Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 24. oktober 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Evro-sredozemski letalski sporazum med EU in Marokom ***
 Dovoljenje Franciji, da uporabi znižano stopnjo nekaterih posrednih davkov na „tradicionalni“ rum, proizveden na Guadeloupu, v Francoski Gvajani, na Martiniku in Reunionu *
 Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase: finančni prispevki *
 Uvedba nadzornih ukrepov za furanilfentanil *
 Nadzor porabe ter spremljanje stroškovne učinkovitosti v sistemih jamstva EU za mlade
 Kazniva dejanja in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami ***II
 Gnojilni proizvodi z oznako CE ***I
 Izmenjava informacij o novih psihoaktivnih snoveh, sistem zgodnjega opozarjanja na te snovi in postopek ocene tveganja zanje ***I
 Skupna ribiška politika: izvajanje obveznosti iztovarjanja ***I
 Obnovitev odobritve aktivne snovi glifosat
 Gensko spremenjena koruza 1507
 Gensko spremenjena soja 305423 × 40-3-2
 Gensko spremenjena oljna ogrščica MON 88302 × Ms8 × Rf3
 Sprememba proračuna št. 5/2017: financiranje Evropskega sklada za trajnostni razvoj in povečanje rezerve za nujno pomoč
 Uporaba instrumenta prilagodljivosti za zagotovitev financiranja Evropskega sklada za trajnostni razvoj
 Dokument za razmislek o prihodnosti financ EU
 Legitimni ukrepi za zaščito žvižgačev, ki ravnajo v javnem interesu
 Politike na področju minimalnega dohodka kot sredstvo za boj proti revščini

Evro-sredozemski letalski sporazum med EU in Marokom ***
PDF 235kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani, v imenu Unije (15653/2016 – C8-0094/2017 – 2006/0048(NLE))
P8_TA(2017)0386A8-0303/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15653/2016),

–  ob upoštevanju Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0094/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0303/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Maroko.

(1) UL L 386, 29.12.2006, str. 57.


Dovoljenje Franciji, da uporabi znižano stopnjo nekaterih posrednih davkov na „tradicionalni“ rum, proizveden na Guadeloupu, v Francoski Gvajani, na Martiniku in Reunionu *
PDF 236kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Sklepa Sveta št. 189/2014/EU o dovoljenju Franciji, da uporabi znižano stopnjo nekaterih posrednih davkov na „tradicionalni“ rum, proizveden na Guadeloupu, v Francoski Gvajani, na Martiniku in Reunionu, ter o razveljavitvi Odločbe 2007/659/ES (COM(2017)0297 – C8-0212/2017 – 2017/0127(CNS))
P8_TA(2017)0387A8-0304/2017

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0297),

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0212/2017),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0304/2017),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase: finančni prispevki *
PDF 346kWORD 51k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 560/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (COM(2017)0068 – C8-0118/2017 – 2017/0024(NLE))
P8_TA(2017)0388A8-0293/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0068),

–  ob upoštevanju člena 187 in prvega odstavka člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0118/2017),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za regionalni razvoj (A8-0293/2017),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Z Uredbo Sveta (EU) št. 560/201437 je bilo ustanovljeno Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje BBI).
(1)  Z Uredbo Sveta (EU) št. 560/201437 je bilo ustanovljeno Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje BBI), katerega namen je prispevati k izvajanju okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020) prek povečanih naložb v razvoj trajnostnega industrijskega sektorja, ki temelji na rabi biomase, v Uniji.
_________________
_________________
37 Uredba Sveta (EU) št. 560/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (UL L 169, 7.6.2014, str. 130).
37 Uredba Sveta (EU) št. 560/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (UL L 169, 7.6.2014, str. 130).
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  V členu 12(4) Statuta Skupnega podjetja BBI iz Priloge k Uredbi (EU) št. 560/2014 (v nadaljnjem besedilu: Statut) je določeno, da v obdobju iz člena 1 Uredbe (EU) št. 560/2014, torej od ustanovitve Skupnega podjetja BBI do 31. decembra 2024, finančni prispevek članov Skupnega podjetja BBI razen Unije k stroškom poslovanja znaša vsaj 182 500 000 EUR.
(2)  V členu 12(4) Statuta Skupnega podjetja BBI iz Priloge k Uredbi (EU) št. 560/2014 (v nadaljnjem besedilu: Statut) je določeno, da v desetletnem obdobju iz člena 1 Uredbe (EU) št. 560/2014, torej od ustanovitve Skupnega podjetja BBI do 31. decembra 2024, finančni prispevek članov Skupnega podjetja BBI razen Unije k stroškom poslovanja znaša vsaj 182 500 000 EUR.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)   Ta uredba je odziv na predlog konzorcija Bio-based Industries Consortium Aisbl (BIC) in odraža dobro prakso v drugih skupnih podjetjih. Učinkovito izvajanje programa, za katerega je zadolženo Skupno podjetje BBI, in na splošno boljšo pravno ureditev bi bilo treba še naprej dosegati z boljšim sodelovanjem, vključevanjem in udeležbo vseh deležnikov, zlasti malih in srednjih podjetij v verigi na področju biomase.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Bio-based Industries Consortium Aisbl (v nadaljnjem besedilu: konzorcij BIC), ki je član Skupnega podjetja BBI razen Unije, je še naprej pripravljen nositi stroške poslovanja Skupnega podjetja BBI v znesku iz člena 12(4) Statuta. Vendar pa je predlagal alternativni način financiranja s finančnimi prispevki, ki jih na ravni posrednih ukrepov plačajo njegovi sestavni subjekti.
(3)  Bio-based Industries Consortium Aisbl (v nadaljnjem besedilu: konzorcij BIC), ki je član Skupnega podjetja BBI razen Unije, je še naprej dolžan in pripravljen nositi stroške poslovanja Skupnega podjetja BBI v znesku iz člena 12(4) Statuta. Vendar pa je predlagal alternativni način financiranja s finančnimi prispevki, ki jih na ravni posrednih ukrepov plačajo njegovi sestavni subjekti.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Alternativna oblika financiranja, ki jo predlaga koncern BIC, je zajeta v tej uredbi, pri tem pa se upoštevajo edinstvene značilnosti Skupnega podjetja BBI. Komisija bo preučila, kako bi se lahko alternativni model financiranja uporabil za skupna podjetja in zlasti za Skupno podjetje za izvajanje skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Cilj pobude BBI, da se dejavnosti opravijo v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi vzdolž celotnih vrednostnih verig na področju biomase, vključno z MSP, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter univerzami, je mogoče doseči le tako, da se konzorciju BIC in njegovim sestavnim subjektom omogoči, da finančnega prispevka ne zagotovijo le s plačili Skupnemu podjetju BBI, temveč tudi s finančnimi prispevki za posredne ukrepe, ki jih financira Skupno podjetje BBI.
(4)  Cilj pobude BBI, da se v skladu s prednostnimi nalogami Obzorja 2020 dejavnosti opravijo v sodelovanju z deležniki vzdolž celotnih vrednostnih verig na področju biomase, vključno z MSP, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter univerzami, ter da bi Unija postala zagovornica raziskav, predstavitev in uvajanja na trgu proizvodov na biološki osnovi in biogoriv, je mogoče doseči le tako, da se konzorciju BIC in njegovim sestavnim subjektom omogoči, da finančnega prispevka ne zagotovijo le s plačili Skupnemu podjetju BBI. S tem novim načinom plačila naj bi zagotovili, da bodo finančni prispevki komercialno uspešnejši za konzorcij BIC in njegove sestavne subjekte, s čimer bi jim tudi olajšali izpolnjevanje finančnih obveznosti v zastavljenem roku.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Komisija je v svojem postopku ustanovitve skupnega podjetja opredelila učinek, učinkovitost in pridobljene izkušnje iz podanih predlogov sprememb. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu posredovati poročilo o oceni učinkovitosti te uredbe, v luči obveznosti BIC, da do 31. decembra 2024 zagotovi svoj finančni prispevek.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   V prihodnjih primerih bi morala Komisija vedno opraviti javno posvetovanje, da bi zagotovila, da bodo predlagane spremembe sprejele vse zainteresirane strani in da bi jih oblikovali na čim bolj pregleden in odprt način. Podobno bi morala Komisija izvesti ocene učinka za predlagane ukrepe, razen če je v smernicah za boljšo pravno ureditev jasno navedeno drugače.

Uvedba nadzornih ukrepov za furanilfentanil *
PDF 238kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o uvedbi nadzornih ukrepov za N-fenil-N-[1-(2-feniletil)piperidin-4-il]furan-2-karboksamid (furanilfentanil) (11212/2017 – C8-0242/2017 – 2017/0152(NLE))
P8_TA(2017)0389A8-0309/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (11212/2017),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0242/2017),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi(1), zlasti člena 8(3),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0309/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.


Nadzor porabe ter spremljanje stroškovne učinkovitosti v sistemih jamstva EU za mlade
PDF 378kWORD 64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o nadzoru porabe ter spremljanju stroškovne učinkovitosti v sistemih jamstva EU za mlade (2016/2242(INI))
P8_TA(2017)0390A8-0296/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 145, 147, 165, 166 in 310(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(2) ter Uredbe (EU) 2015/779 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1304/2013 glede dodatnega začetnega predplačila, ki se izplača za operativne programe, podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih(3),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 3/2015 z naslovom „Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju“, posebnega poročila št. 17/2015 z naslovom „Podpora Komisije za skupine za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih: preusmerjanje sredstev ESS doseženo, vendar ni dovolj osredotočenosti na rezultate“ in posebnega poročila št. 5/2017 z naslovom „Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe?“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom „Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja“ (COM(2016)0646 in SWD(2016)0324),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije o prihodnosti Evrope,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0296/2017),

A.  ker je brezposelnost mladih bila in še vedno je velik problem v številnih državah članicah, saj je bilo v letu 2016 v EU brezposelnih približno 4 milijone mladih med 15. in 24. letom; ker so razmere v Uniji zelo različne;

B.  ker je boj proti brezposelnosti mladih politična prednostna naloga, ki si jo delijo Parlament, Komisija in države članice, prispeva pa tudi k uresničevanju cilja Unije glede rasti in ustvarjanja delovnih mest;

C.  ker visoka stopnja brezposelnosti mladih – 18,8 % v EU v letu 2016 – škodi družbi in prizadetim posameznikom, saj ima trajne negativne posledice za zaposljivost, stabilnost dohodkov in razvoj poklicne poti; ker je gospodarska kriza nesorazmerno prizadela mlade in je v nekaterih državah članicah brezposelna več kot četrtina mladih;

D.  ker so bile v boju proti visoki stopnji brezposelnosti mladih oblikovane številne aktivne politike zaposlovanja, ki pa so imele zelo različne rezultate;

E.  ker se tudi število in sestava mladih, ki delajo in se ne izobražujejo ali poklicno usposabljajo, med državami članicami zelo razlikujeta, to skupino pa je mogoče razvrstiti v nadaljnji dve kategoriji: namreč brezposelne mlade, ki so pripravljeni delati in aktivno iščejo zaposlitev, in neaktivne mlade, ki ne študirajo, se ne usposabljajo in niso proaktivni pri iskanju zaposlitve;

F.  ker v povprečju delež mladih v EU, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in imajo dostop do jamstva za mlade, znaša le 41,9 %;

G.  ker je Komisija od sprejetja evropske strategije zaposlovanja leta 1997 podprla številne ukrepe, ki naj bi izboljšali obete mladih za zaposlitev in izobraževanje(4), in ker je od začetka krize posebno pozornost posvetila jamstvu za mlade, ki ga je Svet sprejel aprila 2013, in pobudi za zaposlovanje mladih, ki se je začela izvajati proti koncu leta 2013;

H.  ker sta jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih že uveljavljena kot najučinkovitejši in najbolj prepoznaven ukrep na ravni Unije za boj proti brezposelnosti mladih;

I.  ker sta jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih občutno pripomogla k zmanjšanju stopnje brezposelnosti mladih v EU, saj sta povečala povpraševanje po mladih delavcih na trgu dela in v izobraževanju ter podprla ukrepe za odpiranje novih delovnih mest; ker delež brezposelnosti mladih v EU-28 ostaja nesprejemljivo visok in znaša 17,2 %(5);

J.  ker morajo države članice v okviru jamstva za mlade zagotoviti, da vsi mladi do 25. leta starosti (v nekaterih državah članicah do 30. leta) v štirih mesecih po tem, ko so postali brezposelni ali so končali redno šolanje, dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo;

K.  ker zunanji dejavniki, na primer gospodarske razmere ali proizvodni modeli posameznih regij, vplivajo na uresničevanje ciljev jamstva za mlade;

L.  ker je pobuda za zaposlovanje mladih namenjena pomoči mladim, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo in ne delajo, dolgoročno brezposelnim mladim in mladim, ki niso registrirani kot iskalci zaposlitve in prebivajo na območjih, kjer je stopnja brezposelnosti mladih leta 2012 presegla 25 %;

M.  ker skupni odobreni proračun za pobudo za zaposlovanje mladih v programskem obdobju 2014–2020 znaša 6,4 milijarde EUR, in sicer bo 3,2 milijarde EUR zagotovljenih iz nove, posebne vrstice v proračunu EU, najmanj 3,2 milijarde EUR pa bo zbranih s prispevki držav v Evropski socialni sklad (ESS); ker bo ta znesek dopolnjen z dodatno 1 milijardo EUR v posebnem proračunu pobude za zaposlovanje mladih v obdobju 2017–2020 in eno milijardo EU iz ESS, namenjeno spodbujanju zaposlovanja mladih v najbolj prizadetih regijah; ker je treba v letu 2017 500 milijonov tega dodatnega zneska vključiti s predlogom spremembe proračuna št. 3/2017; ker bo končni proračun tega programa določen v prihodnjih letnih proračunskih postopkih;

N.  ker letne naložbe, potrebne za izvajanje jamstva za mlade v Evropi, po ocenah znašajo 50,4 milijarde EUR(6), kar je precej manj od letne gospodarske izgube zaradi odsotnosti mladih s trga dela v Evropi, ki bi utegnila doseči najmanj 153 milijard EUR(7);

O.  ker je bilo v letu 2015 z namenom hitrejšega izvajanja ukrepov pobude za zaposlovanje mladih odobreno povečanje za 1 milijardo EUR za vnaprejšnje financiranje pobude, kar je za upravičene države članice pomenilo povečanje z začetne stopnje od 1 % do 1,5 % na 30 %;

P.  ker je bil celotni znesek, prvotno dodeljen pobudi za zaposlovanje mladih, izplačan v letih 2014 in 2015, v proračun za leto 2016 pa niso bila vključena dodatna sredstva v ta namen; ker je prekinitev financiranja pobude za zaposlovanje mladih ogrozila uspeh tega programa;

Q.  ker sedanja raven financiranja, tako iz proračuna EU kot s sredstvi držav članic, ne zadostuje za kritje potreb;

R.  ker jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih krijeta različne ukrepe, pri čemer naj bi jamstvo spodbudilo strukturne reforme v izobraževanju in kot kratkoročni ukrep zmanjšalo brezposelnost mladih, pobuda pa je instrument financiranja; ker se jamstvo za mlade financira iz ESS, državnih proračunov in pobude za zaposlovanje mladih, s slednjo pa je mogoče neposredno financirati nova delovna mesta, vajeništvo, pripravništvo in nadaljnje izobraževanje za ciljno skupino v upravičenih regijah; ker se jamstvo za mlade izvaja v vseh 28 državah članicah, do podpore iz pobude za zaposlovanje mladih pa je upravičeno samo 20 držav članic; ker za ukrepe pobude za zaposlovanje mladih rok ni vnaprej določen, medtem ko jamstvo zahteva, da se ponudba da v štirih mesecih;

S.  ker je bilo sprejemanje jamstva za mlade z vidika množičnosti neenakomerno in se občutno razlikuje med državami;

T.  ker realizacija jamstva za mlade doslej ni prinesla enotnih rezultatov, nastajajo pa tudi razmere, v katerih je težko ugotoviti ali oceniti njegov prispevek;

U.  ker so med regijami v Evropi velike razlike; ker v nekaterih primerih območja z visoko brezposelnostjo ne bodo med upravičenimi regijami pri dodeljevanju sredstev EU na ravni NUTS;

V.  ker je izvajanje storitev vključevanja iz jamstva pogosto nepopolno, preozko z vidika upravičenih udeležencev, odvisno od obstoječih zmogljivosti in učinkovitosti javnih zavodov za zaposlovanje ter poteka s hitrostjo postopkov na evropski ravni; ker bi si morale države članice še naprej prizadevati za okrepitev in reformo javnih zavodov za zaposlovanje;

W.  ker je vredno poudariti vlogo, ki bi jo lahko imela pobuda za zaposlovanje mladih zlasti v državah članicah, ki jih je gospodarska, finančna in socialna kriza, ki je izbruhnila leta 2007, še posebej prizadela; ker bi bilo treba poudariti, da je treba ta program utrditi in oblikovati nove dopolnilne ukrepe, tako na ravni EU kot na državni ravni, ki bodo namenjeni spodbujanju vključevanja in kohezije, hkrati pa prispevali k enakopravnosti spolov in zagotovili sodelovanje v programih usposabljanja, uvedenih za soočanje z novimi tehnološkimi delovnimi izzivi;

X.  ker je jamstvo za mlade kot naložba v mlade, primer oblikovanja proračuna, ki temelji na rezultatih;

Y.  ker bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope priznava, da na področju brezposelnosti mladih obstaja neskladje med pričakovanji EU in njeno sposobnostjo, da jih izpolni (8);

Z.  ker bi morala EU ukrepe socialne politike bolje tržiti in oglaševati pri ciljni skupini, da bi tako zagotovila večjo prepoznavnost svojih ukrepov med prebivalstvom EU;

AA.  ker je bila revizija Evropskega računskega sodišča opravljena prezgodaj, saj je preverjala obdobje, ki je prišlo prekmalu po začetku izvajanja nacionalnih jamstvenih shem, in je bila omejena le na nekaj držav članic; ker bi bilo v ta namen bolj koristno izvesti začetno oceno izvajanja, šele nato pa revizijo;

Splošne opombe

1.  ugotavlja, da se je v štirih letih izvajanja garancije, v obdobju od 2013 do 2017, brezposelnost mladih v EU zmanjšala za več kot 7 odstotnih točk, s 23,8 % aprila 2013 na 16,6 % aprila 2017, kar pomeni, da je skoraj 2 milijona mladih našlo zaposlitev; je seznanjen, da je od začetka izvajanja sistemov jamstva za mlade v enem od programov sodelovalo več kot 14 milijonov mladih; obžaluje, da je to zmanjšanje mogoče pripisati temu, da so morali številni mladi poiskati delo zunaj EU, kar bomo boleče občutili v prihodnjih desetletjih; obžaluje pa, da je bilo sredi leta 2016 v EU še vedno brezposelnih 4,2 milijona mladih (18,8 % zadevne populacije); poziva države članice, da za reševanje tega dolgotrajnega problema uporabijo razpoložljivo podporo EU; poziva EU in države članice, naj izvajajo strategije, ki izpolnjujejo zahteve in potrebe trga dela vsake posamezne države članice, da bi ustvarile kakovostne priložnosti za usposabljanje in trajne zaposlitve;

2.  poudarja, da ima jamstvo za mlade pomembno vlogo kot podpora pri ukrepih za brezposelne mlade, namenjenih pridobivanju veščin, izkušenj in znanja, potrebnih za dolgoročno zaposlitev in ustanovitev podjetja, prav tako pa je priložnost za uskladitev strokovne usposobljenosti in potreb na trgu dela;

3.  opozarja na pomen izobraževanja in poklicnega usmerjanja pri pripravah mladih in njihovem seznanjanju z delovno etiko in veščinami, ki jih bodo potrebovali na trgu dela; hkrati poudarja tudi, da naj bi izobraževanje ne le zagotavljalo znanja in spretnosti ter kompetence, ki jih narekujejo potrebe na trgu dela, temveč tudi prispevalo k osebnemu razvoju in rasti mladih, da bi postali proaktivni in odgovorni državljani; zato poudarja, da je v celotnem izobraževalnem sistemu, vključno s formalnimi in neformalnimi izobraževalnimi metodami, potrebna državljanska vzgoja;

4.  ugotavlja, da je stopnja brezposelnosti mladih večja med mlajšimi in manj izobraženimi in da je kriza ta trend še zaostrila, prizadela pa je tudi nekvalificirane mlade nad 25. letom, skupino, ki ji grozi huda ekonomska ranljivost, če ne bomo vlagali v njeno usposabljanje;

5.  ugotavlja, da je dostop najbolj ranljivih brezposelnih mladih do javnih storitev zaposlovanja kljub napredku še vedno nezadosten in da se ti mladi poleg tistih z višjo ali visoko izobrazbo najmanj pogosto prijavijo kot iskalci zaposlitve;

6.  je močno zaskrbljen, ker so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, izključeni iz izobraževanja in trga dela, v mnogih primerih ne po svoji krivdi; se zaveda, da je to populacijo prek obstoječih operativnih programov za izvajanje finančnih shem za brezposelne mlade, ki v mnogih primerih ne ponujajo ustreznega trajnega plačila ali ustreznih delovnih pogojev, najtežje doseči; meni, da bi se bilo treba v obdobju 2017–2020 še posebej osredotočiti na to skupino, da bo mogoče uresničiti glavne cilje jamstva za mlade;

7.  poudarja, da je treba z ukrepi, ki jih podpira jamstvo za mlade, obravnavati tudi strukturne izzive, s katerimi se soočajo mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, da bodo lahko ti ukrepi imeli dolgoročen učinek; je zaskrbljen, da sistemi jamstva za mlade še niso dosegli vseh mladih, ki so se prenehali izobraževati ali so postali brezposelni; spodbuja države članice, naj v nacionalne proračune vnesejo ciljne finančne obveznosti za obravnavo teh strukturnih izzivov; spodbuja regije, ki niso upravičene do sofinanciranja EU, naj sodelujejo v teh jamstvih za mlade;

8.  poudarja, da vključevanje mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, zahteva tako učinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov kot njihovo povečanje, pa tudi večjo udeležbo in dejavnost držav članic;

9.  poziva k povečanju raznolikosti kanalov financiranja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da bi bilo mogoče bolje nagovoriti vse mlade; opominja tudi, da so lokalni in regionalni organi že zelo dejavni in bi jih bilo treba s povezovanjem različnih političnih linij podpreti pri izvajanju ukrepov za mlade;

10.  poudarja, da je jamstvo za mlade pozitivno prispevalo k zmanjševanju stopnje brezposelnosti mladih od leta 2012, vendar ta ostaja nesprejemljivo visoka; zato pozdravlja dogovor sozakonodajalcev, da se pobuda za zaposlovanje mladih podaljša do leta 2020; ugotavlja pa, da utegne biti brezposelnost mladih trdovraten problem, zato bi jo bilo treba upoštevati v naslednjem večletnem finančnem okviru, da se zagotovi kontinuiteta in stroškovna učinkovitost;

11.  poudarja, da pobuda za zaposlovanje mladih ni namenjena samo ustvarjanju delovnih mest za mlade, temveč tudi kot pomoč državam članicam pri vzpostavljanju ustreznih sistemov za opredeljevanje potreb mladih ter nudenje ustrezne podpore; zato bi bilo treba učinkovitost jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih v prihodnje oceniti na podlagi dosežkov pri uvajanju ali izboljševanju sistemov za podporo mladim v državah članicah;

12.  spominja, da jamstvo za mlade dobiva finančno podporo EU prek Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih, ki dopolnjuje nacionalne prispevke; podpira pripravo programov v sklopu skupnega strateškega okvira Unije prek vzajemnega učenja, dejavnosti mreženja in tehnične pomoči;

13.  pozdravlja dejstvo, da so bila sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih na voljo že na začetku programskega obdobja, v letih 2014 in 2015, in povečanje prvotnega vnaprejšnjega financiranja, s čimer naj bi zagotovili hitro uporabo sredstev;

14.  je zadovoljen, ker so ukrepi pobude za zaposlovanje mladih pomagali več kot 1,4 milijona mladim in spodbudili države članice, da so skupaj prispevale več kot 4 milijarde EUR;

15.  opominja, da je uspeh pobude za zaposlovanje mladih povezan z dobrim gospodarskim upravljanjem v državah članicah, saj brez naklonjenega gospodarskega ozračja, spodbud za mala in srednja podjetja ter izobraževalnega in znanstvenega sistema, prilagojenega zahtevam gospodarstva, ni mogoče ustvarjati delovnih mest oziroma poiskati dolgoročne rešitve za težavo visoke brezposelnosti;

16.  je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča o vplivu jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih na zaposlenost mladih ter ugotavlja, da jamstvo za mlade tri leta po sprejetju priporočila Sveta še ni izpolnilo pričakovanj; je seznanjen s pripombo Računskega sodišča, da zgolj s sredstvi iz proračuna EU ni mogoče doseči vseh mladih iz skupine NEET; ugotavlja, da sedanji položaj ne odraža pričakovanj ob uvedbi jamstva za mlade, tj. zagotoviti, da bodo vsi mladi iz skupine NEET v štirih mesecih prejeli kakovostno ponudbo za usposabljanje ali zaposlitev;

17.  opominja na izzive in priložnosti pri vključevanju mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela; priporoča, da si Komisija, države članice in nacionalni javni zavodi za zaposlovanje še bolj prizadevajo, da bi več nedejavnih mladih vključili v programe jamstva za mlade in jih ohranili na trgu dela tudi po izteku ustreznih podpornih ukrepov;

18.  je seznanjen, da je pobuda za zaposlovanje mladih namenjena mladim do 25. leta starosti, ki navadno ne prejemajo podpore za iskanje zaposlitve ali izobraževanje; obžaluje, da sprejetje pobude za zaposlovanje mladih vpliva na sprejemanje obveznosti iz ESS za druge programe, in poudarja, da bi bilo treba za dodeljene zneske iz posebnega proračuna pobude zagotoviti vsaj enako visoke zneske iz ESS;

19.  poziva države članice, naj zagotovijo, da razpoložljiva sredstva pobude za zaposlovanje mladih/Evropskega socialnega sklada ne bodo nadomestila javnih odhodkov držav članic v skladu s členom 95 in uvodno izjavo 87 uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013) in v skladu z načelom dodatnosti; poudarja, da programi, kot je jamstvo za mlade, ne smejo nadomestiti prizadevanj držav članic v boju proti brezposelnosti mladih in za trajnostno vključevanje v trg dela;

20.  poudarja pomen krepitve sodelovanja med vsemi ustreznimi deležniki, tudi na regionalni in lokalni ravni, kot so javni in – kjer je to primerno – zasebni zavodi za zaposlovanje, izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje, delodajalci, mladinske organizacije in nevladne organizacije, ki delujejo z mladimi, da bi dosegli celotno populacijo NEET; spodbuja močnejše vključevanje deležnikov skozi partnerski pristop k oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju jamstva za mlade; poziva, naj se okrepi sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetniki, da bi se odpravilo neskladje z vidika spretnosti; ponovno opozarja na zamisel, da je partnerski pristop namenjen boljšemu doseganju ciljne populacije in zagotavljanju kakovostnih ponudb;

21.  spominja, da bi morali po izračunih Mednarodne organizacije za zagotovitev učinkovitosti jamstva za mlade v EU 28 zanj nameniti približno 45 milijard EUR letno; meni, da bi morali to financiranje razumeti kot naložbo, saj bo, če bo uspešno, močno zmanjšalo stroške brezposelnosti mladih;

22.  poziva Komisijo, naj zagotovi razčlenitev nacionalnih prispevkov za pobudo za zaposlovanje mladih, ki jim morajo države članice nameniti za učinkovito izvajanje jamstva za mlade, pri čemer naj upošteva oceno Mednarodne organizacije dela;

23.  je seznanjen z zamudami pri izvajanju pobude za zaposlovanje mladih zaradi prepoznega imenovanja upravljavskih organov in meni, da je za to kriva pomanjkljiva pravna podlaga te pobude, ki je ovirala začetna prizadevanja za hitro izvajanje s pospešenim financiranjem;

24.  verjame, da je treba spodbujati raznolikost in dostopnost financiranja ter se osredotočiti na učinkovito porabo, ob tem pa izvajati nadaljnje reforme politike in storitev;

25.  poudarja, da je treba ukrepe prilagajati lokalnim okoliščinam in potrebam, da bi se povečal njihov učinek, denimo s tesnejšim sodelovanjem z lokalnimi predstavniki delodajalcev, lokalnimi ponudniki usposabljanja in lokalnimi oblastmi; poziva k povečanju raznolikosti kanalov financiranja ter vključitvi lokalne, regionalne in nacionalne ravni, da bi bilo mogoče bolje nagovoriti vse mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

26.  opozarja, da bi bilo treba v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira pobudo za zaposlovanje mladih financirati z novimi sredstvi in ne s prerazporejanjem obstoječih proračunskih sredstev; pričakuje ambiciozne politične zaveze glede naslednjega večletnega finančnega okvira;

27.  meni, da se bo jamstvo za mlade pravilno izvajalo samo, če bodo javni zavodi za zaposlovanje na lokalni ravni delovali učinkovito;

28.  odločno poziva, da se v javnih zavodih za zaposlovanje držav članic razvijejo posebno strokovno znanje in izkušnje, da bodo lahko pomagali ljudem, ki v štirih mesecih po izgubi službe ali zaključku rednega šolanja ne morejo najti službe; spodbuja večje vključevanje podjetij in panožnih združenj v izvajanje programa;

29.  Obžaluje dejstvo, da v EU večina mladih, ki niso zaposleni in se ne usposabljajo ali izobražujejo, še ne more sodelovati v programih jamstva za mlade, med drugim zato, ker niso prijavljeni na javnih zavodih za zaposlovanje; poziva Svet, naj razmisli o nadaljnji izmenjavi znanja v obstoječi mreži javnih zavodov za zaposlovanje, da bi razvili strategije na osnovi najboljše prakse, kako te mlade doseči in jim pomagati;

30.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2017 ter poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvedejo njegova priporočila, da bi povečale pokritost in učinkovitost programov jamstva za mlade;

31.  poudarja, da bi bilo treba podpreti ustanovitev enotnih kontaktnih točk, s katerimi bi zagotovili, da bodo vse storitve in usmerjanje za mlade na voljo na enem samem mestu, in tako spodbudili pozitiven vpliv jamstva za mlade;

32.  ugotavlja, da bi zaradi pomanjkanja prepoznavnosti programa utegnilo prihajati do težav pri doseganju vseh mladih; priporoča, naj se poveča možnost financiranja lokalnih kampanj, ki se organizirajo v sodelovanju z vsemi lokalnimi partnerji, tudi organizacijami mladih, in podpre razvoj platform za mlade, ki se bodo lahko vpisali v sistem; priporoča, naj bodo informacije, povezane z jamstvom za mlade, dostopne in razumljive vsakomur;

33.  državam članicam priporoča, naj pripravijo zelo kakovostne ponudbe; poudarja, na primer, da bi morali predlogi ustrezati profilu udeležencev in zadoščati ponudbi zaposlitve, kar bi omogočilo trajno in po možnosti dolgoročno vključevanje na trg dela;

34.  z obžalovanjem ugotavlja, da večina držav članic še ni opredelila „kakovostne ponudbe“; poziva države članice in Komisijo, naj v okviru Odbora Evropske unije za zaposlovanje (EMCO) uporabijo obstoječa omrežja za delo na področju razvoja skupno dogovorjenih značilnosti tega koncepta, pri tem pa upoštevajo evropski okvir za kakovost pripravništev, skupno izjavo evropskih socialnih partnerjih o skupni viziji pripravništev in sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z negotovo zaposlitvijo; poleg tega poziva države članice in Komisijo, naj zagotovi, da te značilnosti temeljijo na ponudbi, ki bo ustrezala stopnji usposobljenosti, profilu ter potrebam na trgu dela in zagotovila možnosti za delo, ki bodo omogočile preživetje, socialno varstvo in obete za razvoj, ter vodile k trajnostni vključitvi na trg dela ob upoštevanju kvalifikacij in povpraševanja; pozdravlja zlasti priporočilo Evropskega računskega sodišča iz posebnega poročila št. 5/2017, da je treba več pozornosti posvetiti izboljšanju kakovosti ponudb;

35.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z EMCO predlaga standarde za merila kakovosti za bodoče ponudbe v okviru jamstva za mlade; poudarja, da je treba opredeliti kakovosten okvir s standardi kakovosti za tovrstne ponudbe;

36.  ugotavlja, da je potrebnih občutno več človeških, tehničnih in finančnih virov, da bo mogoče vsem mladim do 24. leta ponuditi kakovostno in trajno zaposlitev; pozdravlja dejstvo, da je več držav članic najvišjo starost mladih, upravičenih do podpore iz jamstva za mlade, povišalo na 30 let;

37.  meni, da bi bilo treba zagotoviti, da bodo mladi, ki sodelujejo pri jamstvu za mlade, še naprej prispevali k veljavnim sistemom socialnega varstva in varstva delavcev v svoji državi članici ter imeli dostop do njih, s čimer bi povečali skupno odgovornost vseh sodelujočih, zlasti mladih in delodajalcev;

38.  poudarja, da bodo ukrepi jamstva za mlade verjetno bolj uspešni in stroškovno učinkoviti, kadar bodo mladim pomagali vstopiti na trg dela na tak način, da bodo našli priložnosti za trajno zaposlitev in povečevanje plače;

39.  poudarja, da so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, heterogena in raznolika skupina in da so programi bolj uspešni in stroškovno učinkoviti, kadar so osredotočeni na obravnavo opredeljenih izzivov; v zvezi s tem poudarja, da je treba oblikovati celovite strategije z jasnimi cilji, s katerimi bi dosegli vse kategorije mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; poudarja, da je treba zagotoviti prilagojene rešitve, in sicer ob upoštevanju lokalnih in regionalnih okoliščin, denimo s tesnejšim sodelovanjem z lokalnimi predstavniki delodajalcev, lokalnimi ponudniki usposabljanja in lokalnimi oblastmi; poziva države članice, naj za vsakega kandidata oblikujejo prilagojeno pot, nacionalnim javnim zavodom za zaposlovanje pa zagotovijo prožnost, ki jo potrebujejo za prilagajanje modelov profiliranja;

40.  poziva države članice, naj oblikujejo ustrezne strategije vzpostavljanja stikov in okrepijo prizadevanja za prepoznavanje skupine NEET, zlasti njenih neaktivnih pripadnikov, ki niso zajeti v obstoječih sistemih, da bi jih registrirale in spremljale položaj mladih, ki zapustijo sheme jamstva za mlade, v določenih intervalih (po šestih, 12 in 18 mesecih), da bi spodbujale trajno vključevanje na trg dela; poudarja, da so potrebne prilagojene rešitve za raznoliko skupino mladih in da je treba populacijo neregistriranih postaviti za osrednjo ciljno skupino; poziva države članice, naj zagotovijo, da razpoložljiva sredstva Evropskega socialnega sklada ne bodo nadomestila javne porabe, in ugotavlja, da je zadostna gospodarska rast pogoj za učinkovito vključevanje mladih iz skupine NEET na trg dela;

41.  poziva države članice in Komisijo, naj ocenijo pomanjkljivosti in izvedejo tržne analize pred uvedbo sistemov, predvidenih v okviru jamstva za mlade, s čimer bi se izognili nepotrebnim tečajem usposabljanja oziroma začasnemu izkoriščanju pripravnikov brez prihodnjih obetov za zaposlitev;

42.  poziva Komisijo in Svet, naj razmislita o proaktivnih začasnih pobudah, na primer poklicnem svetovanju in usmerjanju ter informacijah o trgu dela, pa tudi o podpornih storitvah v šolah in poklicnem usmerjanju na univerzah, da bi mladim olajšali prehod v delovno razmerje z veščinami za ta prehod in upravljanje poklicne poti;

43.  ugotavlja, da bi zaradi pomanjkanja prepoznavnosti programa utegnilo prihajati do težav pri doseganju vseh mladih; priporoča, naj se z ukrepi izboljšajo možnosti financiranja lokalnih kampanj, ki se organizirajo v sodelovanju z vsemi ustreznimi lokalnimi partnerji, tudi organizacijami mladih, in podpre oblikovanje platform, na katerih bodo lahko mladi pristopili k programu; priporoča, naj bodo informacije, povezane z jamstvom za mlade, dostopne in razumljive vsakomur;

44.  je seznanjen, da ponudba znanja in veščin ne ustreza povpraševanju na trgu dela in da tega problema doslej še ni bilo mogoče rešiti; poziva Komisijo, naj v Odboru Evropske unije za zaposlovanje (EMCO) spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami in ustreznimi deležniki v teh državah, da bo to vprašanje rešeno;

45.  meni, da bi bilo mogoče težave, povezane z neskladnostjo veščin, rešiti z boljšim prepoznavanjem kompetenc posameznikov in z odpravljanjem pomanjkljivosti v nacionalnih sistemih usposabljanja; poudarja, da bi večja mobilnost mladih lahko izboljšala njihova znanja in spretnosti ter skupaj s priznavanjem kvalifikacij pomagala pri spopadanju z obstoječim geografskim neskladjem v znanjih in spretnosti; spodbuja države članice, naj v zvezi s tem v večji meri uporabljajo EURES.

46.  poudarja, da lahko veščine s področja informacijske in komunikacijske tehnologije ustvarijo velik potencial za odpiranje trajnostnih delovnih mest, zato poziva države članice, naj v načrte za izvajanje jamstva za mlade vključijo učinkovite ukrepe za izpopolnjevanje veščin s področja informacijske in komunikacijske tehnologije in digitalnih veščin;

47.  ugotavlja, da je potreben bolj raznolik in prilagojen pristop k zagotavljanju storitev različnim skupinam znotraj populacije mladih, da bi preprečili izbiranje zgolj najboljših in diskriminatorno selekcijo; poziva k odločnejšemu in manj omejenemu vzpostavljanju stikov z mladimi, ki se soočajo z raznolikimi ovirami in ki so najbolj oddaljeni od trga dela; glede tega poudarja pomen uspešnega usklajevanja jamstva za mlade z drugimi politikami, kot so politike boja proti diskriminaciji, in širjenja nabora posredovanj, ki se predlagajo v ponudbi jamstva za mlade;

48.  meni, da bi bilo treba brezposelnost mladih obravnavati kot prednostno vprašanje od začetka prihodnjih operativnih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

Izvajanje in spremljanje

49.  ugotavlja, da se izvajanje jamstva za mlade spremlja v sklopu evropskega semestra, pregledov EMCO ter posebnega okvira kazalnikov, ki ga je oblikoval EMCO v sodelovanju s Komisijo; poziva Svet, naj države članice podpre pri izboljšavah sporočanja podatkov;

50.  ugotavlja, da pomanjkljive informacije o morebitnih stroških izvajanja programov v državah članicah lahko privedejo do nezadostnega financiranja za izvajanje teh programov in za doseganje njihovih ciljev; poziva države članice, naj pripravijo pregled stroškov izvajanja jamstva za mlade, kakor je v posebnem poročilu št. 5/2017 priporočilo Evropsko računsko sodišče;

51.  poudarja, da pomemben del uspešnega izvajanja sistemov jamstva za mlade predstavljata dodeljevanje potrebnih sredstev in ocenjevanje skupnega financiranja, pri čemer je treba upoštevati, da lahko ocenjevanje skupnega financiranja ovirajo težave pri razlikovanju med različnimi vrstami ukrepov, namenjenih mladim, na nacionalni ravni;

52.  poziva Komisijo, naj posreduje natančnejše informacije o stroškovni učinkovitosti jamstva za mlade ter spremljanju izvajanja programa v državah članicah in vsako leto pripravi izčrpno poročilo v zvezi s tem;

53.  poudarja, da so potrebni učinkoviti mehanizmi za obravnavo in odpravljanje težav, do katerih prihaja pri izvajanju sistemov jamstva za mlade; poudarja, da bi morale države članice sprejeti odločne, a tudi realistične in uresničljive politične in finančne zaveze, da bodo celovito izvajale jamstvo za mlade, vključno z zagotovitvijo mehanizmov za zgodnje posredovanje, kakovostnih delovnih mest, ponudb dodatnega izobraževanja in usposabljanja ter jasnih meril upravičenosti in z vzpostavljanjem partnerstev z ustreznimi deležniki; poudarja, da bi bilo treba to doseči z zagotavljanjem učinkovitega ozaveščanja, krepitvijo upravnih zmogljivosti, kjer je to potrebno, upoštevanjem lokalnih razmer, spodbujanjem krepitve strokovnega znanja ter vzpostavitvijo ustreznih struktur za spremljanje in ocenjevanje med izvajanjem teh ukrepov in po njem;

54.  poziva, naj se izvaja učinkovit večstranski nadzor nad skladnostjo s priporočili Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade v okviru evropskega semestra in po potrebi obravnavajo priporočila za posamezne države;

55.  ponavlja, da namerava podrobno spremljati vse dejavnosti držav članic, da bi jamstvo za mlade postalo resničnost, ter poziva organizacije mladih, naj Parlament obveščajo o svojih analizah ukrepov držav članic; poziva države članice in Komisijo, naj v oblikovanje politik vključijo deležnike, ki zastopajo mlade; opozarja, da je za uspeh jamstva za mlade ključnega pomena vključevanje mladinskih organizacij v komuniciranje, ocenjevanje in izvajanje;

56.  ugotavlja, da je pri izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah prihajalo do zamud, v glavnem zaradi postopkovnih in strukturnih razlogov; izraža zaskrbljenost zaradi stopnje črpanja vnaprejšnjega financiranja za izvajanje pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah; vztraja, naj pristojni organi držav članic nujno ukrepajo, da bi v celoti in pravočasno izkoristili razpoložljiva sredstva za boj proti brezposelnosti mladih; meni, da morajo države članice sprejeti dodatne finančne obveznosti v svojih nacionalnih proračunih, da bi obravnavali te strukturne izzive;

57.  pozdravlja sodelovanje Komisije z državami članicami pri opredeljevanju in širjenju dobre prakse spremljanja in poročanja na podlagi obstoječih sistemov v državah članicah; Komisijo opominja, da je primerljivost podatkov za te namene bistvenega pomena;

58.  priporoča Komisiji, naj še naprej opredeli in širi primere dobre prakse na področju spremljanja in poročanja, da bi bilo mogoče sporočati rezultate držav članic dosledno in zanesljivo ter jih usklajeno oceniti, tudi s stališča kakovosti; priporoča zlasti, da je treba zagotoviti redne kakovostne podatke, ki bi državam članicam omogočili, da uresničijo konkretnejše in učinkovitejše mladinske politike, tudi s spremljanjem udeležencev, ki sistem jamstva za mlade zapustijo, da se maksimalno zmanjšajo opustitve in neproduktivno zapuščanje;

59.  poziva Komisijo, naj izboljša način izvajanja programov jamstva za mlade v državah članicah ter vzpostavi pregleden in celovit sistem spremljanja, ki bo temeljil na odprtih podatkih ter zajemal stroškovno učinkovitost, strukturne reforme in ukrepe za posameznike;

60.  predlaga, da se v državah članicah opravijo vnaprejšnje analize, pri katerih se bodo opredelili konkretni cilji in roki za pričakovane rezultate programov jamstva za mlade in predlaga, da se prepreči dvojno financiranje;

61.  spodbuja izmenjavo najboljše prakse prek EMCO in programa vzajemnega učenja evropske strategije zaposlovanja; v zvezi s tem opaža pomen vzajemnega učenja, usmerjenega v aktiviranje najbolj ranljivih skupin;

62.  je zaskrbljen, da so podatki o upravičencih, realizaciji in rezultatih pobude za zaposlovanje mladih pomanjkljivi in pogosto nedosledni; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za uvedbo sistemov spremljanja za preostala finančna sredstva pobude, ki ne bodo povzročali tolikšnega upravnega bremena in bodo bolj posodobljeni;

63.  poziva k osredotočenju na rezultate pobude za zaposlovanje mladih, tako da se opredelijo kazalniki za reforme, izvedene v državah članicah, znanje in veščine, pridobljeni v programu, in število ponujenih pogodb o stalni zaposlitvi; poleg tega predlaga, da se izkušnje mentorjev v izbranem poklicu uskladijo z znanji, ki jih potrebujejo prijavljeni;

64.  poziva države članice, naj izboljšajo učinkovitost sistemov za spremljanje in poročanje, da bi povečale možnost količinske opredelitve ciljev jamstva za mlade in spodbudile razvoj politik za aktiviranje mladih, ki bi v večji meri temeljile na dokazih, in da bi zlasti izboljšale zmogljivosti za spremljanje udeležencev, ki izstopijo iz jamstva za mlade, da bi se v največji možni meri zmanjšalo število neznanih rezultatov in da bi bili na voljo podatki o trenutnem položaju vseh udeležencev; poziva Komisijo, naj revidira svoje smernice glede zbiranja podatkov, države članice pa, naj revidirajo svoje izhodiščne vrednosti in cilje, da bi zmanjšale tveganje precenjevanja rezultatov;

65.  priznava, da je v nekaterih državah članicah jamstvo za mlade postalo spodbuda za spremembe politik in boljše usklajevanje na področjih zaposlovanja in izobraževanja; poudarja pomen: določitve realističnih in merljivih ciljev pri spodbujanju politik in okvirov, kot je jamstvo za mlade, prepoznavanja glavnih izzivov in primernih ukrepov za njihovo premagovanje ter ocenjevanje teh izzivov ob ustreznem upoštevanju izboljšanja zaposljivosti; ugotavlja, da je bilo v določenih razmerah težko natančno opredeliti in oceniti dosedanji prispevek jamstva za mlade ter da bi morali kakovostni statistični podatki pomagati državam članicam oblikovati bolj realistične in učinkovitejše politike za mlade, ne da bi pri tem spodbudile lažna pričakovanja;

66.  je seznanjen s precejšnjim trudom številnih držav članic pri izvajanju jamstva za mlade; ugotavlja pa, da večina reform še ni povsem dokončana, zlasti pri sklepanju partnerstev s socialnimi partnerji in mladimi pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju ukrepov v okviru jamstva mladih ter podpori tistih, ki se soočajo z več ovirami; sklepa, da bodo za dosego ciljev jamstva za mlade dolgoročno potrebna velika prizadevanja in finančni viri;

67.  meni, da morebitno pogosto zatekanje k jamstvu za mlade ne sme biti v nasprotju z aktiviranjem trga dela in ciljem prehoda v stalno zaposlitev; poziva Svet, naj izkoristi revizijo večletnega finančnega okvira za dodelitev ustreznih sredstev za jamstvo za mlade; poziva države članice, naj zagotovijo, da mladi, vključno s tistimi, ki so stari največ 30 let, prejmejo kakovostne ponudbe, ki bodo prilagojene njihovemu profilu in ravni kvalifikacij, pa tudi povpraševanju na trgu dela, da bi se vzpostavilo trajnostno zaposlovanje in preprečilo ponovno vključevanje v jamstvo za mlade;

68.  meni, da je treba oceniti vse vidike, vključno z razmerjem stroškov in koristi, da bo mogoče ovrednotiti učinkovitost tega programa; je seznanjen s predhodnimi ocenami Mednarodne organizacije dela in Eurofounda ter poziva Komisijo, naj te napovedi potrdi ali popravi;

69.  poziva, naj se v vseh sodelujočih državah članicah oceni učinkovitost jamstva za mlade, s čimer bi preprečili, da posamezna podjetja z uporabo navideznih programov usposabljanja izkoriščajo mlade kot državno subvencionirano delovno silo; v zvezi s tem predlaga, naj se spremljajo zaposlitveni obeti mladih, ki so sodelovali v programu, in vzpostavijo mehanizmi, ki od sodelujočih delodajalcev, bodisi javnih ali zasebnih, zahtevajo, da kot pogoj za nadaljnjo udeležbo v programu pretvorijo določen delež pripravništev v pogodbe o zaposlitvi;

70.  ugotavlja, da bo Komisija konec leta 2017 zaključila oceno pobude za zaposlovanje mladih in pričakuje, da bodo potrebne prilagoditve neovirano vključene, da bi zagotovili uspešno izvajanje; poudarja, da morajo ustrezni deležniki, vključno z mladinskimi organizacijami, stalno ocenjevati uspešnost pobude za zaposlovanje mladih;

71.  poudarja, da je treba uvesti sistem kazalnikov in ukrepov za ocenjevanje in spremljanje učinkovitosti tako javnih zavodov za zaposlovanje kot jamstva za mlade, ki je še vedno zelo pomanjkljiv, čeprav je bil načrtovan že od začetka;

72.  poziva, naj bodo udeleženci v programu ustrezno seznanjeni s postopki, ki jih morajo sprožiti v premeru zlorabe instrumenta, in naj se udeležencem zagotovi potrebno in predvideno varstvo;

73.  poziva k učinkovitemu in preglednemu nadzoru, poročanju in spremljanju porabe sredstev, dodeljenih na evropski in nacionalni ravni, da bi preprečili zlorabe in tratenje sredstev;

Potrebne izboljšave

74.  poudarja, da je pomembno zagotoviti dolgoročno zavezanost prek ambicioznega programskega načrtovanja in stabilnega financiranja, tako iz proračuna EU kot nacionalnih proračunov, da se omogoči neomejen dostop vsem mladim v EU, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

75.  opozarja, kako pomembna sta za učinkovito izvajanje jamstva za mlade sodelovanje med vsemi ravnmi upravljanja (EU, države članice in lokalni subjekti) in tehnična pomoč Komisije;

76.  poudarja potrebo po oblikovanju in razvoju visokokakovostnega vseživljenjskega poklicnega svetovanja z dejavnim vključevanjem družin, da bi mladim pomagali pri sprejemanju boljših odločitev glede izobraževanja in poklicne poti;

77.  ugotavlja, da je Komisija v sporočilu iz oktobra 2016 zapisala, da je treba izboljšati učinkovitost pobude za mlade; meni, da bi bilo treba to doseči tako, da se mlade, ki niso zaposleni in se ne usposabljajo ali izobražujejo, na trajnosten način vključi na trg dela in da se določi cilje, prilagojene raznoliki sestavi te skupine, s posebnimi in logičnimi ukrepi za vsako od ciljnih podskupin; ugotavlja, da bi lahko povečali učinkovitost, če bi za trajno vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, uporabili še druge programe Evropskega socialnega sklada;

78.  poziva Komisijo in države članice, naj pričakovanja uravnavajo z uvedbo stvarnih in uresničljivih ciljev, naj ocenijo razlike, še pred uvedbo sistemov analizirajo trg, izboljšajo sisteme nadzora in obveščanja ter izboljšajo kakovost podatkov, da bo mogoče učinkovito meriti rezultate;

79.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo na voljo zadostno financiranje za zagotavljanje uspešnega vključevanja vseh mladih delavcev, ki so brezposelni ali nimajo dostopa so ustreznih ponudb za usposabljanje ali izobraževanje; poudarja, da bi se moralo jamstvo za mlade, da bi zagotovilo trajne rezultate, opreti na obstoječe dokaze in izkušnje ter da bi bilo treba to jamstvo izvajati dolgoročno; poudarja, da je za to potrebno povečanje javnih sredstev, ki so na voljo za aktivne politike zaposlovanja na ravni EU in držav članic;

80.  poziva države članice, naj ustrezno ocenijo stroške svojih sistemov jamstva za mlade, obvladajo pričakovanja z določitvijo stvarnih in uresničljivih ciljev ter mobilizirajo dodatna sredstva iz svojih domačih proračunov in okrepijo financiranje javnih služb za zaposlovanje, da bodo te lahko opravljale dodatne naloge, povezane z izvajanjem pobude za zaposlovanje mladih;

81.  poziva države članice, naj zagotovijo nadaljnje podatke za oceno dolgoročne vzdržnosti rezultatov s kakovostnega in količinskega vidika ter naj spodbujajo razvoj politik za mlade, ki bodo v večji meri temeljile na dokazih; poziva k večji preglednosti in doslednosti zbiranja podatkov, vključno z zbiranjem podatkov, ki bo razčlenjeno po spolu, v vseh državah članicah; z zaskrbljenostjo opaža slabšanje vzdržnosti pozitivnih rezultatov jamstva za mlade(9);

82.  poziva Komisijo, naj podrobno analizira učinke ukrepov, ki jih izvajajo države članice, poišče najučinkovitejše rešitve in na podlagi tega državam članicam priporoči, kako doseči boljše rezultate z višjo stopnjo učinkovitosti;

o
o   o

83.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

(1) UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
(3) UL L 126, 21.5.2015, str. 1.
(4) Drugi ukrepi vključujejo pobudo „Mladi in mobilnost“, ki se je začela izvajati septembra 2010, pobudo „Priložnosti za mlade“, sproženo decembra 2011, in skupine za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih, ki so začele delovati januarja 2012.
(5) Podatki iz marca 2017: http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/8002525/3-02052017-AP-EN.pdf/94b69232-83a9-4011-8c85-1d4311215619
(6) Socialna vključenost mladih (Eurofound, 2015).
(7) Skupina NEET – mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo: značilnosti, stroški in odzivi politik v Evropi (Eurofound, 2012).
(8) Bela knjiga o prihodnosti Evrope, str. 13.
(9) Odstavek 164 posebnega poročila Računskega sodišča št. 5/2017.


Kazniva dejanja in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami ***II
PDF 243kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ zaradi vključitve novih psihoaktivnih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“ in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/387/PNZ (10537/1/2017 – C8-0325/2017 – 2013/0304(COD))
P8_TA(2017)0391A8-0317/2017

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10537/1/2017 – C8-0325/2017),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj spodnjega in zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2014(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0618),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67a Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0317/2017)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 177, 11.6.2014, str. 52.
(2) Sprejeta besedila, 17.4.2014, P7_TA(2014)0454.


Gnojilni proizvodi z oznako CE ***I
PDF 1070kWORD 180k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete24. oktobra 2017, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 (COM(2016)0157 – C8-0123/2016 – 2016/0084(COD))(1)
P8_TA(2017)0392A8-0270/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pravil o dostopnosti na trgu proizvodov za oskrbo rastlin s hranili z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009
(Ta sprememba, v skladu s katero se „gnojilni proizvodi“ spremenijo v „proizvode za oskrbo rastlin s hranili“, velja za celotno besedilo. Če se sozakonodajalca dogovorita, ustrezne prilagoditve veljajo za celotno besedilo, vključno z deli besedila iz spodnjih sprememb.)
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Pogoji za dostopnost gnojil na notranjem trgu so bili delno harmonizirani z Uredbo (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta15, ki skoraj izključno zajema gnojila iz anorganskih materialov, pridobljenih z izkopom, ali kemično proizvedenih anorganskih materialov. Prav tako je treba omogočiti uporabo recikliranih ali organskih materialov za gnojenje. Določiti bi bilo treba harmonizirane pogoje za omogočanje dostopnosti gnojil iz takih recikliranih ali organskih materialov na celotnem notranjem trgu, da bi tako spodbudili njihovo nadaljnjo uporabo. Obseg harmonizacije bi bilo zato treba razširiti, da bodo vključeni reciklirani in organski materiali.
(1)  Pogoji za dostopnost gnojil na notranjem trgu so bili delno harmonizirani z Uredbo (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta15, ki skoraj izključno zajema gnojila iz anorganskih materialov, pridobljenih z izkopom, ali kemično proizvedenih mineralnih materialov. Prav tako je treba omogočiti uporabo recikliranih ali organskih materialov za gnojenje. Določiti bi bilo treba harmonizirane pogoje za omogočanje dostopnosti gnojil iz takih recikliranih ali organskih materialov na celotnem notranjem trgu, da bi tako spodbudili njihovo nadaljnjo uporabo. Spodbujanje pogostejše uporabe recikliranih hranil bi dodatno pomagalo pri razvoju krožnega gospodarstva in omogočalo splošno uporabo hranil, ki bi zagotovila učinkovitejšo rabo virov, obenem pa bi zmanjšalo odvisnost Unije od hranil iz tretjih držav. Obseg harmonizacije bi bilo zato treba razširiti, da bodo vključeni reciklirani in organski materiali.
_________________
_________________
15 Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1).
15 Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1).
(Ta sprememba se nanaša tudi na horizontalno tehnično o spremembi pojma „anorganski“, ki se spremeni v „mineralni“. Če se sozakonodajalca dogovorita, ustrezne prilagoditve veljajo za celotno besedilo, vključno z deli besedila iz spodnjih sprememb.)
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Hranilne snovi v hrani izvirajo iz tal, zdrava in hranljiva tla pa pomenijo zdrave in hranljive pridelke in hrano. Kmetje morajo za izboljšanje tal imeti na voljo vrsto organskih in sintetičnih gnojil. Če v tleh ni hranil ali jih primanjkuje, jih bo primanjkovalo tudi v rastlinah, ki bodo nehale rasti ali ne bodo imele prehranske vrednosti za prehrano ljudi.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Kmetje bi za zagotovitev učinkovite rabe živalskega gnoja in komposta, pridelanega na kmetijah, morali uporabljati tiste proizvode, ki so skladni z načeli odgovornega kmetijstva, ki dajejo prednost lokalnim distribucijskim kanalom, upoštevajo dobro kmetijsko in okoljsko prakso ter so skladni z okoljsko zakonodajo Unije, kot sta direktiva o nitratih in okvirna direktiva o vodah. Spodbujati bi bilo treba prednostno rabo gnojil, pridelanih na kraju samem in na sosednjih kmetijskih gospodarstvih.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Gnojilni proizvod z oznako CE ima več kot eno funkcijo, opredeljeno v okviru funkcijskih kategorij proizvodov iz te uredbe. Kadar se vloži zahtevek v zvezi z le eno od teh funkcij, bi moralo zadoščati, da proizvod izpolnjuje zahteve funkcijske kategorije proizvoda, ki ustreza tako navedeni funkciji. Kadar pa se vloži zahtevek v zvezi z več kot eno od teh funkcij, bi bilo treba zadevni gnojilni proizvod z oznako CE obravnavati kot kombinacijo dveh ali več komponentnih gnojilnih proizvodov, od katerih bi moral vsak izpolnjevati zahteve glede svoje funkcije. Zato bi morala obstajati posebna funkcijska kategorija proizvoda, ki bi zajemala take kombinacije.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Proizvajalec, ki uporablja enega ali več gnojilnih proizvodov z oznako CE, v zvezi s katerimi je že izvedel ugotavljanje skladnosti oziroma je tega izvedel drugi proizvajalec, se lahko sklicuje na to ugotavljanje skladnosti. Da bi čim bolj zmanjšali upravno breme, bi moral tudi tako pridobljeni gnojilni proizvod z oznako CE veljati za kombinacijo dveh ali več komponentnih gnojilnih proizvodov, dodatne zahteve glede skladnosti kombinacije pa bi bilo treba omejiti na vidike, ki so potrebni zaradi mešanja.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Kontaminanti v gnojilnih proizvodih z oznako CE, kot so kadmij, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali ter za okolje, saj se kopičijo v okolju in vstopajo v prehransko verigo. Zato bi bilo treba njihovo vsebnost v takih proizvodih omejiti. Poleg tega bi bilo treba nečistote v gnojilnih proizvodih z oznako CE, ki so pridobljeni iz bioloških odpadkov, zlasti polimere, pa tudi kovino in steklo, bodisi preprečiti ali omejiti, če je to tehnično izvedljivo, z odkrivanjem takih nečistot v ločeno zbranih bioloških odpadkih pred predelavo.
(8)  Če se gnojilni proizvodi z oznako CE ne uporabljajo pravilno, lahko kontaminanti v teh proizvodih, kot je kadmij, pomenijo tveganje za zdravje ljudi in živali ter za okolje, saj se kopičijo v okolju in vstopajo v prehransko verigo. Zato bi bilo treba njihovo vsebnost v takih proizvodih omejiti. Poleg tega bi bilo treba nečistote v gnojilnih proizvodih z oznako CE, ki so pridobljeni iz bioloških odpadkov, zlasti polimere, pa tudi kovino in steklo, bodisi preprečiti ali omejiti, če je to tehnično izvedljivo, z odkrivanjem takih nečistot v ločeno zbranih bioloških odpadkih pred predelavo.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Države članice, ki so že uvedle strožje nacionalne mejne vrednosti za kadmij v gnojilih, bi morale imeti možnost, da te mejne vrednosti ohranijo, dokler preostale države Unije ne dosežejo enakovrednih mejnih vrednosti.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)   Za olajšanje skladnosti fosfatnih gnojilnih proizvodov z zahtevami te uredbe in za spodbujanje inovacij je treba zagotoviti zadostne spodbude za razvoj ustreznih tehnologij, zlasti tehnologije za odstranjevanje kadmija, in za upravljanje nevarnih odpadkov, ki vsebujejo kadmij, in sicer s finančnimi sredstvi, ki so na voljo v okviru programa Obzorje 2020, programov LIFE, platforme za podporo financiranju krožnega gospodarstva, prek Evropske investicijske banke (EIB) in drugih finančnih instrumentov, kjer je to ustrezno. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predložiti poročilo o spodbudah in financiranju Unije na področju odstranjevanja kadmija.
Sprememba 395
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 c (novo)
(8c)  Od … [datum začetka uporabe te uredbe] bi morala Komisija vzpostaviti mehanizem, ki bo olajšal dostop do sredstev za raziskave in inovacije tehnologij za zmanjšanje kadmija in njihovo vključitev v proizvodne postopke v Uniji za vse vrste fosfatnih gnojil ter tudi morebitne rešitve za odstranitev kadmija, ki so ekonomsko izvedljive na industrijski ravni in omogočajo obdelavo odpadkov, ki tako nastanejo.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Proizvodom, ki izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe, bi bilo treba omogočiti prost pretok na notranjem trgu. Če vsaj en komponentni material v gnojilnem proizvodu z oznako CE spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta18 , vendar v proizvodni verigi doseže točko, po kateri ne predstavlja več znatnega tveganja za javno zdravje ali zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: končna točka v proizvodni verigi), bi nadaljnja uporaba določb navedene uredbe za ta proizvod pomenila nepotrebno upravno breme. Zato bi morali biti taki gnojilni proizvodi izvzeti iz zahtev navedene uredbe. Uredbo (ES) št. 1069/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(9)  Gnojilnim proizvodom z oznako CE, ki izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe, bi bilo treba omogočiti prost pretok na notranjem trgu. Če je kateri od komponentnih materialov pridobljeni proizvod, ki spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta18, vendar je v proizvodni verigi dosegel točko, po kateri ne predstavlja več tveganja za javno zdravje ali zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: končna točka v proizvodni verigi), bi nadaljnja uporaba določb navedene uredbe za ta proizvod pomenila nepotrebno upravno breme. Zato bi morali biti taki gnojilni proizvodi izvzeti iz zahtev navedene uredbe. Uredbo (ES) št. 1069/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
_________________
_________________
18 Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).
18 Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Končno točko v proizvodni verigi bi bilo treba v skladu s postopki iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 določiti za vsak ustrezen komponentni material, ki vsebuje živalske stranske proizvode. Kadar se proizvodni postopek, ki ga ureja ta uredba, začne, preden je dosežena navedena končna točka, bi se morale za gnojilne proizvode z oznako CE kumulativno uporabljati zahteve glede predelave iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 in te uredbe, kar pomeni, da se uporabljajo strožje zahteve, kadar obe uredbi urejata isti parameter.
(10)  Za vsako kategorijo komponentnih materialov, ki vključuje pridobljene proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, bi bilo treba za vsak ustrezen komponentni material, ki vsebuje živalske stranske proizvode, v skladu s postopki iz navedene uredbe določiti končno točko v proizvodni verigi. Da bi se izkoristil tehnični razvoj, povečale priložnosti za proizvajalce in podjetja ter izkoristil potencial za večjo uporabo hranil iz živalskih stranskih proizvodov, kot je živalski gnoj, bi se morala določitev načinov obdelave in pravil za predelavo živalskih stranskih proizvodov, za katere je bila določena končna točka v proizvodni verigi, začeti takoj po začetku veljavnosti te uredbe. Pri gnojilnih proizvodih, ki vsebujejo ali so sestavljeni iz predelanega živalskega gnoja, bi bilo treba opredeliti merila za gnoj ob koncu življenjske dobe živine. Za razširitev ali dodajanje kategorij komponentnih materialov, da bi vključevale več živalskih stranskih proizvodov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Kadar se takšna končna točka doseže, preden se gnojilni proizvod z oznako CE da na trg, vendar po začetku proizvodnega postopka, ki ga ureja ta uredba, bi se morale za gnojilne proizvode z oznako CE kumulativno uporabljati zahteve glede postopka iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 in te uredbe, kar pomeni, da se uporabljajo strožje zahteve, kadar obe uredbi urejata isti parameter.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Za živalske stranske proizvode, ki jih že v veliki meri uporabljajo v državah članicah za proizvodnjo gnojil, bi bilo treba končno točko določiti brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Če vsaj en komponentni material za gnojilni proizvod z oznako CE spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009 in še ni dosegel končne točke v proizvodni verigi, bi bilo zavajajoče urejati označevanje proizvoda z oznako CE s to uredbo, saj za dostopnost takega proizvoda na trgu veljajo zahteve iz Uredbe (ES) št. 1069/2009. Zato bi bilo treba take proizvode izključiti s področja uporabe te uredbe.
(12)  Kar zadeva živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, za katere končna točka v proizvodni verigi ni določena ali določena končna točka v trenutku, ko se proizvod da na trg, ni dosežena, veljajo za dostopnost teh proizvodov na trgu zahteve iz Uredbe (ES) št. 1069/2009. Zato bi bilo zavajajoče, če bi bilo označevanje teh proizvodov z oznako CE urejeno s to uredbo. Vse proizvode, ki vsebujejo take živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode oziroma so iz njih sestavljeni, bi bilo zato treba izključiti s področja uporabe te uredbe.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Ugotovljeno je bilo povpraševanje na trgu po nekaterih recikliranih odpadkih v smislu Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta20 za uporabo kot gnojilni proizvodi. Poleg tega so za uporabo odpadkov kot vhodnega materiala v postopku recikliranja, za postopke in tehnike obdelave ter za gnojilne proizvode, ki so rezultat recikliranja, potrebne nekatere zahteve za zagotovitev, da uporaba navedenih proizvodov ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje ali zdravje ljudi. Za gnojilne proizvode z oznako CE bi bilo treba navedene zahteve določiti v tej uredbi. Zato se taki proizvodi od trenutka, ko izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe, ne bi več smeli šteti za odpadke v smislu Direktive 2008/98/ES.
(13)  Ugotovljeno je bilo povpraševanje na trgu po nekaterih recikliranih odpadkih, kot so struvit, biooglje in proizvodi iz pepela, v smislu Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta20 za uporabo kot gnojilni proizvodi. Poleg tega so za uporabo odpadkov kot vhodnega materiala v postopku recikliranja, za postopke in tehnike obdelave ter za gnojilne proizvode, ki so rezultat recikliranja, potrebne nekatere zahteve za zagotovitev, da uporaba navedenih proizvodov ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje ali zdravje ljudi. Za gnojilne proizvode z oznako CE bi bilo treba navedene zahteve določiti v tej uredbi. Zato se taki proizvodi od trenutka, ko izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe, ne bi več smeli šteti za odpadke v smislu Direktive 2008/98/ES in bi morali v skladu s tem omogočiti dostop do notranjega trga za proizvode, ki vsebujejo te reciklirane odpadne materiale ali iz njih sestojijo. Zaradi pravne varnosti, izkoriščanja tehničnega razvoja in nadaljnjih spodbud za proizvajalce, da bi bolje izkoristili pomembne tokove odpadkov, bi se morale znanstvene raziskave in določitev zahtev za recikliranje na ravni Unije za te proizvode začeti takoj po začetku veljavnosti te uredbe. Zato bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov, s katerimi lahko brez nepotrebnega odlašanja določi širše ali dodatne kategorije komponentnih materialov, ki so primerni za uporabo v proizvodnji gnojilnih proizvodov z oznako CE.
_________________
_________________
20 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
20 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Nekatere industrijske stranske proizvode, soproizvode ali reciklirane proizvode, ki nastajajo pri specifičnih industrijskih postopkih, proizvajalci trenutno uporabljajo kot sestavine gnojilnih proizvodov z oznako CE. Za sestavine gnojilnih proizvodov z oznako CE bi bilo treba zahteve v zvezi s kategorijami komponentnih materialov določiti v tej uredbi. Zato se taki proizvodi od trenutka, ko izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe, ne bi več smeli šteti za odpadke v smislu Direktive 2008/98/ES.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Nekatere snovi in zmesi, ki se običajno imenujejo agrarni dodatki, izboljšujejo vzorec sproščanja hranil v gnojilu. Snovi in zmesi, ki so dostopne na trgu, da se dodajajo gnojilnim proizvodom z oznako CE v ta namen, bi morale izpolnjevati nekatera merila učinkovitosti, za kar je odgovoren proizvajalec navedenih snovi ali zmesi, in bi se zato morale šteti za gnojilne proizvode z oznako CE na podlagi te uredbe. Poleg tega bi za gnojilne proizvode z oznako CE, ki vsebujejo take snovi ali zmesi, morala veljati nekatera merila učinkovitosti in varnosti. Take snovi in zmesi bi bilo zato prav tako treba urejati kot komponentne materiale za gnojilne proizvode z oznako CE.
(14)  Nekatere snovi in zmesi, ki se imenujejo agrarni dodatki, izboljšujejo vzorec sproščanja hranil v gnojilu. Snovi in zmesi, ki so dostopne na trgu, da se dodajajo gnojilnim proizvodom z oznako CE v ta namen, bi morale izpolnjevati nekatera merila učinkovitosti in varnosti ter okoljska merila, za kar je odgovoren proizvajalec navedenih snovi ali zmesi, in bi se zato morale šteti za gnojilne proizvode z oznako CE na podlagi te uredbe. Poleg tega bi za gnojilne proizvode z oznako CE, ki vsebujejo take snovi ali zmesi, morala veljati nekatera merila učinkovitosti in varnosti ter okoljska merila. Take snovi in zmesi bi bilo zato prav tako treba urejati kot komponentne materiale za gnojilne proizvode z oznako CE.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)   Ker so proizvodi, ki poleg sestavin gnojil vsebujejo še druge snovi in zmesi, namenjeni za dodajanje tlom in sproščanje v okolje, bi bilo treba za vse snovi v proizvodu uporabiti merila skladnosti, zlasti če so majhne ali razpadejo na majhne delce, ki se lahko skozi tla razširijo v vodne vire in v okolje. Zato bi morali tudi za merila biorazgradljivosti in preskušanje skladnosti veljati realni pogoji „in vivo“, pri katerih se upoštevajo različne hitrosti razgradnje v anaerobnih pogojih, v vodnih habitatih ali pod vodo, pri nasičenosti z vodo ali v zamrznjenih tleh.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Nekatere snovi, zmesi in mikroorganizmi, ki se običajno imenujejo rastlinski biostimulanti, dejansko niso hranila, čeprav spodbujajo rastlinske prehranjevalne procese. Kadar je namen takih proizvodov samo izboljšati učinkovitost izrabe hranil v rastlinah, povečati toleranco na abiotski stres ali izboljšati kakovostne lastnosti kmetijskih rastlin, so po naravi bolj podobni gnojilnim proizvodom kot pa večini kategorij fitofarmacevtskih sredstev. Zato bi morali biti taki proizvodi upravičeno do označevanja z oznako CE v skladu s to uredbo in bi jih bilo treba izvzeti s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta21 . Uredbo (ES) št. 1107/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(15)  Nekatere snovi, zmesi in mikroorganizmi, ki se imenujejo rastlinski biostimulanti, dejansko niso vnosi hranil, čeprav spodbujajo rastlinske naravne prehranjevalne procese. Kadar je namen takih proizvodov samo izboljšati učinkovitost izrabe hranil v rastlinah, povečati toleranco na abiotski stres, izboljšati kakovostne lastnosti kmetijskih rastlin, razgraditi organske sestavine v tleh ali izboljšati razpoložljivost hranil v rizosferi, so po naravi bolj podobni gnojilnim proizvodom kot pa večini kategorij fitofarmacevtskih sredstev. Zato delujejo skupaj z gnojili, da bi se izboljšala njihova učinkovitost in zmanjšala stopnja uporabe hranil. Zato bi morali biti taki proizvodi upravičeno do označevanja z oznako CE v skladu s to uredbo in bi jih bilo treba izvzeti s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta21. Uredbo (ES) št. 1107/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
_________________
_________________
21 Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
21 Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Da bi zagotovili in povečali inovativni potencial za razvoj in odkrivanje novih mikrobnih rastlinskih biostimulativnih proizvodov, bi bilo treba za mikroorganizme razširiti ali dodati kategorije komponentnih materialov. Za spodbujanje inovacij in ustvarjanje pravne varnosti za proizvajalce v zvezi z zahtevami, ki jih je treba izpolniti za uporabo mikroorganizmov kot komponentnih materialov gnojilnih proizvodov z oznako CE, je treba jasno opredeliti harmonizirane načine za oceno varnosti mikroorganizmov. Pripravljalno delo za opredelitev teh načinov ocenjevanja varnosti bi se morala začeti takoj po začetku veljavnosti te uredbe. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte, s katerimi lahko brez nepotrebnega odlašanja opredeli zahteve, ki jih morajo proizvajalci izpolniti, ko dokazujejo varnost mikroorganizmov, da bi jih lahko uporabljali v gnojilnih proizvodih z oznako CE.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Proizvodi, ki imajo eno ali več funkcij, od katerih je vsaj ena zajeta v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi morali ostati pod nadzorom, ki je prilagojen za take proizvode in določen v navedeni uredbi. Kadar imajo taki proizvodi tudi funkcijo gnojilnega proizvoda, bi bilo zavajajoče urejati njihovo označevanje z oznako CE s to uredbo, saj je dostopnost fitofarmacevtskega sredstva na trgu odvisna od dovoljenja za proizvod, ki velja v zadevni državi članici. Zato bi bilo treba take proizvode izključiti s področja uporabe te uredbe.
(16)  Proizvodi, ki imajo eno ali več funkcij, od katerih je vsaj ena zajeta v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009, so fitofarmacevtska sredstva, ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe. Ti proizvodi bi morali ostati pod nadzorom, ki je prilagojen za take proizvode in določen v navedeni uredbi. Kadar imajo taki proizvodi tudi funkcijo ali delovanje gnojilnega proizvoda, bi bilo zavajajoče urejati njihovo označevanje z oznako CE s to uredbo, saj je dostopnost fitofarmacevtskega sredstva na trgu odvisna od dovoljenja za proizvod, ki velja v zadevni državi članici. Zato bi bilo treba take proizvode izključiti s področja uporabe te uredbe.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Ta uredba ne bi smela preprečiti uporabe obstoječe zakonodaje Unije v zvezi z vidiki varovanja zdravja in okolja ter varnosti, ki jih ta uredba ne zajema. Ta uredba bi se zato morala uporabljati brez poseganja v Direktivo Sveta 86/278/EGS22 , Direktivo Sveta 89/391/EGS23 , Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta24 , Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta25 , Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 26, Direktivo Sveta 2000/29/ES27 , Uredbo (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta28 in Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta29 .
(17)  Ne glede na vrsto proizvoda za oskrbo rastlin s hranili z oznako CE ta uredba ne bi smela preprečiti uporabe obstoječe zakonodaje Unije v zvezi z vidiki varovanja zdravja in okolja ter varnosti, ki jih ta uredba ne zajema. Ta uredba bi se zato morala uporabljati brez poseganja v Direktivo Sveta 86/278/EGS22, Direktivo Sveta 89/391/EGS23, Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta24, Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta25, Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 26, Direktivo Sveta 2000/29/ES27, Uredbo (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta28, Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta29, Uredbo Sveta št. 91/676/EGS29a in Direktivo 2000/60/ES29b.
_________________
_________________
22 Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).
22 Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).
23 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).
23 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).
24 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
24 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
25 Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
25 Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
26 Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).
26 Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).
27 Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).
27 Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).
28 Uredba (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (UL L 39, 9.2.2013, str. 1).
28 Uredba (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (UL L 39, 9.2.2013, str. 1).
29 Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).
29 Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).
29a Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).
29b Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)   Zagotoviti bi bilo treba sledljivost proizvodov, ki so dovzetni za organske nečistoče iz nekaterih potencialno problematičnih virov (ali ki se kot taki dojemajo), vse do vira organskih materialov. To je potrebno, da bi zagotovili zaupanje potrošnikov in omejili škodo, ko pride do lokalne kontaminacije. Tako bo mogoče opredeliti obrate, ki uporabljajo gnojilne proizvode, ki vsebujejo organske materiale iz teh virov. To bi moralo biti obvezno za proizvode, ki vsebujejo material iz odpadkov ali stranskih proizvodov , ki niso bili predelani v postopku, s katerim se uniči nečistoče, patogene in genetski material. Cilj je zmanjšati ne le tveganja za zdravje in okolje, temveč tudi pomiriti javno mnenje in pomisleke kmetov glede patogenov, organskih nečistoč in genetskega materiala. Države članice se poziva, naj uvedejo ustrezna pravila o odgovornosti za zaščito lastnikov zemljišč pred onesnaženjem, ki ga niso povzročili sami.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 b (novo)
(17b)   Ta uredba ne bi smela veljati za neobdelane stranske živalske proizvode.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)   Proizvajalci v skladu s krožnim gospodarstvom že uporabljajo nekatere industrijske stranske proizvode ali soproizvode iz posebnih industrijskih procesov kot komponente gnojilnih proizvodov z oznako CE. Zahteve za take kategorije komponentnih materialov bi morale biti določene v Prilogi II.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Za mešanico različnih gnojilnih proizvodov z oznako CE, pri kateri je bila za vsak proizvod ugotovljena skladnost z ustreznimi zahtevami za navedeni material, se lahko pričakuje, da bo tudi sama primerna za uporabo kot gnojilni proizvod z oznako CE, le če izpolnjuje nekatere dodatne zahteve, ki so potrebne zaradi mešanja. Da bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi zato morale takšne mešanice spadati v posebno kategorijo, za katero bi moralo biti ugotavljanje skladnosti omejeno na dodatne zahteve, potrebne zaradi mešanja.
(20)  Za kombinacijo proizvodov iz različnih funkcijskih kategorij proizvoda, pri kateri je bila za vsak proizvod ugotovljena skladnost z ustreznimi zahtevami za navedeni material, se lahko pričakuje, da bo tudi sama primerna za uporabo kot gnojilni proizvod z oznako CE, le če izpolnjuje nekatere dodatne zahteve, ki so potrebne zaradi mešanja. Da bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi zato morale takšne kombinacije spadati v posebno kategorijo, za katero bi moralo biti ugotavljanje skladnosti omejeno na dodatne zahteve, potrebne zaradi mešanja.
(Sprememba se nanaša tudi na horizontalno tehnično spremembo pojma „mešanica“, ki se spremeni v pojem „kombinacija“ (v množini ali ednini). Če se sozakonodajalca dogovorita, ustrezne prilagoditve veljajo za celotno besedilo, vključno z deli besedila iz spodnjih sprememb.)
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Ko daje uvoznik gnojilni proizvod z oznako CE na trg, bi moral na embalaži gnojilnega proizvoda navesti svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem je dosegljiv, da omogoči nadzor trga.
(25)  Ko daje uvoznik proizvod z oznako CE na trg, bi moral na embalaži proizvoda navesti svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem je dosegljiv, pa tudi proizvajalca iz tretje države, da omogoči nadzor trga.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Kadar harmonizirani standardi niso bili sprejeti oziroma ne zajemajo dovolj natančno vseh elementov v zvezi z zahtevami glede kakovosti in varnosti iz te uredbe, so morda potrebni enotni pogoji za izvajanje navedenih zahtev. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da sprejme izvedbene akte o določitvi navedenih pogojev v skupnih specifikacijah. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da morajo gnojilni proizvodi z oznako CE izpolnjevati take specifikacije, tudi če zanje velja, da so v skladu s harmoniziranimi standardi.
(31)  Kadar harmonizirani standardi niso bili sprejeti oziroma ne zajemajo dovolj natančno vseh elementov v zvezi z zahtevami glede kakovosti in varnosti iz te uredbe, in kadar prihaja do nepotrebnih zamud v postopku sprejemanja ali dopolnjevanja standardov, ki morajo odražati navedene zahteve, so morda potrebni vmesni ukrepi za določitev enotnih pogojev za izvajanje navedenih zahtev. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da sprejme izvedbene akte o določitvi navedenih pogojev v skupnih specifikacijah. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da morajo gnojilni proizvodi z oznako CE izpolnjevati take specifikacije, tudi če zanje velja, da so v skladu s harmoniziranimi standardi.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)  Gnojilne proizvode z oznako CE bi bilo treba dati na trg samo, če so pri ustreznem skladiščenju in uporabi za predviden namen ter v pogojih uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, tj. ko je lahko taka uporaba posledica zakonitega in lahko predvidljivega človekovega ravnanja, dovolj učinkoviti ter ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje. Zato bi bilo treba določiti zahteve glede varnosti in kakovosti ter vzpostaviti ustrezne mehanizme nadzora. Poleg tega predvidena uporaba gnojilnih proizvodov z oznako CE ne bi smela povzročiti, da živila ali krma niso varni.
(47)  Gnojilne proizvode z oznako CE bi bilo treba dati na trg samo, če so pri ustreznem skladiščenju in uporabi za predviden namen ter v pogojih uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, tj. ko je lahko taka uporaba posledica zakonitega in lahko predvidljivega človekovega ravnanja, dovolj učinkoviti ter ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje. Zato bi bilo treba določiti zahteve glede varnosti in kakovosti ter vzpostaviti ustrezne mehanizme nadzora. Poleg tega predvidena uporaba gnojilnih proizvodov z oznako CE ne bi smela povzročiti, da živila ali krma niso varni.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
(49)  Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, po katerem so zainteresirane strani obveščene o ukrepih, ki se nameravajo izvajati glede gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje. Sistem bi tudi organom za nadzor trga moral omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih gnojilnih proizvodov zgodaj ukrepajo.
(49)  Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, po katerem so vsi deležniki, vključno s področja zdravstva in potrošniki, obveščeni o ukrepih, ki se nameravajo izvajati glede gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje. Sistem bi tudi organom za nadzor trga moral omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih gnojilnih proizvodov zgodaj ukrepajo.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 55
(55)  Na področju recikliranja odpadkov, kot sta recikliranje fosforja iz blata iz čistilnih naprav in proizvodnja gnojilnih proizvodov iz živalskih stranskih proizvodov, kot je biooglje, je bil dosežen obetaven tehničen napredek. Za proizvode, ki vsebujejo take materiale ali so iz njih sestavljeni, bi moralo biti mogoče, da so po znanstveni analizi proizvodnih postopkov in določitvi zahtev glede predelave na ravni Unije brez nepotrebnega odlašanja dostopni na notranjem trgu. V ta namen bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z opredelitvijo širših ali dodatnih kategorij gnojilnih proizvodov z oznako CE ali komponentnih materialov, primernih za uporabo v proizvodnji takih proizvodov. Za živalske stranske proizvode bi bilo treba razširiti ali dodati kategorije komponentnih materialov samo, kadar je bila v proizvodni verigi določena končna točka v skladu s postopki iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, saj so živalski stranski proizvodi, za katere taka končna točka ni bila določena, že tako izključeni iz področja uporabe te uredbe.
(55)  Na področju recikliranja odpadkov, kot so recikliranje fosforja iz blata iz čistilnih naprav, kot je struvit, proizvodnja gnojilnih proizvodov iz živalskih stranskih proizvodov, kot je biooglje, in pridobivanje fosforja po sežigu, kot so proizvodi iz pepela, je bil dosežen obetaven tehničen napredek. Za proizvode, ki vsebujejo take materiale ali so iz njih sestavljeni, bi moralo biti mogoče, da so po znanstveni analizi proizvodnih postopkov in določitvi zahtev glede predelave na ravni Unije brez nepotrebnega odlašanja dostopni na notranjem trgu. V ta namen bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z upravičenostjo takih materialov za uporabo v proizvodnji. Za proizvode, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov bi bilo treba razširiti ali dodati kategorije komponentnih materialov samo, kadar je bila v proizvodni verigi določena končna točka v skladu s postopki iz Uredbe (ES) št. 1069/2009.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 55 a (novo)
(55a)  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje druge polimere, ki niso polimeri hranil, vendar bi to moralo biti omejeno na primere, v katerih je namen polimera nadzor sproščanja hranil ali povečanje sposobnosti zadrževanja vode gnojilnega proizvoda z oznako CE. Omogočiti bi bilo treba, da lahko inovativni izdelki, ki vsebujejo take polimere, dostopajo do notranjega trga. Da bi čim bolj omejili tveganja za zdravje ljudi, varnost ali okolje, ki bi jih utegnili povzročiti drugi polimeri, ki niso polimeri hranil, bi bilo treba določiti merila za njihovo biorazgradljivost, tako da bi bili fizično in biološko razgradljivi. V ta namen bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z opredelitvijo meril za pretvarjanje polimernega ogljika v ogljikov dioksid (CO2) in s tem povezano preskusno metodo za ugotavljanje biorazgradljivosti.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
(56)  Poleg tega bi se moralo biti mogoče takoj odzvati na nove ugotovitve v zvezi s pogoji za zadostno učinkovitost gnojilnih proizvodov z oznako CE in na nove ocene tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje. Zato bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov za spremembo zahtev, ki se uporabljajo za različne kategorije gnojilnih proizvodov z oznako CE.
(56)  Poleg tega bi se moralo biti mogoče takoj odzvati na nove ugotovitve v zvezi s pogoji za zadostno učinkovitost gnojilnih proizvodov z oznako CE in na nove ocene tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, ob upoštevanju ocen, ki so bile pripravljene v sodelovanju z organi držav članic ali ki so jih pripravili organi držav članic sami. Zato bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov za spremembo zahtev, ki se uporabljajo za različne kategorije gnojilnih proizvodov z oznako CE.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57
(57)  Pri izvrševanju navedenih pooblastil je zlasti pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in na ustrezen način predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.
(57)  Ko Komisija sprejema delegirane akte iz te uredbe, je zlasti pomembno, da se pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 59 a (novo)
(59a)  Komisija je fosfatno rudo zaradi zelo velike odvisnosti Unije od njenega uvoza uvrstila med kritične surovine. Treba je torej spremljati posledice, ki jih bo ta uredba imela na dostop do oskrbe s surovinami na splošno in posebej na razpoložljivost fosfatne rude, v obeh primerih pa na cene. Po tovrstni oceni in v primeru negativnih posledic bi morala Komisija sprejeti ukrepe, za katere se bo izkazalo, da so potrebni za odpravo trgovinskih motenj.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a
(a)  živalske stranske proizvode, za katere veljajo zahteve Uredbe (ES) št. 1069/2009;
(a)  živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki so dostopni na trgu, za katere veljajo zahteve Uredbe (ES) št. 1069/2009;
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)   Direktive 91/676/EGS;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka b b (novo)
(bb)  Direktive 2000/60/ES;
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
(1)  „gnojilni proizvod“ pomeni snov, zmes, mikroorganizem ali kateri koli drug material, ki se uporablja ali se namerava uporabljati samostojno ali skupaj z drugim materialom na rastlinah ali njihovi rizosferi zaradi oskrbe rastlin s hranili ali izboljšanja njihove hranilne učinkovitosti;
(1)  „proizvod za oskrbo rastlin s hranili“ pomeni snov, zmes, mikroorganizem ali kateri koli drug material, ki se uporablja ali se namerava uporabljati samostojno ali skupaj z drugim materialom, na glivah ali njihovi mikosferi ali na rastlinah v vseh fazah rasti, vključno s semeni, in/ali rizosferi, zaradi oskrbe rastlin ali gliv s hranili ali izboljšanja njihovih fizikalnih ali bioloških pogojev za rast ali njihove splošne vitalnosti, donosa in kakovosti, vključno z izboljšanjem sposobnosti rastline za absorbcijo hranil (z izjemo fitofarmacevtskih sredstev, ki jih ureja Uredba (ES) št. 1107/2009);
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 3
(3)  „snov“ pomeni snov v smislu člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006;
(3)  „snov“ pomeni kemijski element in njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene s kakršnim koli proizvodnim postopkom, vključno z vsemi dodatki, potrebnimi za ohranitev njene obstojnosti, in vsemi nečistočami, ki nastanejo pri uporabljenem postopku, ne vključuje pa topil, ki se lahko izločijo, ne da bi to vplivalo na obstojnost snovi ali spremenilo njeno sestavo;
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 13
(13)  „tehnična specifikacija“ pomeni dokument, s katerim so določene tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati gnojilni proizvod z oznako CE;
(13)  „tehnična specifikacija“ pomeni dokument, s katerim so določene tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati gnojilni proizvod z oznako CE ali proizvodni proces tega proizvoda;
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
Države članice ne ovirajo dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki so v skladu s to uredbo.
Kar zadeva vidike in tveganja, zajete v tej uredbi, države članice ne ovirajo dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki so v skladu s to uredbo.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 a (novo)
Ta uredba ne preprečuje državam članicam, da zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja ohranijo ali sprejmejo določbe, v skladu s Pogodbama, o uporabi gnojilnih proizvodov z oznako CE, če navedene določbe ne določajo sprememb gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki so v skladu s to uredbo, in če ne vplivajo na pogoje za dostopnost teh proizvodov na trgu.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Komisija sočasno z objavo te uredbe v Uradnem listu Evropske unije za proizvajalce in organe za nadzor trga objavi smernice z jasnimi pojasnili in primeri, kakšne bi morale biti nalepke. V teh smernicah so opredeljene tudi druge ustrezne informacije iz odstavka 2(d) dela 1 Priloge III.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še 10 let po tem, ko je bil gnojilni proizvod z oznako CE, za katerega veljajo navedeni dokumenti, dan na trg.
3.  Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še pet let po tem, ko je bil gnojilni proizvod z oznako CE, za katerega veljajo navedeni dokumenti, dan na trg.
(Ta sprememba o obdobju hrambe celotne tehnične dokumentacije velja za celotno besedilo. Če se sozakonodajalca dogovorita, ustrezne prilagoditve veljajo za celotno besedilo, vključno z deli besedila iz spodnjih sprememb.)
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 1
Proizvajalci zagotovijo, da se pri serijski proizvodnji gnojilnih proizvodov z oznako CE izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti s to uredbo. Ustrezno se upoštevajo spremembe proizvodne metode ali lastnosti navedenih gnojilnih proizvodov ter spremembe harmoniziranih standardov, skupnih specifikacij iz člena 13 ali drugih tehničnih specifikacij, v skladu s katerimi je dana izjava, da je gnojilni proizvod z oznako CE skladen.
Proizvajalci zagotovijo, da se pri serijski proizvodnji gnojilnih proizvodov z oznako CE izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti s to uredbo. Ustrezno se upoštevajo spremembe lastnosti navedenih gnojilnih proizvodov ter spremembe harmoniziranih standardov, skupnih specifikacij iz člena 13 ali drugih tehničnih specifikacij, v skladu s katerimi je dana izjava, da je gnojilni proizvod z oznako CE skladen.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 2
Proizvajalci, kadar je to primerno glede na delovanje gnojilnega proizvoda z oznako CE ali glede na tveganja, ki jih ta proizvod predstavlja, testirajo vzorce takih gnojilnih proizvodov, ki so dostopni na trgu, preiskujejo pritožbe in po potrebi vodijo register pritožb, neskladnih gnojilnih proizvodov z oznako CE in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.
Proizvajalci, kadar je to primerno glede na delovanje gnojilnega proizvoda z oznako CE ali glede na tveganja, ki jih ta proizvod predstavlja, in da bi zaščitili zdravje in varnost potrošnikov in okolja, testirajo vzorce takih gnojilnih proizvodov, ki so dostopni na trgu, preiskujejo pritožbe in po potrebi vodijo register pritožb, neskladnih gnojilnih proizvodov z oznako CE in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje in organe za nadzor trga.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 6
6.  Proizvajalci na embalaži gnojilnega proizvoda z oznako CE ali, kadar se gnojilni proizvod dobavlja brez embalaže, v dokumentu, ki je priložen gnojilnemu proizvodu, navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi. V poštnem naslovu se navede center za stike, na katerem je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo.
6.  Proizvajalci na embalaži gnojilnega proizvoda z oznako CE ali, kadar se gnojilni proizvod dobavlja brez embalaže, v dokumentu, ki je priložen gnojilnemu proizvodu, navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi. V poštnem naslovu se navede center za stike, na katerem je proizvajalec dosegljiv. Te informacije so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica, ter so jasne, razumljive in čitljive.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 7
7.  Proizvajalci zagotovijo, da so gnojilni proizvodi z oznako CE označeni v skladu s Prilogo III ali da so, kadar se gnojilni proizvod dobavlja brez embalaže, navedbe z oznake vključene v dokument, ki je priložen gnojilnemu proizvodu, in so na voljo za pregled, ko se gnojilni proizvod da na trg. Navedbe na oznaki so v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica, ter so jasne, razumljive in čitljive.
7.  Proizvajalci zagotovijo, da je gnojilni proizvod z oznako CE označen v skladu s Prilogo III ali da so, kadar je embalaža premajhna, da bi oznaka vsebovala vse informacije, ali kadar se gnojilni proizvod z oznako CE dobavlja brez embalaže, zahtevane informacije vključene v dokumentu, ki je priložen gnojilnemu proizvodu z oznako CE. Informacije, zahtevane v skladu s Prilogo III, so v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica, ter so jasne, razumljive in čitljive.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 10 – uvodni del
10.  Proizvajalec predloži pristojnemu organu namembne države članice poročilo o testu detonacijske odpornosti, ki je določen v Prilogi IV, za naslednje gnojilne proizvode z oznako CE:
10.  Proizvajalec predloži pristojnemu organu namembne države članice poročilo o testu detonacijske odpornosti, ki je določen v Prilogi IV, da za naslednje gnojilne proizvode z oznako CE zagotovi, da lahko prestanejo ta test:
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 10 – pododstavek 1 – točka b
(b)  mešanice gnojilnih proizvodov, kot so opredeljene v funkcijski kategoriji proizvodov 7 v Prilogi I, ki vsebujejo gnojilo iz točke (a).
(b)  kombinacije iz različnih funkcijskih kategorij proizvodov, kot so opredeljene v funkcijski kategoriji proizvodov 7 v Prilogi I, ki vsebujejo gnojilo iz točke (a).
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 10 – pododstavek 2
To poročilo se odda vsaj pet dni pred dajanjem navedenih proizvodov na trg.
To poročilo se odda vsaj pet delovnih dni pred dajanjem navedenih proizvodov na trg. Komisija na svoji spletni strani objavi seznam pristojnih organov držav članic.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Uvozniki dajejo na trg le gnojilne proizvode z oznako CE, ki so skladni.
1.  V Unijo se sme uvažati in dati na trg le gnojilne proizvode z oznako CE, ki so skladni.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Preden dajo gnojilni proizvod z oznako CE na trg, uvozniki zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 14. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da so gnojilnemu proizvodu z oznako CE priloženi izjava EU o skladnosti in zahtevani dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 6(5) in (6). Kadar uvoznik meni ali upravičeno domneva, da gnojilni proizvod z oznako CE ni skladen z ustreznimi zahtevami iz Priloge I, Priloge II ali Priloge III, da gnojilni proizvod na trg šele po tem, ko je skladen z zahtevami. Kadar gnojilni proizvod z oznako CE predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.
2.  Preden dajo gnojilni proizvod z oznako CE na trg, uvozniki zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 14. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da so gnojilnemu proizvodu z oznako CE priloženi izjava EU o skladnosti in zahtevani dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 6(5) in (6). Kadar uvoznik meni ali upravičeno domneva, da gnojilni proizvod z oznako CE ni skladen z ustreznimi zahtevami iz te uredbe, da gnojilni proizvod na trg šele po tem, ko je skladen z zahtevami. Kadar gnojilni proizvod z oznako CE predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  Uvozniki na embalaži gnojilnega proizvoda z oznako CE ali, kadar se gnojilni proizvod z oznako CE dobavlja brez embalaže, v dokumentu, ki je priložen gnojilnemu proizvodu, navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo.
3.  Uvozniki na embalaži gnojilnega proizvoda z oznako CE ali, kadar se gnojilni proizvod z oznako CE dobavlja brez embalaže, v dokumentu, ki je priložen gnojilnemu proizvodu, navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, ter proizvajalce iz tretjih držav. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Uvozniki zagotovijo, da je gnojilni proizvod z oznako CE označen v skladu s Prilogo III v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica.
4.  Uvozniki zagotovijo, da je gnojilni proizvod z oznako CE označen v skladu s Prilogo III ali da so, kadar je embalaža premajhna, da bi oznaka vsebovala vse informacije, ali kadar se gnojilni proizvod z oznako CE dobavlja brez embalaže, zahtevane informacije vključene v dokumentu, ki je priložen gnojilnemu proizvodu z oznako CE. Informacije, zahtevane v skladu s Prilogo III, so v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 6
6.  Uvozniki, kadar je to primerno glede na delovanje gnojilnega proizvoda z oznako CE ali glede na tveganja, ki jih ta proizvod predstavlja, testirajo vzorce takih gnojilnih proizvodov, ki so dostopni na trgu, preiskujejo pritožbe in po potrebi vodijo register pritožb, neskladnih gnojilnih proizvodov z oznako CE in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.
6.  Uvozniki zaradi varovanja zdravja in varnosti potrošnikov in okolja, kadar je to primerno glede na delovanje gnojilnega proizvoda z oznako CE ali glede na tveganja, ki jih ta proizvod predstavlja, testirajo vzorce takih gnojilnih proizvodov, ki so dostopni na trgu, preiskujejo pritožbe in vodijo register pritožb, neskladnih gnojilnih proizvodov z oznako CE in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 8
8.  Uvozniki še 10 let po tem, ko je bil gnojilni proizvod z oznako CE dan na trg, hranijo kopijo izjave EU o skladnosti za potrebe organov za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na voljo navedenim organom na njihovo zahtevo.
8.  Uvozniki še pet let po tem, ko je bil gnojilni proizvod z oznako CE dan na trg, hranijo kopijo izjave EU o skladnosti za potrebe organov za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na voljo navedenim organom na njihovo zahtevo. Uvozniki drugim zadevnim gospodarskim operaterjem na zahtevo predložijo kopijo izjave EU o skladnosti.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1
Preden distributerji omogočijo dostopnost gnojilnega proizvoda z oznako CE na trgu, preverijo, ali so proizvodu priloženi izjava EU o skladnosti in zahtevani dokumenti, ali je označen v skladu s Prilogo III v jeziku, ki ga brez težav razumejo končni uporabniki v državi članici, v kateri bo gnojilni proizvod z oznako CE dostopen na trgu, in ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 6(5) in (6) oziroma člena 8(3).
Preden distributerji omogočijo dostopnost gnojilnega proizvoda z oznako CE na trgu, preverijo, ali so proizvodu priloženi zahtevani dokumenti, ali je označen v skladu s Prilogo III v jeziku, ki ga brez težav razumejo končni uporabniki v državi članici, v kateri bo gnojilni proizvod z oznako CE dostopen na trgu, in ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 6(5) in (6) oziroma člena 8(3). Kadar je embalaža premajhna, da bi oznaka vsebovala vse informacije, ali kadar se gnojilni proizvod z oznako CE dobavlja brez embalaže, distributerji na trgu preverijo, ali so zahtevane informacije vključene v dokumentu, ki je priložen gnojilnemu proizvodu z oznako CE.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2
Kadar distributer meni ali upravičeno domneva, da gnojilni proizvod z oznako CE ni skladen z ustreznimi zahtevami iz Priloge I, Priloge II ali Priloge III, omogoči dostopnost gnojilnega proizvoda na trgu šele po tem, ko je skladen z zahtevami. Kadar gnojilni proizvod z oznako CE predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.
Kadar distributer meni ali upravičeno domneva, da gnojilni proizvod z oznako CE ni skladen z ustreznimi zahtevami te uredbe, omogoči dostopnost gnojilnega proizvoda na trgu šele po tem, ko je skladen z zahtevami. Kadar gnojilni proizvod z oznako CE predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
Brez poseganja v skupne specifikacije iz člena 13 se za gnojilne proizvode z oznako CE, ki so skladni s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, na katere so bila sklicevanja objavljena v Uradnem listu Evropske unije, šteje, da so skladni z zahtevami iz prilog I, II in III, zajetimi v navedenih standardih ali njihovih delih.
Za gnojilne proizvode z oznako CE, ki so skladni ali so bili testirani v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, na katere so bila sklicevanja objavljena v Uradnem listu Evropske unije, šteje, da so skladni z ustreznimi zahtevami iz prilog I, II in III, zajetimi v navedenih standardih ali njihovih delih.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi skupne specifikacije, z upoštevanjem katerih se zagotovi skladnost z zahtevami iz prilog I, II in III, zajetimi v navedenih specifikacijah ali njihovih delih. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(3).
Kadar zahteva iz prilog I, II ali III ni zajeta v harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bila sklicevanja objavljena v Uradnem listu Evropske unije, in kadar Komisija, potem ko od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva osnutek harmoniziranih standardov za navedeno zahtevo, ugotovi nepotrebne zamude pri sprejemanju navedenega standarda, lahko Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi skupnih specifikacij za navedeno zahtevo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(3).
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno označena v spremnih dokumentih in, če se gnojilni proizvod z oznako CE dobavlja v pakirani obliki, nameščena na embalažo.
1.  Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno označena na embalaži gnojilnega proizvoda z oznako CE ali, če se gnojilni proizvod z oznako CE dobavlja brez embalaže, na dokumentih, ki so priloženi gnojilnemu proizvodu z oznako CE.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1
Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, ki je vključen v ugotavljanje skladnosti, kakor je opredeljeno v modulu D1 v Prilogi IV.
Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če je to potrebno v skladu s Prilogo IV.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
Za gnojilni proizvod z oznako CE, ki je bil recikliran in izpolnjuje zahteve iz te uredbe, se šteje, da izpolnjuje pogoje iz člena 6(1) Direktive 2008/98/ES, in zato tudi velja, da ni več odpadek.
Kadar se material, ki je bil odpadek, predela in proizvod z oznako CE, ki je v skladu s to uredbo, vsebuje ta material ali iz njega sestoji, se šteje, da material izpolnjuje pogoje iz člena 6(1) Direktive 2008/98/ES, in zato tudi velja, da ni več odpadek.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2
2.  Država članica priglasiteljica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije v zvezi s podlago za priglasitev ali vzdrževanjem usposobljenosti zadevnega priglašenega organa.
2.  Organi priglasitelji Komisiji na zahtevo predložijo vse informacije v zvezi s podlago za priglasitev ali vzdrževanjem usposobljenosti zadevnega priglašenega organa.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 3
3.  Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz Priloge I, Priloge II ali Priloge III ali iz ustreznih harmoniziranih standardov, skupnih specifikacij iz člena 13 ali drugih tehničnih specifikacij, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in ne izda certifikata.
3.  Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz Priloge I, Priloge II ali Priloge III ali iz ustreznih harmoniziranih standardov ali skupnih specifikacij iz člena 13, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in ne izda certifikata skladnosti ali odločitve o odobritvi.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 4
4.  Kadar med spremljanjem skladnosti po izdaji certifikata priglašeni organ ugotovi, da gnojilni proizvod z oznako CE ni več skladen, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali prekliče certifikat.
4.  Kadar med spremljanjem skladnosti po izdaji certifikata ali odločitve o odobritvi priglašeni organ ugotovi, da gnojilni proizvod z oznako CE ni več skladen, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali prekliče certifikat ali odločitev o odobritvi.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 5
5.  Kadar korektivni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali prekliče vse certifikate.
5.  Kadar korektivni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka in zato gnojilni proizvod z oznako CE še vedno ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali prekliče vse certifikate ali odločitve o odobritvi.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – točka a
(a)  vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali preklicu certifikata;
(a)  vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali preklicu certifikata ali odločitve o odobritvi;
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 37 – naslov
Postopek za ravnanje z gnojilnimi proizvodi z oznako CE, ki predstavljajo tveganje na nacionalni ravni
Postopek na nacionalni ravni za ravnanje z gnojilnimi proizvodi z oznako CE, ki predstavljajo tveganje
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 – pododstavek 1
Kadar organi za nadzor trga ene države članice upravičeno domnevajo, da gnojilni proizvod z oznako CE predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, ocenijo, ali zadevni gnojilni proizvod izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.
Kadar organi za nadzor trga ene države članice upravičeno domnevajo, da gnojilni proizvod z oznako CE predstavlja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje ali ogroža druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, ocenijo, ali zadevni gnojilni proizvod izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.
(Ta sprememba se nanaša tudi na horizontalno tehnično spremembo pojma „nesprejemljivo tveganje“ (v ednini ali množini), ki se spremeni v pojem „tveganje“ (v ednini). Če se sozakonodajalca dogovorita, ustrezne prilagoditve veljajo za celotno besedilo, vključno z deli besedila iz spodnjih sprememb.)
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 – pododstavek 2
Kadar med ocenjevanjem organi za nadzor trga ugotovijo, da gnojilni proizvod z oznako CE ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, od gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da v razumnem obdobju izvede vse ustrezne korektivne ukrepe, da zagotovi skladnost gnojilnega proizvoda z navedenimi zahtevami, ga umakne ali odpokliče s trga ali odstrani oznako CE.
Kadar med ocenjevanjem organi za nadzor trga ugotovijo, da gnojilni proizvod z oznako CE ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, od gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da izvede vse ustrezne korektivne ukrepe, da zagotovi skladnost gnojilnega proizvoda z navedenimi zahtevami ali ga umakne ali odpokliče s trga v razumnem roku, ki ga določi glede na naravo tveganja, in odstrani oznako CE.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 4 – pododstavek 1
Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne izvede ustreznih korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga izvedejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti gnojilnega proizvoda z oznako CE na nacionalnem trgu, umik ali odpoklic gnojilnega proizvoda z navedenega trga.
Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne izvede ustreznih korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga izvedejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti gnojilnega proizvoda z oznako CE na nacionalnem trgu, umik ali odpoklic gnojilnega proizvoda z navedenega trga. Obveznosti organov za nadzor trga v tem smislu ne posegajo v možnost držav članic, da s predpisi uredijo gnojilne proizvode brez oznake CE, kadar so dostopni na trgu.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 5 – točka b
(b)  harmonizirani standardi iz člena 12 v zvezi z domnevo o skladnosti so pomanjkljivi.
(b)  harmonizirani standardi iz člena 12 so pomanjkljivi;
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 5 – točka b a (novo)
(ba)   skupne specifikacije iz člena 13 so pomanjkljive.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, gnojilni proizvod z oznako CE pa ni skladen zaradi pomanjkljivosti skupnih specifikacij iz točke (ba) člena 37(5), Komisija nemudoma sprejme izvedbene akte, s katerimi spremeni ali razveljavi zadevno skupno specifikacijo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(3).
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1
1.  Kadar država članica po opravljenem ocenjevanju iz člena 37(1) ugotovi, da gnojilni proizvod z oznako CE, čeprav je skladen s to uredbo, predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da v razumnem obdobju izvede vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni gnojilni proizvod, ko je dan na trg, ne predstavlja več navedenega tveganja, da gnojilni proizvod umakne ali odpokliče s trga.
1.  Kadar država članica po opravljenem ocenjevanju iz člena 37(1) ugotovi, da gnojilni proizvod z oznako CE, čeprav je skladen s to uredbo, predstavlja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje ali za druge vidike varovanja javnega interesa, zajete v tej uredbi, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, da v razumnem obdobju, ki ga organ za nadzor trga določi glede na naravo tveganja, izvede vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni gnojilni proizvod, ko je dostopen na trgu, ne predstavlja več navedenega tveganja, da gnojilni proizvod umakne ali odpokliče s trga.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 1 – točka c
(c)  izjava EU o skladnosti ni priložena gnojilnemu proizvodu z oznako CE;
(c)  izjava EU o skladnosti ni bila pripravljena;
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1
1.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 43 sprejme delegirane akte za spremembo prilog I do IV zaradi prilagoditve tehničnemu napredku ter lažjega dostopa do notranjega trga in prostega pretoka za gnojilne proizvode z oznako CE,
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43 za spremembo prilog I do IV zaradi prilagoditve tehničnemu napredku, ob upoštevanju proizvodov in materialov, ki so že odobreni v državah članicah, in zlasti v zvezi s proizvodnjo gnojil iz živalskih stranskih proizvodov in proizvodov, predelanih iz odpadkov, ter zaradi lažjega dostopa do notranjega trga in prostega pretoka za gnojilne proizvode z oznako CE:
(a)  s katerimi se bo na notranjem trgu precej trgovalo in
(a)  ki imajo potencial, da se bo z njimi na notranjem trgu precej trgovalo in
(b)  za katere obstajajo znanstveni dokazi, da ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ter varnost ali okolje in da so dovolj učinkoviti.
(b)  za katere obstajajo znanstveni dokazi, da ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ter varnost ali okolje in da so dovolj učinkoviti.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] brez nepotrebnega odlašanja sprejme delegirani akt v skladu z odstavkom 1, s katerim spremeni kategorije komponentnih materialov iz Priloge II, zlasti da tem kategorijam doda živalske stranske proizvode, za katere je bila določena končna točka, struvit, biooglje in proizvode iz pepela ter določi zahteve za vključitev teh proizvodov v te kategorije. Pri sprejemanju teh delegiranih aktov Komisija posebej upošteva tehnološki napredek pri pridelavi hranil.
Sprememba 345
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43, da podaljša datum, ko začne veljati omejitev 20 mg/kg iz Priloge I, del II, PFC 1(B), točka 3, točka (a), točka 2 in Priloga I – del II – PFC 1 (C) – točka 2 – točka (a) – točka 2, če na podlagi izčrpne ocene učinka dokaže, da bi uvedba strožjih omejitev resno ogrozila dobavo gnojilnih proizvodov v Unijo.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Kadar Komisija spremeni Prilogo II, da doda nove mikroorganizme v kategorijo komponentnih materialov za take organizme v skladu z odstavkom 1, to stori na podlagi naslednjih podatkov:
2.  Kadar Komisija spremeni Prilogo II, da doda nove seve mikroorganizmov v kategorijo komponentnih materialov za take organizme, to stori po tem, ko je preverila, da vsi zadevni sevi dodatnega mikroorganizma izpolnjujejo zahteve iz točke (b) odstavka 1 tega člena, in na podlagi naslednjih podatkov:
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2 – točka a
(a)  ime mikroorganizma;
(a)  ime mikroorganizma na ravni seva;
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2 – točka c
(c)  pretekli podatki o varni proizvodnji in uporabi mikroorganizma;
(c)  poročila iz znanstvene literature o varni proizvodnji in uporabi mikroorganizma
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2 – točka d
(d)  taksonomski odnos do vrst mikroorganizmov, ki izpolnjujejo zahteve za kvalificirano domnevo o varnosti, kot jo je oblikovala Evropska agencija za varnost hrane;
(d)  taksonomski odnos do vrst mikroorganizmov, ki izpolnjujejo zahteve za kvalificirano domnevo o varnosti, kot jo je oblikovala Evropska agencija za varnost hrane, ali sklicevanje na deklarirano skladnost z ustreznimi harmoniziranimi standardi o varnosti uporabljenih mikroorganizmov, ki so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, ali na skladnost z zahtevami za oceno varnosti mikroorganizmov, ki jih je sprejela Komisija, če takšni harmonizirani standardi niso uvedeni;
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Da bi upoštevala hiter tehnološki napredek na tem področju, Komisija do ... [eno letu po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 43, da bi opredelila merila za oceno mikroorganizmov, ki se lahko uporabijo v proizvodih za oskrbo rastlin s hranili, ne da bi bili nominalno navedeni na pozitivnem seznamu.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Komisija do ... [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 43 za spremembo Priloge II, da se za živalske stranske proizvode, naštete v CMC 11 Priloge II, vključijo končne točke v proizvodni verigi, opredeljene v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Pri sprejemanju delegiranih aktov iz odstavka 1 Komisija spremeni kategorijo komponentnih materialov iz Priloge II, ki določa zahteve za polimere, ki niso polimeri hranil, da bo odražala najnovejše znanstvene dokaze in tehnološki razvoj, ter do ... [tri leta po datumu začetka uporabe te uredbe] določi merila za pretvarjanje polimernega ogljika v ogljikov dioksid (CO2) in s tem povezano preskusno metodo za ugotavljanje biorazgradljivosti.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov iz odstavka 1 spremeni kategorijo komponentnih materialov iz Priloge II, ki določa merila za druge stranske proizvode živilske industrije, da bo odražala sodobne proizvodne prakse, tehnološki razvoj in najnovejše znanstvene dokaze, ter do ... [eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe] določi merila za stranske proizvode živilske industrije za njihovo vključitev v kategorijo komponentnih materialov.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1
Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.
Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvrševanje pravil o kaznih.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Uredba (ES) št. 1069/2009
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
(1a)  v odstavek 2 se po prvem pododstavku vstavi naslednji pododstavek:
„Za pridobljene proizvode, ki spadajo v področje uporabe člena 32, ki jih že v veliki meri uporabljajo v državah članicah za proizvodnjo gnojil, Komisija določi takšno končno točko do ... [šest mesecev od začetka veljavnosti uredbe o gnojilih].“
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 1107/2009
Člen 3 – odstavek 34 – uvodni del
(3)   "34. rastlinski biostimulant pomeni proizvod, ki spodbuja rastlinske prehranjevalne procese neodvisno od vsebnosti hranil v proizvodu z izključnim namenom izboljšanja ene ali več od naslednjih značilnosti rastline:
“34. rastlinski biostimulant pomeni proizvod, ki vsebuje katero koli snov ali mikroorganizem, ki spodbuja rastlinske prehranjevalne procese neodvisno od vsebnosti hranil v proizvodu, ali katero koli kombinacijo teh snovi in/ali mikroorganizmov, njegov edini namen pa je izboljšati eno ali več naslednjih značilnosti rastline ali njene rizosfere:
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 1107/2009
Člen 3 – točka 34 – točka c
(c)  kakovostne lastnosti kmetijskih rastlin.
(c)  kakovost kmetijskih rastlin.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 1107/2009
Člen 3 – točka 34 – točka c a (novo)
(ca)   razpoložljivosti hranil, zajetih v tleh ali rizosferi;
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 1107/2009
Člen 3 – točka 34 – točka c b (novo)
(cb)   razgradnjo organskih sestavin v tleh;
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 1107/2009
Člen 3 – točka 34 – točka c c (novo)
(cc)  humifikacije;
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 48 – naslov
Prehodne določbe
Prehodne določbe, poročanje in pregled
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1
Države članice ne ovirajo dostopnosti na trgu proizvodov, ki so bili dani na trg kot gnojila z oznako „gnojila ES“ v skladu z Uredbo (ES) št. 2003/2003 pred [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka uporabe te uredbe]. Vendar pa se poglavje 5 smiselno uporablja za take proizvode.
Države članice ne ovirajo dostopnosti na trgu proizvodov, ki so bili dani na trg kot gnojila z oznako „gnojila ES“ v skladu z Uredbo (ES) št. 2003/2003 pred ... [12 mesecev po začetku uporabe te uredbe]. Vendar pa se poglavje 5 smiselno uporablja za take proizvode.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice, ki so že uvedle nižjo mejno vrednost za kadmij (Cd) v organsko-mineralnih gnojilih in anorganskih gnojilih, določeno v PFC 1(B)(3)(a) in PFC 1(C)(I)(2)(a) v delu II Priloge I, lahko to strožjo mejno vrednost ohranijo, dokler je mejna vrednost, določena v skladu s to uredbo, enaka ali nižja. Države članice take obstoječe nacionalne ukrepe sporočijo Komisiji do ... [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Komisija do ... [42 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ocenjevalno poročilo o njenem izvajanju in njenem skupnem učinku na izpolnjevanje njenih ciljev, vključno z vplivom na mala in srednja podjetja. Poročilo zlasti vključuje:
(a)  oceno delovanja notranjega trga gnojilnih proizvodov, vključno z oceno skladnosti in učinkovitim tržnim nadzorom, analizo učinkov delne harmonizacije na proizvodnjo, vzorce uporabe in trgovinske tokove gnojilnih proizvodov z oznako CE in gnojilnih proizvodov, danih na trg v skladu z nacionalnimi pravili;
(b)  oceno uporabe omejitev za ravni onesnaževal, kot so določene v Prilogi I k tej uredbi, vse nove zadevne znanstvene informacije glede toksičnosti in rakotvornosti onesnaževal, če je na voljo, vključno s tveganji zaradi kontaminacije z uranom v gnojilnih proizvodih;
(c)  oceno razvoja na področju tehnologij za odstranjevanje kadmija ter njihovega vpliva, obsega in stroškov v vrednostni verigi, pa tudi s tem povezanim ravnanjem z ostanki iz kadmija; ter
(d)  oceno vplivov na trgovino na področju pridobivanja surovin, vključno z razpoložljivostjo fosfatne rude.
V poročilu se ustrezno upoštevajo tehnološki napredek in inovacije ter postopki standardizacije, ki vplivajo na proizvodnjo in uporabo gnojil. Po potrebi se poročilu priloži zakonodajni predlog do ... [pet let po datumu začetka uporabe te uredbe].
Do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] Komisija predloži oceno znanstvenih podatkov za določitev kmetijskih in okoljskih meril za opredelitev meril za gnoj ob koncu življenjske dobe živine, da bi po kakovosti razvrstili zmogljivost proizvodov, ki vsebujejo predelan živalski gnoj ali iz njega sestojijo.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Komisija do ... [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izvede pregled postopka ugotavljanja skladnosti mikroorganizmov.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2
Uporablja se od 1. januarja 2018.
Uporablja se od… [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe], razen členov 19 do 35 in člena 41, ki se uporabljajo od … [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe], ter členov 13, 41, 42, 43 in 45, ki se uporabljajo od … [datum začetka veljavnosti te uredbe].
Sprememba 105
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 1 – točka C a (novo)
Ca.  Gnojilo z nizko vsebnostjo ogljika
Sprememba 106
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 5 – točka A –točka I a (novo)
Ia.  Inhibitor denitrifikacije
Sprememba 107
Predlog uredbe
Priloga I – del II – točka 4
4.  Če gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje snovi, za katera so bile določene najvišje mejne vrednosti ostankov za živila in krmo v skladu z
črtano
(a)  Uredbo Sveta (EGS) št. 315/9332,
(b)  Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta33,
(c)  Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta34 ali
(d)  Direktivo 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta35 ,
uporaba gnojilnega proizvoda z oznako CE, kakor je navedena v navodilih za uporabo, ne sme preseči navedenih mejnih vrednosti v živilih ali krmi.
__________________
32Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1).
33 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).
34 Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11).
35 Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L 140, 30.5.2002, str. 10).
Sprememba 108
Predlog uredbe
Priloga II – del II – točka 4 a (novo)
4a.   Sestavine, ki so bile predložene v odobritev ali ponovno odobritev v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, vendar niso bile vključene v Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011, se ne uporabljajo v gnojilnih proizvodih, kadar nevključitev upravičuje člen 1(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A) – točka 1
1.  Organsko gnojilo vsebuje
1.  Organsko gnojilo vsebuje
—  ogljik (C) in
—  organski ogljik (Corg) in
—  hranilne snovi
—  hranilne snovi
samo biološkega izvora, z izjemo materiala, ki je fosiliziran ali del geoloških formacij.
samo biološkega izvora, kot je šota, vključno s humusnim premogom, lignitom in snovmi, pridobljenimi iz teh materialov, z izjemo drugih materialov, ki so fosilizirani ali del geoloških formacij.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A) – točka 2 – alinea 1
—  kadmij (Cd) 1,5 mg/kg suhe snovi,
—  kadmij (Cd) 1,0 mg/kg suhe snovi,
Sprememba 112
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A) – točka 2 – alinea 6
—  biuret (C2H5N3O2) 12 g/kg suhe snovi.
—  biuret (C2H5N3O2) pod mejo zaznavnosti.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A) – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

3.  V 25 g vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp.

Sprememba

3.  Organsko gnojilo ne sme vsebovati patogenov v koncentracijah, ki bi presegale mejne vrednosti, navedene v spodnji tabeli:

Mikroorganizem, ki ga je treba testirati

Načrti vzorčenja

Mejna vrednost

 

n

c

m

M

Salmonella spp

5

0

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Escherichia coli ali Enterococcaceae

5

5

0

1000 v 1 g ali 1 ml

pri čemer velja: n = število vzorcev, ki se testirajo

c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v CFU, lahko znaša od m do M

m = mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo

M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU

Paraziti Ascaris spp. in toxocara spp. v vseh fazah razvoja ne smejo biti prisotni v 100 g ali 100 ml organskega gnojila.

Sprememba 114
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A)(I) – točka 1 a (novo)
1a.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih hranil: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) ali kalijev oksid (K2O).
Sprememba 115
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A)(I) – točka 2 a (novo)
2a.  Kadar gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje več kot eno hranilo, vsebuje proizvod osnovna deklarirana hranila v navedenih najmanjših količinah: □
2,5 masnega odstotka skupnega dušika (N) ali 2 masna odstotka skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali 2 masna odstotka skupnega kalijevega oksida (K2O) in
6,5 masnega odstotka skupne vsote hranil.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A)(II) – točka 1 a (novo)
1a.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih hranil: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) ali kalijev oksid (K2O).
Sprememba 117
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A)(II) – točka 2 – uvodni del
2.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih hranil v najmanjših navedenih količinah:
2.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih primarnih hranil v najmanjših navedenih količinah:
Sprememba 118
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A)(II) – točka 2 – alinea 1
–  2 masna odstotka skupnega dušika (N),
–  1 masni odstotek skupnega dušika (N) in/ali
Sprememba 119
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A)(II) – točka 2 – alinea 2
–  1 masni odstotek skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali
–  2 masna odstotka skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali
Sprememba 120
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A)(II) – točka 2 – alinea 3
–  2 masna odstotka skupnega kalijevega oksida (K2O).
–  1 masni odstotek skupnega kalijevega oksida (K2O) ter
Sprememba 121
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A)(II) – točka 2 – alinea 3 a (novo)
–  6,5 masnega odstotka skupne vsote hranil.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(A)(II) – točka 2 a (novo)
2a.  Kadar gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje več kot eno hranilo, vsebuje proizvod osnovna deklarirana hranila v navedenih najmanjših količinah: □
2 masna odstotka skupnega dušika (N) ali 1 masni odstotek skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali 2 masna odstotka skupnega kalijevega oksida (K2O) in
5 masnih odstotkov skupne vsote primarnih hranil.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(B) – točka 1
1.  Organsko-mineralno gnojilo sestavljajo naslednji elementi:
1.  Organsko-mineralno gnojilo sestavljajo naslednji elementi:
–  eno ali več anorganskih gnojil, kakor je navedeno v PFC 1(C), ter
–  eno ali več mineralnih gnojil, kakor je navedeno v PFC 1(C) ter
–  eden ali več materialov, ki vsebujejo organski ogljik (Corg) ter
–  samo biološkega izvora, z izjemo materiala, ki je fosiliziran ali del geoloških formacij.
–  hranilne snovi samo biološkega izvora, kot je šota, vključno s humusnim premogom, lignitom in snovmi, pridobljenimi iz teh materialov, z izjemo drugih materialov, ki so fosilizirani ali del geoloških formacij.
Sprememba 343
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(B) – točka 3 – točka a – točka 2 – alinei 2 in 3
–  od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum tri leta po začetku uporabe te uredbe]: 40 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),
–  od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum šest let po začetku uporabe te uredbe]: 40 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),
–  od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum dvanajst let po začetku uporabe te uredbe]: 20 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),
–  od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum šestnajst let po začetku uporabe te uredbe]: 20 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),
Sprememba 126
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(B) – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

4.  V 25 g vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp.

Sprememba

4.  Organsko-mineralno gnojilo ne sme vsebovati patogenov v koncentracijah, ki bi presegale mejne vrednosti, navedene v preglednici:

Mikroorganizem, ki ga je treba testirati

Načrti vzorčenja

Mejna vrednost

 

n

c

m

M

Salmonella spp

5

0

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Escherichia coli ali Enterococcaceae

5

5

0

1000 v 1 g ali 1 ml

pri čemer velja: n = število vzorcev, ki se testirajo

c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v CFU, lahko znaša od m do M

m = mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo

M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU

Paraziti Ascaris spp. in toxocara spp. v vseh fazah razvoja ne smejo biti prisotni v 100 g ali 100 ml organsko-mineralnega gnojila.

Sprememba 127
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(B)(I) – točka 2 – alinea 2
—  2 masna odstotka skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali
—  1 masni odstotek fosforjevega pentoksida (P2O5), topnega v nevtralnem amonijevem citratu in vodi ali
Sprememba 128
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(B)(I) – točka 2 a (novo)
2a.  Kadar gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje več kot eno hranilo, vsebuje proizvod osnovna deklarirana hranila v navedenih najmanjših količinah:
2,5 masnega odstotka skupnega dušika (N), od katerih je 1 masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE organski dušik (N), ali 2 masna odstotka skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali 2 masna odstotka skupnega kalijevega oksida (K2O), in
6,5 masnih odstotkov skupne vsote primarnih hranil.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(B)(I) – točka 4
4.  Vsaka enota gnojilnega proizvoda z oznako CE vsebuje organske snovi in hranila v deklarirani vsebnosti.
4.  Vsaka enota gnojilnega proizvoda z oznako CE vsebuje organski ogljik in vsa hranila v deklarirani vsebnosti. Enota se nanaša na eno od sestavin proizvoda, kot so zrnca, kroglice itd.
Sprememba 130
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(B)(II) – točka 2 a (novo)
2a.  Kadar proizvod vsebuje več kot eno hranilo, so prisotne naslednje najmanjše količine:
–  1 masni odstotek celotnega dušika (N) ali
–  1 masni odstotek skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali
–  1 masni odstotek skupnega kalijevega oksida (K2O)
in če skupna količina hranil znaša najmanj 4 %.
Sprememba 131
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(B)(II) – točka 3
3.  V gnojilnem proizvodu z oznako CE morajo biti vsaj 3 masni odstotki organskega ogljika (C).
3.  V gnojilnem proizvodu z oznako CE mora biti vsaj 1 masni odstotek organskega ogljika (C).
Sprememba 132
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C) – točka 1
1.   Anorgansko gnojilo je gnojilo, ki ne spada med organska ali organsko-mineralna gnojila.
1.   Mineralno gnojilo je gnojilo, ki vsebuje hranila, ki so v obliki mineralov oziroma so iz živalske ali rastlinske oblike obdelana v obliko mineralov. Količina organskega ogljika (Corg) v gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti višja od enega masnega odstotka. To izključuje ogljik, ki izvira iz prevleke, skladne z zahtevami CMC 9 in 10, ter agrarne dodatke, skladne z zahtevami funkcijskih kategorij proizvodov 5 in CMC 8.
Sprememba 133
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C) – točka 1 a (novo)
1a.   Fosforna gnojila morajo izpolnjevati vsaj eno od naslednjih minimalnih ravni topnosti, da so lahko na voljo rastlinam, sicer ne morejo biti deklarirana kot fosforna gnojila:
–  topnost v vodi: minimalna raven 40 % skupnega P ali
–  topnost v nevtralnem amonijevem citratu: minimalna raven 75 % skupnega P ali
–  topnost v mravljinčni kislini (samo za mehke fosfatne kamnine): minimalna raven 55 % skupnega P.
Sprememba 134
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C) – točka 1 b (novo)
1b.   Navedena skupna vsebnost dušika pomeni vsoto amonijevega dušika, nitratnega dušika, sečninskega dušika, dušika iz metilen uree, dušika iz izobutilidene disečnine in dušika iz krotonilidene disečnine. Navedena vsebnost fosforja pomeni fosfatno obliko P. Nove oblike se lahko dodajo po znanstveni presoji v skladu s členom 42(1).
Sprememba 135
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I) – točka 1
1.  Anorgansko gnojilo z makrohranili rastlinam zagotavlja eno ali več naslednjih makrohranil: dušik (N), fosfor (P), kalij (K), magnezij (mg), kalcij (Ca), žveplo (S) ali natrij (Na).
1.  Mineralno gnojilo z makrohranili rastlinam zagotavlja eno ali več naslednjih makrohranil:
(a)  primarna: dušik (N), fosfor (P) in kalij (K);
(b)  sekundarna: magnezij (Mg), kalcij (Ca), žveplo (S) ali natrij (Na).
Sprememba 344
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I) – točka 2 – točka a – točka 2 – alinei 2 in 3
–  od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum tri leta po začetku uporabe te uredbe]: 40 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),
–  od [šest let po datumu začetka uporabe te uredbe]: 40 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),
–  od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum dvanajst let po začetku uporabe te uredbe]: 20 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),
–  od [šestnajst let po datumu začetka uporabe te uredbe]: 20 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),
Sprememba 139
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(i) – točka 1
1.  Enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost samo enega hranila.
1.  Enostavno trdno mineralno gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost:
(a)   samo enega primarnega hranila (dušik (N), fosfor (P) in kalij (K)) ali
Sprememba 140
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(i) – točka 1 – točka b (novo)
(b)   ne več kot eno sekundarno hranilo (magnezij (mg), kalcij (Ca), žveplo (S) in natrij (Na)).
Sprememba 141
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(i) – točka 1 a (novo)
1a.   Enostavno trdno mineralno gnojilo z makrohranili in deklarirano vsebnostjo samo enega primarnega hranila lahko vsebuje eno ali več sekundarnih hranil.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(i) – točka 2 – uvodni del
2.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje eno od naslednjih deklariranih hranil v navedenih najmanjših količinah:
2.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje primarna in/ali sekundarna deklarirana hranila v navedenih najmanjših količinah:
Sprememba 143
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(i) – točka 2 – alinea 2
–  12 masnih odstotkov skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5),
–  12 masnih odstotkov fosforjevega pentoksida (P2O5), topnega v nevtralnem amonijevem citratu in vodi,
Sprememba 144
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(i) – točka 2 – alinea 7
–  1 masni odstotek skupnega natrijevega oksida (Na2O).
–  3 masne odstotke skupnega natrijevega oksida (Na2O).
Sprememba 145
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(ii) – točka 1
1.  Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost več kot enega hranila.
1.  Sestavljeno trdno mineralno gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost več kot enega primarnega in/ali sekundarnega hranila.
Sprememba 146
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(ii) – točka 2 – uvodni del
2.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje več kot eno od naslednjih deklariranih hranil v navedenih najmanjših količinah
2.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje več kot eno od naslednjih primarnih in/ali sekundarnih deklariranih hranil v navedenih najmanjših količinah
Sprememba 147
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(ii) – točka 2 – alinea 2
–  3 masne odstotke skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5),
–  5 masnih odstotkov skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5), topnega v nevtralnem amonijevem citratu in vodi,
Sprememba 148
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(ii) – točka 2 – alinea 3
–  3 masne odstotke skupnega kalijevega oksida (K2O),
–  5 masnih odstotkov skupnega kalijevega oksida (K2O),
Sprememba 149
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(ii) – točka 2 – alinea 4
–  1,5 masnega odstotka skupnega magnezijevega oksida (MgO),
–  2 masna odstotka skupnega magnezijevega oksida (MgO),
Sprememba 150
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(ii) – točka 2 – alinea 5
–  1,5 masnega odstotka skupnega kalcijevega oksida (CaO),
–  2 masna odstotka skupnega kalcijevega oksida (CaO),
Sprememba 151
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(ii) – točka 2 – alinea 6
–  1,5 masnega odstotka skupnega žveplovega trioksida (SO3) ali
–  5 masnih odstotkov skupnega žveplovega trioksida (SO3),
Sprememba 152
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(ii) – točka 2 – alinea 7
–  1 masni odstotek skupnega natrijevega oksida (Na2O).
–  3 masne odstotke skupnega natrijevega oksida (Na2O).
Sprememba 153
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(a)(i-ii)(A) – točka 5 – alinea 1
–  po petih toplotnih ciklih, kakor so opisani v razdelku 4.2 modula A1 v Prilogi IV,
–  po petih toplotnih ciklih, kakor so opisani v razdelku 4.2 modula A1 v Prilogi IV, za testiranje pred dajanjem na trg,
Sprememba 154
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(i) – točka 1
1.  Enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost samo enega hranila.
1.  Enostavno tekoče mineralno gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost:
(a)   samo enega primarnega hranila,
Sprememba 155
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(i) – točka 1 – točka b (novo)
(b)   samo enega sekundarnega hranila.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(i) – točka 1 a (novo)
1a.   Enostavno tekoče mineralno gnojilo z makrohranili in deklarirano vsebnostjo samo enega primarnega hranila lahko vsebuje enega ali več sekundarnih hranil.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(i) – točka 2 – uvodni del
2.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje eno od naslednjih deklariranih hranil v navedenih najmanjših količinah:
2.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje primarna in/ali sekundarna deklarirana hranila v navedenih najmanjših količinah:
Sprememba 158
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(i) – točka 2 – alinea 2
–  5 masnih odstotkov skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5),
–  5 masnih odstotkov skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5), topnega v nevtralnem amonijevem citratu in vodi,
Sprememba 159
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(i) – točka 2 – alinea 6
–  5 masnih odstotkov skupnega žveplovega trioksida (SO3) ali
–  5 masnih odstotkov skupnega žveplovega trioksida (SO3),
Sprememba 160
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(i) – točka 2 – alinea 7
–  1 masni odstotek skupnega natrijevega oksida (Na2O).
–  med 0,5 in 5 masnih odstotkov skupnega natrijevega oksida (Na2O).
Sprememba 161
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(ii) – točka 1
1.  Sestavljeno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost več kot enega hranila.
1.  Sestavljeno tekoče mineralno gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost več kot enega primarnega in/ali sekundarnega hranila.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(ii) – točka 2 – uvodni del
2.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje več kot eno od naslednjih deklariranih hranil v navedenih najmanjših količinah
2.  Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje več kot eno od primarnih in/ali sekundarnih deklariranih hranil v navedenih najmanjših količinah
Sprememba 163
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(ii) – točka 2 – alinea 1
–  1,5 masnega odstotka skupnega dušika (N),
–  3 masne odstotke skupnega dušika (N) ali
Sprememba 164
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(ii) – točka 2 – alinea 2
–  1,5 masnega odstotka skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5),
–  1,5 masnega odstotka skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5), topnega v nevtralnem amonijevem citratu in vodi,
Sprememba 165
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(ii) – točka 2 – alinea 3
–  1,5 masnega odstotka skupnega kalijevega oksida (K2O),
–  3 masne odstotke skupnega kalijevega oksida (K2O),
Sprememba 166
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(ii) – točka 2 – alinea 4
–  0,75 masnega odstotka skupnega magnezijevega oksida (MgO),
–  1,5 masnega odstotka skupnega magnezijevega oksida (MgO) ali
Sprememba 167
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(ii) – točka 2 – alinea 5
–  0,75 masnega odstotka skupnega kalcijevega oksida (CaO),
–  1,5 masnega odstotka skupnega kalcijevega oksida (CaO) ali
Sprememba 168
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(I)(b)(ii) – točka 2 – alinea 6
–  0,75 masnega odstotka skupnega žveplovega trioksida (SO3) ali
–  1,5 masnega odstotka skupnega žveplovega trioksida (SO3) ali
Sprememba 169
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C)(II) – točka 1
1.  Anorgansko gnojilo z mikrohranili je anorgansko gnojilo, ki ne spada med gnojila z makrohranili, namenjeno zagotavljanju enega ali več od naslednjih hranil: bora (B), kobalta (Co), bakra (Cu), železa (Fe), mangana (Mn), molibdena (Mo) ali cinka (Zn).
1.  Anorgansko gnojilo z mikrohranili je anorgansko gnojilo, ki ne spada med gnojila z makrohranili, namenjeno zagotavljanju enega ali več od naslednjih hranil: bora (B), kobalta (Co), bakra (Cu), železa (Fe), mangana (Mn), molibdena (Mo), selena (Se), silicija (Si) ali cinka (Zn).
Sprememba 170
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 1(C) a (novo)
PFC1(C)a: GNOJILO Z NIZKO VSEBNOSTJO OGLJIKA
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE se imenuje gnojilo z nizko vsebnostjo ogljika, če vsebuje več kot 1 % organskega ogljika (Corg) in do 15 % organskega ogljika (Corg).
2.  Ogljik, prisoten v kalcijevem cianamidu in sečnini ter njeni kondenzaciji in sorodnih proizvodih, v tej opredelitvi ne bo vključen v organski ogljik.
3.  Specifikacije trdih/tekočih ter čistih/sestavljenih gnojil in gnojil z makrohranili/mikrohranili, ki spadajo v kategorijo PFC 1(C), se uporabljajo tudi za to kategorijo.
4.  V proizvodih, ki se prodajajo v kategoriji PFC 1(C)a, morajo biti ravni kontaminantov v skladu z navedenimi v Prilogi I, opredeljenimi za organska ali organsko-mineralna gnojila, kadar PFC 1(C) ne vsebuje mejnih vrednosti za kontaminante.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 2 – točka 1
1.  Sredstvo za apnjenje je gnojilni proizvod z oznako CE, namenjen odpravljanju kislosti tal, ter vsebuje okside, hidrokside, karbonate ali silikate hranil kalcija (Ca) ali magnezija (Mg).
1.  Sredstvo za apnjenje je gnojilni proizvod z oznako CE, namenjen odpravljanju kislosti tal, ter vsebuje okside, hidrokside, karbonate in/ali silikate hranil kalcija (Ca) ali magnezija (Mg).
Sprememba 398
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 2 – točka 3
3.  Upoštevajo se naslednji parametri, določeni za suho snov:
3.  Upoštevajo se naslednji parametri, določeni za suho snov:
–  najmanjša nevtralizacijska vrednost: 15 (enakovredno CaO) ali 9 (enakovredno HO-) in
–  najmanjša nevtralizacijska vrednost: 15 (enakovredno CaO) ali 9 (enakovredno HO-) in
–  najmanjša reaktivnost: 10 % ali 50 % po 6 mesecih (inkubacijski test).
–  najmanjša reaktivnost: 10 % ali 50 % po 6 mesecih (inkubacijski test) in
–  najmanjša velikost zrna: 70 % < 1 mm, razen za žgano apno, granulirano sredstvo za apnjenje in kredo (=70 % zrn mora preiti skozi sito z milimetrsko gostoto mreže)
Sprememba 175
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 3 – točka 1
Izboljševalec tal je gnojilni proizvod z oznako CE, ki se dodaja tlom, da bi se ohranile, izboljšale ali zaščitile fizikalne ali kemične lastnosti, struktura ali biološka dejavnost tal.
Izboljševalec tal je material, vključno z zastirno folijo, ki se dodaja tlom na mestu samem predvsem za ohranjanje ali izboljševanje njihovih fizikalnih lastnosti in lahko izboljša njihove kemične in/ali biološke lastnosti ali delovanje.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 3 – točka 1 a (novo)
1a.   Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje 15 ali več masnih odstotkov materialov biološkega izvora.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 3(A) – točka 1
1.  Organski izboljševalec tal sestavljajo samo materiali biološkega izvora, z izjemo materialov, ki so fosilizirani ali vgrajeni v geološke formacije.
1.  Organski izboljševalec tal sestavljajo samo materiali biološkega izvora, vključno s šoto, humusnim premogom, lignitom in humusnimi snovmi, pridobljenimi iz njih, vendar z izjemo drugih materialov, ki so fosilizirani ali vgrajeni v geološke formacije.
Sprememba 179
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 3(A) – točka 2 – alinea 2
–  šestvalentni krom (Cr VI) 2 mg/kg suhe snovi,
–  šestvalentni krom (Cr VI) 1 mg/kg suhe snovi,
Sprememba 181
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 3(A) – točka 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

(a)  V 25 g vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp.

Sprememba

(a)  Organski izboljševalec tal ne sme vsebovati patogenov v koncentracijah, ki bi presegale mejne vrednosti, navedene v spodnji tabeli:

Mikroorganizem, ki ga je treba testirati

Načrti vzorčenja

Mejna vrednost

 

n

c

m

M

Salmonella spp

5

0

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Escherichia coli ali Enterococcaceae

5

5

0

1000 v 1 g ali 1 ml

pri čemer velja: n = število vzorcev, ki se testirajo

c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v CFU, lahko znaša od m do M

m = mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo

M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU

Paraziti Ascaris spp. in Toxocara spp. v vseh fazah razvoja ne smejo biti prisotni v 100 g ali 100 ml organskega izboljševalca tal.

Sprememba 182
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 3(B) – točka 1
1.  Anorganski izboljševalec tal je izboljševalec tal, ki ni organski izboljševalec tal.
1.  Anorganski izboljševalec tal je izboljševalec tal, ki ni organski izboljševalec tal, in vključuje zastirne folije. Biološko razgradljiva zastirna folija je folija iz biološko razgradljivega polimera, ki izpolnjuje zlasti zahteve iz točk 2a in 3 kategorije komponentnih materialov CMC 10 v Prilogi II in ki se položi na tla na kraju samem, da se zaščiti njihova struktura, zatre rast plevela, zmanjša izguba vlage iz tal ali prepreči njihova erozija.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 4 – točka 1
1.  Rastni medij je material, ki ni zemlja, namenjen uporabi kot substrat za razvoj korenin.
1.  Rastni medij je material, ki ni zemlja na kraju samem, v katerem se gojijo rastline in gobe.
Sprememba 187
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 4 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

3.  V 25 g vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp.

Sprememba

3.  Rastni medij ne sme vsebovati patogenov v koncentracijah, ki bi presegale mejne vrednosti, navedene v spodnji tabeli:

Mikroorganizem, ki ga je treba testirati

Načrti vzorčenja

Mejna vrednost

 

n

c

m

M

Salmonella spp

5

0

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Escherichia coli ali Enterococcaceae

5

5

0

1000 v 1 g ali 1 ml

pri čemer velja: n = število vzorcev, ki se testirajo

c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v CFU, lahko znaša od m do M

m = mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo

M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU

Paraziti Ascaris spp. in Toxocara spp. v vseh fazah razvoja ne smejo biti prisotni v 100 g ali 100 ml rastnega medija.

Sprememba 188
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 5 – točka 1
Agrarni dodatek je gnojilni proizvod z oznako CE, namenjen za dodajanje proizvodom, ki rastlinam zagotavljajo hranila, da bi navedenemu proizvodu izboljšali vzorce sproščanja hranil.
Agrarni dodatek je gnojilni proizvod z oznako CE, namenjen za dodajanje proizvodom, ki imajo dokazan učinek na preobrazbo ali sposobnost rastlin za različne oblike mineralov ali mineraliziranih hranil, ali oboje, ali za dodajanje tlom z namenom izboljšanja sprejemanja hranil rastlin ali za zmanjšanje izgube hranil.
Sprememba 193
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 5(A) (Ia) (novo)
PFC 5(A)(Ia): Inhibitor nitrifikacije
1.  Inhibitor denitrifikacije je inhibitor, ki zavira nastajanje dušikovega oksida (N2O) z upočasnitvijo ali onemogočanjem pretvorbe nitrata (NO3-) v molekularni dušik (N2) in brez vpliva na proces nitrifikacije, kot je opisano v PFC 5 (A)(I). To prispeva k večji dostopnosti nitrata za rastlino in zmanjšanju emisij dušikovega oksida.
2.  Učinkovitost te metode se lahko oceni z merjenjem emisij dušikovega oksida v vzorcih plina, zbranega v primerni merilni napravi, in z merjenjem količine dušikovega oksida tega vzorca v plinskem kromatografu. V oceni mora biti navedena tudi vsebnost vode v tleh.
Sprememba 202
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6 – točka 1 – uvodni del
1.  Rastlinski biostimulant je gnojilni proizvod z oznako CE, ki spodbuja hranilne procese rastline neodvisno od vsebnosti hranil proizvoda, čigar edini cilj je izboljšati eno ali več naslednjih značilnosti rastline:
1.  Rastlinski biostimulant je gnojilni proizvod z oznako CE, ki spodbuja hranilne procese rastline neodvisno od vsebnosti hranil proizvoda, čigar edini cilj je izboljšati eno ali več naslednjih značilnosti rastline ter njeno rizosfero ali filosfero:
Sprememba 203
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6 – točka 1 – točka c a (novo)
(ca)  razpoložljivost hranil, zajetih v tleh in rizosferi,
Sprememba 204
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6 – točka 1 – točka c b (novo)
(cb)  humifikacijo,
Sprememba 205
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6 – točka 1 – točka c c (novo)
(cc)  razgradnjo organskih sestavin v tleh.
Sprememba 206
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6 – točka 2 – alinea 1
–  kadmij (Cd) 3 mg/kg suhe snovi,
–  kadmij (Cd) 1,5 mg/kg suhe snovi,
Sprememba 208
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 1
1.  Mikrobni rastlinski biostimulant sestavljajo izključno mikroorganizmi ali konzorcij mikroorganizmov, kakor so navedeni v kategoriji 7 komponentnih materialov iz Priloge II.
1.  Mikrobni rastlinski biostimulant sestavljajo:
(a)   mikroorganizmi ali konzorcij mikroorganizmov, kakor so navedeni v kategoriji 7 komponentnih materialov iz Priloge II;
(b)  mikroorganizmi ali konzorcij mikroorganizmov, ki niso našteti pod točko (a) te točke. Uporabljajo se lahko kot kategorije komponentnih materialov, če so v skladu z zahtevami iz kategorije CMC 7 iz Priloge II.
Sprememba 209
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

3.  V 25 g ali 25 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp.

Sprememba

3.  Mikrobni rastlinski biostimulant ne sme vsebovati patogenov v koncentracijah, ki bi presegale v tabeli navedene mejne vrednosti:

Mikroorganizmi/njihovi toksini, metaboliti

Načrti vzorčenja

Mejna vrednost

 

n

c

 

Salmonella spp

5

0

Odsotnost v 25 g ali 25 ml

Escherichia coli

5

0

Odsotnost v 1 g ali 1 ml

Listeria monocytogenes

5

0

Odsotnost v 25 g ali 25 ml

Vibrio spp

5

0

Odsotnost v 25 g ali 25 ml

Shigella spp

5

0

Odsotnost v 25 g ali 25 ml

Staphylococcus aureus

5

0

Odsotnost v 25 g ali 25 ml

Enterococcaceae

5

2

10 CFU/g

Število anaerobnih mikroorganizmov na ploščah, razen če je mikrobni biostimulant aerobna bakterija

5

2

105 CFU/g ali ml

Število kvasovk in plesni, razen če je mikrobni biostimulant gliva

5

2

1000 CFU/g ali ml

pri čemer velja: n = število enot v vzorcu; c = število vzorčnih enot, pri katerih vrednost presega dane mejne vrednosti.

Sprememba 210
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 4
4.  V 1 g ali 1 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Escherichie coli.
črtano
Sprememba 211
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 5
5.  V gnojilnem proizvodu z oznako CE z več kot 10 CFU/g sveže mase ne sme biti Enterococcaceae:
črtano
Sprememba 212
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 6
6.  V 25 g ali 25 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Listerie monocytogenes.
črtano
Sprememba 213
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 7
7.  V 25 g ali 25 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Vibria spp.
črtano
Sprememba 214
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 8
8.  V 25 g ali 25 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Shigelle spp.
črtano
Sprememba 215
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 9
9.  V 1 g ali 1 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Staphylococcusa aureusa.
črtano
Sprememba 216
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 10
10.  Število aerobnih mikroorganizmov na ploščah ne sme presegati 5 CFU/g ali ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE, razen če je mikrobni biostimulant aerobna bakterija.
črtano
Sprememba 217
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 12 – pododstavek 2
ima rastlinski biostimulant pH najmanj 4.
črtano
Sprememba 218
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 6(A) – točka 13
13.  Rok uporabnosti mikrobnega rastlinskega biostimulanta je najmanj 6 mesecev v pogojih skladiščenja, navedenih na oznaki.
črtano
Sprememba 219
Predlog uredbe
Priloga I – del II – PFC 7 – točka 3 – uvodni del
3.  Mešanje ne sme spremeniti narave posameznega komponentnega gnojilnega proizvoda
3.  Mešanje ne sme spremeniti funkcije posameznega komponentnega gnojilnega proizvoda
Sprememba 220
Predlog uredbe
Priloga II – del I – CMC 11 a (novo)
CMC 11a: Drugi industrijski stranski proizvodi
Sprememba 221
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 1 – točka 1 – uvodni del
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje snovi in zmesi, razen39
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje snovi in zmesi, vključno s tehničnimi dodatki, razen39
__________________
__________________
39 Izključitev materiala iz CMC 1 ne pomeni, da ta material ne bi mogel biti komponenti material v okviru druge CMC, ki določa drugačne zahteve. Glej na primer CMC 11 o živalskih stranskih proizvodih, CMC 9 in CMC 10 o polimerih ter CMC 8 o agrarnih dodatkih.
39 Izključitev materiala iz CMC 1 ne pomeni, da ta material ne bi mogel biti komponenti material v okviru druge CMC, ki določa drugačne zahteve. Glej na primer CMC 11 o živalskih stranskih proizvodih, CMC 9 in CMC 10 o polimerih ter CMC 8 o agrarnih dodatkih.
Sprememba 222
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 1 – točka 1 – točka b
(b)  stranskih proizvodov v smislu Direktive 2008/98/ES;
(b)  stranskih proizvodov v smislu Direktive 2008/98/ES, razen stranskih proizvodov, registriranih v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki v Prilogi V, točka 5, opredeljuje izjeme, za katere ne velja obveznost registracije,
Sprememba 223
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 1 – točka 1 – točka e
(e)  polimerov ali
(e)  polimerov, z izjemo tistih, ki se uporabljajo pri rastnih medijih, ki niso v stiku s prstjo, ali
Sprememba 228
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 2 – točka 1
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje rastline, dele rastlin ali rastlinske izvlečke, ki niso bili drugače obdelani kot rezani, mleti, centrifugirani, stiskani, sušeni, sušeni z zamrzovanjem ali z vodno ekstrakcijo.
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje rastline, dele rastlin ali rastlinske izvlečke, ki niso bili drugače obdelani kot rezani, mleti, centrifugirani, drobljeni, presejani, stiskani, sušeni, sušeni z zamrzovanjem, poparjeni, ekstrudirani, obsevani, obdelani z zamrzovanjem, obdelani s toploto, obdelani z vodno ekstrakcijo ali drugače pripravljeni/obdelani, tako da končne snovi ni treba registrirati v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006.
Sprememba 229
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 2 – točka 2
2.  Za namene odstavka 1 se med rastline štejejo alge, ne pa modrozelene alge.
2.  Za namene odstavka 1 se med rastline štejejo alge, razen modrozelenih alg, ki proizvajajo cianotoksine, ki so razvrščeni kot nevarni v skladu z Uredbo (ES) No 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi.
Sprememba 230
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 3 – točka 1 – uvodni del
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje kompost, pridobljen z aerobnim kompostiranjem izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:
1.  Proizvod za oskrbo rastlin s hranili z oznako CE lahko vsebuje kompost ter tekoče ali netekoče mikrobne ali nemikrobne izvlečke komposta, pridobljene z aerobnim kompostiranjem in zatem možnim množenjem naravno prisotnih mikrobov izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:
Sprememba 231
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 3 – točka 1 – točka b
(b)  živalskih stranskih proizvodov kategorij 2 in 3 v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009;
(b)  proizvodov, pridobljenih iz živalskih stranskih proizvodov iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1069/2009, za katere je bila v skladu s členom 5 navedene uredbe dosežena končna točka v proizvodni verigi;
Sprememba 232
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 3 – točka 1 – točka c – uvodni del
(c)  živih ali mrtvih organizmov ali njihovih delov, nepredelanih ali predelanih le na ročen, mehanski ali gravitacijski način, z raztapljanjem v vodi, s flotacijo, z vodno ekstrakcijo, s parno destilacijo ali segrevanjem, izključno z namenom, da se odstrani voda, ali izločenih iz zraka na kakršen koli način, razen
(c)  živih ali mrtvih organizmov ali njihovih delov, nepredelanih ali predelanih le na ročen, mehanski ali gravitacijski način, z raztapljanjem v vodi, razen
Sprememba 233
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 3 – točka 1 – točka c – alinea 2
–  blata iz čistilnih naprav, industrijskega blata ali mulja iz rečnih strug ter
–  blata iz čistilnih naprav, industrijskega blata (razen neužitnih ostankov živil, krme in nasadov, povezanih s agrogorivi) ali mulja iz rečnih strug ter
Sprememba 238
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 3 – točka 1 – točka e a (novo)
(ea)  Neobdelani in mehansko obdelani ostanki iz živilske industrije, razen industrije, ki uporablja živalske stranske proizvode v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.
Sprememba 239
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 3 – točka 1 – točka e b (novo)
(eb)  Materiali, skladni s CMC 2, CMC 3, CMC 4, CMC 5, CMC 6 in CMC 11.
Sprememba 240
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 3 – točka 2 – alinea 1
–  ki predeluje le vhodne materiale iz navedenega odstavka 1 ter
–  katerih proizvodne linije za obdelavo vhodnih materialov iz navedene točke 1 so jasno ločene od proizvodnih linij za obdelavo drugih vhodnih materialov, kot so navedeni v točki 1, ter
Sprememba 241
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 3 – točka 6 – točka a – alinea 2
–  merilo: največ 25 mmol O2/kg organske snovi/h; ali
–  merilo: največ 50 mmol O2/kg organske snovi/h; ali
Sprememba 242
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 4 – naslov
CMC 4: Digestat energijskih kmetijskih rastlin
CMC 4: Digestat energijskih kmetijskih rastlin in biološki odpadki na osnovi rastlin
Sprememba 247
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 4 – točka 1 – točka c
(c)  katerega koli materiala iz točk (a) in (b), ki je bil predhodno razgrajen.
(c)  katerega koli materiala iz točk (a) in (b), ki je bil predhodno razgrajen brez vsakršnih sledi aflatoksinov.
Sprememba 248
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 4 – točka 2 – alinea 1
–  ki predeluje le vhodne materiale iz navedenega odstavka 1 ter
–  katerih proizvodne linije za obdelavo vhodnih materialov iz navedene točke 1 so jasno ločene od proizvodnih linij za obdelavo drugih vhodnih materialov, ki niso navedeni v točki 1, ter
Sprememba 249
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 4 – točka 3 – točka b
(b)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo (70 °C, 1 ura);
(b)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo, kot je opredeljena v točki 1 oddelka 1 poglavja 1 Priloge V k Uredbi Komisije (EU) št. 142/20111a;
_________________
1a Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).
Sprememba 250
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 4 – točka 3 – točka d
(d)  mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo (70 °C, 1 ura); ali
(d)  mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo, kot je opisana v točki 1 oddelka 1 poglavja 1 Priloge V k Uredbi (EU) št. 142/2011; ali
Sprememba 251
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 5 – točka 1 – točka c – alinea 2
–  blata iz čistilnih naprav, industrijskega blata ali mulja iz rečnih strug,
–  blata iz čistilnih naprav, industrijskega blata, ki ni blato iz točke (ea), ali mulja iz rečnih strug ter
Sprememba 255
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 5 – točka 1 – točka e – uvodni del
(e)  katerega koli materiala iz točk od (a) do (d), ki
(e)  katerega koli materiala brez aflatoksinov iz točk od (a) do (d), ki
Sprememba 256
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 5 – točka 1 – točka e a (novo)
(ea)  Neobdelani in mehansko obdelani ostanki iz živilske industrije, razen industrije, ki uporablja živalske stranske proizvode v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.
Sprememba 257
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 5 – točka 1 – točka e b (novo)
(eb)  Materiali, skladni s CMC 2, CMC 3, CMC 4, CMC 5, CMC 6 in CMC 11.
Sprememba 258
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 5 – točka 2 – alinea 1
–  ki predeluje le vhodne materiale iz navedenega odstavka 1 ter
–  v katerem so proizvodne linije za predelavo vhodnih materialov iz navedenega odstavka 1 jasno ločene od proizvodnih linij za predelavo drugih vhodnih materialov, kot so navedeni v odstavku 1, ter
Sprememba 259
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 5 – točka 3 – točka a
(a)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C v najmanj 24 urah in hidravlični zadrževalni čas najmanj 20 dni;
(a)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C v najmanj 24 urah in hidravlični zadrževalni čas najmanj 20 dni, ki jima sledi analiza, s katero se preveri, ali so bili v procesu razgradnje patogeni učinkovito uničeni;
Sprememba 260
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 5 – točka 3 – točka b
(b)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo (70 °C, 1 ura);
(b)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo, kot je opisana v točki 1 oddelka 1 poglavja 1 Priloge V k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011;
Sprememba 261
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 5 – točka 3 – točka d
(d)  mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo (70 °C, 1 ura); ali
(d)  mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo, kot je opisana v točki 1 oddelka 1 poglavja 1 Priloge V k Uredbi (EU) št. 142/2011; ali
Sprememba 262
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 6 – točka 1 – točka c a (novo)
(ca)  oljčne tropine, torej viskozen stranski proizvod pri stiskanju oljk, ki nastane pri obdelavi vlažnih tropin z organskimi topili v dveh (tropine iz dvofaznega sistema) ali treh fazah (tropine iz trifaznega sistema);
Sprememba 263
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 6 – točka 1 – točka c b (novo)
(cb)   stranske proizvode industrije krme, ki so našteti v katalogu posamičnih krmil v Uredbi (EU) št. 68/2013;
Sprememba 264
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 6 – točka 1 – točka c c (novo)
(cc)  vseh drugih materialov ali snovi, ki so bili odobreni za uporabo v živilih ali živalski krmi.
Sprememba 269
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 6 – točka 2 – pododstavek 2 a (novo)
Vse snovi vsebujejo aflatoksine pod mejo zaznavnosti.
Sprememba 270
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 7 – točka 1 – alinea 1
–  niso bili drugače obdelani kot sušeni ali sušeni z zamrzovanjem ter
črtano
Sprememba 271
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 8 – točka 1
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje snov in zmes, namenjeno izboljšanju vzorcev sproščanja hranil iz gnojilnega proizvoda, samo če je bila skladnost te snovi ali zmesi z zahtevami iz te uredbe za proizvod iz PFC 5 Priloge I dokazana v skladu s postopkom za ugotavljanje skladnosti, ki se uporablja za tak agrarni dodatek.
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje snov ali zmes (vključno s tehnološkimi dodatki, kot so sredstva proti strjevanju, sredstva proti penjenju, sredstva proti prašenju, barvila in reološka sredstva), namenjeno izboljšanju vzorcev sproščanja hranil iz gnojilnega proizvoda, samo če je bila skladnost te snovi ali zmesi z zahtevami iz te uredbe za proizvod iz PFC 5 Priloge I dokazana v skladu s postopkom za ugotavljanje skladnosti, ki se uporablja za tak agrarni dodatek.
Sprememba 272
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 8 – točka 3 a (novo)
3a.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje skladen inhibitor denitrifikacije iz kategorije PFC 5(A)(Ia) v Prilogi I samo, če vsebuje eno od oblik dušika.
Sprememba 273
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 8 – točka 4
4.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje skladen inhibitor ureaze, kakor je navedeno v PFC 5(A)(II) Priloge I, samo če vsaj 50 % skupnega dušika (N) v gnojilnem proizvodu sestoji iz sečninskega dušika (CH4N2O).
4.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje skladen inhibitor ureaze, kakor je navedeno v PFC 5(A)(II) Priloge I, samo če vsaj 50 % skupnega dušika (N) v gnojilnem proizvodu sestoji iz dušika (N) v obliki amonija (NH4+) ali amonija (NH4+) in uree (CH4N2O).
Sprememba 274
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 9 – točka 3
3.  Polimeri ne smejo vsebovati formaldehida.
3.  Polimeri lahko vsebujejo največ 600 ppm prostega formaldehida.
Sprememba 275
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 10 – točka 1
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje druge polimere, ki niso polimeri hranil, samo kadar je namen polimera
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje druge polimere, ki niso polimeri hranil, samo kadar je namen polimera
(a)  nadzorovanje prepustnosti vode v delce hranil in tako sprostitev hranil (v tem primeru je polimer ponavadi naveden kot prevlečno sredstvo), ali
(a)  nadzorovanje prepustnosti vode v delce hranil in tako sprostitev hranil (v tem primeru je polimer ponavadi naveden kot prevlečno sredstvo), ali
(b)  povečanje sposobnosti zadrževanja vode gnojilnega proizvoda z oznako CE.
(b)  povečanje sposobnosti zadrževanja vode gnojilnega proizvoda z oznako CE, ali
(ba)  izboljšanje tal kot biološko razgradljiva zastirna folija, ki je skladna zlasti z zahtevami iz točk 2a in 3 CMC 10, ali
(bb)  povezovanje elementov gnojilnega proizvoda, brez stika s tlemi, ali
(bc)  izboljšanje stabilnosti gnojilnih proizvodov z oznako CE, ali
(bd)   izboljšanje pronicanja vode v tla.
Sprememba 276
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 10 – točka 2
2.  Od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum tri leta po začetku uporabe te uredbe] so izpolnjena naslednja merila: Polimer se mora fizično in biološko razgraditi, tako da se večji del razgradi v ogljikov dioksid (CO2), biomaso in vodo. Pri testu biorazgradljivosti, kakor je določeno v točkah od (a) do (c) v nadaljevanju, se mora v največ 24 mesecih vsaj 90 % organskega ogljika pretvoriti v CO2.
2.  Od ... [pet leta po začetku uporabe te uredbe] so izpolnjena naslednja merila: Polimer se mora fizično in biološko razgraditi, tako da se večji del razgradi v ogljikov dioksid (CO2), biomaso in vodo. Po koncu obdobja funkcionalnosti gnojilnega proizvoda, ki je navedeno na oznaki, ter v primerjavi z ustreznim standardom pri testu biorazgradljivosti se mora v največ 48 mesecih vsaj 90 % organskega ogljika pretvoriti v CO2. Merila biorazgradljivosti in razvoj ustrezne preskusne metode za biorazgradnjo se ocenijo ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dokazov in navedejo v delegiranih aktih iz člena 42 te uredbe.
(a)  Test se opravi pri temperaturi 25 °C ±2 °C.
(b)  Opraviti se mora v skladu z metodo za določanje popolne aerobne biorazgradljivosti plastičnih materialov v tleh z merjenjem potrebe po kisiku ali količine sproščenega ogljikovega dioksida.
(c)  Mikrokristalni celulozni prah z enakimi dimenzijami kot testni material se uporablja kot referenčni material pri testu.
(d)  Za testni material pred testom ne veljajo pogoji ali postopki, namenjeni pospešitvi razgradnje filma, kot je izpostavljenost vročini ali svetlobi.
Sprememba 277
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 10 – točka 2 a (novo)
2a.  Biološko razgradljiva zastirna folija iz PFC 3(B) ustreza naslednjemu merilu:
polimer je lahko fizično in biološko razgradljiv in se nazadnje razgradi v ogljikov dioksid (CO2), biomaso in vodo, pri čemer se najmanj 90 % organskega ogljika, absolutno ali relativno glede na referenčni material, v največ 24 mesecih spremeni v CO2 v testu biorazgradljvosti v skladu s standardi Unije za biorazgradljivost polimerov v tleh.
Sprememba 278
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 10 – točka 3 a (novo)
3a.  Ker je proizvod namenjen za dodajanje tlom in sproščanje v okolje, ta merila veljajo za vse materiale v proizvodu.
Sprememba 279
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 10 – točka 3 b (novo)
3b.   Proizvod z oznako CE, ki vsebuje polimere razen hranilnih polimerov, je izvzet iz zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3 pod pogojem, da se polimeri uporabljajo samo kot vezivo za gnojilni proizvod in niso v stiku s tlemi.
Sprememba 280
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje živalske stranske proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so dosegli končno točko v proizvodni verigi, kakor je določeno v skladu z navedeno uredbo, ter so navedeni in določeni v naslednji tabeli:

Sprememba

Pod pogojem, da Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 42, gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje živalske stranske proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so dosegli končno točko v proizvodni verigi, kakor je določeno v skladu z navedeno uredbo, ter so navedeni in določeni v naslednji tabeli:

 

Pridobljeni proizvodi

Standardi predelave za doseganje končne točke v proizvodni verigi

1

Mesna moka

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

2

Kostna moka

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

3

Mesna in kostna moka

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

4

Kri živali

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

5

Hidrolizirane beljakovine kategorije III – v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

6

Predelan gnoj

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

7

Kompost (1)

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

8

Presnovni ostanki od pretvorbe v bioplin(1)

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

9

Perna moka

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

10

Kože

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

11

Kopita in rogovi

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

12

Gvano netopirjev

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

13

Volna in dlaka

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

14

Perje in puh

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

15

Prašičje ščetine

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

16

Glicerin in drugi proizvodi iz materialov kategorije 1 in kategorije 2, pridobljenih iz proizvodnje biodizla in goriv iz obnovljivih virov

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

17

Hrana za hišne živali in proizvodi za žvečenje za pse, ki so bili zavrnjeni zaradi komercialnih razlogov ali tehničnih napak

Določen v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009

(1)   pridobljeno iz materialov kategorije 2 in 3 razen mesne in kostne moke ter predelanih živalskih beljakovin

Sprememba 281
Predlog uredbe
Priloga II – del II – CMC 11 a (novo)
CMC 11a: Drugi industrijski stranski proizvodi
1.  Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje druge industrijske stranske proizvode (npr. amonijev sulfat iz proizvodnje kaprolaktama, žveplovo kislino iz postopka rafiniranja zemeljskega plina in olja ter druge materiale, ki nastajajo pri specifičnih industrijskih postopkih), ki so izvzeti iz CMC 1 in so navedeni v spodnji tabeli, pod tam navedenimi pogoji:
2.  Od ... [eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe] se merila za industrijske stranske proizvode, ki se v skladu z Uredbo (ES) št. 2003/2003 uporabljajo kot komponente gnojilnih proizvodov z oznako CE, zaradi njihovega vključevanja v kategorijo komponentnih materialov določajo ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dokazov in navedejo v delegiranih aktihiz člena 42 te uredbe.
Sprememba 282
Predlog uredbe
Priloga III – del 1 – točka 2 – točka e
(e)  opis vseh komponent, ki predstavljajo več kot 5 % teže proizvoda, v padajočem vrstnem redu po teži suhe snovi, vključno z navedbo ustreznih kategorij komponentnih materialov (CMC), kakor so navedene v Prilogi II.
(e)  opis vseh komponent, ki predstavljajo več kot 1% teže proizvoda, v padajočem vrstnem redu po teži suhe snovi, vključno z navedbo ustreznih kategorij komponentnih materialov (CMC), kakor so navedene v Prilogi II, in vključno z vsebino v odstotkih suhe snovi;
Sprememba 283
Predlog uredbe
Priloga III – del 1 – točka 2 – točka e a (novo)
(ea)  Če vsebuje kateri od proizvodov material iz organskih odpadkov ali stranskih proizvodov, ki ni bil predmet postopka, v katerem so bili uničeni vsi organski materiali, bo na oznaki opredeljeno, kateri odpadki in stranski proizvodi so bili uporabljeni, skupaj s serijsko številko ali zaporedno številko izdelave. Ta številka se nanaša na podatke o sledljivosti, ki jih ima proizvajalec in ki opredeljujejo posamezne vire (kmetije, tovarne itd.) vsakega organskega odpadka/stranskega proizvoda, uporabljenega v seriji ali časovnem zaporedju. Komisija po javni razpravi in v roku ... [2 leti po začetku veljavnosti te uredbe] objavi specifikacije za izvajanje te določbe, ki bo začela veljati ... [3 leta po objavi specifikacij]. Za zmanjšanje upravnega bremena za udeležence na trgu in organe za nadzor trga bi bilo treba v specifikacijah Komisije upoštevati zahteve iz odstavkov 5 do 7 člena 6 in člena 11 ter obstoječe sisteme sledljivosti (npr. za živalske stranske proizvode ali industrijske sisteme) ter oznake EU za razvrščanje odpadkov.
Sprememba 284
Predlog uredbe
Priloga III – del 1 – točka 2 a (novo)
2a.  Proizvajalci dajo na voljo kratka navodila za predvideno uporabo, vključno s predvidenim odmerkom in časom uporabe ter predvidenimi ciljnimi rastlinami in skladiščenjem.
Sprememba 285
Predlog uredbe
Priloga III – del 1 – točka 7 a (novo)
7a.  Proizvodi ne smejo vključevati trditev, ki se nanašajo na drugo funkcijsko kategorijo proizvodov, ne da bi popolnoma izpolnjevali zahteve iz te dodatne kategorije. Prav tako niso dovoljene neposredne ali posredne trditve o fitofarmacevtskih učinkih.
Sprememba 286
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC1 – točka 2 – točka b
(b)  Vsebnost inhibitorja nitrifikacije se izrazi kot masni odstotek skupnega dušika (N), ki je prisoten kot amonijev dušik (NH4+) in sečninski dušik (CH4N2O).
(b)  Vsebnost inhibitorja nitrifikacije se izrazi kot masni odstotek skupnega dušika (N), ki je prisoten kot amonijev dušik (NH4+) ali amonijev dušik (NH4+) in sečninski dušik (CH4N2O).
Sprememba 287
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(A) – točka 1 – točka a
(a)  deklarirana hranila dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu N-P-K;
(a)  deklarirana hranila dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu N-P-K; navedena vsebnost dušika pomeni vsoto amonijskega dušika, nitratnega dušika, sečninskega dušika, dušika iz sečninskega formaldehida, dušika iz izobutiliden disečnine in dušika iz krotoniliden disečnine in dušika iz cianamida.
Fosforna gnojila morajo izpolnjevati minimalno raven topnosti, da se smejo uporabljati za rastline, drugače ne morejo biti deklarirana kot fosforna gnojila:
–  topnost v vodi: minimalna raven 25 % celokupnega P,
–  topnost v nevtralnem amonijevem citratu: minimalna raven 30 % celokupnega P,
–  topnost v mravljični kislini (samo za mehke fosfatne kamnine): minimalna raven 35 % celokupnega P.
Sprememba 288
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(A) – točka 1 – točka b
(b)  deklarirana hranila magnezij (Mg), kalcij (Ca), žveplo (S) ali natrij (Na) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu Mg-Ca-S-Na;
(b)  deklarirana hranila kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na) ali žveplo (S) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu Ca-Mg-Na-S;
(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)
Sprememba 289
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(A) – točka 1 – točka c
(c)  številke, ki označujejo skupno vsebnost deklariranih hranil dušika (N), fosforja (P) ali kalija (K), sledijo pa jim številke v oklepajih, ki označujejo skupno vsebnost magnezija (Mg), kalcija (Ca), žvepla (S) ali natrija (Na);
(c)  številke, ki označujejo povprečno vsebnost deklariranih hranil dušika (N), fosforja (P) ali kalija (K), sledijo pa jim številke v oklepajih, ki označujejo skupno vsebnost magnezija (Mg), kalcija (Ca), žvepla (S) ali natrija (Na);
Sprememba 290
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(A) – točka 1 – točka d – alinea 6
–  Organski ogljik (C) ter
–  organski ogljik (C) in razmerje ogljika in dušika (C/N)
Sprememba 291
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(A) – točka d – alinea 7 a (novo)
–  v obliki kot je denimo prah ali peleti;
Sprememba 292
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(B) – točka 1 – točka d – alinea 2
–  skupni fosforjev pentoksid (P2O5);
–  fosforjev pentoksid (P2O5), topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi.
Sprememba 293
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(B) – točka 1 – točka d – alinea 2 – podalinea 3
–   če je prisoten mehko zmleti fosfat, fosforjev pentoksid (P2O5), topen v mravljični kislini;
–   fosforjev pentoksid (P2O5), topen le v mineralnih kislinah;
Sprememba 294
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(B ) – točka 1 a (novo)
1a.   Navedena skupna vsebnost dušika pomeni vsoto amonijevega dušika, nitratnega dušika, sečninskega dušika, dušika iz metilen-uree, dušika iz izobutiliden disečnine, dušika iz krotoniliden disečnine in dušika iz cianamida.
Sprememba 295
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(C)(I) – točka 1 – točka d – alinea 2
–  skupni fosforjev pentoksid (P2O5);
–  fosforjev pentoksid (P2O5), topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi;
Sprememba 296
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(C)(I) – točka 1 – točka d – alinea 2 – podalinea 3
–  če je prisoten mehko zmleti fosfat, fosforjev pentoksid (P2O5), topen v mravljični kislini;
–  fosforjev pentoksid (P2O5), topen le v mineralnih kislinah;
Sprememba 297
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(C)(I) – točka 1 – točka d – alinea 4 – podalinea 1 a (novo)
–  v obliki kot je denimo prah ali peleti;
Sprememba 298
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(C)(I) – točka 1 – točka d a (novo)
(da)  pH
Sprememba 299
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(C)(I) – točka 1 a (novo)
1a.  Za gnojilne proizvode, katerih vsebnost kadmija, arzena, svinca, šestvalentnega kroma in živega srebra je nižja od 5ppm, se lahko uporablja vidna „zelena oznaka“ na embalaži in oznaki. Komisija se pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 43 za dopolnitev te uredbe z določitvijo tehničnih standardov za te oznake.
Sprememba 300
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(C)(I)(a) – točka 3 – točka c
(c)  prah, če lahko najmanj 90 % proizvoda prehaja skozi 10-milimetrsko mrežno sito, ali
(c)  prah, če lahko najmanj 90 % proizvoda prehaja skozi 1-milimetrsko mrežno sito, ali
Sprememba 301
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(C)(I)(a) – točka 4 a (novo)
4a.   Za gnojilne proizvode z oznako CE iz točke (bb) točke 1 CMC 10 v Prilogi II, kjer se polimeri uporabljajo samo kot vezivo, se uporabi naslednja oznaka: „Za gnojilni proizvod ni predvideno, da bo v stiku s tlemi“.
Sprememba 302
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(C)(II) – točka 1
1.  Deklarirana mikrohranila v gnojilnem proizvodu z oznako CE so zapisana z imenom in kemijskim simbolom v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov.
1.  Deklarirana mikrohranila v gnojilnem proizvodu z oznako CE so zapisana z imenom in kemijskim simbolom v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo), selen (Se), silicij (Si) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov.
Sprememba 303
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 1(C) a (novo)
PFC 1(C)a: Gnojilo z nizko vsebnostjo ogljika
1.  Prisotne so naslednje informacije v zvezi z makrohranili:
(a)  deklarirana hranila dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu N-P-K;
(b)  deklarirana hranila magnezij (Mg), kalcij (Ca), žveplo (S) ali natrij (Na) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu Mg-Ca-S-Na;
(c)  številke, ki označujejo skupno vsebnost deklariranih hranil dušika (N), fosforja (P) ali kalija (K), sledijo pa jim številke v oklepajih, ki označujejo skupno vsebnost magnezija (Mg), kalcija (Ca), žvepla (S) ali natrija (Na);
(d)  vsebnost naslednjih deklariranih hranil v naslednjem vrstnem redu in kot masni odstotek gnojila:
▪  skupni dušik (N):
minimalna količina organskega dušika (N), ki ji sledi opis izvora uporabljene organske snovi;
dušik (N) v obliki nitratnega dušika;
dušik (N) v obliki amonijskega dušika;
dušik (N) v obliki sečninskega dušika;
▪  skupni fosforjev pentoksid (P2O5):
fosforjev pentoksid (P2O5), topen v vodi;
fosforjev pentoksid (P2O5), topen v nevtralnem amonijevem citratu;
če je prisoten mehko zmleti fosfat, fosforjev pentoksid (P2O5), topen v mravljični kislini;
▪  skupni kalijev oksid (K2O);
kalijev oksid, topen v vodi (K2O);
▪  magnezijev oksid (MgO), kalcijev oksid (CaO), žveplov trioksid (SO3) in natrijev oksid (Na2O), izražen
–  kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež;
–  kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež;
–  v drugih primerih kot skupna vsebnost.
(e)  kadar je prisotna urea (CH4N2O), informacije o morebitnih posledicah sproščanja amonijaka zaradi uporabe gnojil na kakovost zraka in poziv uporabnikom k uporabi ustreznih sanacijskih ukrepov.
2.  Naslednji drugi elementi se navedejo kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE:
–  vsebnost organskega ogljika (C); ter
–  vsebnost suhe snovi.
3.  Kadar je eno ali več mikrohranil bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn) prisotnih v najmanjši vsebnosti, navedeni kot masni odstotek v spodnji preglednici,
–  se ta deklarirajo, če so namerno dodana gnojilnemu proizvodu z oznako CE, in
–  se lahko deklarirajo v drugih primerih:
Mikrohranilo
Masni odstotek

Bor (B)
0,01

Kobalt (Co)
0,002

Baker (Cu)
0,002

Mangan (Mn)
0,01

Molibden (Mo)
0,001

Cink
0,002

Deklarirajo se za informacijami o makrohranilih. Prisotne so naslednje informacije:
(a)  imena in kemijski simboli deklariranih mikrohranil, zapisani v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov;
(b)  skupna vsebnost mikrohranil, izražena kot masni odstotek gnojila,
kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež;
kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež; ter
v drugih primerih kot skupna vsebnost;
(c)  kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila:
„kelatirano z ...“ ime kelatnega reagenta ali njegova kratica in količina kelatiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE;
(d)  kadar gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje mikrohranila, kompleksirana s kompleksirajočimi reagenti:
naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila: „kompleksirano z …“ in količina kompleksiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE ter
ime kompleksirajočega reagenta ali njegova kratica;
(e)  naslednja izjava: „Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Ne presezite priporočenega odmerka.“
Sprememba 399
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 2 – alinea 2
–   granulometrija, izražena v odstotkih proizvoda, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže;
–  granulometrija, izražena v odstotkih proizvoda, ki gre skozi sito z gostoto mreže 1,0 mm in 3,15 mm;
Sprememba 304
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 3 – točka 1 – alinea 3
–   skupna vsebnost dušika (N);
črtano
Sprememba 305
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 3 – točka 1 – alinea 4
–   Skupni fosforjev pentoksid (P2O5) Vsebina
črtano
Sprememba 306
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 3 – točka 1 – alinea 5
–   Skupni kalijev oksid (K2O) Vsebina
črtano
Sprememba 307
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 6 – točka e
(e)  odmerek, čas (razvojna stopnja rastline) in pogostost uporabe;
(e)  odmerek, čas (razvojna stopnja rastline), kraj in pogostost uporabe (v skladu z empiričnimi dokazi, ki utemeljujejo zahtevek/zahtevke za biostimulant);
Sprememba 308
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – PFC 6 – točka f a (novo)
(fa)  navedba, da proizvod ni fitofarmacevtsko sredstvo;
Sprememba 309
Predlog uredbe
Priloga III – del 3 – PFC 1(A)

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost hranil in druge deklarirane parametre


Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost hranil in druge deklarirane parametre

Organski ogljik (C)
Relativni odmik ±20 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Organski ogljik (C)
Relativni odmik ±15 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Vsebnost suhe snovi
±5,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Vsebnost suhe snovi
±5,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni dušik (N)
Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni dušik (N)
Relativni odmik ±15 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Organski dušik (N)
Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Organski dušik (N)
Relativni odmik ±15 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni fosforjev pentoksid (P2O5)
Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni fosforjev pentoksid (P2O5)
Relativni odmik ±15 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni kalijev oksid (K2O)
Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni kalijev oksid (K2O)
Relativni odmik ±15 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni in vodotopen magnezijev oksid, kalcijev oksid, žveplov trioksid ali natrijev oksid
±25 % deklarirane vsebnosti navedenih hranil do največ 1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni in vodotopen magnezijev oksid, kalcijev oksid, žveplov trioksid ali natrijev oksid
±25 % deklarirane vsebnosti navedenih hranil do največ 1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni baker (Cu)
Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 2,5 odstotne točke v absolutnem smislu Skupni baker (Cu):

Skupni baker (Cu)
Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 2,5 odstotne točke v absolutnem smislu Skupni baker (Cu):

Skupni cink (Zn):
Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu Skupni baker (Cu):

Skupni cink (Zn):
Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu Skupni baker (Cu):

Količina
Relativni odmik –5 % od deklarirane vrednosti

Količina
Relativni odmik –5 % od deklarirane vrednosti




Deklarirane oblike dušika, fosforja in kalija
Dvojice: največja toleranca v absolutnem smislu 1,1 N in 0,5 organskega N, 1,1 P2O5, 1,1 K2O in 1,5 za vsoto dveh hranil.





Trojice: največja toleranca v absolutnem smislu 1,1 N in 0,5 organskega N, 1,1 P2O5, 1,1 K2O in 1,9 za vsoto treh hranil.





±10 % skupne deklarirane vsebnosti vsakega od navedenih hranil do največ 2 odstotne točke v absolutnem smislu.

Sprememba 310
Predlog uredbe
Priloga III – del 3 – PFC 1(B) – tabela 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost oblik anorganskega makrohranila

N

P2O5

K2O

MgO

CaO

SO3

Na2O

±25 % deklarirane vsebnosti prisotnih oblik hranil do največ 2 odstotni točki v absolutnem smislu

±25 % deklarirane vsebnosti navedenih hranil do največ 1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

±25 % deklarirane vsebnosti do največ 0,9 odstotne točke v absolutnem smislu

Sprememba

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost oblik anorganskega makrohranila

N

P2O5

K2O

MgO

CaO

SO3

Na2O

±25 % deklarirane vsebnosti prisotnih oblik hranil do največ 2 odstotni točki v absolutnem smislu za vsako hranilo posebej in za vsoto hranil

-50 % in +100 % deklarirane vsebnosti navedenih hranil do največ -2 in +4 odstotne točke v absolutnem smislu.

±25 % deklarirane vsebnosti do največ 0,9 odstotne točke v absolutnem smislu

Tolerance P2O5 se nanašajo na fosforjev pentoksid (P2O5), topen v nevtralnem amonijevem citratu in vodi;

 

 

Sprememba 311
Predlog uredbe
Priloga III – del 3 – PFC 1(B)
Organski ogljik: relativni odmik ±20 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu Skupni baker (Cu):
Organski ogljik: relativni odmik ±15 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu Skupni baker (Cu):
Organski dušik (N): relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu Skupni baker (Cu):
Organski dušik (N): relativni odmik ±15 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu Skupni baker (Cu):
relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 2,5 odstotne točke v absolutnem smislu
relativni odmik ±15 % od deklarirane vrednosti do največ 2,5 odstotne točke v absolutnem smislu
relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu
relativni odmik ±15 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu
Sprememba 312
Predlog uredbe
Priloga III – del 3 – PFC 1(C) (I)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost oblik anorganskega makrohranila

 

N

P2O5

K2O

MgO

CaO

SO3

Na2O

 

±25 % deklarirane vsebnosti prisotnih oblik hranil do največ 2 odstotni točki v absolutnem smislu

±25 % deklarirane vsebnosti navedenih hranil do največ 1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

±25 % deklarirane vsebnosti do največ 0,9 odstotne točke v absolutnem smislu

 

Granulometrija: Relativni odmik ±10 % glede na deklarirani odstotek materiala, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže

 

Količina: Relativni odmik ±5 % od deklarirane vrednosti

 

Sprememba

 

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost oblik anorganskega makrohranila

 

N

P2O5

K2O

MgO

CaO

SO3

Na2O

 

±25 % deklarirane vsebnosti prisotnih oblik hranil do največ 2 odstotni točki v absolutnem smislu za vsako hranilo posebej in za vsoto hranil

-50 % in +100 % deklarirane vsebnosti navedenih hranil do največ -2 in +4 odstotne točke v absolutnem smislu

-50 % in +100 % deklarirane vsebnosti navedenih hranil do največ -2 in +4 odstotne točke v absolutnem smislu

 

Navedene tolerančne vrednosti veljajo tudi za oblike dušika in topnost.

 

Granulometrija: Relativni odmik ±20 % glede na deklarirani odstotek materiala, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže

 

Količina: Relativni odmik ±3 % od deklarirane vrednosti

Sprememba 313
Predlog uredbe
Priloga III – del 3 – PFC 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Oblike deklariranega hranila in druga deklarirana merila kakovosti

Dovoljene tolerance za deklarirani parameter

pH

±0,7 v času proizvodnje

 

±1,0 kadar koli v distribucijski verigi

Organski ogljik (C)

Relativni odmik ±10 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni dušik (N)

Relativni odmik ±20 % do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni fosforjev pentoksid (P2O5)

Relativni odmik ±20 % do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni kalijev oksid (K2O)

Relativni odmik ±20 % do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Suha snov

Relativni odmik ±10 % od deklarirane vrednosti

Količina

Relativni odmik –5 % od deklarirane vrednosti v času proizvodnje

 

Relativni odmik –25 % od deklarirane vrednosti kadar koli v distribucijski verigi

Organski ogljik (C)/organski dušik (N)

Relativni odmik ±20% od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Granulometrija

Relativni odmik ±10 % glede na deklarirani odstotek materiala, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže

Sprememba

Oblike deklariranega hranila in druga deklarirana merila kakovosti

Dovoljene tolerance za deklarirani parameter

pH

±0,7 v času proizvodnje

 

±0,9 kadar koli v distribucijski verigi

Organski ogljik (C)

Relativni odmik ±10 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni dušik (N)

Relativni odmik ±20 % do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni fosforjev pentoksid (P2O5)

Relativni odmik ±20 % do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni kalijev oksid (K2O)

Relativni odmik ±20 % do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Suha snov

Relativni odmik ±10 % od deklarirane vrednosti

Količina

Relativni odmik –5 % od deklarirane vrednosti v času proizvodnje

 

Relativni odmik –15 % od deklarirane vrednosti kadar koli v distribucijski verigi

Organski ogljik (C)/organski dušik (N)

Relativni odmik ±20% od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Granulometrija

Relativni odmik ±10 % glede na deklarirani odstotek materiala, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže

Sprememba 314
Predlog uredbe
Priloga III – del 3 – PFC 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Oblike deklariranega hranila in druga deklarirana merila kakovosti

Dovoljene tolerance za deklarirani parameter

Električna prevodnost

Relativni odmik ±50 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±75 % kadar koli v distribucijski verigi

pH

±0,7 v času proizvodnje

 

±1,0 kadar koli v distribucijski verigi

Količina (prostornina) (v litrih ali m³)

Relativni odmik –5 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik –25 % kadar koli v distribucijski verigi

Določanje količine (prostornine) materialov z velikostjo delcev več kot 60 mm

Relativni odmik –5 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik –25 % kadar koli v distribucijski verigi

Določanje količine (prostornine) vnaprej oblikovanih rastnih medijev

Relativni odmik –5 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik –25 % kadar koli v distribucijski verigi

Vodotopni dušik (N)

Relativni odmik ±50 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±75 % kadar koli v distribucijski verigi

Vodotopen fosforjev pentoksid (P2O5)

Relativni odmik ±50 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±75 % kadar koli v distribucijski verigi

Vodotopen kalijev oksid (K2O)

Relativni odmik ±50 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±75 % kadar koli v distribucijski verigi

Sprememba

Oblike deklariranega hranila in druga deklarirana merila kakovosti

Dovoljene tolerance za deklarirani parameter

Električna prevodnost

Relativni odmik ±50 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±60% kadar koli v distribucijski verigi

pH

±0,7 v času proizvodnje

 

±0,9 kadar koli v distribucijski verigi

Količina (prostornina) (v litrih ali m³)

Relativni odmik –5 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±15 % kadar koli v distribucijski verigi

Določanje količine (prostornine) materialov z velikostjo delcev več kot 60 mm

Relativni odmik –5 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±15 % kadar koli v distribucijski verigi

Določanje količine (prostornine) vnaprej oblikovanih rastnih medijev

Relativni odmik –5 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±15 % kadar koli v distribucijski verigi

Vodotopni dušik (N)

Relativni odmik ±50 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±60 % kadar koli v distribucijski verigi

Vodotopen fosforjev pentoksid (P2O5)

Relativni odmik ±50 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±60 % kadar koli v distribucijski verigi

kalijev oksid, topen v vodi (K2O);

Relativni odmik ±50 % v času proizvodnje

 

Relativni odmik ±60 % kadar koli v distribucijski verigi

Sprememba 315
Predlog uredbe
Priloga IV – del 1 – točka 1 – točka 1 – točka b
(b)  digestatov energijskih kmetijskih rastlin, kakor so opredeljeni v CMC 4,
(b)  digestatov energijskih kmetijskih rastlin in bioloških odpadkov na osnovi rastlin, kakor so opredeljeni v CMC 4,
Sprememba 316
Predlog uredbe
Priloga IV – del 1 – točka 1 – točka 1 – točka f a (novo)
(fa)  nepredelanih ali mehansko predelanih rastlin, delov rastlin in rastlinskih izvlečkov, kakor so opredeljeni v CMC 2.
Sprememba 317
Predlog uredbe
Priloga IV – del 1 – točka 1 – točka 3 – točka b a (novo)
(ba)  inhibitor denitrifikacije, kakor je opredeljen v PFC 5(A)(Ia),
Sprememba 318
Predlog uredbe
Priloga IV – del 1 – točka 3 – točka 2 – točka a a (novo)
(aa)  inhibitor denitrifikacije, kakor je opredeljen v PFC (A)(Ia),
Sprememba 319
Predlog uredbe
Priloga IV – del 2 – modul A – točka 2.2 – točka b
(b)  razvojni koncept ter proizvodne skice in načrte;
črtano
Sprememba 320
Predlog uredbe
Priloga IV – del 2 – modul A – točka 2.2 – točka c
(c)  opis in razlage, potrebne za razumevanje navedenih risb in načrtov ter uporabo gnojilnega proizvoda z oznako CE;
črtano
Sprememba 321
Predlog uredbe
Priloga IV – del 2 – modul A – točka 4 – odstavek 1
Cikli in test, navedeni v razdelkih od 4.1 do 4.3 v nadaljevanju se izvedejo na reprezentativnem vzorcu proizvoda vsaj vsake 3 mesece v imenu proizvajalca, da se preveri skladnost z
Cikli in test, navedeni v razdelkih od 4.1 do 4.3 v nadaljevanju se v imenu proizvajalca izvedejo na reprezentativnem vzorcu proizvoda vsaj vsakih 6 mesecev, če obrat deluje stalno, ali vsako leto, če je proizvodnja občasna, da se preveri skladnost z
Sprememba 322
Predlog uredbe
Priloga IV – del 2 – modul A1 – točka 4.3.5 a (novo)
4.3.5a.  Proizvajalec hrani poročila o testih skupaj s tehnično dokumentacijo.
Sprememba 323
Predlog uredbe
Priloga IV – del 2 – modul B – točka 3.2 – točka c – alinea 6
–  poročila o testih ter
–  poročila o testih, vključno s študijami o agronomski učinkovitosti, ter
Sprememba 324
Predlog uredbe
Priloga IV – del 2 – modul D1 – točka 2 – točka b
(b)  razvojni koncept ter proizvodne skice in načrte, vključno s pisnim opisom in diagramom proizvodnega procesa, kjer so vsaka obdelava, posoda in prostor za shranjevanje jasno opredeljeni;
(b)  pisni opis in diagram proizvodnega procesa,

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0270/2017).


Izmenjava informacij o novih psihoaktivnih snoveh, sistem zgodnjega opozarjanja na te snovi in postopek ocene tveganja zanje ***I
PDF 319kWORD 43k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1920/2006 glede izmenjave informacij, sistema zgodnjega opozarjanja in postopka ocene tveganja za nove psihoaktivne snovi (COM(2016)0547 – C8-0351/2016 – 2016/0261(COD))
P8_TA(2017)0393A8-0359/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0547),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 168(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0351/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 31. maja 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0359/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. oktobra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1920/2006 glede izmenjave informacij o novih psihoaktivnih snoveh in sistema zgodnjega opozarjanja na te snovi ter postopka ocene tveganja zanje

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/2101.)

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 182.


Skupna ribiška politika: izvajanje obveznosti iztovarjanja ***I
PDF 313kWORD 47k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki (COM(2017)0424 – C8-0239/2017 – 2017/0190(COD))
P8_TA(2017)0394A8-0285/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0424),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0239/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. septembra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0285/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. oktobra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/2092.)


Obnovitev odobritve aktivne snovi glifosat
PDF 271kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbene uredbe Komisije o obnovitvi odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 (D053565-01 – 2017/2904(RSP))
P8_TA(2017)0395B8-0567/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Izvedbene uredbe Komisije o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 (D053565-01),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1107/2009 z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(1), zlasti člena 20(1) Uredbe,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju člena 7 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(3),

–  ob upoštevanju sklepov Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o strokovnem pregledu ocene tveganja aktivne snovi glifosat(4),

–  ob upoštevanju mnenja odbora za oceno tveganja (RAC) Evropske agencije za kemikalije (ECHA), ki predlaga na ravni EU usklajeno klasifikacijo in označevanje glifosata(5),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 13. aprila 2016 o osnutku Izvedbene uredbe Komisije o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011(6),

–  ob upoštevanju evropske državljanske pobude „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“(7),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je namen Uredbe (ES) št. 1107/2009 „zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja ter izboljšati delovanje notranjega trga z uskladitvijo predpisov o dajanju fitofarmacevtskih sredstev na trg, hkrati pa izboljšati kmetijsko proizvodnjo“; ker so določbe Uredbe (ES) št. 1107/2009 podkrepljene s previdnostnim načelom;

B.  ker se po svetu med vsemi herbicidi trenutno proizvaja največ sistemskega herbicida glifosata; ker se 76 % glifosata po svetu uporablja v kmetijstvu; ker se poleg tega širše uporablja tudi v gozdarstvu ter v urbani in vrtnarski rabi; ker je bilo 72 % skupne količine glifosata, ki so ga porabili po svetu od leta 1974 do leta 2014, poškropljeno v zadnjih 10 letih;

C.  ker je splošno prebivalstvo izpostavljeno zlasti zaradi bivanja v bližini škropljenih območij, domače uporabe in prehrane; ker se izpostavljenost glifosatu povečuje zaradi povečanja skupne količine glifosata, ki je v uporabi; ker je treba redno spremljati učinek glifosata in najpogostejših dodatkov v njegovi sestavi na zdravje ljudi; ker so prisotnost glifosata in/ali njegovih ostankov zaznali v vodi, prsti, hrani in pijači, neživilskih izdelkih in v človeških telesih (npr. v urinu);

D.  ker je Evropska agencija za varnost hrane v poročilu Evropske unije o ostankih pesticidov v hrani iz leta 2014, objavljenem 26. oktobra 2016, opozorila, da so države članice vzele omejeno število vzorcev oljne ogrščice in soje, kljub temu, da bodo ti pridelki verjetno škropljeni z glifosatom in je zato mogoče pričakovati prisotnost ostankov; ker v skladu z Evropsko agencijo za varnost hrane niso na voljo nobene informacije o ostankih glifosata v proizvodih živalskega porekla; ker je Evropska agencija za varnost hrane menila, da rezultati statistično niso zelo zanesljivi;

E.  ker je Evropska agencija za varnost hrane leta 2015 priporočila, naj države članice povečajo število analiz glifosata in povezanih ostankov (npr. trimetil sulfonij) v proizvodih, za katere je bila odobrena uporaba glifosata in kjer je pričakovana prisotnost ostankov, ki jo je mogoče izmeriti; ker bi bilo treba povečati zlasti število vzorcev soje, koruze in oljne ogrščice; ker se države članice spodbuja, naj razvijajo in/ali izvajajo obstoječe analitične metode za nadzor metabolitov, povezanih z glifosatom, ter rezultate sporočajo Evropski agenciji za varnost hrane;

F.  ker je glifosat neselektivni herbicid, ki uničuje vse zelenje; ker učinkuje tako, da ovira t. i. šikimatno pot, ki je prisotna tudi v algah, bakterijah in glivah; ker je bilo ugotovljeno, da komercialni pripravki glifosata v bakterijah Escherichia coli in Salmonella enterica serovar Typhimurium spreminjajo odziv na antibiotike;

G.  ker se lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 aktivna snov odobri le, če v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ni razvrščena kot rakotvorna skupine 1A ali 1B, razen če je izpostavljenost ljudi tej aktivni snovi zanemarljiva ali če obstaja resna nevarnost za zdravje rastlin, ki je ni mogoče obvladati na drug način;

H.  ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) marca 2015 glifosat uvrstila med snovi, ki so „verjetno rakotvorne za ljudi“ (skupina 2A), in sicer na podlagi „omejenih dokazov“ raka pri ljudeh (iz primerov dejanske izpostavljenosti glifosatu), „zadostnih dokazov“ raka pri laboratorijskih živalih (iz študij „čistega“ glifosata) in „trdnih dokazov“ mehanističnih informacij v zvezi z rakotvornostjo „čistega“ glifosata in njegovih pripravkov (glede na genotoksičnost in oksidativni stres); ker so merila, ki jih Mednarodna agencija za raziskave raka uporablja za skupino 2A, primerljiva z merili za skupino 1B iz Uredbe (ES) št. 1272/2008;

I.  ker je Evropska agencija za varnost hrane novembra 2015 dokončala strokovno poročilo o glifosatu in sklenila, da je „malo verjetno, da bi glifosat predstavljal nevarnost rakotvornosti za ljudi in da rezultati ne podpirajo klasifikacije glede njegove zmožnosti za rakotvornost v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008“; ker je marca 2017 odbor za oceno tveganja (RAC) Evropske agencije za kemikalije soglasno sklenil, da na podlagi razpoložljivih podatkov ni dokazov, ki bi povezovali glifosat z rakom pri ljudeh, ter da glifosata ne bi smeli razvrstiti kot snovi, ki povzroča gensko škodo (mutagen) ali povzroča motnje pri reprodukciji;

J.  ker sta na skupni seji o ostankih pesticidov, ki sta jo maja 2016 organizirali Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), skupina strokovnjakov na področju ostankov pesticidov v hrani in okolju ter osrednja skupina za oceno ostankov pesticidov Svetovne zdravstvene organizacije zaključili, da „je malo verjetno, da je glifosat genotoksičen ob pričakovani izpostavljenosti“ in „je malo verjetno, da bi predstavljal rakotvorno tveganje za ljudi zaradi izpostavljenosti prek prehrane“;

K.  ker je v okviru sodnega postopka v ZDA, ki so ga začeli tožniki s trditvijo, da so zaradi izpostavljenosti glifosatu zboleli za nehodgkinovim limfomom, sodišče razkrilo interne dokumente podjetja Monsanto, ki je lastnik in proizvajalec izdelka Roundup z aktivno snovjo glifosat; ker so se zaradi razkrite korespondence pojavili dvomi glede verodostojnosti nekaterih študij, in sicer tako Monsantovih kot domnevno neodvisnih, ki so bile med dokazi Evropske agencije za varnost hrane in Evropske agencije za kemikalije za oceno varnosti glifosata; ker sta glede na to preglednost in javna dostopnost znanstvenih študij, pa tudi surovih podatkov, na katerih te študije temeljijo, izjemno pomembni;

L.  ker je Evropska agencija za kemikalije zaključila, da je glifosat rakotvoren in tudi da resno poškoduje oči in je strupen za vodne organizme, njegovi učinki pa so dolgotrajni;

M.  ker je pred 18-mesečnim tehničnim podaljšanjem, ki je bilo odobreno za glifosat 29. junija 2016, Parlament 13. aprila 2016 sprejel resolucijo, v kateri je Komisijo pozval, da obnovi odobritev glifosata za sedem let, hkrati pa poudaril, naj Komisija ne odobri nepoklicne uporabe glifosata, uporabe v javnih parkih, na javnih igriščih ali javnih vrtovih oziroma v njihovi bližini ali v kmetijstvu, kjer sistemi integriranega varstva pred škodljivci zadostujejo za potrebni nadzor nad plevelom; ker je v isti resoluciji Komisijo pozval tudi, naj razvije usposabljanja in uporabniške odobritve za strokovnjake, da zagotovi boljše obveščanje glede uporabe glifosata, ter naj določi stroge omejitve za uporabo proizvodov, ki vsebujejo aktivno snov glifosat, pred spravilom, da bi se preprečila nepravilna uporaba te snovi in omejila z njo povezana morebitna tveganja;

N.  ker je Parlament v resoluciji z dne 13. aprila 2016 Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane prav tako pozval, naj glede na prevladujoči javni interes za razkritje nemudoma razkrijeta vse znanstvene dokaze, ki so osnova za pozitivno razvrstitev glifosata in predlagano ponovno odobritev; ker tega doslej še nista naredili;

O.  ker evropska državljanska pobuda, omenjena v uvodni izjavi 13 osnutka izvedbenega ukrepa, ki je zbrala več kot milijon podpisov evropskih državljanov v manj kot enem letu, v enem od svojih treh ciljev izrecno navaja glifosat, poleg tega pa tudi v svojem naslovu poziva, da „prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“; ker je Komisija ta predlog prejela 6. oktobra 2017 in mora nanj odgovoriti do 8. januarja 2018;

P.  ker mora v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1107/2009 odločitev za odobritev aktivne snovi temeljiti na poročilu o pregledu Evropske agencije za varnost hrane, drugih dejavnikih, legitimnih v zvezi z obravnavano zadevo, in previdnostnem načelu;

Q.  ker osnutek izvedbene uredbe Komisije, ki temelji na znanstveni oceni nemškega zveznega inštituta za oceno tveganja (BfR), Evropske agencije za varnost hrane in Evropske agencije za kemikalije, predlaga odobritev glifosata do 15. decembra 2027 oziroma za 10 let; ker bi začel veljati 16. decembra 2017;

R.  ker posebne določbe iz Priloge I osnutka izvedbene uredbe, s katero se obnovi odobritev aktivne snovi glifosat, niso zavezujoče na ravni Unije, ampak se odgovornost prenese na države članice;

S.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z nizkim tveganjem(8) poudaril, da je treba predelati Uredbo (ES) št. 1107/2009, da bi spodbudili razvoj in odobritev pesticidov biološkega izvora z nizkim tveganjem ter dajanje teh na trg Evropske unije, in pozval Komisijo, naj do konca leta 2018 predloži posebni zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009 izven okvira splošnega spregleda v zvezi s pobudo REFIT, da bi vzpostavili hitri postopek ocenjevanja, odobritve in registracije pesticidov biološkega izvora z nizkim tveganjem;

T.  ker je bilo napovedano, da bo sporočilo Komisije o prihodnosti skupne kmetijske politike (SKP) objavljeno do konca leta 2017, predlogi proračuna pa maja 2018;

1.  meni, da osnutek izvedbene uredbe Komisije ne zagotavlja visoke ravni zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja, ne upošteva previdnostnega načela in presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1107/2009;

2.  poziva Komisijo, naj prekliče osnutek izvedbene uredbe in predloži nov osnutek izvedbene uredbe v skladu z zahtevami iz Direktive (ES) št. 1107/2009, ki ne vključuje samo mnenja Evropske agencije za varnost hrane, ampak tudi druge legitimne dejavnike in previdnostno načelo;

3.  poziva Komisijo in države članice, da po 15. decembru 2017 ne odobrijo nepoklicne uporabe glifosata in ne odobrijo uporabe glifosata v javnih parkih, na javnih igriščih ali javnih vrtovih oziroma v njihovi bližini;

4.  Komisijo in države članice še zlasti poziva, naj po 15. decembru 2017 ne odobrijo kmetijske uporabe glifosata, kjer sistemi integriranega varstva pred škodljivci zadostujejo za potrebni nadzor nad plevelom;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj ne odobrijo uporabe glifosata za desikacijo pred spravilom z učinkom od 16. decembra 2017;

6.  poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za ukinitev uporabe aktivne snovi glifosat v Evropski uniji do 15. decembra 2022 in zagotovi, da po tem datumu uporaba glifosata ni dovoljena, v to pa je vključeno morebitno obdobje podaljšanja ali obdobje iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1107/2009;

7.  pozdravlja predlagano izključitev polietoksiliranega lojevega amina iz uporabe v fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo glifosat; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo pripravo seznama dodatkov, ki niso odobreni za vključitev v fitofarmacevtska sredstva;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da znanstvena ocena pesticidov za regulativno odobritev EU temelji samo na objavljenih strokovno pregledanih in neodvisnih študijah, ki jih naročijo pristojni javni organi; meni, da se za ta namen morda lahko uporabi postopek REFIT Uredbe (ES) št. 1107/2009; poleg tega meni, da bi bilo treba Evropski agenciji za varnost hrane in Evropski agenciji za kemikalije dodeliti zadostna sredstva za povečanje njunih zmogljivosti, da se omogoči naročanje neodvisnih znanstvenih študij in zagotovijo najvišji znanstveni standardi ter se zaščitita zdravje in varnost državljanov EU;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostno testiranje in spremljanje ostankov glifosata v krmi, hrani in pijači, proizvedeni v Evropski uniji ali uvoženi v Evropsko unijo, da bi obravnavali trenutno pomanjkanje podatkov, na katerega je opozorila Evropska agencija za varnost hrane;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj financirajo raziskave in inovacije na področju trajnostnih in stroškovno učinkovitih rešitev za proizvode za zatiranje škodljivcev in tako zagotovijo visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo ustrezne prehodne ukrepe za kmetijski sektor in objavijo smernice, kjer bodo navedene vse možne varnejše alternative z nizkim tveganjem, ki bodo kmetijskemu sektorju v pomoč v obdobju ukinjanja uporabe aktivne snovi glifosat, in vsa sredstva, ki so kmetijskemu sektorju že na voljo v okviru trenutne SKP;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.
(4) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4302
(5) https://echa.europa.eu/documents/10162/2d3a87cc-5ca1-31d6-8967-9f124f1ab7ae
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0119.
(7) ECI(2017)000002.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0042.


Gensko spremenjena koruza 1507
PDF 285kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D052754 – 2017/2905(RSP))
P8_TA(2017)0396B8-0568/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D052754),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti členov 11(3) in 23(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 14. septembra 2017 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 19. januarja 2005 in ki je bilo objavljeno 3. marca 2005(3),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 30. novembra 2016 in ki je bilo objavljeno 12. januarja 2017(4),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(5), zlasti resolucije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje z dne 6. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker sta družbi Pioneer Overseas Corporation in Dow AgroSciences Ltd. 27. februarja 2015 Komisiji skupaj predložili vlogo v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 za obnovitev odobritve za dajanje na trg živil in krme, ki vsebujejo ali so sestavljeni ali proizvedeni iz gensko spremenjene koruze 1507; ker obnovitev zajema tudi proizvode, ki niso živila ali krma, ki vsebujejo koruzo 1507 ali so iz nje sestavljeni;

B.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 30. novembra 2016 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 12. januarja 2017;

C.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

D.  ker gensko spremenjena koruza 1507 izraža beljakovino Cry1F, ki je beljakovina Bt (pridobljena iz Bacillus thuringiensis podvrsta Kurstaki) in povzroča odpornost proti koruzni vešči (Ostrinia nubilalis) in nekaterim drugim škodljivim metuljem, kot so Sesamia spp., Spodoptera frugiperda, Agrotis ipsilon in Diatrea grandiosella, ter beljakovino PAT, ki povzroča odpornost proti herbicidu glufosinat-amonij;

E.  ker gensko spremenjenih rastline Bt izražajo insekticidni toksin v vsaki celici v celotni življenjski dobi, vključno z deli, ki jih jedo ljudje in živali; ker poskusi z živalsko krmo kažejo, da imajo lahko gensko spremenjene rastline Bt strupene učinke(6); ker je bilo dokazano, da se toksin Bt v gensko spremenjenih rastlinah zelo razlikuje od naravno prisotnega toksina Bt(7);

F.  ker je postopek odobritve za gojenje koruze 1507 v Uniji v teku; ker je Parlament nasprotoval taki odobritvi zaradi skrbi glede, med drugim, morebitnega razvoja odpornosti proti beljakovini Cry1F pri ciljnih vrstah škodljivcev iz reda Lepidoptera, ki lahko privede do spremembe prakse zatiranja škodljivcev(8);

G.  ker so države članice agenciji EFSA v trimesečnem posvetovalnem obdobju za oceno tveganj v zvezi s prvo odobritvijo posredovale veliko kritičnih pripomb; ker se najbolj kritične pripombe nanašajo na ugotovitve, da dokumentacija ne zadostuje za izvedbo ocene tveganj, da načrt za spremljanje ni v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES ter da podatki in ocene tveganj, priložene prošnji za odobritev, niso zadostni(9);

H.  ker so države članice agenciji EFSA v trimesečnem posvetovalnem obdobju za oceno tveganj posredovale veliko kritičnih pripomb v zvezi z obnovitvijo odobritve(10); ker se najbolj kritične pripombe nanašajo na ugotovitve, da predlagani načrt spremljanja ni primeren za obravnavo ustreznih vprašanj glede poprodajnega okoljskega spremljanja gensko spremenjene koruze 1057 in ga ni mogoče šteti za dovolj izdelanega za spremljanje potencialne izpostavljenosti okolja gensko spremenjeni koruzi 1507, da spremljanje, kakor ga izvaja prijavitelj, ni prineslo zanesljivih podatkov za potrditev sklepa ocene tveganj, da bi bili učinki na zdravje ljudi in živali zanemarljivi, ter da prijavitelj ni ustrezno dokumentiral dokazov, ki izkazujejo zgodovino varne uporabe beljakovine Pat, kakor se zahteva v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 503/2013;

I.  ker prisotnost beljakovin Cry, sproščene v okolje zaradi rabe gensko spremenjene koruze 1507 v krmi, ni bila spremljana, čeprav lahko beljakovine Cry ostanejo v tleh več mesecev in ohranijo insekticidne lastnosti, kakršna je bila ugotovljena za toksin Cry1Ab(11);

J.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet; ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018;

K.  ker je uporaba komplementarnih herbicidov del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja vedno prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine(12);

L.  ker ostanki škropljenja z glufosinatom niso bili ocenjeni; ker torej ni mogoče skleniti, da je gensko spremenjena koruza 1507 varna za uporabo v živilih in krmi;

M.  ker je gojenje koruze 1507 odobreno v Argentini, Braziliji, na Filipinih, v Hondurasu, na Japonskem, v Južni Afriki, Kanadi, Kolumbiji, Panami, Paragvaju, Urugvaju in ZDA; ker je bilo v nedavni strokovno pregledani študiji ugotovljeno, da so ciljne žuželke, ki razvijajo odpornost na beljakovine Cry, velika grožnja trajnosti tehnologije Bt(13); ker plevel, odporen na glufosinat, opažajo že od leta 2009;

N.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 14. septembra 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 12 držav članic glasovalo proti, za je glasovalo 12 držav članic, ki predstavljajo le 38,75 % prebivalcev Unije, štiri države članice pa so se vzdržale;

O.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od uveljavitve Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(14),

P.  ker je Parlament v prvi obravnavi(15) 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

Q.  ker mora Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v največji možni meri ravnati tako, da ne nasprotuje morebitnemu prevladujočemu stališču odbora za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

R.  ker predlog Komisije za spremembo Uredbe (EU) št. 182/2011 ne zadostuje za obravnavanje pomanjkanja demokracije v postopku odobritve GSO;

S.  ker je demokratično legitimnost mogoče zagotoviti le tako, da se zagotovi vsaj, da Komisija predlog umakne, kadar Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne pripravi mnenja; ker ta postopek že uporabljajo nekateri drugi stalni odbori;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(16) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za pridobitev dovoljenja ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  poziva pristojne zakonodajalce, naj nemudoma zagotovijo napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 in naj med drugim zagotovijo, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja v zvezi z odobritvami GSO, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

7.  poziva Komisijo, naj oblikuje strategije za zdravstveno tveganje in toksikologijo, pa tudi za poprodajni nadzor, ki se bodo osredotočale na vso prehransko in krmno verigo;

8.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu za prehrano in krmo;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/182
(4) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4659
(5)––––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110),Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390),Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo FG72 × A5547-127 , so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378),
(6) Glej npr. El-Shamei ZS, Gab-Alla AA, Shatta AA, Moussa EA, Rayan AM, Histopathological Changes in Some Organs of Male Rats Fed on Genetically Modified Corn (histopatološke spremembe v nekaterih organih podganjih samcev, krmljenih z gensko spremenjeno koruzo) (Ajeeb YG). J Am Sci. 2012; 8(9):1127-1123. https://www.researchgate.net/publication/235256452_Histopathological_Changes_in_Some_Organs_of_Male_Rats_Fed_on_Genetically_Modified_Corn_Ajeeb_YG
(7) Székács A, Darvas B. Comparative aspects of Cry toxin usage in insect control (primerjalni vidiki uporabe toksina Cry pri zatiranju žuželk). Objavljeno v: Ishaaya I, Palli SR, Horowitz AR, eds. Advanced Technologies for Managing Insect Pests. Dordrecht, Nizozemska: Springer; 2012:195-230. https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-94-007-4497-4_10
(8) Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).
(9) http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2004-08
(10) Priloga F – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2015-00342
(11) Priloga F – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2015-00342, str. 7.
(12) https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00267-015-0589-7
(13) https://drive.google.com/file/d/0B7H5dHXeodSCc2RjYmwzaUIyZWs/view
(14) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(15) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(16) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Gensko spremenjena soja 305423 × 40-3-2
PDF 289kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D052752 – 2017/2906(RSP))
P8_TA(2017)0397B8-0570/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D052752),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti členov 7(3) in 19(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 14. septembra 2017 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 14. julija 2016 in ki je bilo objavljeno 18. avgusta 2016(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Pioneer Overseas Corporation 20. septembra 2007 pri pristojnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker je vloga zajemala tudi dajanje gensko spremenjene soje 305423 × 40-3-2 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga soja, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 14. julija 2016 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 18. avgusta 2016;

C.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

D.  ker je bila ena od starševskih rastlin, soja 305423, gensko spremenjena z namenom, da bi spremenili oljno sestavo v rastlinah in da bi bile odporne proti herbicidom, ki zavirajo acetolaktat-sintazo (ALS), kar vključuje herbicide kemijskih družin imidazolinona, sulfonilsečnine, triazolopirimidina, pirimidinil(tio)benzoata in sulfonilaminokarboniltriazolinona; ker druga starševska rastlina, soja 40-3-2, vključuje gen EPSPS, da bi bila odporna proti herbicidom na osnovi glifosata; ker so ti dve gensko spremenjeni sorti soje združili, da bi ustvarili t. i. zložbo genskih elementov, ki bi bila odporna proti dvema herbicidoma in bi imela spremenjeno oljno sestavo;

E.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb(5); ker se najbolj kritične pripombe nanašajo na ugotovitve, da z vidika prehrane za ljudi ali živali ni mogoče odobriti varnostnega profila proizvodov iz sort soje, ki vsebujejo transformacijska dogodka 305423 in 40-3-2, da ni mogoče oblikovati zaključkov o alergenosti soje, nastale s to zložbo genskih elementov, da ni dovolj podatkov in ustreznih primerjalnih kazalnikov za oceno možnih interakcij med starševskimi linijami in za odkrivanje nenamernih učinkov v zložbi genskih elementov v primerjavi s starševskimi linijami in da ocene tveganja soje 305423 × 40-3-2 na podlagi zagotovljenih podatkov ni mogoče dokončati;

F.  ker je vlagatelj predložil 90-dnevno toksikološko krmno raziskavo, ki jo je Evropska agencija za varnost hrane zaradi nezadostne kakovosti zavrnila; ker zaradi tega ocena tveganja ne vsebuje takšne študije, nad čimer so številni pristojni organi držav članic izrazili nezadovoljstvo; ker je to pomanjkanje podatkov nesprejemljivo, zlasti zato, ker Evropska agencija za varnost hrane v svojih smernicah zahteva tako študijo(6);

G.  ker na podlagi številnih vrzeli v podatkih (med drugim ni ocene nenamernih učinkov zaradi genskih sprememb, ni ocene toksičnih učinkov in ni ocene ostankov pri škropljenju s komplementarnimi herbicidi) iz neodvisne študije izhaja, da ocene učinka ni mogoče zaključiti in je zato treba vlogo zavrniti(7);

H.  ker je uporaba komplementarnih herbicidov del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja vedno prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker se je izkazalo, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine(8);

I.  ker veljavna odobritev glifosata poteče najpozneje 31. decembra 2017; ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je Evropska agencija za varnost hrane novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da razvrstitev ni upravičena; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

J.  ker po mnenju skupine za pesticide pri Evropski agenciji za varnost hrane na podlagi doslej predloženih podatkov ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata(9); ker dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, kažejo višjo toksičnost kot sama aktivna sestavina(10); ker številne študije kažejo, da lahko pripravki glifosata delujejo kot endokrini motilci(11);

K.  ker se uvožena gensko spremenjena soja v Uniji pogosto uporablja za krmo za živali; ker je v strokovno pregledani znanstveni študiji ugotovljena morebitna povezava med glifosatom v krmi za breje svinje in povečanjem števila hudih prirojenih okvar pri njihovih pujskih(12);

L.  ker ni celovite ocene tveganja ostankov pri škropljenju gensko spremenjene koruze z inhibitorji ALS kot dopolnilnim herbicidom; ker pa je skupina za pesticide pri Evropski agenciji za varnost hrane ugotovila večje vrzeli v podatkih v primeru tifensulfurona, ki je ena od aktivnih sestavin inhibitorja ALS(13);

M.  ker ostanki škropljenja s komplementarnimi herbicidi niso bili ocenjeni; ker torej ni mogoče skleniti, da je gensko spremenjena soja 305423 × 40-3-2, škropljena s herbicidi glifosata in inhibitorja ALS, varna za uporabo v živilih in krmi;

N.  ker bo odobritev uvoza soje 305423 × 40-3-2 v Unijo nedvomno povzročila povečanje njene pridelave v tretjih državah ter temu primerno povečanje uporabe komplementarnih herbicidov;

O.  ker se sojo 305423 × 40–3 goji v Argentini, Kanadi in na Japonskem; ker so uničujoče posledice uporabe glifosata na zdravje v Argentini dobro dokumentirane;

P.  ker je Unija sprejela cilje trajnostnega razvoja OZN, med katerimi je tudi zaveza, da se občutno zmanjša število smrtnih žrtev in primerov bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaževanja zraka, vode in tal ter onesnaženja do leta 2030 (cilj trajnostnega razvoja 3, podcilj 3.9)(14); ker je Unija zavezana skladnosti politike za razvoj, katere cilj je čim bolj zmanjšati protislovja in ustvarjati sinergije med različnimi politikami Unije, tudi na področjih trgovine, okolja in kmetijstva, kar bi koristilo državam v razvoju in bi povečalo učinkovitost razvojnega sodelovanja;

Q.  ker je razvoj gensko spremenjenih pridelkov, odpornih proti številnim selektivnim herbicidom, možno pripisati zlasti hitremu porastu odpornosti plevela proti glifosatu v državah, ki se obsežno poslužujejo gensko spremenjenih pridelkov; ker je bilo v znanstvenih publikacijah dokumentiranih več kot dvajset različnih vrst plevela, odpornega proti glifosatu(15);

R.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 14. septembra 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 14 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 10 držav članic, ki predstavljajo 38,43 % prebivalcev Unije, pri čemer so se štiri države članice vzdržale;

S.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od uveljavitve Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(16);

T.  ker je Parlament v prvi obravnavi 28. oktobra 2015(17) zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

U.  ker mora Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki bi se lahko oblikovalo v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

V.  ker predlog Komisije za spremembo Uredbe (EU) št. 182/2011 ne zadostuje za obravnavanje pomanjkanja demokracije v postopku odobritve GSO;

W.  ker je demokratično legitimnost mogoče zagotoviti le tako, da se zagotovi vsaj, da Komisija predlog umakne, kadar Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne pripravi mnenja; ker ta postopek že uporabljajo nekateri drugi stalni odbori;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(18) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za pridobitev dovoljenja ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  poziva pristojne zakonodajalce, naj nemudoma zagotovijo napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 in naj med drugim zagotovijo, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja v zvezi z odobritvami GSO, bodisi za gojenje ali za živila in krmo;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne proti herbicidom, brez popolne ocene posebnih kumulativnih učinkov ostankov škropljenja s kombinacijo komplementarnih herbicidov in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

7.  poziva Komisijo, naj zahteva veliko bolj podrobno testiranje za ugotovitev zdravstvenih tveganj, ki nastanejo v zvezi z zložbo genskih elementov, kot je soja 305423 × 40-3-2;

8.  poziva Komisijo, naj oblikuje strategije za zdravstveno tveganje in toksikologijo, pa tudi poprodajni nadzor, ki bi se osredotočale na vso prehransko in krmno verigo;

9.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu za prehrano in krmo;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4566
(4)––––––––––––––––– .– Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110),Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 Sprejeta besedila, (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390),Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo FG72×A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-44406-6×A5547-127 , so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378),
(5) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2007-175
(6) Prav tam.
(7).https://www.testbiotech.org/sites/default/files/TBT%20Background%20Soybean%20305423%20x%2040-3-2.pdf
(8) https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00267-015-0589-7
(9) Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat; EFSA uradni list 2015, 13 (11):4302 http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4302/epdf
(10) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3955666
(11) https://www.testbiotech.org/sites/default/files/TBT%20Background%20Soybean%20305423%20x%2040-3-2.pdf
(12) https://www.omicsonline.org/open-access/detection-of-glyphosate-in-malformed-piglets-2161-0525.1000230.php?aid=27562
(13) „Ugotovljeno je bilo, da tifensulfuron-metil lahko povzroča endokrine motnje, vendar tega ni mogoče zagotovo potrditi, in to ostaja kritično vprašanje“ – ugotovitev strokovnega pregleda aktivne snovi tifensulfuron-metil; EFSA uradni list 13(7):4201, str. 2: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4201/epdf
(14) https://sustainabledevelopment.un.org/sdg3
(15).https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-94-007-7796-5_12
(16) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(17) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(18) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Gensko spremenjena oljna ogrščica MON 88302 × Ms8 × Rf3
PDF 297kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D052753 – 2017/2907(RSP))
P8_TA(2017)0398B8-0569/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D052753),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 14. septembra 2017 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 1. marca 2017 in ki je bilo objavljeno 10. aprila 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker sta 3. decembra 2013 družbi Monsanto Europe S.A. in Bayer CropScience N.V. pri pristojnem nacionalnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddali vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker je vloga zajemala tudi dajanje gensko spremenjene oljne ogrščice MON 88302 ×× Ms8 ×× Rf3 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga oljna ogrščica, v kar pa ni zajeto gojenje; ker je vloga za navedene uporabe zajemala vse podkombinacije posamičnih genskih transformacij, ki jih vsebuje oljna ogrščica MON 88302 × Ms8 × Rf3;

B.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 1. marca 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 10. aprila 2017;

C.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

D.  ker je bila zložba treh elementov oljne ogrščice pridobljena z običajnim križanjem, pri katerem so bili uporabljeni trije posamični transformacijski dogodki: MON 88302, ki izraža beljakovino CP4 EPSPS (5-enolpiruvilšikimat-3-fosfat sintazo) z odpornostjo proti herbicidom na osnovi glifosata, MS8, ki izraža beljakovini barnazo in fosfinotricin acetiltransferazo, ter RF3, ki izraža beljakovini barstar in fosfinotricin acetiltransferazo, ki povzročata odpornost proti herbicidom, ki vsebujejo amonijev glufosinat, in omogočata heterozo;

E.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb; ker so med najbolj kritičnimi pripombami ugotovitve, da predloženi podatki ne podpirajo celovite in zanesljive ocene možnih interakcij med transformacijskimi dogodki, vključenimi v gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3, kot jo zahteva Evropska agencija za varnost hrane v svojih smernicah, da glede na število in zasnovo študij ni dokončnega dokaza o dolgoročnih (zlasti ko gre za živila) učinkih na razmnoževanje in razvoj, da so informacije (podatki in analize podatkov) o sestavi, oceni fenotipa in toksikologiji nezadostne in da bi bilo treba opraviti nadaljnje študije, da bi dokazali varnost oljne ogrščice MON 88302 × Ms8 × Rf3(5);

F.  ker so glavna specifična problematična področja pomanjkanje 90-dnevne krmne raziskave na podganah, pomanjkanje ocene ostankov komplementarnih herbicidov na uvoženih živilih in krmi, njihove možne negativne posledice za zdravje ter neustreznost načrta za spremljanje stanja okolja;

G.  ker je francoska Agencija za hrano, okolje ter zdravje in varnost pri delu glede na to, da ni bilo 90-dnevne študije subkronične strupenosti na podganah, ustrezno zavrnila prošnjo za dajanje oljne ogrščice MON 88302 × Ms8 × Rf3 na trg(6);

H.  ker iz neodvisne študije izhaja, da bi bilo treba mnenje Evropske agencije za varnost hrane zaradi številnih napak in velikih vrzeli zavrniti ter da uvoza aktivnih jeder zložbe elementov MON 88302 × MS8 × RF3 v Unijo zaradi tega ne bi smeli odobriti(7);

I.  ker je uporaba komplementarnih herbicidov del redne kmetijske prakse pri pridelavi proti herbicidom odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja vedno prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine(8);

J.  ker veljavna odobritev glifosata poteče najpozneje 31. decembra 2017; ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je Evropska agencija za varnost hrane novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da razvrstitev ni upravičena; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

K.  ker po mnenju skupine za pesticide pri Evropski agenciji za varnost hrane na podlagi doslej predloženih podatkov ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata(9); ker dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, kažejo višjo toksičnost kot sama aktivna sestavina(10); ker številne študije kažejo, da lahko pripravki glifosata delujejo kot endokrini motilci(11);

L.  ker se uvožena gensko spremenjena oljna ogrščica v Uniji pogosto uporablja za krmo za živali; ker je v strokovno pregledani znanstveni študiji ugotovljena morebitna povezava med glifosatom v krmi za breje svinje in povečanjem števila hudih prirojenih okvar pri njihovih pujskih(12);

M.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(13); ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018(14);

N.  ker je pristojni organ ene od držav članic opozoril na neskladnost pri odobritvi uvoza gensko spremenjene oljne ogrščice, odporne proti glufosinatu, glede na to, da je malo verjetno, da bo odobritev uporabe glufosinata v Uniji obnovljena, saj je snov strupena za razmnoževanje(15);

O.  ker ostanki škropljenja s komplementarnimi herbicidi niso bili ocenjeni; ker torej ni mogoče skleniti, da je gensko spremenjena oljna ogrščica, škropljena z glifosatom in glufosinatom, varna za uporabo v živilih in krmi;

P.  ker so poleg tega številni pristojni organi držav članic izrazili zaskrbljenost zaradi možnosti, da se ta gensko spremenjena oljna ogrščica v Uniji razširi kot divja poljščina, predvsem ob uvoznih prevoznih poteh, in opozarjajo na nezadostnost načrta za spremljanje tega pojava;

Q.  ker je ena od držav članic pripomnila, da se „glifosat ponavadi uporablja za uničevanje plevela vzdolž železniških prog in obcestnih površin v Uniji. Velika odpornost MON88302 × Ms8 × Rf3 na glifosat lahko v takšnih okoliščinah pomeni selektivno prednost. Učinke te selektivne prednosti na odpornost in invazivnost bi bilo treba upoštevati pri oceni možnosti, da vrsta postane del stalne populacije v Evropi, predvsem glede na sposobnost preživetja oljne ogrščice v semenski banki“;

R.  ker je bilo po navedbah avstrijske študije iz leta 2011 v več mednarodnih študijah ugotovljeno, da je raztresanje semen med prevozom najpomembnejši dejavnik za vzpostavitev populacije divje oljne ogrščice ob cestah, da gre za dobro znano težavo, da so populacije divje oljne ogrščice splošno razširjene v državah, kjer se oljna ogrščica goji, pa tudi v državah, v katere se semena oljne ogrščice uvažajo in nato prepeljejo v obrate za pridelavo olja, in poleg tega, da z uvozom različnih vrst linij oljne ogrščice, ki so odporne proti herbicidom, lahko povzročimo nastanek večkratno odpornih divjih populacij (kopičenje genov), ki povzročajo ali zaostrujejo težave pri upravljanju obcestnih habitatov(16);

S.  ker je razvoj gensko spremenjenih pridelkov, odpornih proti številnim selektivnim herbicidom, možno pripisati zlasti hitremu porastu odpornosti plevela proti glifosatu v državah, ki se obsežno poslužujejo gensko spremenjenih pridelkov; ker je bilo v znanstvenih publikacijah dokumentiranih več kot dvajset različnih vrst plevela, odpornega proti glifosatu(17); ker plevel, odporen proti glifosatu, opažajo že od leta 2009;

T.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 14. septembra 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 14 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 10 držav članic, ki predstavljajo 36,48 % prebivalcev Unije, pri čemer so se štiri države članice vzdržale;

U.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od uveljavitve Uredbe (ES) št. 1829/2003 morala sprejemati sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(18);

V.  ker je Parlament v prvi obravnavi(19) 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

W.  ker mora Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki bi se lahko oblikovalo v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

X.  ker predlog Komisije za spremembo Uredbe (EU) št. 182/2011 ne zadostuje za obravnavanje pomanjkanja demokracije v postopku odobritve GSO;

Y.  ker je demokratično legitimnost mogoče zagotoviti le tako, da se zagotovi vsaj, da Komisija predlog umakne, kadar Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne pripravi mnenja; ker ta postopek že uporabljajo nekateri drugi stalni odbori;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(20) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za pridobitev dovoljenja ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  poziva pristojne zakonodajalce, naj nemudoma zagotovijo napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 in naj med drugim zagotovijo, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja v zvezi z odobritvami GSO, bodisi za gojenje ali za živila in krmo;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne proti herbicidom, kot je na primer oljna ogrščica MON 88302 × Ms8 × Rf3, brez popolne ocene specifičnih kumulativnih učinkov ostankov škropljenja kombinacije komplementarnih herbicidov in njihovih komercialnih pripravkov, kot se uporabljajo v državah gojenja;

7.  poziva Komisijo, naj zahteva veliko bolj podrobno testiranje za ugotovitev zdravstvenih tveganj, ki nastanejo v zvezi z zložbo genskih elementov, kot je oljna ogrščica MON 88302 × Ms8 × Rf3;

8.  poziva Komisijo, naj oblikuje strategije za oceno zdravstvenega tveganja, toksikologijo in poprodajni nadzor, ki bi se osredotočale na vso prehransko in krmno verigo;

9.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu za prehrano in krmo;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4767
(4)––––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110),Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (P8_TA(2016)0388),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390),Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo FG72×A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-44406-6×A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378),
(5) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2013-01002
(6) Prav tam.
(7) https://www.testbiotech.org/sites/default/files/TBT%20comment%20MON80332%20x%20MS8%20x%20RF3_v2.pdf
(8) https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00267-015-0589-7
(9) Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat; EFSA uradni list 2015, 13 (11):4302 http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4302/epdf
(10) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3955666
(11) https://www.testbiotech.org/sites/default/files/TBT%20Background%20Soybean%20305423%20x%2040-3-2.pdf
(12) https://www.omicsonline.org/open-access/detection-of-glyphosate-in-malformed-piglets-2161-0525.1000230.php?aid=27562
(13) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(14) UL L 67, 12.3.2015, str. 6.
(15) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2013-01002
(16) https://www.bmgf.gv.at/cms/home/attachments/3/0/9/CH1060/CMS1215778250501/osrimportban_gt73,ms8xrf3_2011_(nicht_zu_versenden_).pdf, str 4.
(17) https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-94-007-7796-5_12
(18) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(19) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(20) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Sprememba proračuna št. 5/2017: financiranje Evropskega sklada za trajnostni razvoj in povečanje rezerve za nujno pomoč
PDF 251kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2017 za proračunsko leto 2017, da se zagotovi financiranje za Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) in povečanje rezerve za nujno pomoč po pregledu uredbe o večletnem finančnem okviru (12441/2017 – C8-0351/2017 – 2017/2135(BUD))
P8_TA(2017)0399A8-0301/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41 Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, kot je bil dokončno sprejet 1. decembra 2016(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 2017/1123 z dne 20. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 5/2017, ki ga je Komisija sprejela dne 28. julija 2017 (COM(2017)0485),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 5/2017, ki ga je Svet sprejel 10. oktobra 2017 in ga 11. oktobra 2017 posredoval Parlamentu (12441/2017 – C8-0351/2017),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0301/2017),

A.  ker je cilj predloga spremembe proračuna št. 5/2017 zagotoviti financiranje Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) po sprejetju s tem povezane pravne podlage in v splošnem proračunu za leto 2017 odraziti rezultat vmesnega pregleda uredbe o večletnem finančnem okviru v zvezi s povečanjem letnega zneska rezerve za nujno pomoč z 280 milijonov EUR na 300 milijonov EUR v cenah iz leta 2011;

B.  ker predlog spremembe proračuna št. 5/2017 zagotavlja 275 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in plačil za Evropski sklad za trajnostni razvoj, ki jih je treba v celoti pokriti z uporabo instrumenta prilagodljivosti, ker ni rezerve pod zgornjo mejo obveznosti v razdelku 4 (Evropa v svetu);

C.  ker predlog spremembe proračuna št. 5/2017 obenem zmanjšuje sredstva za plačila za Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) v razdelku 3 (Varnost in državljanstvo) za 275 milijonov EUR zaradi pričakovane prenizke porabe sredstev, ki je posledica poznega sprejetja pravnih podlag in zamude pri načrtovanju;

D.  ker predlog spremembe proračuna št. 5/2017 zagotavlja tudi dodatnih 22,8 milijona EUR (v tekočih cenah) za rezervo za nujno pomoč v sredstvih za prevzem obveznosti, ki odražajo vmesno revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru;

E.  ker predlog spremembe proračuna št. 5/2017 spremlja predlog sklepa o uporabi instrumenta prilagodljivosti za takojšnje proračunske ukrepe za financiranje EFSD (COM(2017)0480) v znesku 275 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in plačil v razdelku 4;

F.  ker sta Evropski parlament in Svet v proračunskem postopku za leto 2017 Komisijo pozvala, naj s spremembo proračuna zahteva potrebna sredstva za financiranje EFSD, takoj ko bo sprejeta pravna podlaga, in se zavezala, da bosta predlog Komisije za spremembo proračuna za leto 2017 hitro obravnavala;

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 5/2017, kot ga je predložila Komisija;

2.  pozdravlja pravočasno sprejetje in začetek veljavnosti Uredbe (EU) 2017/1601(7) EFSD ter poziva k njegovemu hitremu izvajanju, ob polnem upoštevanju pravil in prednostnih nalog, ki jih določi zakonodajalec, in s posebnim poudarkom na določbah o odgovornosti;

3.  pozdravlja dejstvo, da vmesna revizija večletnega finančnega okvira omogoča financiranje EFSD prek povečanja instrumenta za prilagodljivost in hkrati povečuje rezervo za nujno pomoč;

4.  obžaluje, da države članice niso v zadostni meri izvajale sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost; opozarja, da prenos proračunskih sredstev (DEC 18/2017) že pomeni zmanjšanje sredstev za plačila v razdelku 3 (Varnost in državljanstvo) za 284 milijonov EUR za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost kot vir za povečanje sredstev v drugem razdelku; poziva države članice, naj spoštujejo svoje politične sporazume in naj storijo vse v okviru svojih pristojnosti, da bi to prednostno nalogo Unije obravnavale ustrezno;

5.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 5/2017;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 5/2017 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 28.2.2017.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL L 163, 24.6.2017, str. 1.
(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(6) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(7) UL L 249, 27.9.2017, str. 1.


Uporaba instrumenta prilagodljivosti za zagotovitev financiranja Evropskega sklada za trajnostni razvoj
PDF 322kWORD 48k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi instrumenta prilagodljivosti za financiranje Evropskega sklada za trajnostni razvoj (COM(2017)0480 – C8-0235/2017 – 2017/2134(BUD))
P8_TA(2017)0400A8-0298/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0480 – C8-0235/2017),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1) (uredba o večletnem finančnem okviru), zlasti člena 11,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2), zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, kot je bil sprejet 1. decembra 2016(3),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0298/2017),

A.  ker je po reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru za instrument prilagodljivosti na voljo letni znesek 676 milijonov EUR v tekočih cenah, povečan za zapadla sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki so konec leta 2016 znašala 646 milijonov EUR; ker je bil iz instrumenta prilagodljivosti v proračunu za leto 2017 že uporabljen znesek 530 milijonov EUR, tako da na voljo ostaja še 792 milijonov EUR;

B.  ker je začela Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta(4) veljati 28. septembra 2017;

C.  ker je Komisija po preučitvi vseh možnosti za prerazporeditev sredstev za prevzem obveznosti v razdelku 4 (Evropa v svetu) za financiranje Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) predlagala uporabo instrumenta prilagodljivosti v znesku 275 milijonov EUR, ki presega zgornjo mejo razdelka 4;

1.  ugotavlja, da zgornja meja razdelka 4 za leto 2017 ne omogoča ustreznega financiranja EFSD; znova ponavlja dolgoletno stališče, da finančna sredstva za zunanje delovanje Unije ne zadostujejo za kritje potreb proaktivne in trajnostne zunanje politike;

2.  zato soglaša s tem, da se iz instrumenta prilagodljivosti uporabijo sredstva za prevzem obveznosti v višini 275 milijonov EUR;

3.  ponovno poudarja, da je uporaba tega instrumenta, kot je določena v členu 11 uredbe o večletnem finančnem okviru, znova pokazala, da bi moral biti proračun Unije bolj prilagodljiv;

4.  ponovno izraža svoje dolgoletno stališče, da se plačila, ki izhajajo iz obveznosti, prevzetih v sklopu instrumenta prilagodljivosti, ne smejo upoštevati pri zgornji meji večletnega finančnega okvira;

5.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi instrumenta prilagodljivosti za financiranje Evropskega sklada za trajnostni razvoj

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/51.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(3) UL L 51, 28.2.2017.
(4) Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD (UL L 249, 27.9.2017, str. 1).


Dokument za razmislek o prihodnosti financ EU
PDF 173kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU (2017/2742(RSP))
P8_TA(2017)0401B8-0565/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1), zlasti člena 2,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(3),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije o razmisleku o prihodnosti financ EU z dne 28. junija 2017,

–  ob upoštevanju izjave Komisije o dokumentu o razmisleku o prihodnosti financ EU z dne 4. julija 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti evroobmočja(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

1.  je prepričan, da razprava o prihodnjem financiranju Evropske unije ne more potekati, ne da bi upoštevali izkušnje, pridobljene s prejšnjimi večletnimi finančnimi okviri, zlasti za obdobje 2014–2020; izpostavlja resne pomanjkljivosti sedanjega večletnega finančnega okvira, ki je bil izkoriščen do skrajnih meja, da je bilo mogoče zagotoviti sredstva, ki jih je Unija potrebovala za obravnavo vrste resnih kriz in novih izzivov ter za financiranje novih političnih prednostnih nalog; poudarja, da je prepričan, da se je nizka raven sedanjega večletnega finančnega okvira izkazala kot nezadostna za izpolnjevanje dejanskih potreb in političnih ambicij Unije;

2.  pozdravlja, da je Komisija predstavila dokument za razmislek o prihodnosti financ EU; ugotavlja, da je v proračunski načrt vključila pet scenarijev za prihodnji model Evropske unije, kakor so bili predstavljeni v beli knjigi o prihodnosti Evrope iz marca 2017, hkrati pa je obravnavala tudi vrsto osnovnih značilnosti in načel proračuna EU; se strinja s predlagano metodologijo in je naklonjen izjavi Komisije, da je treba prihodnji večletni finančni okvir podkrepiti z jasno vizijo glede prednostnih nalog Evrope; verjame, da se bo s tem dokumentom določila jasna struktura za razprave ter začela prepotrebna politična razprava o usmeritvi, namenu in ravni proračuna EU glede na temeljne cilje in prihodnje izzive Unije; poziva države članice, naj se posvetujejo z državljani in prevzamejo dejavno in konstruktivno vlogo pri določitvi svoje vizije o prihodnosti proračuna EU;

3.  obžaluje pa, da štirje od petih predstavljenih scenarijev („Tako kot doslej“, „Storiti manj skupaj“, „Nekateri storijo več“ in „Radikalno preoblikovanje“) pomenijo dejanski upad ambicij Unije in predvidevajo okrnitev dveh dolgoročnih politik Unije, na katerih temelji evropski projekt in ki sta navedeni v Pogodbah, tj. skupne kmetijske politike in kohezijske politike; poudarja svoje tradicionalno stališče, da bi bilo treba za dodatne politične prednostne naloge nameniti dodatna finančna sredstva, ne pa jih financirati na račun obstoječih politik EU; meni, da je peti scenarij („Storiti veliko več skupaj“) pozitivna in konstruktivna izhodiščna točka za potekajoče razprave o prihodnosti financ EU in posledično o prihodnjem modelu Evropske unije; spodbuja Komisijo, naj razvije scenarij, ki bo upošteval priporočila Parlamenta, da bi se odzvali na trenutne in prihodnje izzive ter da bi opredelili nove prednostne naloge;

4.  opozarja, da bi morala Unija v skladu s členom 311 PDEU sama zagotoviti sredstva, potrebna za uresničevanje svojih ciljev; meni, da pomanjkljivosti sedanjega večletnega finančnega okvira, obseg novih prednostnih nalog ter posledice izstopa Združenega kraljestva pričajo o tem, da je treba odpraviti zgornjo mejo za odhodke v višini 1 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU in torej občutno povečati proračun Unije, da bi se lahko soočili s prihodnjimi izzivi; v tem kontekstu nasprotuje vsakršnemu nominalnemu zmanjšanju obsega proračuna EU v naslednjem večletnem finančnem okviru in meni, da bi bilo treba naslednji večletni finančni okvir določiti v višini vsaj 1,23 % BND EU; se zavzema za razpravo med državami članicami o tej zadevi;

5.  obžaluje, da se proračun EU financira predvsem iz nacionalnih prispevkov na podlagi BND, ne pa z dejanskimi lastnimi sredstvi, kakor je predvideno v Pogodbah EU; ponovno izraža predanost popolni reformi sistema virov lastnih sredstev EU, ki bi upoštevala vodilna načela enostavnosti, pravičnosti in preglednosti ter potekala v skladu s priporočili skupine na visoki ravni za lastna sredstva; poudarja, da bi vsak tak sistem moral zajemati uravnotežen del novih lastnih sredstev EU, s katerimi bi podprli cilje politike EU, in da bi ga bilo treba uvesti postopno, s čimer bi poskrbeli za pravičnejše in stabilnejše finance EU; poudarja tudi, da izstop Združenega kraljestva iz Unije pomeni priložnost za odpravo vseh vrst rabatov; pričakuje, da bo Komisija predložila ambiciozne zakonodajne predloge v zvezi s tem, in poudarja, da se bodo v prihodnjih pogajanjih odhodki in prihodki naslednjega večletnega finančnega okvira obravnavali kot en sam sveženj;

6.  je prepričan, da je, če Svet ne bo privolil v občutno povečanje ravni nacionalnih prispevkov v proračun EU, uvedba lastnih sredstev EU edina možnost za ustrezno financiranje naslednjega večletnega finančnega okvira v višini, ki ustreza dejanskim potrebam in političnim ambicijam Unije; zato pričakuje, da bo Svet zavzel politično stališče v zvezi s tem, saj v prihodnje ne bo več mogoče dejansko blokirati vseh reform sistema lastnih sredstev EU; v zvezi s tem želi spomniti, da so poročilo skupine na visoki ravni o lastnih sredstvih soglasno sprejeli vsi člani skupine, tudi tisti, ki jih je imenoval Svet;

7.  pozdravlja, da želi Komisija prihodnji proračun EU oblikovati na podlagi načel dodane vrednosti EU in s poudarkom na uspešnosti, odgovornosti, večji prožnosti v stabilnem okviru in poenostavljenih pravilih, kakor je navedeno v dokumentu za razmislek;

8.  v zvezi s tem poudarja pomen temeljite ocene uspešnosti in učinkovitosti sedanjih politik, programov in instrumentov EU; glede na to z zanimanjem pričakuje rezultate tekočega pregleda porabe in pričakuje, da se bodo upoštevali pri oblikovanju večletnega finančnega okvira po letu 2020; zlasti poudarja, da je treba na eni strani zagotoviti uspešnost programov EU, pri katerih povpraševanje močno presega njihove zmogljivosti, na drugi pa ugotoviti razloge za nezadostno izvajanje; meni, da je treba doseči sinergije med proračunom EU in nacionalnimi proračuni ter zagotoviti načine za spremljanje obsega in učinkovitosti porabe sredstev na nacionalni ravni in ravni EU;

9.  priznava, da je iskanje evropske dodane vrednosti temeljno vprašanje, ki ga je treba obravnavati, in se strinja, da bi moral biti proračun Unije med drugim tudi orodje za uresničevanje ciljev iz Pogodbe in zagotavljanje evropskih javnih dobrin; izpostavlja pa večplastni značaj pojma evropske dodane vrednosti in njegovih številnih interpretacij ter svari pred vsakršnim poskusom, da bi na podlagi njegove definicije postavljali pod vprašaj ustreznost politik in programov EU zgolj iz kvantitativnih ali kratkoročnih ekonomskih razlogov; meni, da ima ukrepanje na evropski ravni jasno dodano vrednost, saj:

   presega učinek nacionalnih, regionalnih ali lokalnih prizadevanj (učinek prelivanja);
   spodbuja ukrepe na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni za izpolnitev ciljev iz Pogodbe EU, ki sicer ne bi bili uresničeni;
   podpira ukrepe, ki se lahko financirajo samo z združevanjem virov na ravni EU, saj je zanje potrebnih veliko finančnih sredstev, ali
   prispeva k vzpostavitvi in spodbujanju miru in stabilnosti v sosedstvu EU in širše;

spodbuja Komisijo, naj še naprej razvija pojem evropske dodane vrednosti, pri tem pa upošteva teritorialne posebnosti; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezne kazalnike uspešnosti za ta namen;

10.  meni, da bi morala struktura naslednjega večletnega finančnega okvira omogočiti večjo berljivost in razumljivost proračuna EU za njene državljane ter natančneje predstaviti vsa področja odhodkov EU; obenem opozarja, da je treba poenostaviti neprekinjenost načrtovanja ter prožnost znotraj razdelkov; meni, da bi morala splošna struktura večletnega finančnega okvira odražati politično razpravo o glavnih stebrih in usmeritvah odhodkov EU, vključno s trajnostnim razvojem, rastjo in inovacijami, podnebnimi spremembami, solidarnostjo, varnostjo in obrambo; je zato prepričan, da je treba prilagoditi sedanje razdelke večletnega finančnega okvira;

11.  meni, da mora biti proračun EU pregleden in demokratičen; spominja, da je povsem zavezan zamisli o enotnosti proračuna EU, in se sprašuje o potrebi in dodani vrednosti vzpostavljanja dodatnih instrumentov zunaj večletnega finančnega okvira; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi bilo treba Evropski razvojni sklad skupaj z drugimi instrumenti zunaj večletnega finančnega okvira vključiti v proračun Unije; poudarja, da bi bilo treba pri takšnem vključevanju finančna sredstva teh instrumentov prišteti veljavnim zgornjim mejam večletnega finančnega okvira, da se ne bi ogrozilo financiranje drugih politik in programov EU;

12.  poudarja, da je proračunski organ po izčrpanju vseh razpoložljivih razlik, odobril znatno uporabo sredstev iz določb o prožnosti in posebnih instrumentov iz uredbe o večletnem finančnem okviru, da bi se zagotovila dodatna proračunska sredstva, potrebna za odzivanje na krize ali za financiranje novih političnih prednostnih nalog v sedanjem večletnem finančnem okviru; poudarja, da je bilo pri vmesni reviziji večletnega finančnega okvira odstranjenih več preprek za mehanizme prožnosti večletnega finančnega okvira, tako da sedanji finančni okvir zagotavlja večjo prožnost;

13.  v zvezi s tem poudarja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir neposredno zagotavljati ustrezno raven prožnosti, ki bo Uniji omogočila odzivanje na nepredvidene okoliščine in financiranje razvijajočih se političnih prednostnih nalog; zato meni, da bi morale določbe v zvezi s prožnostjo večletnega finančnega okvira omogočati, da se vse nedodeljene razlike do zgornje meje in vsa zapadla proračunska sredstva brez omejitev prenašajo v naslednja proračunska leta, proračunski organ pa jih lahko v okviru letnega proračunskega postopka uporabi v namene, ki se mu zdijo pomembni; prav tako poziva k občutni okrepitvi posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira, ki bi jih bilo treba obravnavati ločeno od zgornjih meja večletnega finančnega okvira tako za prevzem obveznosti kot za plačila, pa tudi k oblikovanju posebne rezerve za krize, ki bi omogočala takojšnjo uporabo sredstev v nujnih primerih;

14.  se zavzema za dejansko in bistveno poenostavitev pravil izvajanja za upravičence in za zmanjšanje upravnega bremena; spodbuja Komisijo, naj v zvezi s tem opredeli in odpravi prekrivanje instrumentov, ki so na voljo v proračunu EU, ki imajo podobne cilje in zajemajo podobne vrste ukrepov; meni pa, da poenostavitev ne bi smela voditi v nadomestitev nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti in ne bi smela povzročiti sektorske obravnave programov in politik EU, temveč bi morala zagotoviti dopolnjevanje s horizontalnim pristopom; poziva k obsežni harmonizaciji pravil z namenom oblikovanja enotnih pravil za vse instrumente EU;

15.  priznava potencial finančnih instrumentov kot dopolnilne oblike financiranja poleg subvencij in nepovratnih sredstev; poudarja pa, da niso primerni za vse vrste ukrepov in vsa področja politik, saj niso vse politike povsem tržno naravnane; poziva Komisijo, naj poenostavi pravila za uporabo finančnih instrumentov in naj z ustvarjanjem sinergij in preprečevanjem konkurence med različnimi vrstami financiranja spodbuja možnost kombiniranja različnih virov EU v skladu s harmoniziranimi pravili; izraža zaskrbljenost nad možnostjo enega samega sklada, ki bi zajemal finančne instrumente na ravni EU in zagotavljal posojila, jamstva in instrumente za delitev tveganja v različnih političnih okvirih, kakor je predstavljeno v dokumentu za razmislek, zato bo natančno preučil ta predlog;

16.  ponavlja svoje stališče, da je treba trajanje večletnega finančnega okvira uskladiti s političnim ciklom Parlamenta in Komisije ter tako omogočiti dolgoročno načrtovanje; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba pri trajanju večletnega finančnega okvira v celoti upoštevati potrebo po dolgoročnejši predvidljivosti izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI), ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, saj ne morejo delovati brez vsaj sedemletne zaveze; zato predlaga, da bi moral naslednji večletni finančni okvir trajati 5 + 5 let z obveznim vmesnim pregledom;

17.  ugotavlja, da je predsednik Komisije v govoru o stanju v Uniji napovedal predlog o namenski proračunski vrstici za euroobmočje; poziva Komisijo, naj pripravi dodatne in podrobnejše informacije v zvezi s tem; opozarja, da je Parlament v resoluciji z dne 16. februarja 2017 pozval k oblikovanju posebne proračunske zmogljivosti za euroobmočje, ki bi morala biti del proračuna EU nad sedanjimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in bi jo moralo financirati euroobmočje in druge sodelujoče članice prek namenskega vira prihodkov, o njej pa bi se morale dogovoriti sodelujoče države članice in bi morala biti obravnavana kot namenski prejemki in jamstva;

18.  pričakuje, da bo Komisija do maja 2018 predstavila predloga o prihodnjem večletnem okviru in lastnih sredstvih; namerava pravočasno predstaviti lastno stališče o vseh s tem povezanih vidikih ter pričakuje, da bodo pomisleki Parlamenta v celoti vključeni v prihodnje predloge Komisije;

19.  izraža pripravljenost za začetek strukturiranega dialoga s Komisijo in Svetom, da bi še pred iztekom tega zakonodajnega obdobja dosegli končni sporazum o prihodnjem večletnem finančnem okviru; je prepričan, da bi s hitrim sprejetjem uredbe o večletnem finančnem okviru omogočili pravočasno sprejetje vseh sektorskih zakonodajnih aktov, da bi veljali v začetku naslednjega obdobja; poudarja slabosti poznega začetka izvajanja programov v sklopu sedanjega večletnega finančnega okvira; v zvezi s tem poziva Evropski svet, naj uporabi „premostitveno klavzulo“ iz člena 312(2) PDEU, ki omogoča, da Svet glasuje o večletnem finančnem okviru s kvalificirano večino;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim institucijam in organom, ki jih to zadeva, ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0050.


Legitimni ukrepi za zaščito žvižgačev, ki ravnajo v javnem interesu
PDF 384kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu (2016/2224(INI))
P8_TA(2017)0402A8-0295/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 2,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 11,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in širjenjem,

–  ob upoštevanju Direktive 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE 2)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti(3),

–  ob upoštevanju resolucije št. 1729 (2010) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2060 (2015) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o izboljšanju zaščite prijaviteljev nepravilnosti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 o boju proti korupciji v EU (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. julija 2016 o nadaljnjih ukrepih za povečanje preglednosti in boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom (COM(2016)0451),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta skupine G20 o boju proti korupciji in zlasti njegovih smernic za sprejetje zakonodaje za zaščito žvižgačev,

–  ob upoštevanju poročila OECD iz marca 2016 z naslovom „Zaveza učinkoviti zaščiti žvižgačev“,

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic, s katerim je zaključila svojo samoiniciativno preiskavo o prijavljanju nepravilnosti (OI/1/2014/PMC),

–  ob upoštevanju priporočila odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2014)7 z dne 30. aprila 2014 o zaščiti žvižgačev, kakor tudi njegovega kratkega vodnika o vzpostavitvi nacionalnega okvira iz januarja 2015,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2171 (2017) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27. junija 2017, v kateri se nacionalne parlamente poziva, naj priznajo pravico do prijave nepravilnosti,

–  ob upoštevanju načela 4 iz priporočila OECD o izboljšanju etičnega ravnanja v javni službi,

–  ob upoštevanju Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih uradnikov v mednarodnem poslovanju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za ustavne zadeve (A8-0295/2017),

A.  ker je cilj Evropske unije spoštovanje demokracije in načela pravne države ter tako svojim državljanom zagotavlja svobodo izražanja; ker je žvižgaštvo temeljni vidik pravice do svobode izražanja in informiranja, obe pravici pa sta zagotovljeni z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, njeno spoštovanje in izvrševanje pa zagotavlja EU; ker EU spodbuja varstvo delavcev in izboljšanje delovnih pogojev;

B.  ker Evropska unija prispeva h krepitvi mednarodnega sodelovanja v boju proti korupciji, ob popolnem spoštovanju načel mednarodnega prava, človekovih pravic in pravne države, kakor tudi suverenosti vseh držav;

C.  ker je v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Evropska unija pristojna za skupno evropsko azilno politiko;

D.  ker sta preglednost in udejstvovanje državljanov del razvoja in izzivov demokracije v 21. stoletju;

E.  ker smo od gospodarske, dolžniške in finančne krize dalje priča valu ukrepov proti izogibanju davkom in davčnim utajam na mednarodni ravni; ker je na področju finančnih storitev potrebna večja preglednost za odvračanje od nepravilnosti in ker nekatere države članice že imajo izkušnje z osrednjimi prijavnimi točkami, ki žvižgačem omogočajo prijavo dejanskih ali mogočih kršitev predpisov o skrbnem finančnem poslovanju; ker je Organizacija združenih narodov leta 2003 sprejela konvencijo proti korupciji(6); ker je Evropski parlament na podlagi teh razkritij ustanovil posebna odbora in preiskovalni odbor; ker je že v več resolucijah pozval k zaščiti žvižgačev(7); ker so že odobrene pobude za boljšo mednarodno izmenjavo informacij v davčnih zadevah koristne in ker je bilo z različnimi razkritji, povezanimi z davki, objavljenih veliko pomembnih informacij o nepravilnostih, ki drugače ne bi prišle na dan;

F.  ker imajo žvižgači pomembno vlogo pri opozarjanju na nezakonito ali neprimerno ravnanje, ki je v nasprotju z interesom javnosti in delovanjem naše družbe, zato pa svojemu delodajalcu, javnim organom ali neposredno javnosti razkrijejo informacijo o takem ravnanju;

G.  ker s takimi dejanji pomagajo državam članicam ter najpomembnejšim institucijam in organom Unije pri preprečevanju zlasti vseh poskusov kršitev načel integritete in zlorabe oblasti, ki ogrožajo ali kršijo javno zdravje in varnost, finančno integriteto, gospodarstvo, človekove pravice, okolje ali pravno državo na evropski in nacionalni ravni, zvišujejo brezposelnost, omejujejo ali izkrivljajo pošteno konkurenco in krnijo zaupanje državljanov v demokratične institucije in postopke na nacionalni in evropski ravni, in boju proti tem kršitvam;

H.  ker je korupcija danes resna težava za Evropsko unijo, saj lahko privede do nezmožnosti vlad, da zaščitijo prebivalstvo, delavce, pravno državo in gospodarstvo, do poslabšanja javnih ustanov in služb, gospodarske rasti in konkurenčnosti na različnih področjih in povzroči izgubo zaupanja v preglednost in demokratično legitimnost javnih in zasebnih ustanov in industrije; ker naj bi korupcija vsako leto stala gospodarstvo Evropske unije 120 milijard EUR oziroma 1 % BDP EU;

I.  ker so se dosedanja prizadevanja v boju proti korupciji na mednarodni ravni osredotočala predvsem na nepravilnosti v javnem sektorju, nedavna razkritja pa so izpostavila vlogo finančnih institucij, svetovalcev in drugih zasebnih podjetij pri korupciji;

J.  ker se je v več odmevnih primerih žvižgaštva pokazalo, da ukrepanje žvižgačev omogoča seznanjanje javnosti in političnih organov z informacijami v javnem interesu, kot so nezakonito ali neprimerno ravnanje ali druge hude kršitve v zasebnem in javnem sektorju; ker se je skušalo nekatere od teh ravnanj odpraviti s pomočjo popravnih ukrepov;

K.  ker varovanje zaupnosti prispeva k vzpostavitvi učinkovitejših kanalov za prijavljanje goljufij, korupcije ali drugih kršitev in ker lahko zaradi občutljivosti informacij slabo varovanje zaupnosti privede do njihovega nezaželenega uhajanja in kršitve javnega interesa Unije in držav članic;

L.  ker lahko uvedba javnih registrov o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih konstruktov ter drugih ukrepov za preglednost investicijskih subjektov pomaga pri preprečevanju nepravilnosti, ki jih žvižgači običajno obravnavajo;

M.  ker varovanje tajnosti identitete žvižgačev in zaupnosti informacij, ki jih razkrijejo, prispeva k vzpostavitvi učinkovitejših kanalov za prijavljanje goljufij, korupcije, nezakonitega ali nepoštenega ravnanja ali drugih hudih kršitev in ker lahko zaradi občutljivosti informacij slabo varovanje zaupnosti privede do njihovega nezaželenega uhajanja in kršitve javnega interesa Unije; ker je z zaščito žvižgačev v javnem sektorju lažje odkriti zlorabo javnih sredstev, goljufije in druge oblike čezmejne korupcije, povezane z nacionalnimi interesi ali interesi Unije;

N.  ker je obžalovanja vredno, da obstoječi kanali za uradne pritožbe o kršitvah mednarodnih podjetij le redko vodijo do konkretnih kazni za nepravilnosti;

O.  ker se je žvižgaštvo izkazalo za koristno na številnih področjih, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, kot so javno zdravje, obdavčevanje, okolje, varstvo potrošnikov, boj proti korupciji in diskriminaciji in spoštovanje socialnih pravic;

P.  ker morajo biti primeri dobro opredeljeni, ob upoštevanju narave funkcij, ki se opravljajo, resnosti ravnanja in ugotovljenega tveganja;

Q.  ker je bistveno, da se ne prekorači meja med ovadbo in prijavo nepravilnosti; ker ne gre za to, da se širijo informacije o vseh, temveč da se dobro razmeji, kaj sodi na področje zavračanja pomoči demokraciji, ki je v nevarnosti;

R.  ker so v številnih primerih žvižgači tarče maščevanja, ustrahovanja in poskusov pritiska, da bi se jim preprečilo opozarjanje na nepravilnosti ali se jih odvrnilo od tega ali da se jih zaradi tega kaznuje; ker se tovrstni pritisk toliko bolj pogosto izvaja na delovnem mestu, tako da se lahko žvižgači, ki v okviru delovnega razmerja razkrijejo informacije v javnem interesu, znajdejo v šibkem položaju glede na delodajalca;

S.  ker je bila večkrat izražena resna zaskrbljenost, da se lahko žvižgači, ki ravnajo v javnem interesu, na delovnem mestu soočajo s sovražnostjo, nadlegovanjem, ustrahovanjem in izključitvijo, ovirami za prihodnje zaposlovanje, izgubo sredstev za preživljanje, pogosto pa tudi z resnimi grožnjami njihovim družinskim članom in sodelavcem; ker ima lahko strah pred povračilnimi ukrepi odvračilen učinek na žvižgače, s tem pa je ogrožen javni interes;

T.  ker bi morala biti zaščita žvižgačev zagotovljena z zakonom in okrepljena po vsej EU, v javnem in zasebnem sektorju, pod pogojem, da ravnajo na razumni podlagi; ker bi tovrstni zaščitni mehanizmi morali biti uravnoteženi in bi morali zagotavljati popolno spoštovanje temeljnih in zakonitih pravic oseb, zoper katere se opravijo prijave nepravilnosti; ker bi ti zaščitni mehanizmi morali veljati za novinarje, ki so še vedno ranljivi v zvezi z razkritjem občutljivih informacij in ščitijo žvižgače zaradi zaupnosti virov;

U.  ker zaščita žvižgačev v več državah članicah ni ustrezno zagotovljena, medtem ko so številne druge uvedle napredne sisteme za njihovo zaščito, ki pa pogosto niso dosledni in zato ne zagotavljajo zadostne stopnje zaščite; ker je torej zaščita žvižgačev v Evropi razdrobljena, kar žvižgačem povzroča težave, ko se želijo seznaniti s svojimi pravicami in s pravili za opozarjanje, ter pravno negotovost v čezmejnih primerih;

V.  ker ima Evropski varuh človekovih pravic jasno pristojnost za preiskavo pritožb državljanov EU v zvezi z nepravilnostmi v institucijah Unije, vendar nima pristojnosti za zaščito žvižgačev;

W.  ker prijavljanje nepravilnosti zelo pogosto ni omejeno na gospodarske in finančne zadeve; ker bi lahko pomanjkanje ustreznega varstva morebitne žvižgače odvrnilo od prijavljanja kršitev, da bi se izognili nevarnosti povračilnih ukrepov in/ali maščevanja; ker je OECD poročala, da je v letu 2015 86 % podjetij imelo mehanizem za poročanje o domnevnih primerih resnih kršitev, vendar več kot tretjina ni imela pisne politike o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi oziroma ni vedela, če takšna politika obstaja; ker je bilo več žvižgačev, ki so razkrili gospodarske in finančne nepravilnosti, kršitve ali nezakonite dejavnosti, izpostavljenih sodnemu pregonu; ker so osebe, ki prijavljajo ali razkrivajo informacije v javnem interesu, skupaj s svojimi družinskimi člani in kolegi pogosto žrtve povračilnih ukrepov, ki jih lahko stanejo tudi kariere; ker ima Evropsko sodišče za človekove pravice ustaljeno sodno prakso o žvižgačih, vendar bi morala biti zaščita žvižgačev zagotovljena z zakonom; ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja svobodo izražanja in pravico do dobrega upravljanja;

X.  ker se zaščita žvižgačev v Evropski uniji ne bi smela omejevati le na evropske, ampak bi morala veljati tudi za mednarodne primere;

Y.  ker je treba na delovnem mestu vzpostaviti delovno okolje, v katerem si bodo ljudje upali izraziti pomisleke glede morebitnih kršitev, pomanjkljivosti, nepravilnosti, slabega upravljanja, goljufij ali nezakonitosti; ker je izjemno pomembno spodbujati kulturo, ki ljudem omogoča, da na vprašanja opozarjajo brez strahu pred povračilnimi ukrepi, ki bi lahko vplivali na njihovo sedanje ali prihodnje zaposlitveno stanje;

Z.  ker so zaposleni v številnih državah, zlasti zaposleni v zasebnem sektorju, zavezani zaupnosti, kar zadeva določene informacije, kar pomeni, da so lahko žvižgači soočeni z disciplinskimi ukrepi zaradi poročanja zunaj okvira svojega delovnega razmerja;

AA.  ker glede na študijo OECD več kot tretjina organizacij z mehanizmi opozarjanja nima pisne politike o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi oziroma zanjo ne ve;

AB.  ker zakonodaja Unije že določa nekatera pravila za zaščito žvižgačev pred nekaterimi oblikami povračilnih ukrepov na različnih področjih, Komisija pa še ni predlagala ustreznih zakonodajnih ukrepov za učinkovito in enotno zaščito žvižgačev in njihovih pravic v EU;

AC.  ker so bile vse institucije EU do 1. januarja 2014 dolžne uvesti notranja pravila za zaščito žvižgačev, ki so uradniki EU, v skladu s členi 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov;

AD.  ker je Evropski parlament večkrat pozval k horizontalnim ukrepom za zaščito žvižgačev v Uniji;

AE.  ker je v svoji resoluciji z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki jih je treba sprejeti, resoluciji z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, resoluciji z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji in resoluciji z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU Evropski parlament pozval Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev učinkovitega in celovitega evropskega programa za zaščito žvižgačev, ki bi ščitil tiste, ki prijavijo primere domnevnih goljufij ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo javnim interesom ali finančnim interesom Evropske unije;

AF.  ker je vsak državljan tretje države, ki mu Evropska unija ali ena od njenih članic prizna vlogo žvižgača, upravičen do vseh veljavnih ukrepov za zaščito, če je v okviru svojih funkcij ali zunaj njega izvedel za informacije – in jih razkril – o nezakonitem ravnanju ali vohunjenju, ki naj bi ga izvedla tretja država ali nacionalna ali mednarodna družba, ki ogroža državo, narod ali državljane Unije, in ki brez njihove vednosti ogroža celovitost vlade, nacionalno varnost ali posamične ali kolektivne svoboščine;

AG.  ker so s 1. julijem 2014 skoraj vse evropske institucije in agencije v svoje poslovnike v skladu s členoma 22b in 22c Kadrovskih predpisov kot obvezne uvedle ukrepe za zaščito žvižgačev;

AH.  ker so mednarodne organizacije, kot sta Svet Evrope in OECD, že uveljavile načela, Evropsko sodišče za človekove pravice pa sodno prakso;

AI.  ker so pomembnost zaščite žvižgačev priznali vsi večji mednarodni organi na področju boja proti korupciji in ker so standarde opozarjanja na nepravilnosti določili v Konvenciji OZN proti korupciji, priporočilu Sveta Evrope št. CM/Rec(2014)7 in priporočilu OECD o boju proti podkupovanju iz leta 2009;

AJ.  ker je treba nujno uvesti celovit horizontalni okvir, ki bo določal pravice in obveznosti, učinkovito ščitil žvižgače v državah članicah Unije ter znotraj institucij, organov in teles Unije;

Vloga žvižgačev in potreba po njihovi zaščiti

1.  poziva Komisijo, naj izvede oceno ustrezne pravne podlage, ki bo Uniji omogočila, da sprejme nadaljnje ukrepe, in pred koncem leta predstavi horizontalni zakonodajni predlog za vzpostavitev celovitega skupnega regulativnega okvira, ki bo na vseh področjih zagotavljal visoko raven zaščite za žvižgače v Uniji in bo veljal v javnem in zasebnem sektorju ter v nacionalnih in evropskih institucijah, vključno z ustreznimi nacionalnimi in evropskimi organi, uradi in agencijami, ter bo upošteval nacionalni kontekst brez poseganja v možnost držav članic, da sprejmejo nadaljnje ukrepe; poudarja, da trenutno obstaja več možnih pravnih podlag za ukrepanje Unije na tem področju; poziva Komisijo, naj preuči vse te možnosti in predloži obsežen, dosleden in učinkovit mehanizem; želi jo spomniti na doktrino, ki jo je Sodišče Evropske unije razvilo skozi dolgoletno sodno prakso, in sicer koncept implicitnih pristojnosti Unije, ki omogoča uporabo več pravnih podlag;

2.  poudarja, da je nerazumno in zaskrbljujoče, da se državljani in novinarji kazensko preganjajo, namesto da bi jim nudili pravno varstvo pri razkrivanju informacij v javnem interesu, vključno z informacijami o domnevnih strokovnih napakah, nepravilnostih, goljufijah ali nezakonitih dejavnostih, zlasti ko gre za ravnanje, ki krši temeljna načela EU, kot je izogibanje davkom, davčna utaja in pranje denarja;

3.  predlaga, da bi morali mednarodni sporazumi, ki se nanašajo na finančne storitve, obdavčitev in konkurenco, vključevati določbe o zaščiti žvižgačev;

4.  poudarja, da je treba zagotoviti pravno varnost v zvezi z zaščitnimi določbami za žvižgače, saj prevladujoče nejasnosti in razdrobljen pristop morebitne žvižgače odvračata od prijavljanja nepravilnosti; zato poudarja, da bi bilo treba v okviru zadevne zakonodaje Unije vzpostaviti jasen postopek za ustrezno ravnanje z razkritji in učinkovito zaščito žvižgačev;

5.  opozarja, da bo moral prihodnji normativni okvir upoštevati pravila, pravice in dolžnosti, ki urejajo zaposlovanje in vplivajo nanj; nadalje poudarja, da bi bilo treba to storiti v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu s kolektivnimi pogodbami;

6.  poziva, naj bo v tej zakonodaji določeno, da družbe, ki preverjeno izvajajo povračilne ukrepe proti žvižgačem, ne morejo prejemati sredstev EU niti ne morejo sklepati pogodb z javni organi;

7.  spodbuja države članice, naj oblikujejo merila in kazalnike za politiko na področju žvižgaštva v javnem in zasebnem sektorju;

8.  poziva države članice, naj upoštevajo člen 33 Konvencije OZN proti korupciji, ki poudarja vlogo žvižgačev pri preprečevanju korupcije in boju proti njej;

9.  obžaluje, da je dovolj napredne zaščitne sisteme za žvižgače sprejelo le nekaj držav članic; poziva države članice, ki v nacionalno zakonodajo še niso vključile takih sistemov ali načel, naj to storijo čim prej;

10.  poudarja, da je treba v izobraževalnih programih za poslovne vede in sorodne stroke več pozornosti nameniti poslovni etiki;

11.  spodbuja države članice in institucije Unije, naj si prizadevajo za širjenje kulture priznavanja pomembne vloge, ki jo imajo žvižgači v družbi, vključno s kampanjami za ozaveščanje; poziva zlasti Komisijo, naj pripravi celovit načrt o tem vprašanju; meni, da je treba v javnem sektorju in na delovnih mestih ter v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami podpirati etično kulturo, da bi opozorili na pomen ozaveščanja zaposlenih o obstoječih pravnih okvirih za žvižgaštvo;

12.  poziva Komisijo, naj spremlja predpise držav članic o žvižgačih, da bi spodbudili izmenjavo najboljših praks in s tem prispevali k zagotovitvi učinkovitejše zaščite žvižgačev na nacionalni ravni;

13.  poziva Komisijo, naj pripravi celovit načrt za odvračanje od prenosa premoženja v države zunaj EU, ki zagotavljajo anonimnost nepoštenim osebam;

14.  šteje za žvižgača vsako osebo, ki poroča o informacijah v javnem interesu (tudi evropskem javnem interesu) ali take informacije razkrije, na primer nezakonito ali nedopustno dejanje ali dejanje, ki predstavlja grožnjo ali škodo, ki škodi javnemu interesu ali ga ogroža, običajno (vendar ne zgolj) v kontekstu delovnega razmerja, bodisi v javnem ali zasebnem sektorju, v okviru pogodbenega razmerja ali svoje dejavnosti v sindikatih ali združenjih; poudarja, da to vključuje posameznike, ki niso v tradicionalnem razmerju zaposleni–delodajalec, kot so svetovalci, pogodbeni delavci, pripravniki, prostovoljci, študentje, zaposleni za določen čas in nekdanji zaposleni, ki imajo dokaze o takih dejanjih in utemeljene razloge za domnevo, da so objavljene informacije resnične;

15.  meni, da bi morale tudi osebe, ki niso v običajnem razmerju delodajalec–zaposleni, na primer svetovalci, pogodbeni sodelavci, pripravniki, prostovoljci, študentje, zaposleni za določen čas, nekdanji delavci in državljani, imeti dostop do kanalov za poročanje in pravico do ustrezne zaščite, če razkrijejo informacije o nezakonitem ali nedopustnem dejanju ali dejanju, ki škoduje javnemu interesu;

16.  poudarja, da je potrebna jasna rešitev za žvižgače, ki delajo v družbah, registriranih v Uniji, ki pa imajo sedež zunaj nje;

17.  meni, da informacije o škodi javnemu interesu vključujejo, med drugim, korupcijo, kazniva dejanja, kršitve pravnih obveznosti, sodne zmote, zlorabo položaja, navzkrižje interesov, nezakonito uporabo javnih sredstev, zlorabo pooblastil, nezakonite finančne tokove, nevarnost za okolje, zdravje, javno varnost, nacionalno in globalno varnost, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, izogibanje davkom, pravice potrošnikov, kršitve pravic delavcev in drugih socialnih pravic, kršitve človekovih pravic, temeljnih svoboščin in načela pravne države ter dejanja, namenjena prikritju takih kršitev;

18.  meni, da bi moral imeti splošni javni interes prednost pred zasebnim interesom ali ekonomsko vrednostjo razkritih informacij ter da bi morala obstajati možnost, da se razkrijejo informacije o resnih nevarnostih za javni interes, tudi če so pravno zaščitene; vendar se zavzema za to, da bi za informacije v zvezi s spoštovanjem poklicne etike in za tajne podatke, povezane z nacionalno varnostjo in obrambo, veljali posebni postopki; meni, da bi bilo treba v takih primerih treba poročati pristojnemu organu;

19.  poudarja, da je treba nenehno zagotavljati učinkovito zaščito za žvižgače, tudi kadar njihova razkritja ne zadevajo nezakonitih ravnanj, če je namen razkritja preprečiti morebitno škodovanje splošnemu javnemu interesu;

20.  poudarja, da morajo države članice ravnati v skladu s priporočili Sveta Evrope o zaščiti žvižgačev;

21.  poudarja, da se je skozi leta pokazalo, kako pomembna je vloga žvižgačev pri razkrivanju primerov hudega škodovanja javnemu interesu, in da žvižgači prispevajo k demokraciji, preglednosti v politiki in gospodarstvu ter javno dostopnim informacijam, zato bi jih bilo treba prepoznati kot nujne za preprečevanje nezakonitih dejanj; poudarja, da so se žvižgači izkazali kot bistven vir za raziskovalno novinarstvo in neodvisni tisk; poudarja, da je zagotavljanje zaupnosti virov bistvena za svobodo tiska; poziva države članice, naj zagotovijo, da je pravica novinarjev, da ne razkrijejo identitete vira, učinkovito zaščitena; meni, da so tudi novinarji ranljivi in bi zato morali biti deležni pravnega varstva;

22.  ugotavlja, da so v zadnjih letih nekatere države članice sprejele ukrepe za okrepitev pravic žvižgačev; vendar obžaluje, da so žvižgači v več državah članicah še vedno izpostavljeni civilnemu in kazenskemu pregonu, zlasti kadar so sredstva za njihovo obrambo, podporo in zaščito neobstoječa ali neučinkovita; poleg tega ugotavlja, da razlike med državami članicami vodijo v pravno negotovost, izbiranje najugodnejšega sodišča in tveganje neenakega obravnavanja;

23.  meni, da pomanjkanje zadostne zaščite žvižgačev negativno vpliva na varovanje finančnih interesov Evropske unije;

24.  meni, da izvajanje celovitih pravnih predpisov o zaščiti žvižgačev spodbuja kulturo prijavljanja nepravilnosti in da bi bilo treba žvižgaštvo spodbujati kot državljansko dolžnost; zato poziva države članice in institucije Unije, naj spodbujajo pozitivno vlogo žvižgačev in poudarjajo resno zaskrbljenost zaradi njihovega pogosto ranljivega in nezaščitenega položaja, predvsem z ozaveščanjem in kampanjami za njihovo zaščito, obveščanjem in usposabljanjem; priporoča zlasti Komisiji, naj pripravi celovit načrt v zvezi s tem vprašanjem; v zvezi s tem poziva, naj se vzpostavi spletno mesto, na katerem bi morale biti na voljo koristne informacije o zaščiti žvižgačev in kjer bi se lahko vložile pritožbe; poudarja, da bi moralo biti to spletno mesto enostavno dostopno javnosti, podatki na njem pa bi morali ostati anonimni;

25.  poziva k ukrepom za spremembo javnega mnenja o žvižgačih, zlasti pri politikih, delodajalcih in v medijih, s poudarjanjem njihove pozitivne vloge kot mehanizma za zgodnje opozarjanje na zlorabe ali pojav korupcije in za njihovo odkrivanje in preprečevanje ter mehanizma odgovornosti, ki omogoča javni nadzor nad delovanjem države in podjetij;

26.  spodbuja države članice, naj bodo proaktivne pri spodbujanju kulture preglednosti na delovnem mestu v javnem ali zasebnem sektorju, ki organizacijam omogoča, da delujejo v skladu z visokimi etičnimi standardi, in zaposlenim vzbuja zaupanje, da lahko spregovorijo o nepravilnostih, kar omogoča sprejemanje ukrepov za preprečevanje oziroma odpravo nevarnosti ali škode;

27.  spodbuja države članice, naj redno ocenjujejo učinkovitost izvajanih ukrepov in pri tem upoštevajo javno mnenje o opozarjanju na nepravilnosti in žvižgačih, medsektorske raziskave višjih vodstvenih delavcev, odgovornih za prejemanje in obravnavo poročil, ter neodvisne raziskovalne študije o opozarjanju na nepravilnosti na delovnem mestu;

28.  spodbuja države članice, ki še niso sprejele zakonodaje glede žvižgaštva, naj to storijo v bližnji prihodnosti, in poziva Komisijo, naj preuči možnosti za oblikovanje platforme za izmenjavo primerov najboljše prakse na tem področju med državami članicami, pa tudi s tretjimi državami;

29.  poudarja, da so raziskave in izmenjava primerov najboljše prakse pomembni za spodbujanje boljše zaščite žvižgačev na evropski ravni;

30.  poziva Evropsko računsko sodišče in urad evropske varuhinje človekovih pravic, naj do konca leta 2017 objavita: 1) posebni poročili s statističnimi podatki in jasno navedenimi rezultati v zvezi s primeri žvižgaštva, ugotovljenimi v evropskih institucijah, podjetjih, združenjih, organizacijah in drugih organih, registriranih v Uniji; 2) nadaljnje ukrepe zadevnih institucij v zvezi z razkritimi primeri na podlagi sedanjih smernic in pravil Komisije; 3) rezultate vsake preiskave, ki se je začela na podlagi informacij, prejetih od žvižgačev; 4) ukrepe za zaščito žvižgačev, predvidene v posameznih primerih;

Mehanizem opozarjanja

31.  ugotavlja, da nejasna opredelitev zaščitnih ukrepov in varnega poročanja ter pomanjkljivi morebitni nadaljnji ukrepi predstavljajo oviro za dejavnosti žvižgačev, jih lahko odvračajo od žvižgaštva in zaradi tega številni žvižgači molčijo; je zaskrbljen zaradi povračilnih ukrepov in pritiska na žvižgače, če se slednji obrnejo na napačno osebo ali organ znotraj njihove organizacije;

32.  meni, da je treba vzpostaviti dosleden, verodostojen in zanesljiv sistem, ki bo omogočal opozarjanje znotraj organizacije, pristojnih organov in zunaj organizacije; meni, da bi tak sistem olajšal ocenjevanje verodostojnosti in veljavnost opozarjanja, ki bi bilo podano v tem okviru;

33.  poziva Komisijo, naj preuči sistem, ki bi omogočal žvižgaštvo znotraj in zunaj organizacije; poudarja, da je treba v ta namen vzpostaviti jasne, poštene in pravične postopke, ki bi zagotavljali popolno spoštovanje temeljnih in pravnih pravic žvižgačev in domnevnih kršiteljev; meni, da bi bilo treba delodajalce spodbuditi, naj določijo notranje postopke poročanja, in da bi morala vsaka organizacija imeti neodvisno in nepristransko osebo ali subjekt, odgovoren za zbiranje poročil; meni, da bi morali predstavniki delavcev sodelovati pri izbiri te osebe ali subjekta; poudarja, da bi moral prejemnik opozorila sprejeti ustrezne nadaljnje ukrepe za vsako prejeto poročilo in žvižgača seznaniti z njimi v razumnem času;

34.  meni, da bi morala vsaka organizacija vzpostaviti jasne kanale za poročanje, ki bi žvižgaču omogočali opozarjanje na nepravilnosti znotraj njegove organizacije; poudarja, da bi moral biti vsak delavec obveščen o ustreznih postopkih za poročanje, ki bi zagotavljali zaupnost in obravnavo opozorila v razumnem času; poudarja, da mora imeti žvižgač možnost obrniti se na ustrezne javne organe, nevladne organizacije ali medije, zlasti če od organizacije ne dobi ugodnega odgovora ali če bi interno poročanje ali poročanje pristojnim organom očitno ogrozilo učinkovitost opozorila, če je žvižgač v nevarnosti ali če mora nujno posredovati informacije;

35.  opozarja na pravico javnosti do obveščenosti o ravnanju, ki bi lahko škodilo javnemu interesu, in v zvezi s tem poudarja, da bi moral imeti žvižgač vedno možnost objaviti informacije o nezakonitem ali nedovoljenem dejanju ali dejanju, ki škoduje javnemu interesu;

36.  opozarja tudi, da je v svoji resoluciji z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU pozval institucije Unije, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi nacionalnimi organi vzpostavijo in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zaščito zaupnosti virov informacij, zato poziva k vzpostavitvi nadzorovanega spletnega mesta, kjer bo možno vložiti pritožbe na popolnoma zaupen način;

37.  meni, da opozarjanje zunaj organizacije, tudi neposredno v javnosti, brez predhodnega notranjega opozorila, ne sme biti razlog za spodbijanje opozorila, pregon žvižgača ali zavrnitev zaščite; meni, da bi bilo treba zagotoviti zaščito ne glede na izbrani način opozarjanja, na podlagi razkrite informacije in dejstva, da je imel žvižgač utemeljene razloge, da je menil, da je resnična;

Zaščita v primeru opozorila

38.  je zaskrbljen zaradi nevarnosti, ki pretijo žvižgaču na delovnem mestu, zlasti zaradi tveganja neposrednih ali posrednih povračilnih ukrepov s strani delodajalca in ljudi, ki delajo zanj ali ukrepajo v njegovem imenu; poudarja, da so povračilni ukrepi najpogosteje v obliki prekinitve, upočasnitve ali zaustavitve poklicnega napredovanja, celo odpustitve, pa tudi v obliki psihološkega nadlegovanja; poudarja, da so povračilni ukrepi ovira za delovanje žvižgačev; meni, da je treba uvesti zaščitne ukrepe proti tem povračilnim ukrepom; meni, da bi bilo treba povračilne ukrepe učinkovito kaznovati; poudarja, da je treba v primeru, ko je oseba znana kot žvižgač, sprejeti ukrepe in jo zaščititi, da se ustavijo vsi povračilni ukrepi zoper njo, ter da se žvižgaču zagotovi polno nadomestilo za predsodke in povzročeno škodo; meni, da bi bilo treba te določbe vključiti v predlog Komisije za horizontalno direktivo o zaščiti žvižgačev;

39.  meni, da bi morali imeti žvižgači možnost zaprositi za izdajo začasne odredbe za preprečevanje povračilnih ukrepov, kot je odpuščanje, in sicer do konca upravnega, sodnega ali drugega postopka;

40.  poudarja, da nobeno delovno razmerje ne bi smelo omejevati pravice posameznika do svobode izražanja in da se nikogar ne bi smelo diskriminirati zaradi uveljavljanja te pravice;

41.  opozarja, da bo moral prihodnji normativni okvir upoštevati pravila, pravice in dolžnosti, ki urejajo zaposlovanje in vplivajo nanj; nadalje poudarja, da bi bilo treba to storiti v sodelovanju s socialnimi partnerji in v skladu s kolektivnimi pogodbami;

42.  poudarja, da žvižgači in njihovi družinski člani, pa tudi vsakdo, ki jim pomaga in sta njegovo življenje ali varnost ogrožena, mora imeti pravico do ustreznega in učinkovitega varstva telesne, moralne in socialne integritete in možnosti preživljanja, zato je treba zagotoviti najvišjo možno stopnjo zaupnosti;

43.  poudarja, da se zaščitni ukrepi uporabljajo tudi v primeru, ko žvižgač opozarja na dejavnosti, ki vključujejo države članice;

44.  ugotavlja, da preiskovalni novinarji in neodvisni mediji pogosto opravljajo poklic, ki je osamljen in izpostavljen številnim pritiskom, in da je zato nujno, da se jih zaščiti pred vsakršnim poskusom ustrahovanja;

45.  predlaga, naj se omogoči predlog za izdajo začasne odredbe, dokler niso znani rezultati civilnih postopkov za osebe, ki so bile žrtve povračilnih ukrepov, ker so opozorile na nepravilnosti ali so razkrile informacije v javnem interesu, zlasti v primeru izgube zaposlitve;

46.  obsoja prakso ustrahovanja z grožnjami o kazenskem pregonu žvižgača, katerega namen ni dejansko iskanje resnice, ampak ga prisiliti v samocenzuro ali v finančno, duševno ali psihološko izčrpavanje; meni, da bi bilo treba kaznovati tovrstno zlorabo postopka;

47.  opozarja na tveganje kazenskega in civilnega pregona žvižgačev; poudarja, da so žvižgači pogosto šibkejša stranka v sodnem postopku; zato meni, da mora v primeru domnevnih povračilnih ukrepov zoper žvižgača delodajalec dokazati, da ti ukrepi niso povezani z žvižgačevim opozarjanjem na nepravilnosti; meni, da je treba zaščito žvižgača odobriti na podlagi posredovanih informacij in ne zaradi žvižgačevih namenov; vendar poudarja, da mora žvižgač posredovati informacije, za katere verjame, da so resnične; meni, da mora biti zaupnost zagotovljena ves čas trajanja postopka in da se identiteta žvižgača ne sme razkriti brez njegove privolitve; poudarja, da bi bilo treba kaznovati kršitev zaupnosti o žvižgačevi identiteti brez njegove privolitve;

48.  meni, da se proti žvižgačem ne bi smeli začeti kazenski ali civilni postopki ali jim ne bi smele biti dodeljene upravne ali disciplinske sankcije zaradi njihovih opozoril;

49.   meni, da lahko možnost, da žvižgač anonimno opozori na nepravilnosti, spodbudi posredovanje informacij, ki jih drugače ne bi posredoval; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba natančno določiti predpise za anonimno poročanje nacionalnemu ali evropskemu neodvisnemu organu, pristojnemu za zbiranje opozoril, preverjanje njihove verodostojnosti, spremljanje odzivov nanje in zagotavljanje smernic žvižgačem, tudi v digitalnem okolju, ter točno določiti primere, za katere velja anonimno opozarjanje na nepravilnosti, poudarja, da se identiteta žvižgača in vse informacije, ki omogočajo njegovo identifikacijo, ne smejo razkriti brez njegove privolitve; meni, da bi bilo treba kaznovati vsako kršitev anonimnosti;

50.  poudarja, da oseba ne bi smela izgubiti ugodnosti zaščite zgolj zaradi tega, ker je napačno presodila dejstva ali ker se grožnja splošnemu interesu ni uresničila, če je imela v času opozorila utemeljene razloge, da je verjela v resničnost informacij; opozarja, da bi morale v primeru neresničnih obtožb osebe, ki so odgovorne zanje, odgovarjati za svoje dejanje in ne bi smele uživati ugodnosti zaščite, namenjenih žvižgačem; poudarja, da bi morala imeti vsaka oseba, ki je neposredno ali posredno oškodovana zaradi opozarjanja na nepravilnosti ali razkrivanja netočnih ali zavajajočih informacij, na voljo učinkovita pravna sredstva zoper zlonamerno ali napačno poročanje;

51.  opozarja, da je treba zasnovati instrumente za prepoved vsakršne oblike povračilnih ukrepov, od pasivne odpustitve do pasivnih ukrepov; poziva države članice, naj delovanje žvižgačev pri razkrivanju informacij o nezakonitih ali nedovoljenih dejanjih, ki spodkopavajo ali ogrožajo javni interes, ne štejejo za kazniva dejanja;

52.  opozarja, da bi morale v vsakem primeru institucije Unije in države članice ustrezno uporabljati veljavno zakonodajo Unije in jo razlagati na način, ki bi žvižgačem, ki ravnajo v javnem interesu, nudil najboljšo možno zaščito; poudarja, da je zaščita žvižgačev že priznana kot pomemben mehanizem za zagotavljanje učinkovitega izvajanja zakonodaje Unije; zato poziva države članice, naj ne kriminalizirajo dejanj žvižgačev, ki razkrivajo informacije v javnem interesu;

Pomoč žvižgačem

53.  poudarja vlogo javnih organov, sindikatov in organizacij civilne družbe pri podpori in pomoči žvižgačem pri odnosih z njihovo organizacijo;

54.  poudarja, da se žvižgači in osebe, ki jim pomagajo, ne soočajo le s poklicnimi tveganji, ampak tudi z osebnimi, psihološkimi, socialnimi in finančnimi tveganji; meni, da je treba po potrebi predvideti psihološko podporo in dodeliti specializirano pravno pomoč žvižgačem, ki zaprosijo zanjo in nimajo dovolj ustreznih sredstev, ter socialno in finančno pomoč, če je ta ustrezno utemeljena in kot zaščitni ukrep v primeru civilnega ali kazenskega postopka proti žvižgaču, v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso; dodaja, da je treba dodeliti nadomestilo, ne glede na naravo škode, ki jo je utrpel žvižgač zaradi opozorila na nepravilnost;

55.  v zvezi s tem opozarja, da je evropska varuhinja človekovih pravic Parlament seznanila, da je pripravljena razmisliti o ustanovitvi takega organa v okviru urada Evropskega varuha človekovih pravic, in poziva Komisijo, naj nemudoma oceni, ali je možno te naloge zaupati Evropskemu varuhu človekovih pravic, ki je že pristojen za preiskovanje pritožb o nepravilnostih v institucijah Unije;

56.  poziva države članice in evropske institucije, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi organi uvedejo in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za varovanje zaupnosti virov informacij, da bi se preprečila diskriminacija ali grožnje, ter naj vzpostavijo pregledne kanale za razkrivanje informacij, ustanovijo neodvisne nacionalne in evropske organe za zaščito žvižgačev ter razmislijo o odobritvi posebnih sredstev za pomoč; poleg tega poziva k ustanovitvi centraliziranega evropskega organa za učinkovito zaščito žvižgačev in oseb, ki jim pomagajo pri njihovi dejavnosti, po modelu, ki že obstaja za organe za varstvo podatkov;

57.  poziva Komisijo, naj razvije instrumente za zagotavljanje zaščite pred neupravičenim sodnim preganjanjem, ekonomskimi sankcijami in diskriminacijo, da bodo ti ukrepi dejansko učinkoviti;

58.  poziva države članice, naj ustanovijo neodvisne organe z dovolj proračunskimi sredstvi, ustreznimi pristojnostmi in strokovnjaki, odgovornimi za zbiranje opozoril na nepravilnosti, preverjanje njihove verodostojnosti, spremljanje odzivov nanje in zagotavljanje smernic žvižgačem, zlasti v odsotnosti pozitivnega odgovora od njihove organizacije, ter jih usmeri k ustrezni finančni pomoči, zlasti v čezmejnih primerih ali v primerih, ko so neposredno vključene države članice ali institucije EU; predlaga, naj slednje objavijo letno poročilo o prejetih opozorilih in njihovi obravnavi, pri čemer naj upoštevajo zahtevo glede zaupnosti v morebitnih tekočih preiskavah;

59.  poudarja, da bi bilo treba dovoliti dostop do informacij ter nuditi brezplačno zaupno svetovanje osebam, ki nameravajo opozoriti na nepravilnost v javnem interesu ali razkriti nezakonita ali nedovoljena dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo javni interes; ugotavlja, da bi bilo treba določiti strukture, ki lahko zagotovijo te informacije in svetujejo, ter njihove kontaktne podatke dati na voljo javnosti;

60.  poudarja, da je žvižgač upravičen do vseh ukrepov za svojo zaščito, poleg tega pa mu je treba zagotoviti še sprejem, nastanitev in varnost v državi članici, ki nima konvencije o izročitvi z državo, kjer je deloval; poziva Komisijo, naj v primeru sporazumov o izročitvi med Evropsko unijo in obdolženo tretjo državo in v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanaša na evropsko politiko na področju azila, ukrepa v okviru svojih pristojnosti in sprejme vse potrebne varnostne ukrepe za žvižgače, ki so zlasti izpostavljeni hudim povračilnim ukrepom v državah, kjer so razkrili nezakonite prakse ali goljufije;

61.  poziva Komisijo, naj predlaga ustanovitev podobnega organa na ravni EU, z dovolj proračunskimi sredstvi, ustreznimi pristojnostmi in strokovnjaki, odgovornega za usklajevanje dejavnosti držav članic, zlasti v čezmejnih primerih; meni, da bi moral imeti tudi evropski organ možnost zbiranja opozoril, preverjanja njihove verodostojnosti, izdajanja obvezujočih priporočil in usmerjanja žvižgača, če se država članica žvižgača ali nacionalni organi odzovejo na očitno neprimeren način; predlaga, naj slednji objavijo letno poročilo o prejetih opozorilih in njihovi obravnavi, pri čemer naj upoštevajo zahtevo glede zaupnosti v morebitnih tekočih preiskavah; meni, da bi lahko Evropski varuh človekovih pravic razširil svoj mandat in prevzel to nalogo;

62.  meni, da bi bilo treba v primeru, ko je bilo opozorilo spoznano za resno, začeti ustrezne preiskave, nato pa sprejeti ustrezne ukrepe; poudarja, da bi bilo treba med preiskavo žvižgaču omogočiti, da pojasni svojo pritožbo in posreduje dodatne informacije ali dokazila;

63.  spodbuja države članice, naj oblikujejo podatke, merila in kazalnike za politiko v zvezi z žvižgači v javnem in zasebnem sektorju;

64.  poziva vse evropske institucije, naj v skladu s členom 22(c) novih kadrovskih predpisov upoštevajo samoiniciativno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic z dne 24. julija 2014, ki vse organe Unije poziva, naj sprejmejo etične mehanizme opozarjanja in pravne okvire za prijavo nepravilnosti, ki bodo neposredno temeljili na notranjih pravilih urada Evropskega varuha človekovih pravic; ponavlja, da je odločen to storiti;

65.  meni, da bi morali imeti žvižgači tudi pravico preučiti ugotovitve preiskave, opravljene na podlagi njihovega razkritja, in podati pripombe;

66.  poziva institucije in druge organe Unije, naj dajo dober zgled z takojšnjim začetkom izvajanja smernic Evropskega varuha človekovih pravic; poziva Komisijo, naj zase in za agencije Unije v celoti izvaja lastne smernice za zaščito žvižgačev v skladu s kadrovskimi predpisi iz leta 2012; poziva Komisijo, naj učinkovito sodeluje in usklajuje prizadevanja z drugimi institucijami, vključno z evropskim javnim tožilstvom, za zaščito žvižgačev;

67.  poudarja, da je potreben boljši sistem za poročanje o nepravilnostih v podjetjih, ki bo bolj funkcionalen in bo dopolnjeval sedanje nacionalne kontaktne točke za smernice OECD za mednarodna podjetja;

68.  poudarja, da bilo treba zadeve, na katere opozorijo žvižgači, preiskati neodvisno in v najkrajšem možnem času, pri tem pa ščititi tudi pravice posameznikov, ki bi jih razkritje lahko prizadelo; poudarja, da bi morala imeti žvižgač in vsaka oseba, ki je vpletena v razkritje, možnost, da med trajanjem preiskave predložita dodatne argumente in dokaze, in bi morala biti obveščena, kako poteka postopek v zvezi z razkritjem;

69.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija končno uvedla instrument za žvižgače, s katerim lahko poročajo ali razkrivajo informacije s področja konkurence in kartelnih dogovorov, vendar poudarja, da je treba poenostaviti postopke in da tovrstnih kanalov ne sme biti preveč;

o
o   o

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.
(3) UL C 208, 10.6.2016, str. 89.
(4) Sprejeta besedila tega dne, P8_TA(2015)0457.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022.
(6) https://www.unodc.org/documents/treaties/UNCAC/Publications/Convention/08-50027_F.pdf
(7) Glej npr. resolucijo z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom in resolucijo z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji.


Politike na področju minimalnega dohodka kot sredstvo za boj proti revščini
PDF 339kWORD 63k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o politikah na področju minimalnega dohodka kot sredstvu za boj proti revščini (2016/2270(INI))
P8_TA(2017)0403A8-0292/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 9, 14, 19, 151 in 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 (ponovno potrjene na Svetovni konferenci Združenih narodov o človekovih pravicah leta 1993), zlasti njenih členov 3, 23 in 25,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti določb o socialnih pravicah, tj. členov 34, 35 in 36, ki opredeljujejo zlasti pravico do socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanj, pravico do visoke ravni varovanja zdravja ljudi in pravico do dostopa do storitev splošnega gospodarskega pomena,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine in zlasti členov 1, 4, 6, 12, 14, 17, 19, 30 in 31 Pogodbe,

–  ob upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 in 105 o odpravi prisilnega dela, št. 102 o socialni varnosti in priporočila te organizacije št. 202 o minimalnih ravneh socialne zaščite,

–  ob upoštevanju agende za dostojno delo in globalnega pakta o zaposlovanju, ki ju je sprejela Mednarodna organizacija dela s splošnim soglasjem na mednarodni konferenci dela 19. junija 2009,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov iz junija 2013 o socialnih naložbah za rast in delovna mesta,

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta 92/441/EGS z dne 24. junija 1992 o skupnih merilih v zvezi z zadostnimi sredstvi in socialno pomočjo v sistemih socialnega varstva(1) (priporočilo o minimalnem dohodku),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta 92/442/EGS z dne 27. julija 1992 o zbliževanju ciljev in politik socialnega varstva(2),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije 2013/112/EU z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (COM(2013)0083) in njenega spremnega dokumenta SWD(2013)0038,

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. marca 2015 za odločbo Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2015)0098),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o prenovljeni socialni agendi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o vlogi minimalnega dohodka v boju proti revščini in spodbujanju vključujoče družbe v Evropi(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o paktu za socialne naložbe kot odzivu na krizo(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o uresničevanju cilja o zmanjšanju revščine glede na vse večje gospodinjske stroške(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 z naslovom Revščina: vidik spola(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(12),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko–socialnega odbora z dne 15. junija 2011 z naslovom Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti, evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2013 o evropskem minimalnem dohodku in kazalnikih revščine,

–  ob upoštevanju študije z naslovom Towards adequate and accessible minimum income schemes in Europe (Na poti k ustreznim in dostopnim sistemom minimalnega dohodka v Evropi), ki jo je leta 2015 objavila Evropska mreža za minimalni dohodek (EMIN),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2015 z naslovom Dostop do prejemkov socialnega varstva: zmanjševanje neizkoriščenosti,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2017 z naslovom Dohodkovne neenakosti in zaposlitveni vzorci v Evropi pred veliko recesijo in po njej,

–  ob upoštevanju študije tematskega sektorja A Evropskega parlamenta z naslovom Politike minimalnega dohodka v državah članicah EU, katere končna različica je bila objavljena aprila 2017,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Minimum Income Schemes in Europe - A study of national policies 2015 (Sistemi minimalnega dohodka v Evropi – študija nacionalnih politik 2015), ki ga je za Komisijo leta 2016 pripravilo Evropsko omrežje za socialno politiko (ESPN),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor O-000087/2016  B8-0710/2016 z dne 15. junija 2016, ki ga je predstavil Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju vprašanja za pisni odgovor P-001004/2016 z dne 2. februarja 2016,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov(13),

–  ob upoštevanju Schumanove deklaracije z dne 9. maja 1950, ki vsebuje poziv k izenačenju in izboljšanju življenjskih razmer delavcev;

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0292/2017),

A.  ker sta revščina in socialna izključenost, katerih vzroki in trajanje niso odvisni od volje prizadetih oseb, kršitev človekovega dostojanstva in temeljnih človekovih pravic; ker so se EU in države članice leta 2010 zavezale, da bodo do leta 2020 zmanjšale število oseb, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, za 20 milijonov; ker za revščino in socialno izključenost niso odgovorni samo posamezniki in ju je treba obravnavati na kolektiven način;

B.  ker je Evropa ena najbogatejših regij na svetu, čeprav najnovejši podatki o dohodkovni revščini kažejo, da revščina in huda revščina naraščata tudi pri nas in da so neenakosti med državami članicami vse večje;

C.  ker je uspešno gospodarstvo z nizko stopnjo brezposelnosti še vedno najučinkovitejše orodje za boj proti revščini;

D.  ker je dohodkovna revščina le en vidik koncepta revščine in se zato revščina ne nanaša samo na materialna sredstva, temveč zajema tudi socialne vire, zlasti izobraževanje, zdravstvo in dostop do storitev;

E.  ker relativna revščina ne izraža resničnega pomanjkanja, ampak le relativno raven prihodka v primerjavi z drugimi;

F.  ker je po metodologiji, ki jo je razvil Eurostat, prag tveganja revščine pri 60 % nacionalne srednjega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka (na gospodinjstvo, po socialnih transferjih); ker bi bilo treba zaradi obstoječih razlik med državami članicami in različnimi nacionalnimi socialnimi politikami ta odstotek obravnavati skupaj z drugimi kazalniki, kot so referenčni proračuni; ker je dohodek posredni kazalnik življenjskih standardov in referenčni proračun, ki odraža raznolikost vzorcev potrošnje in življenjskih stroškov v državah članicah;

G.  ker ne sme priti do mešanja pojmov „razlike v dohodku“ in „revščina“;

H.  ker po podatkih Evropske komisije(14) 119 milijonov državljanov Evropske unije, tj. približno 25 % vseh njenih državljanov, po prejemkih socialnega varstva živi na pragu revščine in socialne izključenosti; ker v nekaterih državah članicah to dejstvo vztrajno spremljajo visoke stopnje brezposelnosti in ker so v takšnih razmerah še zlasti prizadeti mladi, saj so podatki o njih še bolj zaskrbljujoči; ker se število ljudi, ki živi na pragu revščine, sicer rahlo zmanjšuje, a je še vedno večje kot leta 2008; ker so EU in države članice še daleč od uresničitve cilja strategije Evropa 2020 glede revščine in socialne izključenosti, saj ostajata nad ciljno ravnijo;

I.  ker razpoložljivi podatki kažejo, da so nekatere skupine ljudi, kot so otroci, ženske, brezposelni, enostarševska gospodinjstva in invalidi, še posebej dovzetne za revščino, prikrajšanost in socialno izključenost;

J.  ker v revščini živi zlasti veliko družin;

K.  ker je usklajevanje družinskega in poklicnega življenja najpomembnejše ravno za samohranilce, da bi se lahko prebili iz revščine;

L.  ker bi bilo treba upoštevati, da je treba ukrepe za preprečevanje revščine in socialne izključenosti ter boj proti njima vključiti v vsa ustrezna področja politik ter tako zagotoviti univerzalen dostop do javnih storitev, dostojnih delovnih mest in dohodka, ki omogoča dostojno življenje;

M.  ker Komisija meni, da je visoka stopnja brezposelnosti, revščine in neenakosti v nekaterih državah članicah še vedno zelo zaskrbljujoča; ker velika dohodkovna neenakost škoduje socialni koheziji in ovira trajnostno gospodarsko rast, kot je navedla komisarka Marianne Thyssen; ker iz poročila Eurofounda izhaja, da je vpliv krize na splošno večji pri posameznikih z nizkim dohodkom, kar povečuje dohodkovno neenakost v evropskih družbah(15);

N.  ker je brezdomstvo najbolj ekstremna oblika revščine in prikrajšanosti in se je v zadnjih letih povečalo v skoraj vseh državah članicah, na splošno pa v tistih, ki jih je najbolj prizadela gospodarska in finančna kriza; ker se po podatkih Evropske zveze organizacij, ki delajo z brezdomci (FEANTSA), v EU vsako leto približno 4 milijone ljudi sooča z brezdomstvom, več kot 10,5 milijona gospodinjstev trpi zaradi zelo slabih bivalnih razmer, 22,3 milijona gospodinjstev pa je preobremenjenih s stroški bivanja, kar pomeni, da več kot 40 % razpoložljivega dohodka potrošijo za stanovanje;

O.  ker so zaradi trenutnih izrednih razmer potrebni ukrepi za spodbujanje nacionalnih sistemov minimalnega dohodka, s katerimi bi lahko vsem osebam z nezadostnimi dohodki, ki bi izpolnjevale posebna merila za upravičenost, zagotovili dostojne življenjske pogoje, izboljšali socialno vključenost in vključenost v trg dela ter zagotovili enake možnosti pri uveljavljanju temeljnih pravic; ker so izobraževanje, prerazporeditveni socialni transferji in prejemki, pravična davčna politika in smotrna politika zaposlovanja pomembni dejavniki za zmanjševanje dohodkovne neenakosti, zniževanje stopnje brezposelnosti in odpravljanje revščine; ker bi dostojna zaposlitev ščitila posameznika pred tveganjem revščine in bi se lahko štela za glavno nepogrešljivo sredstvo socialnega vključevanja;

P.  ker glede na pregled Eurofounda veliko ljudi v EU ne prejema prejemkov, do katerih so upravičeni, vključno s podporo zaposlenim, na primer zaradi zapletenosti sistemov prejemkov ali postopkov za oddajo vloge ali ker niso seznanjeni, do česa so upravičeni;

Q.  ker koncepta minimalnega dohodka ne smemo zamenjati s konceptom minimalne plače, ki je določen s kolektivno pogodbo ali zakonodajo na nacionalni ravni;

R.  ker je za določanje plač pristojna država članica;

S.  ker so uvajanje in krepitev sistemov minimalnega dohodka v vseh državah članicah s primernimi proračunskimi, človeškimi in materialnimi viri ter aktivne politike zaposlovanja za delovno sposobne ljudi pomembni in učinkoviti ukrepi za boj proti revščini in neenakosti, ki pripomorejo k povečanju ekonomske in teritorialne kohezije, ščitijo temeljne pravice posameznika, zagotavljajo ravnovesje med ekonomskimi in socialnimi cilji ter podpirajo socialno vključevanje in dostop do trga dela;

T.  ker je zagotavljanje in upravljanje sistemov socialne varnosti v pristojnosti držav članic in Unija te sisteme usklajuje, vendar jih ne harmonizira;

U.  ker po mnenju evropske opazovalne skupine za socialne razmere dohodkovna podpora v različnih oblikah obstaja že v 26 državah članicah Unije(16);

V.  ker države članice zelo različno obravnavajo politike minimalnega dohodka, saj v nekaterih državah članicah pravica do dostojnega življenja ne velja za univerzalno in subjektivno pravico; ker obstaja visoka stopnja neizkoriščenosti, prav tako pa so dohodkovna podpora, aktivne politike trga dela in socialne storitve premalo usklajene; ker lahko sistemi minimalnega dohodka le v redkih primerih rešijo ljudi iz revščine;

W.  ker se nekatere najbolj ranljive osebe, kot so brezdomci, soočajo s težavami pri dostopu do sistemov minimalnega dohodka;

X.  ker so zagotavljanje ustreznega minimalnega dohodka za osebe, ki nimajo zadostnih virov za dostojen življenjski standard, pa tudi sodelovanje pri ukrepih (ponovnega) vključevanja v trg dela ter zagotavljanje dostopa do zaposlitve in motivacije za iskanje zaposlitve, določbe, zajete v okviru evropskega stebra socialnih pravic(17); ker je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker med konferenco na visoki ravni v Bruslju dne 23. januarja 2017 po zaključku javnega posvetovanja o tej temi znova poudaril, da bi morale te ukrepe sprejeti vse države članice;

Y.  ker je po podatkih Eurostata stopnja zaposlenosti državljanov EU v starosti od 20 do 64 let leta 2015 znašala 70,1 % in je bila daleč od cilja strategije Evropa 2020, ki je 75 %;

Z.  ker je v predlogu Komisije z dne 2. marca 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic vnovič poudarjeno, kako pomembna je dohodkovna podpora za reševanje revščine (smernica 8);

AA.  ker dobro zasnovani, primerni in dostopni sistemi dohodkovne podpore ne preprečujejo ali odvračajo od vrnitve na trg dela in prispevajo h krepitvi notranjega povpraševanja;

AB.  ker je bilo v priporočilu Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju pravilno ugotovljeno, da bi morale politike dejavnega vključevanja poleg olajševanja dostopa do kakovostnih zaposlitev za tiste, ki so sposobni delati, „priskrbeti sredstva, ki zadostujejo za dostojno življenje, skupaj s podporo za vključitev v družbo za tiste, ki za delo niso sposobni“;

AC.  ker je Svet 5. oktobra 2015 sprejel sklepe o ustreznosti pokojnin, pri čemer je menil, da je ključnega pomena, da javne pokojninske sheme vsebujejo ustrezne zaščitne ukrepe za osebe, katerim zaposlitvene možnosti ne omogočajo ali jim niso omogočale, da bi pridobile zadostne pokojninske pravice, in da bi morali taki zaščitni ukrepi vključevati zlasti določbe o minimalnih pokojninah ali drugem minimalnem dohodku za starejše;

AD.  ker je Svet v svojem priporočilu 92/441/EGS države članice pozval, naj priznajo osnovno pravico vseh ljudi do socialne pomoči in do zadostnih sredstev za dostojno življenje; ker je Svet v svojem priporočilu 92/442/EGS z dne 27. julija 1992 države članice pozval, naj na teh načelih oblikujejo lastne sisteme socialne zaščite;

AE.  ker je Svet v svojih sklepih z dne 17. decembra 1999 spodbujanje socialnega vključevanja sprejel kot enega od ciljev za posodobitev in izboljšanje socialne zaščite;

AF.  ker je ustrezna dohodkovna podpora v priporočilu o dejavnem vključevanju opredeljena kot eno od treh enako pomembnih področij strategije dejavnega vključevanja, poudarjeno pa je tudi, da jo morajo dopolnjevati dostop do kakovostnih storitev in vključujoči trgi dela; ker spodbujanje socialne vključenosti zahteva tudi usklajene ukrepe, ki zadevajo posameznika in njegove vzdrževance, skupaj s spodbujanjem stabilne zaposlitve;

AG.  ker v številnih državah med najpomembnejše ovire za razvoj učinkovitih povezav med različnimi področji dejavnega vključevanja spadajo pomanjkanje zmogljivosti, znanj in spretnosti ter sredstev v javnih službah za zaposlovanje in institucijah za socialno pomoč, pomanjkanje usklajenosti in sodelovanja med službami ter nagnjenost k dajanju prednosti različnim skupinam, ki potrebujejo pomoč in jih je lažje ponovno vključiti v trg dela(18);

AH.  ker je bil v svežnju Evropske komisije o socialnih naložbah za leto 2013 znova poudarjen pomen pristopa dejavnega vključevanja in v okviru tega pomen ustrezne minimalne dohodkovne podpore; ker je bilo navedeno, da bi se lahko ustreznost nacionalnih sistemov minimalnega dohodka izboljšala s tem, da bi bila stopnja tega dohodka dovolj visoka, da bi omogočala dostojno življenje; ker je bilo navedeno, da „[bo] Komisija [...] v okviru evropskega semestra spremljala ustreznost dohodkovne podpore in v ta namen uporabila referenčne proračune, ko jih bo pripravila skupaj z državami članicami“;

AI.  ker je v priporočilu Mednarodne organizacije dela št. 202 o minimalnih ravneh socialne zaščite navedeno, da bi morale države „čim prej vzpostaviti in ohranjati minimalne ravni socialne zaščite, ki vključujejo osnovna jamstva socialnega varstva“, in še: „Jamstva bi morala zagotavljati vsaj, da imajo vsi pomoči potrebni v življenjski dobi dostop do osnovnega zdravstvenega varstva in osnovne dohodkovne varnosti, ki skupaj zagotavljata učinkovit dostop do blaga in storitev.“;

AJ.  ker je Svet priznal potrebo po dejavnem vključevanju z ustrezno dohodkovno podporo in pomen celovitega pristopa življenjskega cikla za odpravljanje revščine(19);

AK.  ker se dolgotrajno brezposelni, ki so konec leta 2015 predstavljali 48,1 % vseh brezposelnih v EU oziroma 10,9 milijona oseb, veliko težje vrnejo na trg dela;

AL.  ker sta vzgoja otrok in starševski dopust, ki je potreben zanjo, pogosto povezana z velikim upadom dohodka in trajnimi finančnimi posledicami (razlika v plačah v družini);

AM.  ker sta materinska in očetovska vzgoja dejansko delo ter ju je treba priznati kot tako;

AN.  ker je bilo konec leta 2015 5,1 % neaktivnih oseb, ki si želijo delati, vendar so obupale nad iskanjem zaposlitve, in ker se te osebe v statistikah o brezposelnosti ne obravnavajo sistematično;

AO.  ker brezposelnost povzroča hitro in stalno nazadovanje življenjskih pogojev delavcev in njihovega duševnega in čustvenega stanja, kar ogroža njihove možnosti za nadaljnje usposabljanje in s tem tudi možnosti za ponovno vključevanje v trg dela;

AP.  ker bi nekateri javni programi zaposlovanja lahko bili učinkovito orodje, ki bi skupaj s sistemi minimalnega dohodka lahko delovali kot sredstvo za socialno in poklicno vključevanje določenih kategorij, kot so brezposelni mladi, dolgoročno brezposelni in druge ranljive skupine; ker bi taki programi lahko bili učinkoviti v kontekstih in geografsko prikrajšanih območjih, kjer je potrebno preusposabljanje; ker bo oseba, ki je zaposlena v okviru javnega programa zaposlovanja, tudi lažje našla novo zaposlitev; ker morajo ti programi zagotavljati dostojne plače in vključevati personaliziran načrt ter bi morali voditi do dostojnega dela;

AQ.  ker Svet v svojih sklepih o letnem pregledu rasti in skupnem poročilu o zaposlovanju za leto 2017, ki jih je Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov sprejel 3. marca 2017(20), poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo sistemi socialne zaščite zagotavljali ustrezno dohodkovno podporo in da se bodo reforme med drugim še naprej osredotočale na zagotavljanje ustrezne dohodkovne podpore ter visokokakovostnih storitev aktiviranja in omogočanja;

AR.  ker poklicno usposabljanje, zlasti na podlagi izmenjave, omogoči pridobivanje izkušenj, ki so potrebne za opravljanje poklicne dejavnosti in vzpostavitev poklicne mreže, kar prispeva k trajni vključitvi v trg dela in zmanjšuje tveganje revščine;

AS.  ker sistemi minimalnega dohodka predstavljajo zelo majhen odstotek državne porabe na področju sociale, pri čemer zagotavljajo visoko donosnost naložb, stroški neizvajanja naložb pa imajo izredno velik takojšen vpliv na zadevne posameznike in dolgoročne stroške za družbo;

AT.  ker so sistemi minimalnega dohodka koristni za celotno družbo, saj so nepogrešljivi za bolj enako družbo, ki dosega boljše rezultate glede na številne družbene in gospodarske kazalnike;

AU.  ker so sistemi minimalnega dohodka učinkoviti svežnji gospodarskih spodbud, saj se denar uporablja za zadovoljevanje nujnih potreb in takoj znova vstopi v realni sektor;

AV.  ker je pravica do ustreznega življenjskega standarda priznana v členu 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah OZN in se nanaša na to, v kakšni meri raven plačila zagotavlja ljudem zadostna sredstva za življenjsko raven, ki jim zagotavlja zdravje in blaginjo; ker se pokritost nanaša na to, v kakšnem obsegu so vsi tisti, ki potrebujejo pomoč, zajeti v pogoje za upravičenost, ki se nanašajo na sistem minimalnega dohodka; ker se izkoriščenost nanaša na obseg podpore ob minimalnem dohodku, ki jo prejemajo tisti, ki so do nje upravičeni;

AW.  ker pomanjkanje ustreznih plačil skupaj z omejeno pokritostjo in majhno izkoriščenostjo, med drugim zaradi slabega upravljanja, neustreznega dostopa do informacij, pretirane birokracije in stigmatizacije, pogosto pomeni, da ta plačila najbolj ranljivim v družbi še zdaleč ne zadoščajo za dostojno življenje(21);

AX.  ker se več držav članic sooča s hudim proračunskim primanjkljajem in povečano stopnjo dolga in so zato skrčile svoje socialne izdatke, kar ima posledice za javno zdravstvo, izobraževanje, socialno varnost in zaščito ter stanovanjski sistem, zlasti pa za dostop do sorodnih storitev ter za ustreznost, razpoložljivost in kakovost teh storitev, kar negativno vpliva zlasti na najbolj ogrožene v teh državah članicah;

AY.  ker lahko sistemi minimalnega dohodka v primeru ekonomskih pretresov delujejo kot samodejni makroekonomski stabilizatorji;

AZ.  ker se učinkovitost sistemov minimalnega dohodka pri zmanjševanju revščine, spodbujanju vključevanja (zlasti mladih) v trg dela in pri vlogi samodejnih stabilizatorjev po državah članicah močno razlikuje;

BA.  ker politike minimalnega dohodka delujejo kot samodejni stabilizatorji; ker je bila recesija manjša v državah, ki imajo trden sistem podpore za razpoložljivi dohodek gospodinjstev;

BB.  ker izogibanje plačilu davka in davčne utaje ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje v EU, države članice pa prikrajšajo za veliko prihodkov, ki bi drugače prispevali k zadostnemu financiranju za trdno socialno politiko in javno blaginjo, poleg tega pa zmanjšujejo tudi javnofinančne prihodke, iz katerih bi se mogle financirati boljše razmere za gospodarsko rast, višje dohodke in socialne politike; ker je ta pojav za EU resen problem;

BC.  ker številne študije kažejo, da revščina negativno vpliva na gospodarsko rast(22);

BD.  ker nekatere države članice s pilotnimi projekti preskušajo politike univerzalnega temeljnega dohodka, na primer Finska, kjer bo naključnih 2000 brezposelnih oseb prejelo po 560 EUR na mesec brez dodatnih pogojev, kar naj bi bila ustrezna spodbuda za sprejetje začasnega dela ali dela s krajšim delovnim časom;

BE.  ker se v več državah članicah razpravlja o uvedbi sistema temeljnega dohodka;

Sistemi minimalnega dohodka

1.  poziva vse države članice, naj uvedejo ustrezne sisteme minimalnega dohodka, ki jih bodo spremljali ukrepi podpore za ponovno vključitev na trg dela za tiste, ki so sposobni delati, ter programi izobraževanja in usposabljanja, prilagojeni osebnemu in družinskemu položaju upravičenca, da bi zagotovili pomoč gospodinjstvom z nezadostnim dohodkom in jim omogočili dostojen življenjski standard; poudarja, da bi moral biti ta minimalni dohodek zadnja mreža socialnega varstva in bi ga morala poleg zagotovljenega dostopa do kakovostnih storitev in aktivnih delavskih politik sestavljati ustrezna ekonomska podpora, saj je to učinkovit način boja proti revščini in za zagotavljanje pogojev za dostojno življenje vsem, ki nimajo zadostnih sredstev; v zvezi s tem poudarja, da bi morala biti pravica do socialne pomoči temeljna pravica ter da ustrezni sistemi minimalnega dohodka ljudem pomagajo živeti dostojno življenje, podpirajo njihovo polno sodelovanje v družbi in zagotavljajo neodvisnost v celotni življenjski dobi;

2.  meni, da mora spodbujanje vključujoče družbe brez revščine temeljiti na krepitvi statusa dela in delovnih pravic na podlagi kolektivnih pogodb ter zagotavljanju kakovostnega dostopa do javnih storitev zdravstva, socialne varnosti in izobraževanja, kar prekine krog izključenosti in spodbudi razvoj;

3.  poudarja pomen ustreznih javnih sredstev za financiranje sistemov minimalnega dohodka; poziva Komisijo, naj natančno spremlja uporabo 20 % vseh dodeljenih sredstev Evropskega socialnega sklada, namenjenih boju proti revščini in socialni izključenosti, ter naj v prihodnji reviziji uredbe o skupnih določbah za strukturne sklade (Uredba (EU) št. 1303/2013), zlasti v okviru Evropskega socialnega sklada in Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), preuči možnosti financiranja za pomoč vsaki državi članici pri vzpostavitvi sistema minimalnega dohodka, kjer ta ne obstaja, ali izboljšanju delovanja in učinkovitosti obstoječih sistemov;

4.  priznava, da države članice težko preidejo z nizkokakovostnih na visokokakovostne sisteme minimalnega dohodka; zato od držav članic zahteva, da si prizadevajo za postopno uresničitev sistemov ustreznega minimalnega dohodka z obravnavanjem vprašanj ustreznosti, pokritosti in izkoriščenosti sistemov;

5.  poudarja, da lahko vzpostavitev sistemov minimalnega dohodka zmanjša neenakosti in socialne učinke krize ter ima proticiklični učinek z zagotavljanjem sredstev za povečanje povpraševanja na notranjem trgu;

6.  poudarja, da bi morali imeti vsi ljudje v stiski, vključno z najbolj izključenimi, kot so brezdomci, na voljo dovolj velik minimalni dohodek, da bi lahko zadovoljili osnovne potrebe; meni, da je ustrezen minimalni dohodek nujno potreben, da bi ljudje v stiski lahko živeli dostojno življenje, ter da ga je treba obravnavati v povezavi s pravico do dostopa do univerzalnih javnih storitev in storitev socialnega varstva; meni, da morajo sistemi minimalnega dohodka zagotoviti prekinitev trajne socialne odvisnosti in omogoči vključitev v družbo; želi spomniti, da sta v priporočilu o dejavnem vključevanju priznani potreba po celostni strategiji pri izvajanju vseh treh področij socialnega vključevanja (ustrezna dohodkovna podpora, vključujoči trgi dela in dostop do kakovostnih storitev);

7.  poudarja, da je avtomatska stabilizacija pomembna razsežnost sistemov socialne varnosti za ublažitev socialnih pretresov, ki jih povzročajo zunanji učinki, kot je recesija; zato poziva države članice, naj v skladu s priporočilom Mednarodne organizacije dela št. 202, v katerem so določene minimalne ravni socialne zaščite, zagotovijo in povečajo naložbe v sisteme socialne zaščite, da bi lahko zagotovili njihovo učinkovitost pri obravnavanju in preprečevanju revščine in neenakosti ter hkrati omogočili njihovo vzdržnost;

8.  v zvezi z razpravo o minimalnem dohodku poudarja posebno vlogo in prizadetost družin z otroci ter samohranilcev;

9.  poudarja, da bi moralo biti ljudem omogočeno polno sodelovanje v družbi in gospodarstvu ter da bi morala biti ta pravica v celoti priznana in poudarjena v politiki Unije z zagotavljanjem visokokakovostnih univerzalnih sistemov socialne zaščite, ki bi vključevali učinkovite in ustrezne sisteme minimalnega dohodka;

10.  meni, da je socialna zaščita, vključno s pokojninami in storitvami, kot so zdravstveno in otroško varstvo ter dolgotrajna oskrba, pomembna za uravnoteženo in vključujočo rast ter prispeva k podaljševanju delovne dobe, ustvarjanju delovnih mest in zmanjševanju neenakosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo politike, s katerimi bodo zagotovljene zadostnost, ustreznost in učinkovitost ter kakovost sistemov socialne zaščite skozi celoten življenjski krog osebe, ter tako zagotovijo dostojno življenje, se borijo proti neenakostim in spodbujajo vključevanje, da bi izkoreninile revščino, zlasti med tistimi, ki so izključeni s trga dela, ter najranljivejšimi skupinami;

11.  poudarja, da je ustrezen dohodek v vseh življenjskih obdobjih bistvenega pomena, da imajo lahko osebe s premajhnimi dohodki dostojno življenje;

12.  poudarja, da sistemi ustreznega minimalnega dohodka kot orodja za dejavno vključevanje spodbujajo sodelovanje v družbi in socialno vključevanje;

13.  želi spomniti, da je eden glavnih ciljev strategije Evropa 2020 zmanjšati število ljudi, ki jih prizadeneta revščina in socialna izključenost, za najmanj 20 milijonov in da so za dosego tega cilja potrebna večja prizadevanja; meni, da so lahko sistemi minimalnega dohodka v pomoč pri doseganju tega cilja;

14.  poudarja, da so dostojna delovna mesta najboljši način za boj proti revščini in socialni izključenosti; v zvezi s tem opozarja, da je treba spodbujati rast, naložbe in ustvarjanje delovnih mest;

15.  močno obžaluje, da nekatere države članice ne upoštevajo priporočila Sveta 92/441/EGS, ki priznava „osnovno pravico osebe do zadostnih sredstev in socialne pomoči za način življenja, ki je združljiv s človeškim dostojanstvom“;

16.  poudarja, da ima večina držav članic nacionalne sisteme minimalnega dohodka, vendar številni od njih ne zagotavljajo ustrezne dohodkovne podpore za vse tiste, ki jo potrebujejo(23); poziva vse države članice, naj predvidijo uvedbo in po potrebi nadgradnjo sistemov minimalnega dohodka za preprečevanje revščine in spodbujanje socialnega vključevanja;

17.  poudarja, da se z uvedbo nacionalnega sistema minimalnega dohodka ne bi smela zmanjšati zaščita, ki jo zagotavljajo regionalni sistemi minimalnega dohodka;

18.  poudarja pomen evropskega semestra pri spodbujanju držav članic, ki še nimajo sistemov minimalnega dohodka, k uvedbi sistemov ustrezne dohodkovne podpore;

19.  ugotavlja, da je v nekaterih državah članicah upravičenost do podpore v obliki minimalnega dohodka odvisna od sodelovanja pri aktivnih ukrepih na trgu dela; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo EU pri izmenjavi dobrih praks med državami članicami;

20.  ponavlja stališče, ki ga je izrazil v resoluciji z dne 20. oktobra 2010, o vlogi minimalnega dohodka v boju proti revščini in spodbujanju vključujoče družbe v Evropi;

21.  je seznanjen z mnenjem Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o okvirni direktivi o ustreznem minimalnem dohodku v Evropski uniji, ki bi določala skupna pravila in kazalnike, predstavila metode za spremljanje izvajanja ter izboljšala dialog med deležniki, državami članicami in institucijami Unije; poziva Komisijo in države članice, naj zato ocenijo načine in instrumente za zagotavljanje ustreznega minimalnega dohodka v vseh državah članicah;

22.  pozdravlja izjavo Komisije, da je v evropskem semestru zdaj večji poudarek na uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj, vendar meni, da so potrebna večja prizadevanja za doseganje tega cilja in zagotovitev mednarodne usklajenosti, zlasti s spodbujanjem socialnih naložb; poziva Komisijo, naj redno spremlja in ocenjuje napredek držav članic glede na priporočila za posamezne države v zvezi z zagotavljanjem dostopnih, cenovno sprejemljivih in kakovostnih storitev ter izvajanjem ustreznih in učinkovitih sistemov minimalnega dohodka;

23.  poudarja pomen evropskega semestra pri spremljanju ustreznosti obstoječih sistemov minimalnega dohodka in njihovega vpliva na zmanjševanje revščine, zlasti s priporočili za posamezne države, vendar pa poudarja tudi pomen skupnega poročila o zaposlovanju in letnega pregleda rasti;

24.  poudarja, da bi morali sistemi minimalnega dohodka zagotoviti dohodek nad pragom revščine, preprečevati hudo materialno pomanjkanje in gospodinjstva rešiti iz takšnih razmer, podpreti pa bi jih morali z zagotavljanjem javnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje in otroško varstvo;

25.  meni, da bi morali biti sistemi minimalnega dohodka del strateškega pristopa k socialnemu vključevanju in integraciji, kar bi vključevalo tako splošne politike kot ciljne ukrepe (v zvezi s stanovanjsko politiko, zdravstvenim varstvom, izobrazbo in usposabljanjem, družbenimi storitvami ter drugimi storitvami splošnega pomena), da bi se ljudje lahko rešili revščine, pri čemer bi imeli na voljo osebno podporo in pomoč pri dostopu na trg dela, če so sposobni za delo; meni, da dejanski cilj sistemov minimalnega dohodka ni le pomagati upravičencem, temveč jih zlasti spremljati od socialne izključenosti do aktivnega življenja in s tem preprečiti dolgoročno odvisnost;

26.  poziva države članice, naj izboljšajo usklajevanje in celovito načrtovanje med upravami in službami, pristojnimi za različna področja dejavnega vključevanja, vzpostavijo enotno kontaktno točko za stranke ter povečajo zmogljivost služb in sredstva, ki so jim na voljo, da bi se izboljšala dostop do zadevnih storitev in njihova kakovost;

27.  meni, da je bistveno zagotoviti ustrezen dohodek tudi za ljudi v ranljivem položaju, za katere vrnitev na delo ni (več) mogoča, kot je navedeno v priporočilu o dejavnem vključevanju;

28.  poziva, naj se v zvezi s primernostjo sistemov minimalnega dohodka doseže bistven in preverjen napredek, ki bo zmanjšal revščino in socialno izključenost, predvsem med najbolj ranljivimi, ter prispeval k njihovemu uveljavljanju pravice do dostojnega življenja;

29.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v številnih državah na primer stroški dolgotrajne oskrbe celo presegajo povprečno pokojnino; poudarja, da je treba upoštevati posebne potrebe in življenjske stroške različnih starostnih skupin;

30.  poudarja, da je treba opredeliti primerna merila za upravičenost v skladu s socialno-ekonomskim stanjem držav članic, da bi bili ustrezni sistemi minimalnega dohodka koristni; meni, da med merili ne bi smelo biti, da upravičenec ne sme prejemati nadomestila za brezposelnost, saj to nadomestilo ne zadošča za preprečevanje revščine in socialne izključenosti, ter da bi morali upoštevati tudi število otrok in drugih vzdrževanih oseb; poudarja, da ta merila ne bi smela ustvarjati upravnih ovir za dostop do sistemov minimalnega dohodka za ljudi v zelo ranljivih razmerah (npr. pri brezdomcih ne bi smeli zahtevati stalnega naslova);

31.  poudarja, da je pomemben enak dostop do sistemov minimalnega dohodka, brez diskriminacije na podlagi narodnosti, spola, izobrazbe, državljanstva, spolne usmerjenosti, verske pripadnosti, invalidnosti, starosti, političnega prepričanja ali družbeno-ekonomskega porekla;

32.  izraža zaskrbljenost, ker ljudje, ki so upravičeni do minimalnega dohodka, tega pogosto ne izkoristijo; meni, da je to ena glavnih ovir za njihovo socialno vključevanje; poziva Komisijo in Odbor za socialno zaščito, naj nadalje proučita težavo neizkoriščenosti ter pripravita priporočila in smernice za odpravo te težave; poziva države članice, naj se borijo proti neizkoriščenosti, tudi z ozaveščanjem javnosti o obstoju sistemov minimalnega dohodka, zagotavljanjem ustreznih smernic o dostopu do teh sistemov in izboljšanjem njihove upravne organizacije;

33.  poudarja, da bi morale države članice konkretno ukrepati pri določanju višine minimalnega dohodka, in sicer na podlagi ustreznih kazalnikov, vključno z referenčnimi proračuni, ki bi zagotovili ekonomsko in socialno kohezijo ter zmanjšali tveganje revščine v vseh državah članicah; meni, da je treba te informacije predstaviti vsako leto ob svetovnem dnevu boja proti revščini (17. oktober);

34.  ugotavlja, da številne države članice že uporabljajo kazalnike zaščite minimalnega dohodka (MIPI); poziva k uporabi podatkov MIPI v vseh državah članicah, kar bo omogočalo tudi boljšo primerjavo med nacionalnimi sistemi;

35.  meni, da bi se moral minimalni dohodek šteti za začasnega in da bi moral biti vedno dopolnjen z aktivnimi politikami vključevanja na trg dela;

36.  meni, da so sistemi minimalnega dohodka prehodno orodje za zmanjševanje in odpravljanje revščine, socialne izključenosti in neenakosti in bi jih bilo treba torej obravnavati kot socialno naložbo; se zaveda, da imajo sistemi minimalnega dohodka proticiklične učinke;

37.  poudarja, da je treba pri določanju višine minimalnih dohodkov ustrezno upoštevati število vzdrževancev, zlasti otrok ali zelo odvisnih oseb, da bi razbili začarani krog revščine, zlasti revščine otrok; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo hitro izvajanje priporočila iz leta 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti, poleg tega meni, da bi morala Komisija pripraviti letno poročilo o napredku pri boju proti revščini otrok in o izvajanju priporočila, in sicer s pomočjo kazalnikov iz priporočila;

38.  poudarja, da lahko referenčni proračuni pomagajo pri določanju stopnje minimalnega dohodka, potrebne za zadovoljitev temeljnih potreb ljudi, vključno z nedenarnimi vidiki, kot so dostop do izobraževanja in vseživljenjskega učenja, dostojno stanovanje, kakovostne zdravstvene storitve, družabne dejavnosti ali državljanska udeležba, ob upoštevanju sestave gospodinjstva in starosti njegovih članov ter gospodarskih in socialnih razmer vsake države članice; opozarja, da je Komisija v svojem sporočilu o svežnju za socialne naložbe pozvala države članice, naj določijo referenčne proračune v pomoč pri oblikovanju učinkovite in ustrezne dohodkovne podpore, pri kateri bodo upoštevane socialne potrebe, opredeljene na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da bi izboljšali teritorialno kohezijo; polega tega poziva k uporabi referenčnih proračunov kot orodja za ocenjevanje ustreznosti sistemov minimalnega prihodka, ki jih zagotavljajo države članice;

39.  meni, da bi morale države članice pri vzpostavljanju ustreznih sistemov minimalnega dohodka upoštevati prag tveganja revščine, ki ga opredeli Eurostat in je postavljen na 60 % nacionalnega srednjega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka (po socialnih transferjih), ter druge kazalce, kot so referenčni proračuni; meni, da bi referenčne proračune lahko uporabili za učinkovitejši boj proti revščini ter za preizkušanje stabilnosti višine minimalnega dohodka in zgoraj navedenega praga, pri tem pa bi spoštovali načelo subsidiarnosti;

40.  meni, da pomanjkanje najnovejših podatkov o prihodku in življenjskih pogojih ovira izvajanje in primerjavo referenčnih proračunov in minimalnih dohodkov ob upoštevanju nacionalnih posebnosti;

41.  poziva Komisijo in države članice k izmenjavi dobre prakse na področju sistemov minimalnega dohodka;

42.  poziva Komisijo in Odbor za socialno zaščito, naj dokumentirata primere uspešnih strategij in poročata o njih ter spodbujata medsebojne strokovne preglede in druge metode izmenjave dobrih praks o sistemih minimalnega dohodka; priporoča, naj se ta prizadevanja osredotočajo na ključna vprašanja, kot so redno povečevanje zmogljivosti, povečevanje pokritosti in izkoriščenosti, obravnavanje odvračilnih dejavnikov in krepitev povezav med različnimi področji dejavnega vključevanja;

43.  meni, da bi glede na številna vprašanja, ki jih sprožajo sistemi minimalnega dohodka, kot so dostopnost, pokritost, financiranje, pogoji za upravičenost in trajanje, koncept za nacionalne sisteme minimalnega dohodka, lahko prispeval k enakim konkurenčnim pogojem med državami članicami; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka sistemov minimalnega dohodka v EU, zahteva redno spremljanje in poročanje, preuči nadaljnje ukrepe ob upoštevanju gospodarskih in družbenih razmer v vsaki državi članici in potreb najbolj prikrajšanih skupin ter oceni, ali ti sistemi gospodinjstvom omogočajo izpolnitev osnovnih osebnih potreb in zmanjšanje revščine;

44.  izraža zaskrbljenost zaradi znižanja zneska in/ali skrajšanja trajanja nadomestila za brezposelnost, pa tudi zaradi zaostrovanja meril za upravičenost v številnih državah članicah v zadnjih letih, zaradi česar je tudi več ljudi odvisnih od sistemov minimalnega dohodka in se ustvarja dodaten pritisk na te sisteme(24);

45.  poudarja, da se neenakosti povečujejo tako znotraj posameznih držav članic kot v EU;

46.  izraža zaskrbljenost, ker se zdi, da sta se v številnih državah članicah stopnja nadomestila in obseg sistemov minimalnega dohodka v zadnjih letih zmanjšala; meni, da bi morale države članice v skladu s priporočili Evropskega omrežja za socialno politiko s sistemi minimalnega dohodka zajeti več ljudi, ki potrebujejo pomoč(25):

   (a) poziva države članice z zelo zapletenimi in razdrobljenimi sistemi, naj poenostavijo obstoječe in razvijejo celovitejše sisteme;
   (b) poziva države članice s trenutno nizkimi stopnjami pokritosti, naj pregledajo svoje pogoje in zagotovijo, da bodo zajeti vsi ljudje, ki potrebujejo pomoč;
   (c) poziva države članice, v katerih so iz sistemov minimalnega dohodka trenutno izključene pomembne skupine, ki se spopadajo z revščino, naj spremenijo svoje sisteme, da bodo vključevali več ljudi;
   (d) poziva države članice z visoko stopnjo upravne diskrecije v sistemih minimalnega dohodka, naj si prizadevajo za zmanjšanje te stopnje ter zagotovijo jasna in usklajena merila za sprejemanje odločitev, povezanih z učinkovitim pritožbenim postopkom.

47.  poudarja, da je treba nujno poskrbeti za to, da se bo več delavcev, brezposelnih in predstavnikov ranljivih družbenih skupin udeleževalo vseživljenjskega učenja, ter izboljšati raven strokovne usposobljenosti in pridobivanje novih znanj in spretnosti, ki so temeljno orodje za hitrejše vključevanje na trg dela, povečanje produktivnosti in pomoč ljudem pri iskanju zaposlitve;

48.  poudarja pomen demografskega razvoja v zvezi z bojem proti revščini v Evropi;

49.  poudarja, da je treba nujno sprejeti praktične ukrepe za odpravo revščine in socialne izključenosti ter za spodbujanje učinkovitih mrež socialne varnosti in zmanjšanje neenakosti, in sicer na način, ki bo pripomogel k ekonomski in teritorialni koheziji; poudarja, da je treba te ukrepe v skladu z delitvijo pristojnosti za ustrezne politike sprejeti na ustrezni – tako nacionalni kot evropski – ravni;

50.  podpira pristop Komisije k socialnim naložbam, po katerem dobro zasnovane socialne politike prispevajo k ekonomski rasti, obenem pa varujejo ljudi pred revščino in delujejo kot ekonomski stabilizatorji(26);

51.  pozdravlja razmišljanje in študije o tem, kako pravično razdeliti dohodke in bogastvo v naši družbi;

52.  poudarja, da med pomembne dejavnike, ki državam članicam onemogočajo, da bi razvile pristop socialnih naložb, sodi tudi vpliv gospodarske krize(27);

53.  poziva, da je treba pri oblikovanju makroekonomske politike že zdaj nameniti pozornost zmanjševanju socialnih neenakosti in vsem družbenim skupinam zagotoviti dostop do ustrezno financiranih javnih socialnih storitev ter tako ukrepati zoper revščino in socialno izključenost;

54.  poziva k ukrepom za zmanjšanje socialnih neenakosti, tako da bi posameznikom omogočili, da čim bolje izkoristijo svoje darove in zmožnosti; poziva tudi, naj se socialna podpora osredotoči na tiste, ki so hkrati revni in nezmožni zaslužiti zadostne dohodke z lastnimi prizadevanji;

55.  poudarja, da nedavne izkušnje z reformami na podlagi davčnih oprostitev kažejo, da je politike minimalnega dohodka bolje financirati z uporabo proračunske podpore kot pa z davčnimi spodbudami;

56.  poudarja, da je mogoče z izobraževanjem, socialnimi transferji, progresivnimi, pravičnimi in prerazporeditvenimi davčnimi sistemi ter s praktičnimi ukrepi za povečanje konkurenčnosti in zoper izogibanje davkom in zoper davčne utaje prispevati k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji;

57.  poudarja, da je treba obstoječe sisteme minimalnega dohodka prilagoditi, da bodo primernejši za reševanje izziva brezposelnosti mladih;

Javni programi zaposlovanja

58.  je seznanjen z nekaterimi programi javnega zaposlovanja, ki dajejo vsem, ki si želijo in so zmožni delati, možnost začasnega dela v javni upravi ter v neprofitnih in nevladnih organizacijah; vendar poudarja, da je pomembno, da ti programi spodbujajo delo s pripadajočimi pravicami na podlagi kolektivnih pogodb in delovne zakonodaje;

59.  meni, da bi morali programi javnega zaposlovanja povečati zaposljivost delavcev in jin omogočiti dostop na redni trg dela; poudarja, da bi morali ti programi vključevati personaliziran načrt ter zagotavljati dostojno plačilo in kasneje dostojno delo;

60.  meni, da bi moralo biti ustvarjanje dostojnih delovnih mest prednostna naloga Evropske unije, saj je to prvi korak k zmanjšanju revščine in socialne izključenosti;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo polno sodelovanje vseh deležnikov, zlasti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe, pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik in programov minimalnega dohodka;

o
o   o

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 245, 26.8.1992, str. 46.
(2) UL L 245, 26.8.1992, str. 49.
(3) UL L 59, 2.3.2013, str. 5.
(4) UL L 307, 18.11.2008, str. 11.
(5) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 11.
(6) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 8.
(7) UL C 419, 16.12.2015, str. 5.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0401.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0136.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0235.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0355.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0317.
(14) Evropski semester za leto 2017: Ocena napredka pri strukturnih reformah in preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij ter rezultati poglobljenih pregledov v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011 (COM(2017)0090).
(15) https://www.eurofound.europa.eu/publications/report/2017/income-inequalities-and-employment-patterns-in-europe-before-and-after-the-great-recession
(16) Na poti k evropskemu minimalnemu dohodku, november 2013: http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/revenu-minimum_-etude-ose_-vfinale_en--2.pdf
(17) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Začetek posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic, (COM(2016)0127) – Priloga 1.
(18) Evropsko omrežje za socialno politiko, Minimum Income Schemes in Europe: A study of national policies 2015 (Sistemi minimalnega dohodka v Evropi: študija nacionalnih politik 2015), januar 2016.
(19) Sklepi Sveta o odpravljanju revščine in socialni izključenosti: celostni pristop, 16. junij 2016.
(20) Dokument Sveta 6885/17: Letni pregled rasti in skupno poročilo o zaposlovanju 2017: politične smernice o politiki zaposlovanja in socialni politiki – sklepi Sveta (3. marec 2017); in dokument Sveta 6887/17: Skupno poročilo Komisije in Sveta o zaposlovanju k sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti za leto 2017 (3. marec 2017).
(21) Evropsko omrežje za socialno politiko, Minimum Income Schemes in Europe: A study of national policies 2015 (Sistemi minimalnega dohodka v Evropi: študija nacionalnih politik 2015).
(22) Glej: Svetovna banka, Poverty Reduction and Growth: The Virtuous and Vicious Circle (Zmanjševanje revščine in rast: pozitivni in začarani krog), 2006; OECD, Trends in Income Inequality and its Impact on Economic Growth (Trendi dohodkovne neenakosti in njihov vpliv na gospodarsko rast), 2014.
(23) Minimum Income Schemes in Europe: A study of national policies 2015 (Sistemi minimalnega dohodka v Evropi: študija nacionalnih politik 2015).
(24) Evropsko omrežje za socialno politiko, Social Investment in Europe: A study of national policies 2015 (Socialne naložbe v Evropi: študija nacionalnih politik 2015).
(25) Evropsko omrežje za socialno politiko, Minimum Income Schemes in Europe: A study of national policies 2015 (Sistemi minimalnega dohodka v Evropi: študija nacionalnih politik 2015).
(26) Evropska komisija: sporočilo Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020  (COM(2013)0083), 20. februar 2013, in Evropsko omrežje za socialno politiko, Social Investment in Europe: A study of national policies 2015 (Socialne naložbe v Evropi: študija nacionalnih politik 2015).
(27) Evropsko omrežje za socialno politiko, Social Investment in Europe: A study of national policies 2015 (Socialne naložbe v Evropi: študija nacionalnih politik 2015).

Pravno obvestilo