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja resno ogroža javni interes, socialno, politično in gospodarsko stabilnost ter varnost;

B.  ker lahko korupcija sega od manjših prizadevanj za vplivanje na posameznike, javne uslužbence ali izvajanje javnih storitev, do večjih poskusov za zrušitev političnih, ekonomskih in/ali pravnih sistemov ter za spodbujanje in financiranje terorizma, spodbujanje ekstremizma, zmanjšanje davčnih prihodkov in podpiranje mrež organiziranega kriminala;

C.  ker korupcijo povzroča nezmožnost političnih, ekonomskih in pravnih sistemov, da zagotovijo odporen, neodvisen nadzor in odgovornost;

D.  ker je zmanjšanje korupcije bistveno za gospodarsko rast, zmanjšanje revščine, ustvarjanje blaginje, izobraževanje, blaginjo, zdravstveno varstvo, razvoj infrastrukture in reševanje sporov, pa tudi za gradnjo zaupanja v institucije, podjetja in politiko;

E.  ker korupcija v številnih državah ne predstavlja le pomembne sistemske ovire za uresničevanje demokracije, spoštovanja načela pravne države, politične svobode in trajnostne rasti ter vseh državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih človekovih pravic, temveč lahko povzroči tudi številne kršitve človekovih pravic; ker je korupcija ena izmed najbolj spregledanih kršitev človekovih pravic, saj med drugim spodbuja nepravičnost in neenakost glede finančnih in gospodarskih virov, nekaznovanosti, samovoljnega ukrepanja, političnega in verskega ekstremizma ter konfliktov;

F.  ker lahko korupcija z ogrožanjem utrjevanja demokracije in uveljavljanja človekovih pravic ter s spodkopavanjem državnih organov privede do socialnih nemirov, vključno z nasiljem, družbenimi protesti in veliko politično nestabilnostjo; ker korupcija ostaja sistematično spregledan pobudnik konfliktov v državah v razvoju in vodi k razširjenim kršitvam človekovih pravic, tudi mednarodnega humanitarnega prava, ter k nekaznovanosti storilcev; ker je nespremenjeno stanje na področju korupcije in nezakonite bogatitve na položajih državne moči vodilo k prilaščanju moči in ohranjanju kleptokratov na oblasti;

G.  ker v številnih državah visoka raven korupcije vodi k nizki stopnji človeškega, družbenega in gospodarskega razvoja, nizkim stopnjam izobrazbe in drugih javnih storitev, omejenim državljanskim in političnim pravicam, majhni ali nični politični konkurenci in svobodi medijev, tako v spletu kot zunaj njega, ter pomanjkljivostim v pravni državi;

H.  ker korupcija vpliva na uveljavljanje človekovih pravic, ima posebne negativne posledice in nesorazmerno prizadene najbolj prikrajšane, marginalizirane in ranljive skupine v družbi, kot so ženske, otroci, invalidi, starejši, revni, avtohtoni prebivalci ali osebe, ki pripadajo manjšinam, saj jih ovira pri enakem dostopu do politične udeležbe, do javnih in socialnih programov ter storitev, sodnega varstva, varnosti, naravnih virov, vključno z zemljo, delovnih mest, izobrazbe, zdravstvenega varstva in stanovanj; ker korupcija vpliva tudi na napredek pri odpravljanju diskriminacije, doseganju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, saj omejuje zmožnosti žensk za uveljavljanje svojih pravic; ker korupcija izkrivlja obseg in sestavo vladnih izdatkov, resno škodi zmožnosti države, da v največjem možnem obsegu izkoristi razpoložljive vire, da bi zavarovala ekonomske, socialne in kulturne pravice, pravilno delovanje demokracije in pravne države ter razvoj skupne etike;

I.  ker je cilj trajnostnega razvoja OZN št. 16 usmerjen v mir, pravičnost, vzpostavitev trdnih institucij in boj proti korupciji; ker mora EU za univerzalno doseganje tega cilja nujno in neposredno obravnavati različna vprašanja, pri katerih ima korupcija ključno vlogo – od kršitev človekovih pravic do revščine, lakote in nepravičnosti;

J.  ker obravnava korupcije zahteva usklajeno prizadevanje za njeno odpravo na visoki ravni in hkrati odpravo majhne korupcije v tretjih državah in državah članicah EU, pri čemer je treba za vsak primer posebej upoštevati hierarhično pokroviteljstvo, sisteme nagrajevanja in klientelizem v vladajočih strukturah, ki kazniva dejanja korupcije in nekaznovanje na najvišjih ravneh pogosto povezujejo z majhno korupcijo, ki neposredno vpliva na življenje prebivalcev in njihov dostop do osnovnih storitev;

K.  ker korupcije ni mogoče odpraviti brez trdne politične zavzetosti na najvišji ravni in ne glede na sposobnosti, znanje in pripravljenost nacionalnih organov nadzora in kazenskega pregona;

L.  ker so ekonomske posledice korupcije skrajno negativne, zlasti kar zadeva njen vpliv na vse večjo revščino in neenakost prebivalstva, kakovost javnih storitev, varnost, dostop do celovitega zdravstvenega varstva in kakovostnega izobraževanja ter do infrastruktur, socialno-gospodarske priložnosti za individualno in ekonomsko emancipacijo, zlasti gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in zaposlitvenih možnosti, ter odvračanje od podjetništva in izgube naložb;

M.  ker na primer korupcija letno stane EU med 179 in 990 milijardami EUR v smislu BDP(21);

N.  ker se po podatkih Svetovne banke vsako leto po svetu izplača približno 1 bilijon USD podkupnin, skupna ekonomska izguba zaradi korupcije pa po ocenah znaša večkratnik tega zneska;

O.  ker se organizirani kriminal, ki pomeni resno težavo v številnih državah in ima čezmejno razsežnost, pogosto povezuje s korupcijo;

P.  ker koruptivna dejanja in kršitve človekovih pravic po navadi zajemajo zlorabo pooblastil, pomanjkanje odgovornosti, oviranje dela sodstva, uporabo neprimernega vpliva in institucionalizacijo različnih oblik diskriminacije, klientelizem in popačenje tržnih mehanizmov; ker korupcija kaže možno povezanost s pomanjkljivostmi v pravni državi in dobrem upravljanju in ker korupcija pogosto ogroža učinkovitost institucij in subjektov, ki naj bi zagotavljali nadzor in ravnotežja ter spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, med njimi parlamentov, organov pregona, sodstva ter civilne družbe; ker v državah, v katerih pravno državo ogroža korupcija, tako izvajanje kot krepitev pravnih okvirov preprečujejo skorumpirani sodniki, odvetniki, tožilci, policisti, preiskovalci in revizorji;

Q.  ker gre pri korupciji in kršitvah človekovih pravic za pojav, ki vključuje pomanjkanje neoporečnosti ravnanja in neuspešno oblast, in ker je mogoče verodostojnost in legitimnost javnih in zasebnih organizacij zagotoviti le, če njihovo vsakodnevno upravljanje temelji na kulturi dosledne neoporečnosti;

R.  ker prakse, kot so volilne goljufije, nezakonito financiranje političnih strank, nepotizem ali zaznan nesorazmeren vpliv denarja na politiko, zmanjšujejo zaupanje v politične stranke in izvoljene predstavnike, volilni proces in vlade, spodkopavajo demokratično legitimnost in zaupanje javnosti v politiko ter lahko znatno oslabijo državljanske in politične pravice; ker nezadostna regulacija ter pomanjkanje preglednosti in spremljanja političnega financiranja lahko ustvarjajo priložnosti za neprimerno vplivanje na delovanje javnih zadev in poseganje vanje; ker se lahko obtožbe korupcije uporabijo tudi kot politični instrument za škodovanje ugledu politikov;

S.  ker korupcija v sodstvu krši načela enakosti, nediskriminacije, dostopa do sodnega varstva ter pravice do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega sredstva, ki so bistvene za uveljavljanje vseh drugih človekovih pravic in za preprečevanje nekaznovanja; ker odsotnost neodvisnega sodstva in javne uprave spodbuja nezaupanje v javne institucije, ogroža spoštovanje pravne države in občasno podžiga nasilje;

T.  ker je težko meriti korupcijo, saj običajno vključuje nezakonita dejanja, ki so namenoma prikrita, čeprav so bili razviti in uveljavljeni nekateri mehanizmi za opredelitev, spremljanje in merjenje korupcije ter boj proti njej;

U.  ker nove tehnologije, kot so razpršene evidence ali preiskovalne tehnike in metodologije na podlagi odprtih virov, ponujajo nove priložnosti za povečanje preglednosti vladnih dejavnosti;

V.  ker je krepitev varstva človekovih pravic in zlasti načela nediskriminacije pomembno orodje v boju proti korupciji; ker boj proti korupciji z uporabo kazenskega prava in zasebnega prava pomeni sprejemanje represivnih in popravnih ukrepov; ker sta spodbujanje in krepitev človekovih pravic, pravne države in dobrega upravljanja bistvena elementa uspešnih in vzdržnih protikorupcijskih strategij;

W.  ker bi ustvarjanje sinergij med pristopoma k preprečevanju korupcije na podlagi kazenskega pravosodja in na podlagi človekovih pravic lahko pripomoglo k odpravljanju skupinskih in splošnih učinkov korupcije ter preprečilo sistemsko slabitev človekovih pravic zaradi posrednega oziroma neposrednega učinka korupcije;

X.  ker se znotraj mednarodnih prizadevanj za preprečevanje korupcije razvijata institucionalni in pravni okvir, vendar zaradi odsotnosti politične volje ali zanesljivih mehanizmov za izvrševanje obstaja velika vrzel v izvajanju; ker bi pristop k preprečevanju korupcije na podlagi človekovih pravic pomenil spremembo paradigme in bi z uporabo obstoječih nacionalnih, regionalnih in mednarodnih mehanizmov za spremljanje skladnosti z obveznostmi spoštovanja človekovih pravic lahko pripomogel k zmanjševanju vrzeli v izvajanju;

Y.  ker je Konvencija OZN proti korupciji edini pravno zavezujoč splošni protikorupcijski instrument, ki zajema pet glavnih področij: preventivne ukrepe, kriminalizacijo in kazenski pregon, mednarodno sodelovanje, vračanje premoženja ter tehnično pomoč in izmenjavo informacij;

Z.  ker so obstoječe mednarodne obveznosti dober mehanizem za sprejetje ustreznih in razumnih ukrepov za preprečevanje ali kaznovanje korupcije v javnem in zasebnem sektorju, zlasti v okviru Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter drugih ustreznih instrumentov na področju človekovih pravic;

AA.  ker lahko sodstvo, varuhi človekovih pravic in nacionalne institucije za človekove pravice pa tudi organizacije civilne družbe igrajo bistveno vlogo v boju proti korupciji, tesno sodelovanje z nacionalnimi in mednarodnimi protikorupcijskimi agencijami pa lahko njihov potencial še poveča;

AB.  ker je v boju proti korupciji treba ukrepati in izboljšati preglednost, odgovornost in ukrepe proti nekaznovanju znotraj držav ter prednostno podpirati razvoj strategij in posebnih politik, ki ne služijo le boju proti korupciji, temveč prispevajo tudi k razvoju in/ali oblikovanju javnih politik na tem področju;

AC.  ker lahko imata tako civilna družba kot zasebni sektor odločilno vlogo pri oblikovanju institucionalne reforme za povečanje preglednosti in odgovornosti; ker se je mogoče naučiti iz izkušenj gibanj za človekove pravice pri ozaveščanju civilne družbe o negativnih posledicah korupcije in pri sklepanju zavezništev z državnimi institucijami in zasebnim sektorjem pri podpiranju prizadevanj v boju proti korupciji;

AD.  ker neobstoj svobodnih medijev, tako v spletu kot zunaj njega, ne omejuje le temeljne pravice do svobode izražanja, temveč tudi ustvarja ugodne pogoje za razcvet nepreglednih praks, korupcije in neprimernega obnašanja; ker neodvisni mediji ter raznoliko in pluralno medijsko okolje igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju preglednosti in nadzora s poročanjem, preiskovanjem in razkrivanjem korupcije ter vedno večjemu osveščanju javnosti o povezavi med korupcijo in kršenjem človekovih pravic; ker so zakoni o obrekovanju, na primer kriminalizacija dejanj, ki se štejejo za „obrekovanje“, v veljavi v številnih državah, tudi v državah članicah EU, s čimer se morebiti spodkopava svoboda govora in medijev ter se žvižgače in novinarje odvrača od prijavljanja dejanj korupcije;

AE.  ker številne organizacije civilne družbe, vključno s protikorupcijskimi združenji in združenji za človekove pravice, sindikati, raziskovalnimi novinarji, blogerji in žvižgači, kljub temu, da se izpostavljajo povračilnim ukrepom, tudi na delovnem mestu, tvegajo obtožbe obrekovanja ali klevetanja in se izpostavljajo osebni nevarnosti, razkrivajo korupcijo, goljufije, nepravilnosti pri upravljanju in kršitve človekovih pravic; ker nezadostna zaščita pred povračilnimi ukrepi, zakonodaja o obrekovanju in klevetanju ter pomanjkanje neodvisnih in zanesljivih preiskav lahko ljudi odvrnejo od tega, da povejo resnico; ker je naloga EU, da jih zaščiti, zlasti z javno podporo, kar vključuje udeležbe na sojenjih zagovornikom človekovih pravic in opazovanje teh sojenj, in s čim boljšo uporabo svojih instrumentov, kot je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR); zato je nujno zagotavljati spoštovanje in pravilno izvajanje veljavne zakonodaje; ker bi morali biti tisti, ki razkrivajo korupcijo, upravičeni do ohranjanja zaupnosti njihove identitete v skladu z jamstvi poštenega sojenja; ker bi bilo treba žvižgačem podeliti mednarodno zaščito pred pregonom;

AF.  ker bi moral boj proti korupciji vključevati tudi ukrepe za izkoreninjenje organiziranega kriminala, davčnih oaz, pranja denarja, davčnih utaj in nezakonitega toka kapitala, pa tudi shem, ki vse to omogočajo, saj ovirajo trajnostni razvoj, napredek, blaginjo in odgovornost držav;

AG.  ker številne tretje države še nimajo zmogljivosti za izmenjavo davčnih podatkov z državami EU in zato ne prejemajo informacij iz držav EU o svojih državljanih, ki se morebiti izogibajo davkom;

AH.  ker je treba sredstva, ki jih EU namenja tretjim državam, tudi v izrednih razmerah, pravilno nadzorovati, v državah upravičenkah pa uvesti preglede in zagotavljati ravnovesje, da se preprečijo možnosti za korupcijo, ki bi se lahko pojavile, ter razkrijejo zlorabe in skorumpirani uradniki;

AI.  ker gre pri nadzoru nad korupcijo in nezakonitimi tokovi kapitala za politično vprašanje, ki ga je treba reševati celovito, po vsem svetu in čezmejno (skupina G20, OZN, OECD, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad);

AJ.  ker je mednarodni forum za integriteto športa, ki se je februarja 2017 sestal v Lozani v Švici, za boj proti korupciji v športu spodbujal sodelovanje med vladami, mednarodnimi športnimi telesi ter drugimi organizacijami;

1.  poziva k skupnemu ukrepanju za preprečevanje korupcije in boj proti njej na nacionalni in mednarodni ravni, saj se korupcija razteza preko meja in je zato poleg dela organizacij civilne družbe pri boju proti korupciji treba spodbujati okrepljeno sodelovanje med državami in regijami; poziva države, naj se dejavno povežejo v mednarodnih forumih ter razpravljajo in sprejemajo skupne sklepe o dobri praksi in primernih politikah za posebne razmere v posamezni regiji, da bi se korupcija odpravljala kot med seboj povezan, zapleten in horizontalen pojav, ki ovira politični, gospodarski in socialni razvoj ter povečuje mednarodni kriminal, vključno s terorističnimi dejavnostmi;

2.  je sklenil pripraviti redno posodobljeno poročilo o korupciji in človekovih pravicah v vsakem zakonodajnem obdobju;

3.  meni, da mora boj proti korupciji vključevati partnerski pristop med javnim in zasebnim sektorjem ter opozarja, da se bosta v nasprotnem primeru okrepili revščina in neenakost, oškodovan bo ugled, zunanje naložbe se bodo zmanjšale, življenjske priložnosti za mlade bodo ogrožene, hkrati pa vez med koruptivnimi praksami in terorizmom ne bo prekinjena;

4.  je zaskrbljen zaradi neizvajanja in neizvrševanja obstoječih nacionalnih in mednarodnih protikorupcijskih instrumentov, kot so konvencija OZN proti korupciji, vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (Ruggiejeve smernice), kazenskopravna konvencija Sveta Evrope o korupciji in konvencija OECD o boju proti podkupovanju; poziva države podpisnice, naj jih v celoti izvajajo, da bi bolje zavarovale svoje državljane; se zavezuje sodelovanju z mednarodnimi partnerji, da bi se povečalo število držav, ki se odločajo za okrepitev demokratičnih procesov in izgradnjo odgovornih institucij;

5.  je zaskrbljen zaradi nadlegovanja, groženj, ustrahovanja in povračilnih ukrepov, ki so jih deležni člani organizacij civilne družbe, vključno s protikorupcijskimi združenji in gibanji za človekove pravice, novinarji, blogerji in žvižgači, ki razkrivajo in prijavljajo primere korupcije; poziva organe, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zajamčijo njihovo telesno in duševno integriteto, ter poskrbijo za takojšnje, temeljite in nepristranske preiskave, da bi v skladu z mednarodnimi standardi privedli odgovorne pred sodišče;

6.  udeležence londonskega protikorupcijskega vrha iz leta 2016 poziva, naj izpolnijo prevzete obveznosti, da bodo obravnavali vzroke korupcije in metode, ki so potrebne za spodbujanje preglednosti, ter zagotavljali pomoč najbolj prizadetim;

7.  želi spomniti, da je oblikovanje zunanje protikorupcijske strategije EU bistveno za učinkovit boj proti korupciji in finančnemu kriminalu;

8.  poudarja, da so države dolžne izpolnjevati svoje obveznosti na področja človekovih pravic po pogojih iz konvencije OZN proti korupciji in spodbuja države, ki tega še niso storile, da ji pristopijo; poudarja, da so države odgovorne, da skušajo najprej preprečiti, nato pa se odzvati na vsak negativni učinek korupcije v njihovi jurisdikciji;

9.  priznava odgovornost političnih akterjev pa tudi nosilcev poslovnih dejavnosti na področju spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja korupcije; poudarja, da je treba v protikorupcijske strategije vključiti vidik človekovih pravic z namenom izvajanja obveznih in učinkovitih preventivnih politik v zvezi z vprašanji, kot so preglednost, predpisi o dostopu do informacij javnega značaja, zaščita žvižgačev in zunanje kontrole;

10.  priporoča, da EU okrepi podporo mednarodnim instrumentom, da bi povečala preglednost v gospodarskih sektorjih, ki so najbolj dovzetni za zlorabe človekovih pravic in korupcijo;

11.  podpira vzpostavitev sodobnih, preglednih in učinkovitih političnih in pravnih okvirov za upravljanje naravnih virov in meni, da so ti ukrepi lahko močno orožje zoper korupcijo; zato pozdravlja pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji in poziva EU, naj poveča pomoč, da bi z viri bogatim državam pomagala izvajati to pobudo kot močno globalno orodje za spodbujanje preglednosti in odgovornosti pri upravljanju prihodkov od naravnih virov; meni, da je ključni ukrep, ki bi ga morala spodbujati EU, vzpostavitev učinkovitega pravnega okvira za zagotovitev, da bodo podjetja in drugi deležniki, ki sodelujejo v dobavni verigi sektorjev nafte, plina in rudarstva, pravilno uporabljali načela pobude za preglednost v ekstraktivni industriji;

12.  priporoča, da se pri spoprijemanju z nezakonitimi finančnimi tokovi iz Afrike in njihovem preprečevanju posebna pozornost nameni finančnim tokovom, ki izhajajo iz pridobivanja rud in mineralov iz rudnikov na konfliktnih območjih;

13.  ugotavlja, da je korupcija zapleten pojav, zakoreninjen v zelo različnih gospodarskih, političnih, upravnih, socialnih in kulturnih dejavnikih ter razmerjih moči, in zato želi spomniti, da mora razvojna politika, da bi prispevala k boju proti korupciji ter se pri tem usmerila na zmanjševanje revščine in neenakosti ter na boljše povezovanje, promovirati tudi človekove pravice, demokracijo, pravno državo in javne socialne storitve, saj bi s tem spodbujala dobro upravljanje in ustvarjanje socialnega kapitala, socialno vključenost in socialno kohezijo, pri tem pa upoštevala kulturne in regionalne posebnosti;

14.  poudarja, da je eden najučinkovitejših načinov preprečevanja korupcije zmanjšanje državnih posegov, birokratskega posredovanja in priprava preprostejše zakonodaje;

Korupcija in človekove pravice v dvostranskih odnosih EU

15.  poudarja, da je treba uveljavljati načelo lokalne in demokratične odgovornosti za projekte, ki se financirajo v okviru programov EU za pomoč, in tako zagotoviti minimalni standard preglednosti; poudarja, da bi morali zunanji finančni instrumenti EU za boljše črpanje finančne podpore EU temeljiti na protikorupcijskih normah, pogojevanju, ki je med drugim osredotočeno na rezultate in vključuje jasne mejnike, kazalnike in letno poročanje o napredku, ter na zavezah partnerskih držav;

16.  znova opozarja, da je treba projekte, ki se financirajo s sredstvi EU, stalno nadzorovati in da so za neprimerno uporabo teh sredstev odgovorni organi držav prejemnic, ter poudarja, da je treba lokalne organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic vključiti v nadzor nad izvajanjem pogodb; poleg tega poudarja, da morajo vsi pogodbeniki, ki prejemajo sredstva EU, v celoti razkriti vse zahtevane informacije, tudi dejansko lastništvo in gospodarsko strukturo;

17.  priporoča, da EU in drugi mednarodni ponudniki nepovratnih sredstev in posojil izvajajo revizije nepovratnih sredstev, posojil in svežnjev pomoči ter s strogo skrbnostjo spremljajo vlade in organizacije prejemnice, da preprečijo ustvarjanje „rent“ za kleptokratične organe in organizacije, ki jih te in njihovi partnerji nadzorujejo; meni, da bi bilo treba pri tem spodbujati tudi medsebojne strokovne preglede;

18.  poudarja, kako pomemben je program boja proti korupciji v procesu pogajanj o pristopu k EU;

19.  poziva EU, naj v sporazume s tretjimi državami poleg določb o človekovih pravicah uvede tudi protikorupcijsko klavzulo, ki bi morala zahtevati spremljanje in posvetovanje, v skrajnem primeru pa naložiti sankcije ali odložitev izvajanja teh sporazumov v primeru hude in/ali sistemske korupcije, ki povzroča hude kršitve človekovih pravic;

20.  poziva EU, naj oblikuje načela za boj proti veliki korupciji kot zločinu v nacionalnem in mednarodnem pravu, obravnavo še nerešenih zadev nekaznovanja velike korupcije s strožjim izvrševanjem protikorupcijskih zakonov ter izvedbo reform za premostitev sistemskih vrzeli v nacionalnih pravnih okvirih, ki omogočajo, da prihodki iz velike korupcije prestopajo meje, ter za izogibanje nadzoru državnih finančnih regulatorjev in davčnih organov;

21.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti stalnemu in strukturiranemu spremljanju in ocenjevanju učinkovitega izvajanja Konvencije Združenih narodov proti korupciji v državah članicah EU in državah, s katerimi je EU sklenila oziroma namerava skleniti sporazume;

22.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj ob upoštevanju prava EU na področju boja proti korupciji prevzamejo vodilno vlogo na mednarodni ravni in pri državah partnericah EU spodbujajo boj proti korupciji;

23.  poziva EU, naj v vseh ustreznih dialogih in posvetovanjih o človekovih pravicah s tretjimi državami spodbuja protikorupcijske ukrepe in učinkovite mehanizme javne udeležbe in javne odgovornosti – vključno s pravico dostopa do informacij in izvajanjem načel odprtih podatkov – ter financira projekte, katerih namen je vzpostaviti, izvajati in izvrševati te ukrepe;

24.  poudarja pomen preverjanj na podlagi odprtih virov zaradi protikorupcijskih raziskav; poziva EU, naj ustrezno financira organizacije, ki izvajajo preverjanja na podlagi odprtih virov in pregledujejo digitalne zbirke dokazov korupcije, da bi izpostavili skorumpirane uradnike in zagotovili odgovornost;

25.  poziva EU, naj financira raziskave aplikacij distribuirane knjige transakcij, ki bi jih lahko uporabili za izboljšanje preglednosti prodaje vladnih sredstev, iskali in sledili denarju donatorjev v pomoči EU za tujino in pomagali obravnavati goljufije volivcev;

26.  pozdravlja stalna prizadevanja v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in programskega instrumenta za sosedstvo, katerih cilj je vzpostaviti in utrditi neodvisne in učinkovite protikorupcijske institucije;

27.  poziva ESZD in Komisijo, naj skupaj načrtujeta programe v zvezi s človekovimi pravicami in bojem proti korupciji, zlasti pobude za spodbujanje preglednosti, preprečevanje nekaznovanosti in krepitev protikorupcijskih agencij; meni, da bi tovrstna prizadevanja morala vključevati podporo nacionalnim institucijam za človekove pravice, ki so dokazano neodvisne in nepristranske, da bi ukrepale tudi v primerih korupcije, in sicer preko preiskovalnih služb, da se ugotovijo povezave med korupcijo in kršitvami človekovih pravic, s sodelovanjem s protikorupcijskimi agencijami in prijavami organom kazenskega pregona; prav tako poziva EU in države članice, naj okrepijo programe pravosodnega sodelovanja s tretjimi državami in tako spodbujajo izmenjavo dobre prakse in učinkovitih orodij v boju proti korupciji;

28.  poziva EU, naj še naprej podpira protikorupcijske institucije, ustanovljene v tretjih državah, ki so dokazano neodvisne in nepristranske, kot je mednarodna komisija za odpravo nekaznovanosti v Gvatemali (CICIG), ter tudi pobude za izmenjavo informacij, izmenjavo najboljših praks in okrepitev gradnje zmogljivosti; poziva te države, naj institucijam zagotovijo vsa potrebna orodja, tudi preiskovalno pooblastilo, da bodo lahko učinkovite pri svojem delu;

29.  poziva Komisijo in ESZD, naj več sredstev namenita za pomoč pri sprejemanju in izvajanju programov za zaščito članov organizacij civilne družbe, med drugim protikorupcijskih združenj in gibanj za človekove pravice, novinarjev, blogerjev ter žvižgačev, ki razkrijejo in prijavijo primere korupcije ter kršitve človekovih pravic; vztraja, da morajo vse prihodnje posodobitve smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, razvojna pomoč ali smernice o njihovem izvajanju vsebovati izrecne navedbe in ukrepe za spodbujanje varstva človekovih pravic in boj proti korupciji, da bi ljudem olajšali prijavo domnevnih primerov korupcije brez strahu pred povračilnimi ukrepi in podprli skupnosti, ki jih je korupcija prizadela; pozdravlja postopek posvetovanja o zaščiti žvižgačev, ki ga je pred nedavnim začela Komisija; poudarja, da bi se morale tudi kontaktne točke za človekove pravice v delegacijah EU posebej posvetiti tem ciljnim skupinam in biti v tesnem stiku z lokalnimi organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic, zagotoviti njihovo mednarodno prepoznavnost in zaščito, s tem pa vzpostaviti varne kanale za prijavo nezakonitega ravnanja;

30.  poudarja, da bodo nadzorni organi, lokalni uradniki kazenskega pregona in tožilci z dokazano neodvisnostjo in nepristranskostjo, pa tudi žvižgači in priče v posameznih zadevah uživali pomoč in podporo EU prek predstavništev na terenu in s sodelovanjem pri programih usposabljanja v Evropi, na katere bodo povabljeni; poudarja, da bi morala biti ta podpora javna, kadar je to ustrezno;

31.  poziva delegacije EU, naj uporabijo demarše in javno diplomacijo na lokalni in mednarodni ravni, da bi prijavile primere korupcije in nekaznovanosti, zlasti kadar vodijo k hudim kršitvam človekovih pravic; poziva tudi delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj v poročila za ESZD in države članice vključijo poročila o korupciji (tako sistemske analize kot posamezne primere);

32.  priporoča, da ESZD in delegacije EU v dokumente o državnih strategijah glede človekovih pravic in demokracije vključijo posebno referenčno merilo o povezavi med korupcijo in človekovimi pravicami, kadarkoli je to primerno, ter da se to vprašanje obravnava kot ena od prednostnih nalog pri izvajanju mandata posebnih predstavnikov EU; poziva EU, naj korupcijo pri načrtovanju programov in v dokumentih o državnih strategijah obravnava neposredno, vsako proračunsko podporo za tretje države pa poveže s konkretnimi reformami za preglednost in drugimi protikorupcijskimi ukrepi;

33.  priporoča, naj se Evropska ustanova za demokracijo in celovit mehanizem EU za zagovornike človekovih pravic (protectdefenders.eu) osredotočita na specifične programe za zaščito protikorupcijskih aktivistov, ki prispevajo tudi k spoštovanju človekovih pravic;

34.  poziva EU, naj vzpostavi pritožbene mehanizme, na podlagi katerih bi se osebe, ki so jih prizadeli zunanji ukrepi, lahko pritožile zaradi kršenja človekovih pravic in primerov korupcije;

35.  ponavlja svoj poziv iz prejšnjih resolucij, da bi morala EU seznam sankcij proti 32 ruskim državnim uradnikom, odgovornim za smrt ruskega žvižgača Sergeja Magnickega, čim prej predložiti Svetu, da ga sprejme in naloži ciljno usmerjene sankcije proti tem uradnikom, kot sta prepoved izdaje vizumov, veljavna za celotno EU, in zamrznitev njihovih finančnih sredstev, ki jih imajo v Evropski uniji;

36.  spodbuja države članice EU, naj razmislijo o sprejetju zakonodaje, ki bi določila jasna merila za uvrščanje na črni seznam in uvedbo podobnih sankcij proti posameznikom iz tretjih držav in njihovim družinskim članom, ki so zagrešili hude kršitve človekovih pravic ali so bili za to odgovorni oziroma so bili vpleteni pri tem ali so naročili, nadzorovali ali drugače usmerjali dejanja obsežne korupcije, vključno z razlastitvijo javnih ali zasebnih sredstev za osebno korist, korupcijo, povezano z vladnimi pogodbami ali pridobivanjem naravnih virov, podkupninami oziroma omogočanjem ali prenosom nepošteno pridobljenega premoženja v tuje jurisdikcije; poudarja, da bi bilo treba merila za vključitev na seznam utemeljiti na dobro dokumentiranih, usklajenih in neodvisnih virih ter prepričljivih dokazih, kar bi omogočilo odpravo krivic, ki so jih utrpele žrtve; poudarja pomen javne dostopnosti tega seznama, da bi se lahko vanj vneslo informacije, ki jih potrebujejo pooblaščeni subjekti za izvajanje, med drugim, skrbnega preverjanja strank v okviru direktive EU o preprečevanju pranja denarja(22);

37.  poziva EU, naj spoštuje načelo usklajenosti politik za razvoj (člen 208 PDEU) in dejavno prispeva k zmanjšanju korupcije ter se v okviru svoje zunanje politike neposredno in izrecno bori proti nekaznovanju;

38.  poziva EU, naj poveča preglednost svoje uradne razvojne pomoči in prevzemanje odgovornosti zanjo, da bi bila učinkovita pri upoštevanju standardov iz pobude za preglednost mednarodne pomoči in mednarodno dogovorjenih načel razvojne učinkovitosti; poziva jo tudi, naj pripravi trden celosten sistem za obvladovanje tveganja, da bi preprečila, da bi razvojna pomoč prispevala h korupciji v državah prejemnicah, in sicer tako, da proračunsko podporo poveže z jasnimi protikorupcijskimi cilji; v ta namen poudarja, da je treba vzpostaviti stabilen mehanizem za spremljanje izvajanja proračunske podpore;

39.  poziva Komisijo, naj za izkoreninjenje korupcije na visoki ravni v okviru proračunske podpore pozornost nameni preglednosti pri operacijah, ki vključujejo privatizacijo in posle z javnimi sredstvi, zlasti zemljišči, ter naj sodeluje v programih podpore OECD za države v razvoju v zvezi s korporativnim upravljanjem podjetij v državni lasti;

40.  poziva Komisijo, naj podpira države v razvoju, ki se borijo proti davčnim utajam in izogibanju davkom, tako da jim pomaga zgraditi uravnotežene, učinkovite, pravične in pregledne davčne sisteme;

41.  vztraja, da bi morala EU kot vodilna svetovna donatorica spodbujati oblike povezovanja, po katerih bi bilo zagotavljanje zunanje pomoči EU odvisno od fiskalnih reform, namenjenih povečanju preglednosti, od povečanja dostopnosti podatkov in spodbujanja pristopov skupaj z drugimi donatorji;

42.  poudarja precej negativne posledice korupcije za trgovino in njene prednosti, gospodarski razvoj, naložbe in postopke javnih naročil, in poziva Komisijo, naj upošteva to povezavo v vseh trgovinskih sporazumih ter vanje vključi izvršljive klavzule o človekovih pravicah in boju proti korupciji;

43.  poudarja, da trgovinska politika prispeva k varstvu in spodbujanju vrednot, za katere se zavzema EU in so opredeljene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, na primer demokracije, načela pravne države, spoštovanja človekovih pravic, temeljnih pravic in svoboščin ter enakosti; poudarja, da je skladnost med zunanjimi in notranjimi politikami Unije bistvenega pomena, zlasti ko gre za boj proti korupciji; poudarja, da imajo v zvezi s tem evropski zakonodajalci pomembno vlogo pri olajševanju trgovinskih odnosov, saj morajo preprečiti, da bi ti odnosi omogočali korupcijske prakse;

44.  meni, da so trgovinski sporazumi osrednji mehanizem za spodbujanje boja proti korupciji in dobrega upravljanja; pozdravlja ukrepe, ki jih je EU že sprejela za boj proti korupciji v trgovinski politiki, na primer prek GSP+, poglavij trajnostnega razvoja in vključitve zavez za ratifikacijo mednarodnih konvencij o boju proti korupciji s trgovinskimi partnerji; ponovno poudarja cilj, naveden v strategiji „Trgovina za vse“, da se v vse prihodnje trgovinske sporazume vključijo ambiciozne določbe o boju proti korupciji; v zvezi s tem poziva, naj se v prihodnje trgovinske sporazume vključijo tudi zaveze o predanosti večstranskim konvencijam za boj proti korupciji, kot sta Konvencija Združenih narodov proti korupciji in Konvencija OECD o boju proti podkupovanju, ter naj se v sklopu celovitega pristopa pripravijo horizontalne določbe in med revizijo vključijo v veljavne trgovinske sporazume;

45.  poudarja, da bi morale podpisnice trgovinskih sporazumov sprejeti ukrepe za spodbujanje dejavne udeležbe zasebnega sektorja, organizacij civilne družbe in domačih svetovalnih skupin pri izvajanju programov in klavzul za boj proti korupciji, vsebovanih v mednarodnih trgovinskih in naložbenih sporazumih; meni, da bi bilo treba, ko bodo začeli ti ukrepi veljati po vsej EU, razmisliti o vključitvi zaščite žvižgačev v prihodnje trgovinske sporazume;

46.  priznava, kako pomembno je zagotoviti jasne smernice in podporo podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, da bi v svoje dejavnosti vključila učinkovite postopke za skladnost z bojem proti korupciji in se prek posebnih določb v trgovinskih sporazumih spopadla s korupcijo; poudarja, da ni pristopa k skladnosti, ki bi ustrezal vsem; poziva Komisijo, naj razmisli o zagotavljanju pomoči za projekte vzpostavljanja zmogljivosti na področju boja proti korupciji, na primer z izmenjavo dobre prakse in usposabljanjem, da bi državam in poslovnemu sektorju pomagala pri izzivih, s katerimi se utegnejo soočiti na tem področju;

47.  pozdravlja, da je februarja 2017 začel veljati sporazum Svetovne trgovinske organizacije o olajševanju trgovine, ki vsebuje ukrepe za boj proti korupciji v svetovni trgovini; meni pa, da sprejemanje ali spreminjanje zakonodaje samo po sebi ne zadošča in da je izvajanje osrednjega pomena; poudarja, da morajo zakonodajne reforme spremljati tudi usposabljanje sodstva, zagotavljanje dostopa javnosti do informacij in ukrepi za preglednost, in poziva države članice EU, naj v okviru boja proti korupciji sodelujejo pri teh zadevah; poudarja tudi, da bi lahko bili trgovinski sporazumi v pomoč pri spremljanju notranjih reform v zvezi s politiko boja proti korupciji;

48.  poziva Komisijo, naj se pri vseh prihodnjih trgovinskih sporazumih dogovori za izvršljive določbe o boju proti korupciji in pranju denarja ter poskrbi za učinkovito spremljanje izvrševanja tovrstnih določb; v zvezi s tem poziva države članice, naj v skladu s predlogi Komisije v osnutkih mandatov, ki so jih prejele, podprejo vključitev določb o boju proti korupciji v pogajalske mandate; pozdravlja, da so določbe o boju proti korupciji vključene v pogajalski mandat za posodobitev sporazuma med EU in Mehiko; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za boj proti korupciji s povečanjem preglednosti pogajanj o trgovinskih sporazumih ter z vključitvijo določb, namenjenih okrepitvi regulativnega sodelovanja ter integritete carinskih postopkov in globalnih vrednostnih verig; meni, da bi bilo treba uvesti klavzule o sodelovanju pri boju proti korupciji, na primer o izmenjavi informacij ter upravni in tehnični pomoči, da bi bilo mogoče deliti in spodbujati najboljšo prakso, ki bi prispevala h krepitvi načel pravne države in spoštovanja človekovih pravic; poziva Komisijo, naj določi jasne in ustrezne pogoje in kazalnike uspešnosti, s katerimi bi bilo mogoče bolje ocenjevati in prikazovati rezultate;

49.  poudarja, kako pomembno je ohranjanje nenehnega in rednega dialoga s trgovinskimi partnerji EU v celotnem obdobju izvajanja sporazumov, saj bi tako zagotovili ustrezno spremljanje in izvajanje sporazumov v splošnem, pa tudi določb o boju proti korupciji; ugotavlja, da je Komisija v strategiji „Trgovina za vse“ predlagala, da bi uvedli mehanizme za posvetovanje v primeru sistemske korupcije in neuspešnega upravljanja, in poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi v teh primerih sistemske korupcije in neupoštevanja zavez za boj proti korupciji ali mednarodnih standardov na področju boja proti korupciji, kot so skupni standard poročanja OECD, akcijski načrt OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, centralni register dejanskega lastništva in priporočila FATF, začasno odpravila prednosti, ki jih prinaša sporazum, poziva Komisijo, naj določi jasne in ustrezne pogoje in kazalnike uspešnosti, s katerimi bi bilo mogoče bolje ocenjevati in prikazovati rezultate; prav tako poziva Komisijo, naj se odločno, sorazmerno in hitro odzove, kadar vlada države upravičenke ne izpolnjuje dogovora; poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizme za posvetovanje s trgovinskimi partnerji v primeru sistemske korupcije ter poskrbi za izmenjavo strokovnega znanja, da bi pomagala državam pri izvajanju protikorupcijskih ukrepov;

50.  ugotavlja, da morajo trgovinski sporazumi vsebovati zavezujoče in izvršljive klavzule o človekovih pravicah, ki bodo zagotavljale, da bodo zasebna podjetja in državni organi spoštovali človekove pravice ter najvišje socialne in okoljske standarde, ki so bistvenega pomena za boj proti korupciji;

Priprava obveščevalnih podatkov EU o mrežah korupcije in posrednikih

51.  poziva ESZD, naj vodi oblikovanje projektnih skupin med veleposlaništvi držav članic in delegacijami EU v tretjih državah, preko katerih bodo lahko diplomatski uradniki analizirali in izmenjavali informacije o strukturi in delovanju lokalnih mrež korupcije do najvišje ravni vpliva in zbrali dovolj obveščevalnih podatkov, da bi preprečili skrivne dogovore EU s kleptokratičnimi režimi; meni, da bi bilo treba takšne informacije institucijam EU posredovati prek diplomatskih in varnih kanalov; poleg tega predlaga, naj delegacije EU in veleposlaništva držav članic ohranjajo tesne stike z lokalnim prebivalstvom, in sicer prek rednega dialoga s pristnimi in neodvisnimi organizacijami civilne družbe, novinarji in zagovorniki človekovih pravic, da bi zbrali zanesljive informacije o lokalni korupciji, ključnih dejavnikih in aretiranih uradnikih;

52.  meni, da bi morale družbe poročati organom EU, kadar so pozvane k plačilu podkupnine in/ali morajo v tretjih državah naložbe izvajati preko lokalnih posrednikov ali navideznih družb kot partnerjev;

53.  poudarja, da bi bilo treba, glede na zbrane informacije, smernice za posamezne države posredovati civilnim in vojaškim operacijam ter donatorskim agencijam EU, da bi povečali ozaveščenost o prisotnih tveganjih pri poslovanju z lokalnimi izvajalci, zasebnimi varnostnimi podjetji in izvajalci storitev, katerih dejanski lastniki bi lahko bili povezani s kršitvami človekovih pravic in mrežami korupcije;

Notranja in zunanja skladnost

54.  meni, da bo lahko EU postala verodostojna in vplivna voditeljica v boju proti korupciji samo pod pogojem, če bo ustrezno rešila vprašanja organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja v okviru lastnih meja; v zvezi s tem obžaluje, da je Komisija sklenila, da po protikorupcijskem poročilu iz leta 2014 ne bo nadaljevala z ukrepi in zagotovila nove analize korupcije v državah članicah EU, saj bi to okrepilo verodostojnost EU pri spodbujanju ambicioznega protikorupcijskega načrta v njeni zunanji politiki; poudarja, da bi morale Komisija in druge institucije EU opraviti redno, ambiciozno in strogo poročanje in samoocenjevanje v skladu z določbami Konvencije Združenih narodov proti korupciji in njenega mehanizma za pregled, ter poziva Komisijo, naj predstavi dodatne politične in zakonodajne pobude za boj proti korupciji ter si prizadeva za večjo integriteto in preglednost v državah članicah;

55.  ugotavlja, da bi dekriminalizacija korupcije v kateri koli državi članici EU zmanjšala kredibilnost javne politike in tudi spodkopala sposobnost EU, da si prizadeva za ambiciozen protikorupcijski načrt v svetu; podpira tesnejše sodelovanje med državami članicami EU in Evropskim računskim sodiščem;

56.  ponovno izraža poziv državam članicam, naj po potrebi spremenijo kazensko zakonodajo, da bodo vzpostavile sodno pristojnost nacionalnih tožilcev in sodišč za preiskovanje in sojenje za zločine podkupovanja ali poneverbe javnih sredstev, ne glede na to, kje je bil zločin storjen, če je bila premoženjska korist, pridobljena s temi kaznivimi dejanji, odkrita v zadevni državi članici, če je bil denar tam opran oziroma če ima oseba tesne vezi z državo članico v smislu državljanstva, prebivališča ali dejanskega lastništva podjetja s sedežem ali podružnico v tej državi članici;

Prispevek EU k na človekovih pravicah temelječemu pristopu k boju proti korupciji na večstranskih forumih

57.  poziva države članice EU, naj na ravni OZN začnejo razpravo o krepitvi standardov neodvisnosti in pooblastil protikorupcijskih agencij na podlagi izkušenj Urada visokega komisarja za človekove pravice, mednarodnega usklajevalnega odbora nacionalnih institucij za spodbujanje in zaščito človekovih pravic ter organov OZN, zlasti Sveta za človekove pravice, v zvezi z nacionalnimi institucijami za človekove pravice (Pariška načela);

58.  poudarja potrebo po okrepitvi povezav med protikorupcijskimi agencijami in nacionalnimi institucijami za človekove pravice na podlagi mandata slednjih, da obravnavajo korupcijo kot morebiten vir neposrednih in posrednih kršitev človekovih pravic;

59.  želi spomniti na svoj poziv državam članicam EU, naj podprejo imenovanje posebnega poročevalca OZN o finančnem kriminalu, korupciji in človekovih pravicah z obsežnim mandatom, ki vključuje oblikovanje ciljno usmerjenega načrta in redno ocenjevanje protikorupcijskih ukrepov, ki so jih sprejele države; poziva države članice EU, naj prevzamejo vodilno vlogo pri iskanju podpore med državami članicami Sveta za človekove pravice in naj skupaj podprejo resolucijo, s katero bo vzpostavljen ta mandat;

60.  poziva OZN, naj sprejme instrument, ki bo določil standarde na področju nezakonitih finančnih tokov, da bi s tem omogočila večjo učinkovitost;

61.  poudarja, da je treba okrepiti nacionalne in mednarodne s korupcijo povezane komunikacijske kampanje in kampanje ozaveščanja, namenjene udeležbi državljanov, da bi poudarili dejstvo, da ima korupcija negativen učinek na človekove pravice in med drugim vodi k družbenim neenakostim, pomanjkanju socialne pravičnosti in povečani ravni revščine; spodbuja EU, naj pripravi in izvaja specifične programe z veljavnimi kazenskimi in postopkovnimi zakoniki ter pritožbenimi mehanizmi; poudarja, da sta izobraževanje ter nepristransko, neodvisno javno obveščanje ključnega pomena pri učenju socialnih veščin in načel integritete, ki služijo javnemu interesu ter prispevajo k pravni državi ter družbenemu in gospodarskemu razvoju družbe;

62.  priporoča, naj se kot del splošnega rednega pregleda prouči vprašanje korupcije kot vzroka za kršenje človekovih pravic, pa tudi kot posledice kršenja človekovih pravic in šibke pravne države, in sicer kot način za boj proti korupciji ter spodbujanje preglednosti in najboljše prakse; poudarja vlogo, ki bi jo civilna družba lahko imela v tem procesu;

63.  spodbuja poglobitev mednarodnih zavez, s katerimi bi boj proti korupciji postavili v osrčje ciljev OZN za trajnostni razvoj, in sicer kot mehanizem za boj proti svetovni revščini;

Korupcija in trgovina z ljudmi

64.  je zaskrbljen, da je mogoče trgovino z ljudmi olajšati s korupcijo akterjev z različnimi ravnmi zaupane oblasti, kot so policija, carinski uradniki, organi za mejni nadzor in službe za priseljevanje, ki lahko trgovino z ljudmi prezrejo, tolerirajo, v njej sodelujejo ali jo organizirajo;

65.  v zvezi s tem poudarja pomen protikorupcijskih ukrepov, kot je spodbujanje preglednosti in odgovornosti v upravah z uvedbo glavnih mehanizmov za boj proti korupciji in zagotovitvijo boljšega usklajevanja pri strategijah za boj proti trgovini z ljudmi;

66.  poudarja vidno vlogo, ki jo lahko imajo pristopi, ki upoštevajo vidik spolov, pri razvijanju politik za boj proti korupciji na področju trgovine z ljudmi;

Podjetništvo in človekove pravice

67.  spodbuja vse države članice OZN, zlasti članice EU, naj v celoti izvajajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter v svoje nacionalne akcijske načrte za človekove pravice vključijo posebne zaveze za protikorupcijske ukrepe (kot se zahteva v okviru akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo) ali sprejmejo posebno zakonodajo proti podkupovanju;

68.  pozdravlja, da je v nekaterih akcijskih načrtih držav članic EU omenjena korupcija, in zato predlaga, da se sprejmejo posebni ukrepi za preprečevanje in kaznovanje koruptivnih praks in podkupovanja, ki bi utegnili privesti do kršitev človekovih pravic; priporoča, naj EU podpre dodatne ukrepe za spodbujanje sprejetja in izvajanja kodeksov in standardov skladnosti ter boja proti podkupninam in korupciji v podjetjih, ter da bi morala podjetja, ki se potegujejo za javna naročila, uvesti trden kodeks proti podkupovanju in korupciji ter načela dobrega davčnega upravljanja; meni, da bi bilo treba s posebnimi dodatnimi sankcijami v okviru kazenskega prava kaznovati poneverbo javnih sredstev, nezakonito bogatitev ali podkupovanje, še zlasti, ko koruptivna dejanja vodijo neposredno do kršitev človekovih pravic;

69.  pozdravlja revidirano računovodsko direktivo glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti(23) v zvezi obveznostjo poročanja nekaterih velikih podjetij in skupin, med drugim o njihovih prizadevanjih na področju človekovih pravic in boja proti korupciji; spodbuja podjetja, naj razkrijejo vse ustrezne informacije v skladu s smernicami o uporabi direktive, ki jih bo objavila Komisija;

70.  ponovno poziva vse države in EU, naj dejavno in konstruktivno sodelujejo pri potekajočem delu odprte medvladne delovne skupine OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami, da bi oblikovali pravno zavezujoč instrument za preprečevanje, preiskovanje, popravljanje in dostop do rešitev v primerih, v katerih prihaja do kršitev človekovih pravic, tudi zaradi korupcije; poziva jih, naj storijo vse potrebno, da se omogoči uporaba civilnih odškodninskih postopkov zoper tiste, ki so zagrešili dejanja korupcije v skladu s členom 35 Konvencije Združenih narodov proti korupciji;

71.  poziva EU in njene države članice, naj uporabijo smernice OECD za mednarodna podjetja;

Prilaščanje zemljišč in korupcija

72.  je še vedno zaskrbljen zaradi stanja na področju prilaščanja zemljišč, do katerega prihaja zaradi koruptivnih praks družb, tujih vlagateljev, nacionalnih in mednarodnih državnih akterjev, uradnikov in organov; poudarja, da korupcija pogosto s prisilno razlastitvijo omogoča prilaščanje zemljišč, med drugim tako, da se tretjim stranem omogoči nezakonit nadzor zemljišča brez soglasja ljudi, ki živijo na njem;

73.  poudarja, da iz raziskav izhaja, da je korupcija zelo razširjena pri upravljanju zemljišč in vse bolj omadežuje vse stopnje zemljiških poslov, kar ima številne negativne posledice na človekove pravice, ki segajo od prisilnih razselitev skupnosti brez ustreznega nadomestila do ubijanja varuhov zemljišč(24); poleg tega z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstaja tveganje, da bo prišlo do vedno več kršitev človekovih pravic zaradi vse večjega povpraševanja po hrani, gorivu in dobrinah ter vse številčnejših obsežnih zemljiških naložb v državah v razvoju;

74.  želi spomniti, da ima finančni sektor ključno vlogo pri preprečevanju koruptivnih praks, ki omogočajo zlasti prilaščanje zemljišč; ponavlja, da bi morale banke in finančne institucije izvajati skrbno preverjanje strank, da bi se zoperstavile pranju denarja, povezanem s korupcijo, in zagotovile, da bodo vlagatelji, ki jih te banke podpirajo, sprejeli učinkovite ukrepe primerne skrbnosti na področju človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj zahtevajo razkritje podrobnosti o nakupih zemljišč v tretjih državah, ki jih opravijo podjetja, in okrepijo svojo podporo za države v razvoju, da bi zagotovile učinkovito izvajanje prostovoljnih smernic za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov kot sredstva za odpravo korupcije pri zemljiških poslih;

Volitve in delovanje demokratično izvoljenih organov

75.  poudarja, da bi morala biti odprava hudih zlorab, ki izkrivljajo demokracijo in politične procese, ter spodbujanje neodvisnega, nepristranskega in učinkovitega sodstva med cilji boja proti korupciji; poziva, naj se na učinkovit način okrepi vloga političnih strank kot nosilk demokratičnega predstavništva in politične udeležbe; ugotavlja, da je v zvezi s tem ureditev političnega financiranja, vključno z identifikacijo donatorjev in drugih finančnih virov, osrednjega pomena za ohranjanje demokracije;

76.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da volilne goljufije in korupcija, povezana z volilnimi postopki ter delovanjem izvoljenih predstavniških organov in skupščin, močno ogrožajo zaupanje v demokratične institucije, slabijo državljanske in politične pravice in preprečujejo enakopravno in pravično zastopanost, saj postavljajo pod vprašaj načelo pravne države; je seznanjen s pozitivno vlogo misij za opazovanje volitev, saj prispevajo k pravilnemu poteku volitev in podpirajo reformo volilne zakonodaje; spodbuja nadaljnje sodelovanje s specializiranimi mednarodnimi organi na tem področju, kot sta Svet Evrope ali Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE);

77.  poudarja, da je treba ohraniti najvišje možne etične standarde in standarde preglednosti pri delovanju mednarodnih organizacij in regionalnih skupščin, pristojnih za varovanje in spodbujanje demokracije, človekovih pravic in pravne države, in sicer tako, da bi povezali institucije in poklice po vsem svetu ter tako vzpostavili zmogljivost in spodbujali skupno kulturo integritete; poudarja, da je treba spodbujati pregledne prakse z oblikovanjem kodeksov ravnanja in posebnih ukrepov za preglednost, da bi bilo mogoče preprečiti in preiskovati goljufije ali kršitve;

78.  poudarja, da je treba lobiranje urejati dosledno v skladu z načeli odprtosti in preglednosti, da se vsem interesnim skupinam zagotovi enak dostop do nosilcev odločanja ter poskušata odpraviti korupcija in nevarnost kršitev človekovih pravic; poziva EU in države članice, naj opredelijo in obsodijo vse oblike prikritega, neetičnega in nezakonitega lobiranja; poziva EU, naj spodbuja preglednost postopkov odločanja in zakonodajnih postopkov tako v državah članicah kot v odnosih s tretjimi državami;

79.  po nedavnem razkritju primera „azerbajdžanske pralnice“ odločno obsoja, da poskušajo Azerbajdžan in drugi avtokratski režimi v tretjih državah na nezakonit način vplivati na evropske odločevalce; poziva Parlament, naj celovito preišče zgoraj navedene očitke in v širšem smislu tudi vpliv, ki ga vršijo ti režimi; poziva Parlament, naj sprejme trdne ukrepe, s katerimi bi preprečil tovrstna koruptivna dejanja, ki spodkopavajo verodostojnost in upravičenost njegovega dela, tudi na področju človekovih pravic;

Velike športne prireditve ter povezave s kršitvami človekovih pravic in korupcijo

80.  ostaja zaskrbljen zaradi hudih kršitev človekovih pravic, tudi pravic delavcev, in korupcije na visoki ravni, ki so povezane z velikimi mednarodnimi športnimi prireditvami ter obsežnimi infrastrukturnimi projekti zanje; spodbuja sodelovanje med upravnimi organi športnih organizacij in mednarodnimi protikorupcijskimi agencijami ter nevladnimi organizacijami, da bi organizatorji velikih športnih prireditev in tisti, ki se potegujejo za njihovo gostitev, sprejeli pregledne in preverljive zaveze glede človekovih pravic; poudarja, da bi to moralo biti vključeno med merila za izbor gostitelja tovrstnih prireditev;

81.  meni, da si morajo tudi velike mednarodne nevladne športne zveze prizadevati za odpravljanje in zmanjševanje korupcije ter ta prizadevanja okrepiti, prav tako pa bi morale priznati, da nosijo odgovornost za varstvo človekovih pravic, zato bi bilo treba vladnim uradom za boj proti korupciji podeliti večja pooblastila za preiskovanje in kaznovanje primerov korupcije v zvezi z velikimi mednarodnimi nevladnimi športnimi zvezami;

82.  meni, da so korupcija na visoki ravni v športni upravi, prirejanje izidov tekem, javna naročila, dogovori o podpori izdelkov, izbira prizorišč, nezakonite stave in doping ter vpletanje organiziranega kriminala zmanjšali verodostojnost športnih organov;

83.  meni, da lahko integriteta v športu prispeva k globalnemu razvojnemu programu in dobremu upravljanju na mednarodni ravni;

Davčne oaze

84.  poziva k izvajanju politik ničelne tolerance do davčnih oaz in pranja denarja ter dvigu mednarodnih standardov preglednosti in spodbuja tesnejše mednarodno sodelovanje, da bi odkrili lastništvo tajnih slamnatih družb in trustov, ki se uporabljajo za davčne utaje, goljufije, nezakonito trgovino, kapitalske tokove, pranje denarja in dobiček na podlagi korupcije;

85.  se odločno zavzema za to, da bi se v Evropi in tretjih državah začeli izvajati standardi poročanja na podlagi posameznih držav, s čimer bi se od mednarodnih družb zahtevalo, da posredujejo poročila z osnovnimi finančnimi informacijami za vse jurisdikcije, v katerih delujejo, da bi preprečili korupcijo in izogibanje davkom;

86.  opozarja, da je EU odgovorna za boj proti davčnim utajam mednarodnih korporacij in posameznikov ter za obravnavo nadloge nezakonitih finančnih tokov iz držav v razvoju, ki v veliki meri ovirajo njihovo sposobnost, da bi zbrale dovolj sredstev in izpolnile zaveze s področja človekovih pravic;

87.  pozdravlja, da je Evropa pripravila pobude za vzpostavitev svetovne izmenjave informacij o dejanskem lastništvu, s čimer bi povečali učinkovitost skupnih standardov poročanja, ki omogočajo odkrivanje finančnega nezakonitega ravnanja;

88.  spodbuja globalno sodelovanje pri iskanju ukradenega premoženja in njihovega zanesljivega vračila zakonitim lastnikom; poudarja, da ima EU dolžnost pomagati tretjim državam pri vračanju protipravnega premoženja, shranjenega v finančnem sistemu in nepremičninah držav članic EU, ter preganjati storilce, pomočnike in posrednike; poziva EU, naj temu pomembnemu vprašanju za tretje države, ki so v procesu demokratizacije, nameni posebno pozornost, in sicer z odpravo pravnih ovir in nepripravljenosti sodelovanja finančnih središč; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je razvezati zaplembo premoženja od obsodbe v državi prosilki, da bi bilo mogoče zagotavljati vzajemno pravno pomoč in nadaljevati s kazenskim pregonom, kadar je na voljo dovolj dokazov o nezakonitem ravnanju;

89.  želi spomniti, da je korupcija tesno povezana z dejavnostmi, kot so pranje denarja, davčne utaje in nezakonita trgovina; v zvezi s tem poudarja, da bi morala biti preglednost temelj vseh protikorupcijskih strategij;

90.  poudarja, da mora EU v vseh ustreznih mednarodnih forumih prednostno spodbujati boj proti davčnim oazam, bančni skrivnosti in pranju denarja, odpravo pretirane poklicne skrivnosti, javno poročanje vseh mednarodnih podjetij po državah in javne registre dejanskih lastnikov družb; poudarja, da je večina pripomočkov za boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam primerna tudi za boj proti korupciji in pranju denarja;

Svoboda medijev

91.  poudarja velik pomen, ki ga imajo neodvisni mediji v spletu in zunaj njega v boju proti korupciji ter pri razkrivanju kršitev človekovih pravic; poziva Komisijo, naj obravnava morebitne negativne učinke zakonodaje o obrekovanju v tretjih državah in se bori proti njim; ponovno poziva vse države članice, naj razmislijo o dekriminaliziraji obrekovanja in se pri ohranjanju ugleda posameznikov zatekajo samo k civilnim tožbam; poudarja, da je digitalna varnost pomemben element zaščite aktivistov; močno priporoča, da se prek nacionalne zakonodaje zagotovi preglednost lastništva in sponzorstva medijev;

92.  poziva, naj se v mednarodnih odnosih EU s tretjimi državami v večji meri izpostavi področje spoštovanja svobode medijev, saj gre za izjemno pomemben element; meni, da bi morala biti politični dialog in sodelovanje EU s tretjimi državami, ki sta namenjena zagotavljanju medijskih reform, odprta, pregledna in nadzorovana; v zvezi s tem poziva EU, naj zagotovi, da bodo njeni projekti v tretjih državah med drugim koristni za uveljavljanje svobode medijev ter da bodo vključevali organizacije civilne družbe; poziva EU, naj javno obsodi uvajanje zakonov, ki omejujejo svobodo medijev in dejavnosti organizacij civilne družbe;

93.  podpira vrednost odprtega in varnega interneta pri ozaveščanju o koruptivnih praksah posameznikov, organizacij in vlad ter izraža zaskrbljenost, da se posamezniki z omejevanjem spletnih svoboščin želijo izogniti odgovornosti;

94.  vztraja, da bi moralo biti javno naročanje pravično, odgovorno, odprto in pregledno, da bi bilo mogoče preprečiti in razkriti krajo ali poneverbo davkoplačevalskega denarja;

95.  poudarja, da bi morala EU v vseh forumih za dialog s tretjimi državami, tudi dvostranskih, izpostavljati pomen spoštovanje pravice dostopa do informacij javnega značaja; zlasti poudarja, da je treba določiti standarde, ki bodo zagotavljali kar najpopolnejši in najhitrejši dostop do teh informacij, saj je hitrost dostopa bistvenega pomena v prizadevanjih za spoštovanje človekovih pravic in boju proti korupciji; poziva EU, naj spodbuja dostop do informacij javnega značaja v državah članicah in v tretjih državah;

o
o   o

96.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski centralni banki.

(1) https://www.unodc.org/unodc/en/treaties/CAC/
(2) http://www.oecd.org/daf/anti-bribery/ConvCombatBribery_ENG.pdf
(3) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=URISERV:l33601
(4) http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E
(5) http://www.eib.org/attachments/strategies/anti_fraud_policy_20130917_sl.pdf
(6) http://www.ohchr.org/Documents/Publications/GuidingPrinciplesBusinessHR_EN.pdf
(7) http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2016/06/20-fac-business-human-rights-conclusions/
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0405.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0403.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.
(12) UL C 265, 11.8.2017, str. 59.
(13) UL C 407, 4.11.2016, str. 81.
(14) UL C 208, 10.6.2016, str. 89.
(15) UL C 181, 19.5.2016, str. 2.
(16) https://www.unodc.org/documents/corruption/WG-Prevention/Art_6_Preventive_anti-corruption_bodies/JAKARTA_STATEMENT_en.pdf
(17) http://nhri.ohchr.org/EN/AboutUs/Governance/Resolutions/A.HRC.RES.33.15%20EN.pdf
(18) http://www.ohchr.org/EN/HRBodies/HRC/RegularSessions/Session28/Documents/A_HRC_28_73_ENG.doc
(19) http://www.eods.eu/library/AU_Convention%20on%20Combating%20Corruption_2003_EN.pdf
(20) https://www.unglobalcompact.org/what-is-gc/mission/principles
(21) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/579319/EPRS_STU%282016%29579319_EN.pdf
(22) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.
(23) UL L 330, 15.11.2014, str. 1.
(24) Olivier De Schutter, Tainted Lands: Corruption in Large-Scale Land Deals (Omadeževana zemlja: korupcija pri obsežnih zemljiških poslih), v International Corporate Accountability Roundtable & Global Witness (november 2016). https://www.globalwitness.org/en/campaigns/land-deals/tainted-lands-corruption-large-scale-land-deals/

Pravno obvestilo