Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 25. oktober 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: zahteve glede nadzora in upravljanja produktov za zavarovalnice in distributerje zavarovalnih produktov
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: zahteve po informacijah in pravila poslovanja, ki veljajo za distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehničnimi standardi za posredne ureditve kliringa (dopolnitev Uredbe (EU) št. 600/2014)
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehničnimi standardi za posredne ureditve kliringa (sprememba Delegirane uredbe (EU) št. 149/2013)
 Splošni proračun Evropske unije za leto 2018 – vsi oddelki
 Razrešnica 2015: splošni proračun EU – Evropski svet in Svet
 Varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu ***I
 Vzpostavitev sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja EU ***I
 Sprememba Zakonika o schengenskih mejah v zvezi z uporabo sistema vstopa/izstopa ***I
 Vidiki temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu

Nenasprotovanje delegiranemu aktu: zahteve glede nadzora in upravljanja produktov za zavarovalnice in distributerje zavarovalnih produktov
PDF 240kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 21. septembra 2017 o dopolnitvi Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami glede nadzora in upravljanja produktov za zavarovalnice in distributerje zavarovalnih produktov (C(2017)06218 – 2017/2854(DEA))
P8_TA(2017)0404B8-0572/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2017)06218),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 16. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov(1) in zlasti členov 25(2) in 39(5) Uredbe,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 24. oktobra 2017,

A.  ker bi se morala delegirana uredba začeti uporabljati s 23. februarjem 2018, datumom začetka uporabe Direktive (EU) 2016/97, in ker če bi Parlament v celoti izkoristil trimesečno obdobje, ki mu je na voljo za pregled, industrija ne bi imela dovolj časa za izvedbo potrebnih tehničnih in organizacijskih sprememb;

B.  ker bi hitra objava delegirane uredbe v uradnem listu omogočila pravočasno izvajanje določb, ki se nanašajo na nadzor in upravljanje produktov, in pravno varnost glede teh določb;

C.  ker Parlament meni, da bi moral rok za prenos Direktive (EU) 2016/97 ostati 23. februar 2018, vendar poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajni predlog o tem, da bi se za datum začetka uporabe določil 1. oktober 2018;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 26, 2.2.2016, str. 19.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: zahteve po informacijah in pravila poslovanja, ki veljajo za distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov
PDF 243kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 21. septembra 2017 o dopolnitvi Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami po informacijah in pravil poslovanja, ki veljajo za distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov (C(2017)06229 – 2017/2855(DEA))
P8_TA(2017)0405B8-0575/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2017)06229),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 16. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov(1) in zlasti členov 28(4), 29(4), 30(6) in 39(5) Uredbe,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 24. oktobra 2017,

A.  ker bi se morala delegirana uredba začeti uporabljati s 23. februarjem 2018, datumom začetka uporabe Direktive (EU) 2016/97, in ker če bi Parlament v celoti izkoristil trimesečno obdobje, ki mu je na voljo za pregled, industrija ne bi imela dovolj časa za izvedbo potrebnih tehničnih in organizacijskih sprememb;

B.  ker bi hitra objava delegirane uredbe v uradnem listu omogočila pravočasno izvajanje določb, ki se nanašajo na zavarovalne naložbene produkte, in pravno varnost glede teh določb;

C.  ker Parlament meni, da bi moral rok za prenos Direktive (EU) 2016/97 ostati 23. februar 2018, vendar poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajni predlog o tem, da bi se za datum začetka uporabe določil 1. oktober 2018;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 26, 2.2.2016, str. 19.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehničnimi standardi za posredne ureditve kliringa (dopolnitev Uredbe (EU) št. 600/2014)
PDF 243kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 22. septembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za posredne ureditve kliringa (C(2017)06268 – 2017/2860(DEA))
P8_TA(2017)0406B8-0574/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2017)06268),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 28. septembra 2017, v katerem poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 16. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012(1) ter zlasti člena 30(2) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 13 in člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(2),

–  ob upoštevanju osnutkov regulativnih tehničnih standardov o posrednih ureditvah kliringa v okviru uredb EMIR in MiFIR, ki jih je ESMA predložil 26. maja 2016 v skladu s členom 30(2) Uredbe (EU) št. 600/2014,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 24. oktobra 2017,

A.  ker je Komisija podprla osnutke regulativnih tehničnih standardov šele 16 mesecev potem, ko jih je prejela od Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) dne 26. maja 2016; ker se v tem obdobju ni uradno posvetovala z ESMA glede njenih predlogov sprememb k tem osnutkom regulativnih tehničnih standardov ter sozakonodajalcev ali industrije ni obvestila o razlogih za zamudo pri potrditvi, ki je bila daljša od treh mesecev, določenih v Uredbi (EU) št. 1095/2010; ker je nedopustno, da je Komisija rok za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov prekoračila za več kot leto dni, ne da bi obvestila sozakonodajalca;

B.  ker Parlament meni, da sprejeti regulativni tehnični standardi zaradi sprememb Komisije niso isti kot osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki jih je predložil ESMA, in da ima tri mesece časa za nasprotovanje osnutkom regulativnih tehničnih standardov (obdobje predloga); ker je to trimesečno obdobje pregleda Komisija potrdila v pismu z dne 28. septembra 2017;

C.  ker bi se morala delegirana uredba začeti uporabljati s 3. januarjem 2018, datumom začetka uporabe Direktive 2014/65/EU (MiFID II) in Uredbe (EU) št. 600/2014 (MiFIR), in ker industrija ne bi imela dovolj časa za izvedbo sprememb, če Parlament v celoti izkoristi trimesečno obdobje, ki mu je na voljo;

D.  ker bi hitra objava delegirane uredbe v uradnem listu omogočila pravočasno izvajanje in pravno varnost glede določb, ki se nanašajo na posredni kliring;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 84.
(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehničnimi standardi za posredne ureditve kliringa (sprememba Delegirane uredbe (EU) št. 149/2013)
PDF 245kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 22. septembra 2017 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 149/2013 v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za posredne ureditve kliringa (C(2017)06270 – 2017/2859(DEA))
P8_TA(2017)0407B8-0573/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2017)06270),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 28. septembra 2017, v katerem poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 16. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) ter zlasti člena 4(4) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 13 in člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(2),

–  ob upoštevanju osnutkov regulativnih tehničnih standardov o posrednih ureditvah kliringa v okviru uredb EMIR in MiFIR, ki jih je ESMA predložil 26. maja 2016 v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 648/2012,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 24. oktobra 2017,

A.  ker je Komisija podprla osnutke regulativnih tehničnih standardov šele 16 mesecev potem, ko jih je prejela od Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) dne 26. maja 2016; ker se v tem obdobju ni uradno posvetovala z ESMA glede njenih predlogov sprememb k tem osnutkom regulativnih tehničnih standardov ter sozakonodajalcev ali industrije ni obvestila o razlogih za zamudo pri potrditvi, ki je bila daljša od treh mesecev, določenih v Uredbi (EU) št. 1095/2010; ker je nedopustno, da je Komisija rok za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov prekoračila za več kot leto dni, ne da bi obvestila sozakonodajalca;

B.  ker Parlament meni, da sprejeti regulativni tehnični standardi zaradi sprememb Komisije niso isti kot osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki jih je predložil ESMA, in da ima tri mesece časa za nasprotovanje osnutkom regulativnih tehničnih standardov (obdobje predloga); ker je to trimesečno obdobje pregleda Komisija potrdila v pismu z dne 28. septembra 2017;

C.  ker bi se morala delegirana uredba začeti uporabljati s 3. januarjem 2018, datumom začetka uporabe Direktive 2014/65/EU (MiFID II) in Uredbe (EU) št. 600/2014 (MiFIR), in ker industrija ne bi imela dovolj časa za izvedbo sprememb, če Parlament v celoti izkoristi trimesečno obdobje, ki mu je na voljo;

D.  ker bi hitra objava delegirane uredbe v uradnem listu omogočila pravočasno izvajanje in pravno varnost glede določb, ki se nanašajo na posredni kliring;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.


Splošni proračun Evropske unije za leto 2018 – vsi oddelki
PDF 420kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2017 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018 (11815/2017 – C8-0313/2017 – 2017/2044(BUD))
P8_TA(2017)0408A8-0299/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2017 o splošnih smernicah za pripravo proračuna(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018(6),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki ga je Komisija sprejela 29. junija 2017 (COM(2017)0400),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2017 in posredoval Evropskemu parlamentu 13. septembra 2017 (11815/2017 – C8-0313/2017),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2017 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018(7),

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0299/2017),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da je Parlament proračun za leto 2018 obravnaval povsem v skladu s političnimi prednostnimi nalogami, ki so bile z veliko večino sprejete v prej omenjenih resolucijah z dne 15. marca 2017 in z dne 5. julija 2017; opozarja, da so trajnostna rast, delovna mesta, zlasti zaposlovanje mladih, varnost in podnebne spremembe v ospredju teh prednostnih nalog;

2.  poudarja, da se Unija še vedno sooča s številnimi izzivi, in je prepričan, da je treba – ob ohranjanju proračunske discipline – zagotoviti potrebna finančna sredstva iz njenega proračuna, da bo lahko uresničila politične prednostne naloge, poiskala konkretne rešitve in se učinkovito odzvala na te izzive; poudarja, da bi morala poraba Unije temeljiti na načelu evropske dodane vrednosti in da bi bilo treba v zvezi z njo spoštovati načelo subsidiarnosti;

3.  znova izraža zavezanost financiranju politik Unije, ki prek naložb v raziskave, izobraževanje, infrastrukturo, mala in srednja podjetja ter zaposlovanje, zlasti mladih, prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v vseh njenih regijah; ob upoštevanju rezov, ki jih je predlagal Svet v podrazdelku 1a, ne razume, kako naj bi Unija dosegla napredek na teh področjih; se je namesto tega odločil dodatno povečati sredstva za raziskovalne in inovacijske programe, ki imajo zelo visoko stopnjo izvrševanja, a je zaradi velikega povpraševanja uspešnost vlog zanje zelo majhna;

4.  je še vedno odločen izpolniti zaveze Parlamenta, podane med pogajanji o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI), tj. da bo v okviru letnega proračunskega postopka poskušal čim bolj zmanjšati učinek rezov, povezanih s EFSI, na program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope; zato predlaga, da se omenjeni rezi izravnajo z obnovitvijo prvotnega letnega profila teh dveh programov, da bosta lahko v celoti izpolnila cilje, dogovorjene med sprejemanjem ustrezne zakonodaje;

5.  izraža politično podporo ustanovitvi evropske solidarnostne enote in pozdravlja zakonodajni predlog, ki ga je v zvezi s tem predstavila Komisija; hkrati pa meni, da dokler ne bosta sprejeti odločitev o financiranju evropske solidarnostne enote in ustrezna uredba v rednem zakonodajnem postopku, v ta namen v proračunu za leto 2018 ne bi smeli predvideti finančnih sredstev; je zato sklenil, da se ustrezna proračunska sredstva in prerazporeditve, ki jih je Komisija predvidela v predlogu proračuna za leto 2018, za zdaj umaknejo, saj odločitev o proračunu za leto 2018 nikakor ne sme prejudicirati izida zakonodajnih pogajanj; je še vedno povsem zavezan temu, da bo sklep o financiranju evropske solidarnostne enote s spremembo proračuna nemudoma vključil v proračun za naslednje leto, če pogajanja o ustrezni uredbi ne bodo dokončana pred zaključkom proračunskega postopka za leto 2018;

6.  je zaskrbljen nad tem, da brezposelnost mladih ostaja na najvišji ravni doslej, in je prepričan, da je treba sprejeti dodatne ukrepe, če nočemo ogroziti prihodnosti cele generacije mladih Evropejcev; je zato sklenil sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih povečati glede na raven, ki jo za leto 2018 predlaga Komisija; poudarja, da gre za dodatno povečanje, poleg skupnega zneska, ki je bil med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira politično potrjen za to pobudo, in da ne gre samo za predčasno izplačilo večine tega zneska v proračunu za leto 2018;

7.  opozarja, da ima kohezijska politika glavno vlogo pri gospodarskem in socialnem zbliževanju v Uniji in s tem pri zagotavljanju razvoja in rasti; poudarja, da bodo programi kohezijske politike leta 2018 predvidoma nadoknadili zamude in delovali s polno paro; poudarja zavezo Parlamenta, da si bo prizadeval zagotoviti ustrezna sredstva zanje, saj so ena od glavnih politik Unije; hkrati pa je zaskrbljen zaradi nedopustnih zamud pri izvajanju operativnih programov na nacionalni ravni; poziva države članice, naj poskrbijo za to, da se bo imenovanje organov upravljanja, revizijskih organov in organov za potrjevanje zaključilo, izvajanje pa pospešilo; poleg tega poziva Komisijo, naj nadaljuje s poenostavitvijo postopkov, povezanih s tem;

8.   je zelo zaskrbljen zaradi povečanja nestabilnosti in negotovosti tako v Uniji kot zunaj nje; vztraja, da potrebujemo popolnoma nov pristop in ponovno uravnoteženje pristopa Unije h koheziji, integraciji, miru, trajnostnemu razvoju in človekovim pravicam; poziva Komisijo in države članice, naj se povežejo in spodbudijo prizadevanja za dodatno ohranjanje miru in preprečevanje sporov; opozarja na zanos na svetovni ravni, ki ga je sprožil Velikonočni sporazum, ter hkrati priznava nove izzive in pritiske brez primere po referendumu v Združenem kraljestvu leta 2016; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svojo podporo za spravo in tako zagotovijo mir in stabilnost na Irskem;

9.  meni, da se trenutno sicer zdi, da je vrhunec migracijske in begunske krize minil, vendar mora biti Unija pripravljena za odzivanje na prihodnje nepredvidene dogodke na tem področju, hkrati pa si mora prizadevati za bolj proaktiven pristop na področju migracij; zato poziva Komisijo, naj redno spremlja, ali dodeljena proračunska sredstva v razdelku 3 zadostujejo, in v celoti izkoristi vse instrumente, ki so na voljo prek sedanjega večletnega finančnega okvira, da se bo pravočasno odzvala na nepredvidene dogodke, ki bi utegnili zahtevati dodatna finančna sredstva; opozarja, da je Uniji sicer uspelo uvesti nekaj mehanizmov za obvladovanje te situacije, da pa je po podatkih urada UNHCR doslej leta 2017 po morju v Evropo vseeno prispelo več kot sto tisoč beguncev in migrantov; je zato sklenil v omejenem obsegu povečati sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, pa tudi agencij s pristojnostmi na področju azila, kot je Evropski azilni podporni urad (EASO), katerim je treba zagotoviti ustrezne finančne in človeške vire; znova ugotavlja, da je zgornja meja razdelka 3 veliko prenizka, zato ni mogoče zagotoviti ustreznega financiranja notranje razsežnosti migracijske in begunske krize, pa tudi drugih prednostnih programov, kot so programi na področju kulture in državljanstva;

10.  poudarja, da se je razdelek 3 v zadnjih letih pogosto uporabljal za odzivanje na migracijsko in begunsko krizo in da je treba te ukrepe nadalje izvajati, dokler bo potrebno; hkrati pa ugotavlja, da so finančna sredstva, ki so bila doslej na voljo, nezadostna; je zato sklenil povečati sredstva za agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, ki so se v zadnjih letih zaradi povečanega obsega dela in dodatnih nalog soočale z nezadostnim številom zaposlenih in premajhnimi finančnimi sredstvi;

11.  poudarja, da bi morali glede na nedavne varnostne pomisleke, ki se pojavljajo po vsej Uniji, pri financiranju iz razdelka 3 upoštevati tudi ukrepe, ki bodo povečali varnost državljanov Unije;

12.  znova poudarja, da je bistveni del rešitve za migracijsko in begunsko krizo ter varnostne pomisleke državljanov Unije v odpravljanju temeljnih vzrokov za migracije in zagotavljanju zadostnih finančnih sredstev za zunanje instrumente, ki so namenjeni obravnavi vprašanj, kot so revščina, pomanjkanje delovnih mest, izobraževanje in gospodarske priložnosti, nestabilnost, konflikti in podnebne spremembe, ki so eden od razlogov, zaradi katerih prihaja do večjih migracijskih tokov; meni, da bi morala Unija optimalno izkoristiti finančna sredstva v razdelku 4, za katera se je izkazalo, da ne zadostujejo za enako obravnavo vseh zunanjih izzivov, saj so sredstva očitno nezadostna in bi jih bilo treba povečati na bolj naraven način;

13.  obžaluje, da Parlament pri pripravi svojega stališča ni bil dovolj dobro obveščen o proračunskih posledicah morebitne politične odločitve o podaljšanju instrumenta za begunce v Turčiji; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da novih pobud ne bi smeli financirati v škodo obstoječih zunanjih projektov EU; zato poziva Komisijo, naj v primeru podaljšanja instrumenta za begunce v Turčiji predlaga, da se ta instrument financira iz novih virov, in več lokalnih nevladnih organizacij vključi v njegovo izvajanje; ugotavlja, da je zgornja meja v razdelku 4 veliko prenizka za trajnostno in učinkovito odzivanje na trenutne zunanje izzive, tudi na tiste, ki so povezani z migracijami in begunci;

14.  opozarja, da mora proračun Unije podpirati uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma in dolgoročnih podnebnih ciljev, ki si jih je Unija sama zadala, tako, da bo cilj o 20 % porabi za podnebje v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 izpolnjen; obžaluje, da Komisija ni predstavila konkretnih in realističnih predlogov za uresničitev teh ciljev; zato predlaga, da se sredstva za podnebne ukrepe povečajo glede na raven iz predloga proračuna; hkrati pa ugotavlja, da to povečanje ne bo zadostovalo, in poziva Komisijo, naj predloži vse predloge, ki so potrebni za to, da bodo cilji v prihodnjih predlogih proračunov doseženi; v zvezi s tem ugotavlja, da je 8,2 % obveznosti iz predloga proračuna povezane z zaščito biotske raznovrstnosti; poudarja, da je letno povečanje za 0,1 % v nasprotju s skrb vzbujajočim in vse hitrejšim upadanjem števila vrst in habitatov;

15.  ceni, da je Komisija pri interni pripravi proračuna uporabljala novi pristop proračuna, usmerjenega v rezultate, da bi odhodke pregledala na podlagi dosedanjih izkušenj in opredelila, kje so možne prilagoditve;

16.  obnavlja zneske iz predloga proračuna, ki jih je Svet zmanjšal; ne razume utemeljitve predlaganih rezov, na primer tistih za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, dva programa, ki sta bila že prizadeta zaradi prerazporeditve sredstev v sklad EFSI, ter za zunanjo politiko; v vsakem primeru nasprotuje izraženi nameri Sveta, da se bo osredotočil na proračunske vrstice z nizko stopnjo izvrševanja ali absorpcijsko sposobnostjo, saj to ni utemeljeno z dejanskimi zneski izvrševanja, prav tako pa niso upoštevani različni vzorci izvrševanja nekaterih programov;

17.  sklepa, da bo treba za ustrezno financiranje vseh nujnih potreb in ob upoštevanju zelo majhne razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2018 uporabiti vsa razpoložljiva orodja prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru; pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos situaciji in se bo lahko učinkovito odzvala na prihodnje izzive; poudarja, da odstopanja od prvotnih načrtov programov v sedanjem večletnem finančnem okviru, do katerih prihaja v vsakem proračunskem letu, kažejo na to, da bi bilo treba zgornje meje v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 prilagoditi navzgor;

18.  določa, da bo skupna raven vseh proračunskih sredstev za leto 2018 znašala 162 597 930 901 EUR za obveznosti in 146 712 004 932 EUR za plačila;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

19.  zavrača neupravičene reze Sveta v višini 750 milijonov EUR v podrazdelku 1a, ki predstavljajo skoraj dve tretjini vseh rezov obveznosti, ki jih je Svet opravil v razdelkih večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da so ti rezi v nasprotju s političnimi prednostnimi nalogami, ki jih je Svet izrazil sam;

20.  vztraja, da je za dosego trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest v Uniji ključnega pomena, da se spodbujajo naložbe v raziskave, inovacije, izobraževanje in infrastrukturo ter mikro-, mala in srednja podjetja; opozarja, da bi rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili programe z dejansko evropsko dodano vrednostjo in neposrednim vplivom na ustvarjanje delovnih mest in rasti, kot sta program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope; še zlasti poudarja, da je zadostno financiranje programa Obzorje 2020 bistvenega pomena za omogočanje razvoja raziskav in inovacije, vodilni položaj na področju digitalizacije ter za podporo za mala in srednja podjetja v Evropi; opozarja, da je ta program pokazal, da prinaša veliko evropsko dodano vrednost, saj 83 % projektov, ki se financirajo iz njega, ne bi bilo uresničenih brez podpore na ravni Unije; ponavlja, kako pomemben je instrument za povezovanje Evrope kot instrument financiranja za dokončanje omrežja TEN-T in vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora; je zato sklenil odpraviti vse reze Sveta in poleg tega v celoti obnoviti prvotni profil vrstic programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, ki sta bili zmanjšani zaradi prerazporeditve sredstev v jamstveni sklad EFSI;

21.  poleg tega poudarja, da je treba v okviru strateških naložb v evropsko mladino povečati tako vejo za izobraževanje in usposabljanje kot vejo za mlade v programu Erasmus+;

22.  poudarja, da bi morala biti zagotovitev zadostne finančne podpore za mikropodjetja, podjetnike ter mala in srednja podjetja ključna prednostna naloga Unije, saj gre za tri glavne vire ustvarjanja delovnih mest v Evropi; poudarja, da je zagotovitev dobrega dostopa do finančnih sredstev bistvenega pomena za ohranjanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter za to, da se jim pomaga pri premagovanju izzivov, povezanih z dostopom do notranjega trga, pa tudi do svetovnega trga;

23.  zato se je odločil, da bo sredstva programov, ki so ključnega pomena za spodbujanje rasti in delovnih mest ter uresničujejo prednostne naloge Unije, ki so imele široko podporo, tj. programov Erasmus+, Obzorje 2020 (Marie Curie, Evropski raziskovalni svet, instrument za mala in srednja podjetja), COSME in programa za zaposlovanje in socialne inovacije EaSI (Progress in Eures), še povečal glede na predlog proračuna in glede na zneske pred prerazporeditvijo za EFSI in evropsko solidarnostno enoto; poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna finančna sredstva za proračunske vrstice, povezane s shemo WiFi4EU, ter spoštuje svoje naložbene zaveze za obdobje 2017–2020;

24.  pozdravlja, da je bila v proračun za leto 2018 vključena proračunska vrstica za posebne letne prireditve, s katero bo mogoče med državljani vzbuditi občutek evropske pripadnosti; ugotavlja, da bi morala ta proračunska vrstica jasno prispevati k dodani vrednosti za evropske državljane v vseh državah članicah;

25.  poudarja, kako pomembno je spodbujati skupne raziskave na področju obrambe v Evropi za odpravo glavnih pomanjkljivosti pri zmogljivostih, saj je zaradi mednarodnih dogodkov in negotovosti vse bolj nujno, da Evropa naredi več na področju obrambe; podpira povečanje sredstev za pripravljalni ukrep za raziskave na področju obrambe; poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru predvidi lasten proračun za program za raziskave na področju obrambe, a hkrati ponavlja svoje dolgoletno stališče, da je treba nove pobude financirati s svežimi odobritvami in ne v škodo obstoječih programov Unije; poleg tega poudarja, da je treba povečati konkurenčnost in inovativnost evropske obrambne industrije;

26.  meni, da bi bilo treba v proračunu za leto 2018 nameniti več sredstev za to, da se na osnovi meril iz člena 9 Direktive (EU) 2015/849(8) izvede celovita in nepristranska ocena tveganj, ki jih predstavljajo tretje države v smislu strateških pomanjkljivosti v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter sestaviti seznam visoko tveganih jurisdikcij;

27.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno raven dodeljenih sredstev, ki bi referenčnemu laboratoriju Evropske unije za alternative testiranju na živalih (EURLECVAM) omogočila učinkovito izvajanje svojih nalog in dolžnosti iz Priloge VII k Direktivi 2010/63/EU(9), s posebnim poudarkom na usklajevanju in spodbujanju razvoja ter uporabe alternativ testiranju na živalih, tudi na področjih temeljnih in uporabnih raziskav ter predpisanega testiranja;

28.  je zato sklenil povečati znesek obveznosti v podrazdelku 1a za 143,9 milijona EUR glede na predlog proračuna (obnovitev zneskov pred prerazporeditvijo za EFSI in evropsko solidarnostno enoto ter pilotni projekti in pripravljalni ukrepi niso všteti), to povečanje pa se bo financiralo iz razpoložljive razlike do zgornje meje ter iz skupne zgornje meje za obveznosti;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

29.  nasprotuje predlogu Sveta za zmanjšanje plačil v podrazdelku 1b za 240 milijonov EUR, tudi v vrsticah za podporo, in obnavlja prejšnje zneske, dokler Komisija ne bo posodobila svojih napovedi;

30.  z vse večjo zaskrbljenostjo ugotavlja, da nesprejemljive zamude pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov spodkopavajo njihovo učinkovitost in da so organi upravljanja in upravičenci zaradi njih pod pritiskom; znova opozarja na tveganje, da bo zaradi trenutnih zamud prišlo do kopičenja neplačanih računov v drugi polovici večletnega finančnega okvira in v začetku naslednjega; znova odločno poziva države članice, naj Komisijo prosijo, da jim svetuje in pomaga, da bodo lahko skrajšale zamude pri imenovanju organov upravljanja, organov za potrjevanje in revizijskih organov; je zaskrbljen tudi zaradi trenda upadanja in nenatančnosti napovedi držav članic;

31.  opozarja, da stopnja brezposelnosti mladih v Uniji ostaja nesprejemljivo visoka; poudarja, da je za rešitev tega problema treba prek pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada zagotoviti zadostno financiranje programov jamstva za mlade; pozdravlja dogovor, da je treba poiskati nove vire financiranja pobude za zaposlovanje mladih, pozdravlja tudi, da so bila v predlog proračuna za leto 2018 vključena ustrezna proračunska sredstva; hkrati pa meni, da bi bilo treba glede na izzive in tveganja, ki jih prinaša brezposelnost mladih, povečati sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, zato je sklenil za leto 2018 povečati obveznosti za to pobudo na 600 milijonov EUR; poleg tega meni, da bi morali biti ukrepi poklicnega usposabljanja za mlade, zlasti pa pripravništva, upravičeni do financiranja v okviru kohezijske politike;

32.  pozdravlja novi proračun v znesku 142,8 milijona EUR, ki naj bi olajšal izvajanje podpornega programa za strukturne reforme v obdobju 2017–2020;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

33.  opozarja, da je predlog Komisije za povečanje sredstev za financiranje potreb Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) predvsem posledica precej nižjega zneska namenskih prejemkov, ki bodo predvidoma na voljo leta 2018; je seznanjen z zmanjšanjem za 275 milijonov EUR, ki ga predlaga Svet, vendar meni, da mora vsakršna zanesljiva revizija sredstev EKJS izhajati iz dopolnilnega pisma Komisije, zato ustrezno obnavlja zneske iz predloga proračuna, dokler to pismo ne bo preučeno v spravnem postopku;

34.  poudarja, da so se programi skladiščenja v kriznih razmerah izkazali za učinkovito orodje in da bi bilo zmanjšanje namenskih finančnih sredstev v postopku načrtovanja kontraproduktivno;

35.  poudarja, da je mogoče brezposelnost mladih delno zmanjšati tako, da se ustrezno podpre mlade na podeželju; zato predlaga, da se plačila za mlade kmete povečajo za 50 milijonov EUR glede na predlog proračuna; poudarja, da je treba mladim z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo ter z drugimi shemami Unije za financiranje olajšati dostop do delovnih mest v ribiškem sektorju;

36.  v skladu s svojimi cilji v okviru strategije Evropa 2020 in mednarodnimi zavezami glede boja proti podnebnim spremembam predlaga, da se sredstva za podnebne ukrepe povečajo za 21,2 milijona EUR glede na predlog proračuna; poudarja, da sta tako Evropsko računsko sodišče kot Svet ECOFIN ugotovila, da proračun Unije ni v skladu z njenimi podnebnimi cilji;

37.  opozarja, da se denar davkoplačevalcev ne bi smel uporabljati za podpiranje vzreje ali reje bikov za bikoborbe; meni, da reja ali vzreja bikov za te namene ne bi smela biti upravičena do osnovnih plačil, in poziva Komisijo, naj predloži predlog za spremembo obstoječe zakonodaje o tem vprašanju;

38.  zato povečuje obveznosti za 78,1 milijona EUR, tako da bo razlika do zgornje meje za obveznosti v razdelku 2 znašala 619,7 milijona EUR, ko bodo odšteti pilotni projekti in pripravljalni ukrepi;

39.  z obžalovanjem poudarja, da nesreče pogosto najbolj prizadenejo prav tiste, ki imajo manj možnosti za lastno zaščito, tako posameznike kot države; meni, da bi moralo biti odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, čim hitrejše, da bo škoda čim manjša in da bo mogoče rešiti ljudi in premoženje; opozarja, da je treba dodatno povečati sredstva, zlasti v proračunskih vrsticah za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje v Uniji, zlasti ob upoštevanju požarov v Španiji in na Portugalskem (katerih tragična posledica so bile smrtne žrtve), ki dramatično in občutno vplivajo na ljudi;

40.  opozarja na dejavnike tveganja, ki ogrožajo številne gozdne ekosisteme, kot so med drugim širjenje invazivnih tujerodnih vrst in škodljivcev (kot so borova ogorčica in drugi) ter gozdni požari; meni, da bi bilo treba prek programov in ukrepov za podporo skupnosti zagotoviti zadostna finančna sredstva za oceno ekološkega zdravja gozdov in zdravja njihovih rastlin ter njihove sanacije, vključno s ponovnim pogozdovanjem; ugotavlja, da so ta sredstva še posebej pomembna in nujna za nekatere države članice, in sicer Portugalsko in Španijo, po zaporednih požarih na celotnem nacionalnem ozemlju v preteklosti;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

41.  poudarja, da morata po mnenju Parlamenta obvladovanje migracij in varnost ostati glavni prednostni nalogi Unije, in znova izraža prepričanje, da se je zgornja meja razdelka 3 izkazala za veliko prenizko, da bi bilo mogoče ustrezno financirati notranje razsežnosti teh izzivov;

42.  ugotavlja, da se je število migrantov, ki so prek osrednje in vzhodne sredozemske poti potovali v Unijo, v prvih devetih mesecih leta 2017 sicer zmanjšalo, da pa pritisk na zahodno sredozemsko pot ostaja; ugotavlja tudi, da je v tem obdobju po morju v Evropo prišlo več kot sto tisoč migrantov in beguncev, pri čemer jih je več kot 75 % prispelo v Italijo, ostali pa v Grčijo, na Ciper in v Španijo; meni, da je potrebnih več finančnih sredstev, da bi lahko v celoti zadostili potrebam Unije na področju migracij, in sicer zlasti prek Sklada za azil, migracije in vključevanje, da bi države članice podprli pri izboljševanju ukrepov in praks za vključevanje oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, predvsem pa mladoletnikov brez spremstva, po potrebi pa tudi pri izvajanju operacij vračanja za tiste, ki do zaščite niso upravičeni, pri tem pa je treba v celoti spoštovati načelo nevračanja; v zvezi s tem tudi vztraja, da mora imeti EASO ustrezne finančne in človeške vire, da bo lahko izpolnjeval naloge, ki so mu bile dodeljene;

43.  podpira oblikovanje nove proračunske vrstice za sklad za iskanje in reševanje, da bi države članice tako podprli pri obveznostih, ki jih imajo v skladu z mednarodnim pomorskim pravom; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o ustanovitvi takšnega sklada EU za iskanje in reševanje;

44.  je prepričan, bi bilo treba povečati sredstva Sklada za notranjo varnost, da se bodo države članice lažje spoprijemale s terorizmom, čezmejnim organiziranim kriminalom, radikalizacijo in kibernetsko kriminaliteto, s tem pa učinkovito odpravile varnostne pomisleke državljanov Unije; poudarja zlasti, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za utrditev varnostnih struktur in spodbujanje izmenjave informacij med organi kazenskega pregona in državnimi organi, med drugim z boljšo medopravilnostjo informacijskih sistemov, hkrati pa je treba zagotoviti spoštovanje pravic in svoboščin posameznika;

45.  poudarja, da imajo agencije Unije na področju pravosodja in notranjih zadev bistveno vlogo pri obravnavanju največjih pomislekov državljanov Unije; je zato sklenil povečati proračunska sredstva in število zaposlenih Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), tudi tako da se ustvari sedem delovnih mest za novo operativno enoto, imenovano Operativna enota Europola za pogrešane otroke, ter okrepiti Urad Evropske unije za pravosodno sodelovanje (Eurojust), EASO ter Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL); znova opozarja na prispevek teh agencij k okrepitvi sodelovanja med državami članicami na tem področju;

46.  poziva Komisijo, naj glede na dejanski napredek v potekajočih medinstitucionalnih pogajanjih posreduje najnovejše informacije o tem, kakšne finančne posledice za leto 2018 bodo imeli zakonodajni predlogi, ki se obravnavajo v sklopu evropske agende za migracije, zlasti reforma dublinskega sistema, sistem vstopa/izstopa, evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) in EASO, da jih bo mogoče upoštevati v spravnem postopku;

47.  obžaluje, da je Svet obveznosti za številne programe na področju kulture, državljanstva, pravosodja, javnega zdravja, pravic potrošnikov in civilne zaščite samovoljno zmanjšal za več kot 30 milijonov EUR, ne glede na odlične stopnje izvrševanja teh programov in kljub že zdaj nezadostnemu financiranju, zaradi katerega številni kakovostni projekti ostanejo brez sredstev; obnavlja vse vrstice na raven iz predloga proračuna in za ustrezne vrstice predlaga dodatno povečanje;

48.  znova izraža prepričanje, da je treba povečati financiranje pomembnih programov Unije na področju kulture in državljanstva, zlasti programov Ustvarjalna Evrope in Evropa za državljane, ki imata ključno vlogo pri podpori kulturne in ustvarjalne industrije ter participativnega državljanstva, zlasti ob upoštevanju evropskih volitev leta 2019; ponavlja, da morajo vse institucije spoštovati politični dogovor o financiranju evropskega leta kulturne dediščine 2018 ter zagotoviti zadostna proračunska sredstva v ta namen prek podprograma Kultura programa Ustvarjalna Evropa, saj leto kulturne dediščine nima lastne proračunske vrstice; poziva Komisijo, naj pregleda pobude v okviru proračunske vrstice „Multimedijske dejavnosti“ in se tako prepriča, da proračun učinkovito podpira visokokakovostno in neodvisno spremljanje zadev Unije;

49.  podpira večjo preglednost in prepoznavnost cilja Daphne v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo, kot osrednjega orodja Unije za boj proti vsem oblikam nasilja nad otroki, mladimi, ženskami, osebami LGBTI in drugimi ogroženimi skupinami; podpira ustanovitev evropskega centra za spremljanje nasilja na podlagi spola pri Evropskem inštitutu za enakost spolov;

50.  povečuje obveznosti v razdelku 3 za 108,8 milijona EUR glede na predlog proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov) in predlaga, da se to povečanje financira z nadaljnjo uporabo instrumenta prilagodljivosti;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

51.  znova poudarja, da se Unija pri zunanjem delovanju sooča s čedalje večjimi potrebami po financiranju, ki močno presegajo trenutni razdelek 4; meni, da bo uporaba proračuna Unije za izzive na področju migracij tudi v prihodnjih letih zahtevala dinamično odzivanje; poudarja, da se ad hoc enoletnega zvišanja, kot je bilo tisto v letu 2017, ne sme šteti za zadostnega glede na kompleksne izzive, s katerimi se sooča Unija, in glede na potrebo po odločnejšem zunanjem delovanju Unije v današnjem globaliziranem svetu;

52.  meni, da bi bilo treba prednost nameniti najbližjim sosedam Unije in ukrepom za reševanje glavnih težav, s katerimi se soočajo, namreč migracijske in begunske krize ter povezanih humanitarnih izzivov v južnem sosedstvu, pa tudi ruskih napadov v vzhodnem sosedstvu; meni, da bosta stabilnost in blaginja v sosedstvu Unije koristili tako tamkajšnjim regijam kot Uniji kot celoti; ponovno poziva k večji podpori mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, Palestinske oblasti in agencije UNRWA, da bi zadovoljili naraščajoče potrebe in dosegli cilj, ki ga je navedla Unija, za spodbujanje razvoja in stabilnosti v regiji ter za podpiranje odpornosti Palestincev; poudarja, da je podpora državam, ki izvajajo pridružitvene sporazume z Unijo, bistvenega pomena za lažje politične in gospodarske reforme, a poudarja, da bi se morala podpora zagotavljati, dokler te države izpolnjujejo merila za upravičenost, zlasti kar zadeva načelo pravne države in uveljavljanje demokratičnih institucij; je zato sklenil povečati sredstva za evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč in makrofinančno pomoč;

53.  poudarja pomen vloge, ki jo ima, v skladu s cilji OZN za trajnostni razvoj, Evropa na svetovni ravni pri izkoreninjenju revščine in zagotavljanju razvoja najbolj prikrajšanih regij; zato dodeli dodatna finančna sredstva za instrument za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; opozarja, da velik delež migrantov, ki prečka Sredozemsko morje, prihaja iz podsaharske Afrike, podpora Unije v tej regiji pa je bistvena za obravnavanje temeljnih vzrokov migracij;

54.  nasprotuje drastičnemu zmanjšanju finančnih prispevkov iz zunanjih finančnih instrumentov (evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva, instrument za razvojno sodelovanje) za Erasmus+, čeprav je mogoče programe izmenjave mladih šteti med najuspešnejše dolgoročne naložbe v kulturno diplomacijo in medsebojno razumevanje, ter poziva, naj se ti prispevki raje povečajo;

55.  zaradi poslabšanja razmer na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic je sklenil zmanjšati podporo za politične reforme v Turčiji; prav tako je sklenil, da bo del preostalih proračunskih sredstev prenesel v rezervo, sproščena pa bodo, ko bo Turčija dosegla opazen napredek na področju pravne države, demokracije, človekovih pravic in svobode tiska, in sicer zato, da bodo preusmerjena k akterjem civilne družbe za izvedbo ukrepov v podporo tem ciljem;

56.  meni, da so potrebna dodatna sredstva za ustrezen odgovor na kampanje dezinformiranja ter za promocijo objektivne podobe Unije zunaj njenih meja; zato poziva k povečanju financiranja za boj proti kampanjam dezinformiranja in kibernetskim napadom; je zato sklenil povečati sredstva za ukrepe strateškega komuniciranja, ki se bodo izvajali v sosedstvu in na Zahodnem Balkanu; opozarja, da je treba vlagati v prepoznavnost zunanjega delovanja Unije, da bi se okrepil učinek financiranja na tem področju in povečala javna diplomacija Unije v skladu z ambicijami iz globalne strategije;

57.  meni, da je treba povečati proračunska sredstva v proračunski vrstici turške skupnosti na Cipru, kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe, blaginji maronitov, ki se želijo ponovno naseliti, in vseh oseb iz enklav, kakor je bilo dogovorjeno v tretjem dunajskem sporazumu, ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

58.  poudarja, da se sedanji trend, ko se Komisija zateka k dopolnilnim proračunskim mehanizmom, kot so skrbniški skladi in drugi podobni instrumenti, ni vedno izkazal kot uspešen; je zaskrbljen, da se z oblikovanjem finančnih instrumentov zunaj proračuna Unije lahko ogrozi njegovo enotnost in se zaobide proračunski postopek, istočasno pa se spodkopava pregledno upravljanje proračuna in omejuje pravica Parlamenta, da izvaja učinkovit nadzor nad odhodki; zato meni, da je treba zunanje instrumente, ki so se pojavili v zadnjih letih, vključiti v proračun Unije, Parlament pa bi moral imeti poln nadzor nad njihovim izvajanjem; ugotavlja, da je bilo do konca septembra 2017 v proračun za leto 2017 skupaj dodeljenih 795,4 milijona EUR za skrbniške sklade EU; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi znesek, ki ga v letu 2018 namerava dodeliti skrbniškim skladom; je ponovno zaskrbljen, ker so prispevki držav članic za te skrbniške sklade po navadi nižji od njihovih obvez; je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 11/2017 o skrbniškem skladu EU Bêkou za Srednjeafriško republiko; je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Evropsko računsko sodišče, kot so pomanjkanje ocene skupnih potreb in nedelujoči mehanizmi za usklajevanje z drugimi donatorji; izraža namero, da bo ocenil dodano vrednost skrbniških skladov EU kot instrumenta zunanje politike Unije;

59.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 24 uredbe o večletnem finančnem okviru vse odhodke in prihodke Unije in Euratoma vključiti v splošni proračun Unije v skladu s členom 7 finančne uredbe; poziva Komisijo, naj ohrani enotnost proračuna in jo pri predlaganju novih pobud upošteva kot vodilno načelo;

60.  poudarja pomen misij za opazovanje volitev pri krepitvi demokratičnih institucij in vzpostavljanju zaupanja javnosti v volilne postopke, ki v zameno spodbujajo vzpostavljanje miru in stabilnosti; poudarja, da je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za ta cilj;

61.  poudarja, da se financiranje iz instrumenta za razvojno sodelovanje ne sme prerazporediti, da bi se financirala nova pobuda za krepitev zmogljivosti za podpiranje varnosti in razvoja v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; obžaluje predlog iz predloga proračuna za prerazporeditev 7,5 milijona EUR iz instrumenta za razvojno sodelovanje za pobudo za krepitev zmogljivosti za podpiranje varnosti in razvoju, in poudarja, da je nujno treba najti alternativne rešitve, da se zapolni ta vrzel;

62.  znova poziva, naj se proračunska vrstica za posebne predstavnike EU na proračunsko nevtralen način prenese iz proračuna skupne zunanje in varnostne politike v upravni proračun ESZD, da bi dodatno utrdili diplomatske dejavnosti Unije;

63.  je zaradi povedanega sklenil obnoviti skoraj vse zneske, ki jih je Svet zmanjšal, in povečati odobritve za prevzem obveznosti v razdelku 4 za 299,7 milijona EUR glede na predlog proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, prerazporeditve posebnih predstavnikov EU in sprejetih rezov);

Razdelek 5 – Uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

64.  meni, da rezi Sveta ne odražajo dejanskih potreb in tako ogrožajo že bistveno racionalizirane upravne odhodke; zato obnavlja zneske iz predloga proračuna za vse upravne odhodke Komisije, tudi za odhodke za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim v razdelkih 1 do 4;

65.  v skladu s sklepi iz skupnega mnenja pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o treh vidikih odnosa med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom z dne 12. septembra 2016 se je odločil, da bo zadržal 10 % proračunskih sredstev Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), dokler nadzorni odbor ne bo dobil dostopa do dosjejev OLAF, hkrati pa bo zaradi novih nalog nekoliko povečal proračun tega urada;

66.  ugotavlja, da je urad OLAF na začetku leta 2017 preiskoval hud primer carinske goljufije v Združenem kraljestvu, ki jo je povzročila podcenitev uvoženih izdelkov in je vodila k izgubi dohodka v višini skoraj 2 milijardi EUR za proračun Unije v obdobju 2013–2016; je zaskrbljen, ker goljufije do danes še niso bile ustavljene in da še vedno prihaja do izgub za proračun Unije; poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU upošteva počasno odzivanje uprave te države na njena priporočila v zvezi s tem; poziva tiste države članice, ki nasprotujejo pravnemu okviru Unije za carinske kršitve in sankcije, naj ponovno razmislijo o svojem stališču, da bi omogočile hitro rešitev za to težavo;

Decentralizirane agencije

67.  v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; zato meni, da bi nadaljnji rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili pravilno delovanje agencij in jim onemogočili opravljanje nalog, ki so jim bile zaupane; meni, da so nova delovna mesta, ki jih je predvidel v svojem stališču, potrebna za opravljanje dodatnih nalog zaradi novosti v politikah in nove zakonodaje; ponovno izraža svojo zavezanost ohranjanju virov in, kjer je treba, zagotavljanju dodatnih sredstev za pravilno delovanje agencij;

68.  glede na izzive na področju migracij in varnosti, s katerimi se Unija še vedno sooča, in ker je potreben usklajen evropski odgovor, je sklenil povečati sredstva Europol, Eurojusta, CEPOL, EASO ter Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA);

69.  znova opozarja, kako pomembno je, da se Unija osredotoči na konkurenčnost za rast in delovna mesta; spominja, da je strateška prednostna naloga Unije, da popolnoma razvije in izvaja projekta Galileo in EGNOS, za katera je delno odgovorna Agencija za evropski GNSS (GSA); opominja, da agenciji GSA primanjkuje virov za kibernetsko varnost in regulirane javne storitve, zato se je odločil povečati njen proračun;

70.  meni, da je treba povečati finančne in kadrovske vire Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), da bo lahko izpolnila obsežnejše naloge v zvezi z izvajanjem kodeksov in smernic za omrežja za električno energijo in plin ter njihovim spremljanjem;

71.  zlasti opozarja, da Evropska agencija za okolje (EEA) pomaga Uniji pri sprejemanju informiranih odločitev o izboljšanju okolja, vključevanju okoljskih pomislekov v gospodarske politike in premiku k trajnosti, Komisija pa je v okviru podnebne in energetske politike Unije do leta 2030 predlagala, da se agenciji EEA dodelijo nove naloge na področju upravljanja energetske unije, ne da bi pri tem ustrezno okrepila kadrovski načrt;

72.  poudarja, da ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo trenutno sicer dovolj proračunskih sredstev in delovnih mest, vendar bo treba njene potrebe po operativnih virih in osebju natančno spremljati;

73.  je zadovoljen, da so bila v proračun za leto 2018 vključena zadostna sredstva v podporo evropskim nadzornim organom; poudarja, da imajo ti organi bistveno vlogo pri spodbujanju dosledne uporabe prava Unije in boljšega usklajevanja med nacionalnimi organi, pa tudi pri zagotavljanju finančne stabilnosti, tesneje povezanih finančnih trgov ter varstva potrošnikov in konvergenca nadzora; poudarja, da se morajo evropski nadzorni organi zaradi preudarne porabe svojih proračunov dosledno držati nalog in mandata, ki jim ga je zaupal zakonodajalec Unije;

74.  znova poudarja, da je leto 2018 v skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 2. decembra 2013 zadnje leto uresničevanja 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih in rezerve za prerazporeditev uslužbencev agencij; ponovno izraža nasprotovanje vsakemu nadaljevanju splošnega pristopa glede sredstev agencij po letu 2018; potrjuje, da je naklonjen povečevanju učinkovitosti agencij, ki bo mogoče s tesnejšim upravnim sodelovanjem ali celo združitvami, kjer je to ustrezno, pa tudi z delitvijo nekaterih funkcij s Komisijo ali drugo agencijo; v zvezi s tem pozdravlja pobudo za nadaljnje usklajevanje dejavnosti agencij prek vzpostavitve stalnega sekretariata mreže agencij EU (sedaj skupni urad za podporo) in podpira dodelitev dodatnega delovnega mesta v kadrovski načrt Evropske agencije za varnost hrane, katerih stroški bodo združeni iz obstoječih proračunov agencij Unije in dodeljeni temu uradu;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

75.  je na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – sklenil sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi omejene rezerve in razpoložljive razlike do zgornje meje;

76.  zato poudarja prizadevanja Parlamenta v zvezi s tem in poziva Komisijo, naj pokaže dobro voljo pri izvajanju sprejetih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ob koncu proračunskega postopka, ne glede na njegovo oceno izvedljivosti, kot za vsak sklep Evropskega parlamenta in Sveta;

Posebni instrumenti

77.  opozarja na uporabnost posebnih instrumentov za zagotavljanje prilagodljivosti onkraj zelo nizkih zgornjih meja sedanjega večletnega finančnega okvira in pozdravlja izboljšave, uvedene pri vmesni reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru; poziva k obsežni uporabi instrumenta prilagodljivosti, skupne razlike večletnega finančnega okvira in varnostne rezerve, da bo mogoče financirati odzivanje na široko paleto novih izzivov in dodatnih obveznosti za proračun Unije;

78.  poziva, naj se glede na najnovejše in tragične nesreče, in sicer požare in veliko sušo na Portugalskem in v Španiji, povečajo sredstva za rezervo za nujno pomoč in Solidarnostni sklad EU;

79.  znova opozarja tudi na pomen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, rezerve za nujno pomoč in Solidarnostnega sklada Evropske unije; podpira namero Komisije, da bo poskrbela za hitrejšo uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, tako da bo večji del njegovega letnega zneska prenesla v rezervo v proračunu Unije, poleg zneska, ki je v proračunu že na voljo za vnaprejšnja izplačila; obžaluje rez Sveta v ta namen in delno obnavlja predlog proračuna, z izjemo zneska, ki je bil vnaprej izplačan leta 2017 s spremembo proračuna št. 4/2017, in uporabe sklada za Italijo; poziva k razširitvi področja uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam;

Plačila

80.  je zaskrbljen zaradi trenutnega trenda nezadostnega izvrševanja plačil v celotnem proračunu Unije, ne samo v podrazdelku 1b, temveč tudi v razdelkih 3 in 4, kljub potrebi po odgovoru na močan porast novih izzivov in vzpostavitvi prilagodljivih mehanizmov financiranja; opominja, da se je raven plačil v proračunu Unije v zadnjih dveh letih občutno zmanjšala, kar je bilo pospremljeno z velikim proračunskim presežkom; je zaskrbljen, ker je v predlogu proračuna razlika do zgornje meje za plačila največja doslej, kar 10 milijard EUR, kar kaže na trend nizke stopnje izvrševanja, ki bi utegnil privesti do hudih plačilnih pritiskov ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira;

81.  vztraja, da je treba obnoviti plačila iz predloga proračuna v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, in jih povečati v nekaterih vrsticah, zlasti tistih, v katerih so bile spremenjene odobritve za prevzem obveznosti;

Drugi oddelki

82.  obžaluje, da Svet vsakič znova poveča standardno pavšalno znižanje za institucije Unije; meni, da to še posebej izkrivlja proračune institucij, ki se ponašajo s tradicionalno točnimi pavšalnimi odbitki; meni, da ta pristop ne predstavlja ciljnega zmanjšanja, pa tudi ne dobrega finančnega poslovodenja; zato obnavlja pavšalne odbitke na raven iz predloga proračuna;

Oddelek I – Evropski parlament

83.  ohranja skupno raven proračuna za leto 2018, kot je bil sprejet v omenjeni resoluciji z dne 5. aprila 2017, v znesku 1 953 483 373 EUR; vključuje proračunsko nevtralne tehnične prilagoditve, da bodo upoštevane najnovejše informacije, ki prej še niso bile na voljo;

84.  ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2018 znaša 18,88 % razdelka 5, ta delež pa je nižji kot v letu 2017 (19,25 %) in najnižji v zadnjih petnajstih letih; vseeno vztraja, da prizadevanja za kar najnižje odhodke za Evropski parlament ne bi smela privesti do zmanjšanja zmogljivosti Parlamenta za to, da opravlja svoje redno zakonodajno delo;

85.  znova opozarja na prednostne naloge Parlamenta za naslednje proračunsko leto, namreč utrditev že sprejetih varnostnih ukrepov in povečanje odpornosti Parlamenta na kibernetske napade, povečanje preglednosti notranjega proračunskega postopka Parlamenta in osredotočenje proračuna Parlamenta na njegove osrednje naloge pri sprejemanju zakonodaje, ko deluje kot veja proračunskega organa, zastopanje državljanov in nadzor nad delom drugih institucij;

86.  pozdravlja ustanovitev parlamentarne delovne skupine predsedstva o nadomestilu splošnih stroškov; opozarja na pričakovanja o večji preglednosti glede nadomestil splošnih stroškov in na prizadevanja za opredelitev natančnejših pravil o odgovornosti za izdatke, dovoljene v okviru teh nadomestil, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški za Parlament;

87.  poziva predsedstvo, naj uvede naslednje konkretne spremembe v zvezi s splošnim nadomestilom stroškov:

   splošno nadomestilo stroškov bi se moralo v vseh primerih voditi na ločenem bančnem računu;
   poslanci bi morali hraniti vse račune, povezane s splošnim nadomestilom stroškov;
   neporabljen del splošnega nadomestila stroškov bi bilo treba ob koncu mandata vrniti;

88.  kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2018 zmanjšuje za 60 delovnih mest (1-odstotno ciljno zmanjšanje števila zaposlenih) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom; spominja, da je bilo 35 delovnih mest, ki so bila Parlamentu dodeljena leta 2016 za nove dejavnosti za večjo varnost, izvzetih iz zmanjšanja števila zaposlenih, kot je bilo potrjeno ob sprejetju spremembe proračuna št. 3/2016 in splošnega proračuna za leto 2017(10); poziva Komisijo, naj ustrezno prilagodi tabele za spremljanje, da bosta imela Evropski parlament in Svet točne podatke v vseh fazah postopka;

89.  pozdravlja izmenjavo mnenj o nepremičninski politiki Parlamenta, ki je 11. julija 2017 potekala med Odborom za proračun, generalnim sekretarjem in podpredsedniki, odgovornimi za nepremičninsko politiko Parlamenta; meni, da bi moral biti ta dialog stalen, zlasti glede na prihodnjo razpravo predsedstva o prenovi stavbe Paul Henri-Spaak;

90.  ponavlja stališče Parlamenta, izraženo v omenjeni resoluciji z dne 5. aprila 2017, da je mogoče nadzorne mehanizme za evropske politične stranke in fundacije še dodatno izboljšati; je v zvezi s tem seznanjen s predlogom Komisije za spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014(11) in pozdravlja vsa prizadevanja za odgovornejšo in preglednejšo porabo;

91.  opozarja na analizo Evropskega računskega sodišča iz leta 2014, v kateri ocenjeni stroški geografske razpršitve Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; poleg tega je seznanjen z ugotovitvami iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(12), da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve Parlamenta; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, ki znašajo med 11 000 in 19 000 ton izpustov CO2; opozarja na negativno podobo v javnosti, ki jo povzroča ta razpršitev, zato poziva, naj se oblikuje načrt za en sam sedež in zmanjšajo sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

92.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh proračunskih postavkah, ki jih je Svet zmanjšal in so bistvene za delovanje Sodišča Evropske unije, v dveh proračunskih postavkah pa obnavlja zneska iz načrta odhodkov, da se bo lahko sodišče bolje spopadalo z vse obsežnejšimi zahtevami za prevajanje;

93.  je začuden nad enostransko izjavo Sveta in povezanim dodatkom o 5-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih iz stališča Sveta o predlogu proračuna za leto 2018, v skladu s katerim mora Sodišče Evropske unije svoj kadrovski načrt zmanjšati za dodatnih 19 delovnih mest; poudarja, da teh 19 delovnih mest ustreza 12 in 7 delovnim mestom, ki sta jih Parlament in Svet utemeljeno odobrila v proračunskih postopkih za leti 2015 in 2016 zaradi novih potreb, zato vztraja, da bi jih bilo treba ohraniti, saj je sodišče že doseglo zahtevano zmanjšanje kadrovskega načrta za 5 % z odpravo 98 delovnih mest v obdobju 2013–2017;

Oddelek V – Računsko sodišče

94.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

95.  sredstva v postavki „Omejena posvetovanja, študije in raziskave“ prenaša v rezervo, dokler ne bo znan izid potekajočih pogajanj o reviziji finančne uredbe in dokler revidirana različica ne bo začela veljati leta 2018;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

96.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

97.  glede na predlog proračuna povečuje dve vrstici, povezani z delom notranjih svetovalnih skupin za trgovinske sporazume;

Oddelek VII – Odbor regij

98.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

99.  povečuje nekaj vrstic glede na predlog proračuna, v skladu z načrtom odhodkov Odbora regij;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

100.  pozdravlja delo varuhinje, ki je na račun učinkovitosti ustvarila še več proračunskih prihrankov kot leto poprej;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

101.  se sprašuje, zakaj želi Svet zmanjšati proračun Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, saj je skupaj s Parlamentom tej instituciji naložil dodatne naloge; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Evropski nadzornik za varstvo podatkov izpolnil svoje obveznosti in zaveze;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

102.  obnavlja vse vrstice, ki jih je Svet zmanjšal;

103.  uvaja proračunsko postavko za zmogljivost strateškega komuniciranja v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2015, ESZD pa dodeljuje zadostne kadrovske vire in orodja, da se bo lahko soočila z dezinformacijami tretjih držav in nedržavnih akterjev;

104.  je sklenil, da bo vrstico za posebne predstavnike EU iz poglavja skupne zunanje in varnostne politike prenesel v proračun ESZD zaradi večje doslednosti zunanjega delovanja Unije;

105.  je poskrbel za dodatni znesek, ki presega načrt prihodkov ESZD, za pripravnike v delegacijah Unije, v odgovor na ugotovitve iz preiskave evropske varuhinje človekovih pravic o neplačanem pripravništvu(13);

o
o   o

106.  je seznanjen z enostransko izjavo Francije in Luksemburga, priloženo stališču Sveta o predlogu proračuna za leto 2018, kot je bila sprejet 4. septembra 2017; opozarja, da so se predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisija na spomladanskem proračunskem trialogu dne 27. marca 2017 dogovorili o pragmatičnem časovnem razporedu za potek proračunskega postopka, vključno z datumi za spravno obdobje; opozarja, da je Svet za splošne zadeve na seji dne 25. aprila 2017 odobril pragmatični časovni razpored, ob popolnem poznavanju časovnega razporeda delnih zasedanj Parlamenta za leto 2017; zato ugotavlja, da proračunski postopek poteka v skladu s pragmatičnim časovnim razporedom, dogovorjenim med tremi institucijami;

107.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj z dopolnitvami predloga splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0085.
(6) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0114.
(7) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0302.
(8) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(9) Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0401 in P8_TA(2016)0411.
(11) COM(2017)0481.
(12) UL C 436, 24.11.2016, str. 2.
(13) Evropski varuh človekovih pravic, 454.2014/PMC.


Razrešnica 2015: splošni proračun EU – Evropski svet in Svet
PDF 319kWORD 51k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2017 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek II – Evropski svet in Svet (2016/2153(DEC))
P8_TA(2017)0409A8-0291/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2015 (COM(2016)0475 – C8-0271/2016)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2015, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2015 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 27. aprila 2017(5) o odlogu podelitve razrešnice za proračunsko leto 2015 in priložene resolucije,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0291/2017),

1.  ne podeli razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2015;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2017s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek II – Evropski svet in Svet (2016/2153(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek II – Evropski svet in Svet,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0291/2017),

A.  ker bi morale vse institucije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorne državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana kot institucijam Unije;

B.  ker je za skupen učinek odprtega in preglednega upravljanja Unije ter zaščite finančnih interesov Unije potreben odprt in pregleden postopek razrešnice, pri čemer je institucija Unije odgovorna za proračun, ki ga izvršuje;

C.  ker bi morala biti Evropski svet in Svet kot instituciji Unije demokratično odgovorna državljanom Unije, saj prejemata sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije;

1.  opozarja na vlogo Parlamenta pri podelitvi razrešnice za izvrševanje proračuna, določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) in v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba);

2.  poudarja, da v skladu s členom 335 PDEU „[…] v zadevah, povezanih z delovanjem posameznih institucij, Unijo zastopa vsaka institucija na podlagi svoje upravne avtonomije“, kar pomeni, da so ob upoštevanju člena 55 finančne uredbe institucije vsaka posebej odgovorne za izvrševanje svojega proračuna;

3.  je seznanjen z vlogo Parlamenta in drugih institucij v postopku razrešnice v skladu z določbami finančne uredbe, zlasti členov 162 do 166;

4.  ugotavlja, da se v skladu s členom 94 Poslovnika Evropskega parlamenta „[d]oločbe, ki v skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, [...] smiselno uporabljajo tudi za postopek podelitve razrešnice: [...] osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet […]“;

5.  obžaluje, da se Svet še vedno ni odzval na pripombe o trendu iz preteklih let, ki jih je Parlament zapisal v resoluciji o razrešnici z dne 27. aprila 2017(7);

6.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Svet Parlamentu prvič predložil letna poročila o dejavnostih za leto 2015 za generalni direktorat za upravo, za pravno službo ter za generalni direktorat za komuniciranje in upravljanje dokumentov; ugotavlja, da preostali direktorati nimajo odredbodajalcev na podlagi prenosa, ki bi izvrševali oddelek II – Evropski svet in Svet – splošnega proračuna Evropske unije;

7.  ugotavlja, da so koordinatorji Odbora Parlamenta za proračunski nadzor marca 2017 ustanovili delovno skupino, v kateri so bile zastopane vse politične skupine in ki je pripravila predlog o postopku podelitve razrešnice Svetu; poudarja, da je Odbor za proračunski nadzor ta predlog zdaj že potrdil in poslal konferenci predsednikov, ki je organ, pristojen za medinstitucionalne odnose Parlamenta;

Nerešena vprašanja

8.  obžaluje, da proračun Evropskega sveta in proračun Sveta še nista bila ločena, kot je Parlament priporočil v več nedavnih resolucijah o razrešnicah;

9.  ugotavlja, da informacije o nepremičninski politiki Sveta, objavljene na njegovem spletišču, ne vključujejo podrobnosti o stroških, ki so nastali v zvezi s stavbami te institucije; se zaveda, da občasno poteka izmenjava informacij med oddelki za stavbe Parlamenta in Sveta; predlaga, da izmenjava postane redna in da Svet podrobne informacije vključi v letno finančno poročilo, ki ga posreduje Parlamentu;

10.  ponovno poziva k poročilom o napredku nepremičninskih projektov in podrobni razčlenitvi doslej nastalih stroškov; poziva, da se zagotovijo informacije o stroških, povezanih z zamudo dokončanja stavbe Evropa;

11.  ugotavlja, da so bile leta 2015 objavljene nove etične smernice za Svet, ki bi jim morale slediti dejavnosti za ozaveščanje o etiki in integriteti; obžaluje, da pravila Sveta o prijavljanju nepravilnosti še vedno niso dostopna javnosti;

12.  pozdravlja napredek Sveta v zvezi s korporativnimi politikami, zlasti preglednostjo; obžaluje pa, da se Svet še ni pridružil registru Unije za preglednost;

13.  odločno poziva Svet, naj oblikuje podrobne smernice za boj proti korupciji in neodvisne politike v organizaciji;

14.  obžaluje, da so se v dosedanjih postopkih podelitve razrešnice vedno znova pojavljale težave, ker Svet ni bil pripravljen sodelovati; poudarja, da je Parlament zavrnil podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunska leta 2009, 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014 ter razloge za to navedel v resolucijah z dne 10. maja 2011(8), 25. oktobra 2011(9), 10. maja 2012(10), 23. oktobra 2012(11), 17. aprila 2013(12), 9. oktobra 2013(13), 3. aprila 2014(14), 23. oktobra 2014(15), 29. aprila 2015(16), 27. oktobra 2015(17), 28. aprila 2016(18) in 27. oktobra 2016(19), podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunsko leto 2015 pa je odložil zaradi razlogov, ki jih je navedel v resoluciji z dne 27. aprila 2017;

15.  ugotavlja, da nepodelitev razrešnice ni imela nikakršnih posledic; meni, da bi bilo to situacijo treba čim prej rešiti, predvsem v interesu državljanov Unije;

16.  vztraja, da je za izvajanje učinkovitega proračunskega nadzora potrebno sodelovanje Parlamenta in Sveta, kot je zapisano v resoluciji Parlamenta z dne 27. aprila 2017; potrjuje, da Parlament ne more sprejeti informirane odločitve o podelitvi razrešnice;

17.  opozarja Svet na stališče Komisije iz pisma iz januarja 2014, da bi morale biti vse institucije v celoti del procesa nadaljnjih ukrepov v zvezi z ugotovitvami Parlamenta v postopku podelitve razrešnice in da bi morale vse institucije v medsebojnem sodelovanju zagotoviti nemoten potek postopka razrešnice;

18.  ugotavlja, da je Komisija navedla, da ne bo nadzorovala izvrševanja proračunov drugih institucij in da bi odgovarjanje na vprašanja, naslovljenih na drugo institucijo, posegalo v avtonomijo te institucije pri izvrševanju lastnega dela proračuna;

19.  obžaluje, da Svet še vedno ni odgovoril na vprašanja Parlamenta;

20.  vztraja, da je treba odhodke Sveta pregledovati na enak način kot odhodke drugih institucij in da so bili temeljni elementi takšnega pregledovanja določeni v resolucijah Parlamenta o podelitvi razrešnice iz preteklih let;

21.  poudarja pristojnost Parlamenta za podelitev razrešnice na podlagi členov 316, 317 in 319 PDEU, ki je v skladu s sedanjo razlago in prakso, in sicer da razrešnico podeli za vsak proračunski naslov posebej, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost davkoplačevalcem Unije;

22.  meni, da je nezadostno sodelovanje Evropskega sveta in Sveta z organom za podelitev razrešnice negativno znamenje za državljane Unije.

(1) UL L 69, 13.3.2015.
(2) UL C 380, 14.10.2016, str. 1.
(3) UL C 375, 13.10.2016, str. 1.
(4) UL C 380, 14.10.2016, str. 147.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0147.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0147.
(8) UL L 250, 27.9.2011, str. 25.
(9) UL L 313, 26.11.2011, str. 13.
(10) UL L 286, 17.10.2012, str. 23.
(11) UL L 350, 20.12.2012, str. 71.
(12) UL L 308, 16.11.2013, str. 22.
(13) UL L 328, 7.12.2013, str. 97.
(14) UL L 266, 5.9.2014, str. 26.
(15) UL L 334, 21.11.2014, str. 95.
(16) UL L 255, 30.9.2015, str. 22.
(17) UL L 314, 1.12.2015, str. 49.
(18) UL L 246, 14.9.2016, str. 21.
(19) UL L 333, 8.12.2016, str. 51.


Varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu ***I
PDF 321kWORD 50k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (COM(2016)0248 – C8-0181/2016 – 2016/0130(COD))
P8_TA(2017)0410A8-0064/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0248),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 153(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0181/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. septembra 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. julija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0064/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. oktobra 2017 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2017/2398.)

(1) UL C 487, 28.12.2016, str. 113.


Vzpostavitev sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja EU ***I
PDF 321kWORD 59k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št. 1077/2011 (COM(2016)0194 – C8-0135/2016 – 2016/0106(COD))
P8_TA(2017)0411A8-0057/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0194),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 77(2)(b) in (d), člena 87(2)(a) in člena 88(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0135/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3), člena 77(2)(b) in (d) ter člena 87(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. septembra 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. julija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0057/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. oktobra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/2226.)

(1) UL C 487, 28.12.2016, str. 66.


Sprememba Zakonika o schengenskih mejah v zvezi z uporabo sistema vstopa/izstopa ***I
PDF 320kWORD 54k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z uporabo sistema vstopa/izstopa (COM(2016)0196 – C8-0134/2016 – 2016/0105(COD))
P8_TA(2017)0412A8-0059/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0196),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0134/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. septembra 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. julija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0059/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. oktobra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede uporabe sistema vstopa/izstopa

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/2225.)

(1) UL C 487, 28.12.2016, str. 66.


Vidiki temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu
PDF 388kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu (2017/2038(INI))
P8_TA(2017)0413A8-0294/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti drugega odstavka ter četrtega do sedmega odstavka preambule,

–  ob upoštevanju, med drugim, člena 2, drugega pododstavka člena 3(3) ter členov 6 in 7 PEU,

–  ob upoštevanju, med drugim, člena 10 in člena 19(1) PDEU,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: „Listina“), ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta 20. novembra 1989 v New Yorku, zlasti njenega člena 3,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN A/70/L.1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN A/RES/60/7 z dne 1. novembra 2005 o spominu na holokavst,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin,

–  ob upoštevanju deklaracije odbora ministrov Sveta Evrope o naraščanju anticiganizma in rasističnega nasilja nad Romi v Evropi, ki je bila sprejeta 1. februarja 2012,

–  ob upoštevanju splošnega političnega priporočila št. 13 Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti, o boju proti anticiganizmu in diskriminaciji Romov,

–  ob upoštevanju listine evropskih političnih strank za nerasistično družbo, sprejete na 32. zasedanju Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope marca 2017,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1985 (2014) o položaju in pravicah narodnih manjšin v Evropi in resolucije št. 2153 (2017) o spodbujanju vključevanja Romov in potujočih skupin,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda z dne 11. aprila 2017 o desetih ciljih za prihodnjih deset let,

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela o diskriminaciji pri zaposlovanju in opravljanju poklica, 1958 (št. 111),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(4),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(5),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah ter sklepov Sveta z dne 8. decembra 2016 o pospešitvi procesa vključevanja Romov in z dne 13. oktobra 2016 o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 14/2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. junija 2011 o predšolski vzgoji in varstvu,

–  ob upoštevanju sporočil Komisije o vključevanju Romov (COM(2010)0133, COM(2012)0226, COM(2013)0454, COM(2015)0299, COM(2016)0424) ter sporočila o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o jamstvu za mlade in pobudi za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2013/112/EU z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Romih(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – rasno sovraštvo do Romov v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015(8), zlasti odstavkov od 117 do 122 o pravicah Romov,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2016,

–  ob upoštevanju anket Agencije za temeljne pravice EU-MIDIS I in II ter raznih drugih raziskav in poročil o Romih,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 14/2016 o pobudi politik in finančni podpori EU za integracijo Romov: v zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek, toda potrebna so dodatna prizadevanja na terenu,

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometra o diskriminaciji v EU v letu 2015,

–  ob upoštevanju poročil in priporočil Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), med drugim njenega akcijskega načrta za izboljšanje položaja Romov in Sintov na območju OVSE,

–  ob upoštevanju poročil in priporočil nadzornih organizacij in organizacij civilne družbe, zlasti tistih, ki so jih pripravili Evropski center za pravice Romov, Fundación Secretariado Gitano, OSF, ERGO in Amnesty International,

–  ob upoštevanju referenčnega dokumenta o anticiganizmu, ki ga je pripravilo zavezništvo proti anticiganizmu (Alliance against Anti-Gypsyism),

–  ob upoštevanju poročila Centra za evropske politične študije o boju proti institucionalnemu anticiganizmu: odzivi in obetavne prakse v EU in nekaterih državah članicah,

–  ob upoštevanju novo ustanovljenega Evropskega romskega inštituta za umetnost in kulturo (ERIAC) v Berlinu, ki želi vzpostaviti umetniško in kulturno prisotnost 12 milijonov evropskih Romov, omogočiti njihovo samoizražanje ter tako prispevati k boju proti anticiganizmu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0294/2017),

A.  ker se Romom v Evropi še vedno kratijo človekove pravice;

B.  ker so Romi del evropske kulture in vrednot ter so prispevali h kulturnemu bogastvu, raznolikosti, gospodarstvu in skupni zgodovini EU;

C.  ker je anticiganizem posebna vrsta rasizma in ideologija, ki temelji na rasni večvrednosti, oblika razčlovečenja in institucionalnega rasizma, ki se napaja iz zgodovinske diskriminacije in se med drugim izraža z nasiljem, sovražnim govorom, izkoriščanjem, stigmatiziranjem in najočitnejšo obliko diskriminacije(9);

D.  ker je kljub prizadevanjem na nacionalni, evropski in mednarodni ravni vztrajno in strukturno sovraštvo do Romov(10) mogoče zaznati vsak dan na vseh ravneh evropske družbe po vsej Evropi, kar se kaže npr. v individualnem in institucionalnem zanemarjanju, diskriminaciji, neenakosti, zmanjševanjem vloge, podcenjevanjem, drugačenjem in iskanjem grešnih kozlov, stigmatizaciji in sovražnem govoru ter v dejstvu, da so žrtve nasilja, skrajne revščine in popolne socialne izključenosti; ker je anticiganizem v vzponu in politične stranke z očitnim izražanjem nastrojenosti proti Romom pridobivajo priljubljenost;

E.  ker je anticiganizem prisoten v delu in delovanju javnih organov in institucij na skoraj vseh področjih in ravneh v državah članicah, najpogosteje pa se kaže v tem, da Romi niso deležni dostopa ali enakega dostopa do javnih služb in storitev, nimajo enakih pravic in niso enako obravnavani, niso vključeni v oblikovanje politik in procese ustvarjanja znanja in niso ustrezno zastopani v uradnih organih na vseh ravneh družbe, ter v oblikovanju diskriminatornih programov in zlorabi možnosti za financiranje izboljšanja življenja Romov;

F.  ker je nenamerni anticiganizem mogoče opaziti celo v delovanju institucij Evropske unije, saj številni programi in sredstva EU, ki bi lahko pozitivno vplivali na življenjske možnosti in življenjske razmere Romov, slednjih ne dosežejo ali pa simbolično določijo Rome kot ene od njihovih upravičencev, vendar ne upoštevajo njihove realnosti in diskriminacije, s katero se srečujejo;

G.  ker je anticiganizem, pa naj bo še tako nezaveden, mogoče odkriti v pravnem redu EU, ki pogosto ne upošteva realnosti in izzivov Romov, ki zaradi večstoletne izpostavljenosti različnim oblikam diskriminacije ne morejo uživati enakih pravic in možnosti ter enake ravni varstva, ki ga zagotavlja pravni red EU, kot drugi državljani EU;

H.  ker je tako v jeziku kot dejanjih v naši družbi mogoče odkriti zakoreninjen paternalističen odnos do Romov, ki le poudarja potrebo po vključevanju ali integraciji Romov, medtem ko je dejansko potreben temeljni premik v pristopu; ker je treba zagotoviti, da bodo imeli možnost uveljavljati svoje temeljne pravice in državljanstvo v naši družbi ter da jih bodo v celoti uživali;

I.  ker so Romi nenehno omenjani kot ranljivi ljudje, v resnici pa so Romom kratene neodtujljive človekove pravice, odreka se jim enaka obravnava in onemogoča enak dostop do blaginje, storitev, informacij, pravnega varstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva, zaposlovanja itd., kar kaže, da so Romi ranljivi zaradi diskriminacijskih struktur, ki so jih vzpostavili in jih ohranjajo ljudje na oblasti; ker to kaže, da pristojni organi niso izpolnili svojih dolžnosti na področju človekovih pravic;

Pripadnost in udeležba

1.  poudarja, da je za boj proti podzavestnemu družbenemu soglasju o izključitvi Romov in proti njihovi diskriminaciji in socialni izključenosti ter za rušenje stereotipov, ki so se skozi stoletja ustvarjali in okrepili skozi popularno literaturo, medije, umetnost in jezik, nujno izobraževati večinsko družbo o raznolikosti Romov, njihovi zgodovini in kulturi ter oblikah, obsegu in resnosti anticiganizma, s katerim se srečujejo v vsakodnevnem življenju; v zvezi s tem poziva države članice, naj prevzamejo polno odgovornost za svoje romske državljane ter začnejo dolgoročne kampanje za ozaveščanje in presečno senzibilizacijo;

2.  meni, da je dejavna in pomembna socialna, ekonomska, politična in kulturna udeležba Romov ključna za učinkovito obravnavanje anticiganizma in ustvarjanje nujno potrebnega medsebojnega zaupanja v korist celotne družbe; ugotavlja, da je imajo Komisija in države članice na tem področju skupno odgovornost; zato poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo strategije, ki bodo vključevale proaktivne in reaktivne ukrepe na podlagi dejanskih sistematičnih posvetovanj s predstavniki Romov in nevladnimi organizacijami, ter naj Rome vključijo v vodenje, spremljanje in vrednotenje začetih glavnih programov in projektov na vseh ravneh, tudi na lokalni; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ustanavljanje neodvisnih romskih civilnih organizacij in javnih institucij ter krepitev vloge mladih progresivnih romskih voditeljev;

Sprava in vzpostavljanje zaupanja

3.  poziva Komisijo, naj zaradi vzpostavitve nujnega medsebojnega zaupanja ustanovi komisijo za resnico in spravo na ravni EU (bodisi v okviru obstoječih struktur ali kot ločen organ), da se prizna preganjanje, izključevanje in odtujevanje Romov skozi stoletja, naj to dokumentira v uradni beli knjigi in naj pri izvajanju teh nalog sodeluje z Evropskim parlamentom in romskimi strokovnjaki;

4.  poziva države članice, naj ustvarijo (bodisi v okviru obstoječih struktur ali kot ločen organ) nacionalne komisije za resnico in spravo, da se prizna preganjanje, izključevanje in odtujevanje Romov skozi stoletja, pri čemer naj sodelujejo poslanci, vladni uradniki, odvetniki, romski predstavniki, nevladne organizacije in lokalne organizacije, in naj ta vprašanja dokumentira v uradni beli knjigi, ter spodbuja države članice, naj zgodovino Romov uvrstijo v učne programe v šolah;

5.  poziva države članice, naj obeležijo spomin na žrtve holokavsta nad Romi, naj 2. avgust razglasijo za evropski dan spomina na žrtve holokavsta nad Romi ter naj zagotovijo primerno in takojšnje nadomestilo za preživele žrtve holokavsta s poenostavljenim postopkom, skupaj s kampanjo ozaveščanja; poziva Komisijo in države članice, naj romske žrtve vključijo v svoje spominske slovesnosti, ki potekajo vsako leto 27. januarja za obeleženje dneva spomina na žrtve holokavsta, in organizirajo prostovoljna izobraževanja o holokavstu nad Romi za javne uslužbence;

Preverjanje uspešnosti

6.  izraža zaskrbljenost, da kljub izvajanju več ciljnih programov v državah članicah večina glavnih programov, vključno s programi, financiranimi iz strukturnih skladov, ne doseže najbolj prikrajšanih, zlasti Romov; zato poziva Računsko sodišče, naj bolj temeljito in redno preverja uspešnost programov EU, kot so programi zaposlovanja in izobraževanja, na primer programa Erasmus+ in pobude za zaposlovanje mladih (YEI);

7.  poziva Komisijo, naj:

   oceni programe in možnosti financiranja EU, da bi ugotovila, ali izpolnjujejo zahteve glede nediskriminacije in udeležbe, ter naj po potrebi nemudoma sprejme popravne ukrepe;
   vzpostavi zanesljiv in v kakovost usmerjen dolgoročni sistem za spremljanje in finančno računovodstvo za preverjanje uspešnosti držav članic pri uporabi programov EU;
   dejavno vključi romske naslovnike projektov v proces spremljanja in ocenjevanja na učinkovit in pregleden način;
   zagotovi, da bo obstoječi pritožbeni mehanizem postal dostopnejši in preglednejši za rezidente, nevladne organizacije in organe, da bodo lahko poročali o diskriminatornih skladih in programih EU;
   začasno ustavi financiranje v primerih zlorabe sredstev EU;
   reformira sklade ESI, da bodo zagotavljali finančno podporo za boj proti anticiganizmu na bolj proaktiven način; ter
   razširi program Evropa za državljane in program za pravice, enakost in državljanstvo, tako da bo priznala pomembno vlogo nadzornih organizacij civilne družbe in drugih ustreznih deležnikov pri spremljanju anticiganizma in zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj:

   zagotovijo, da so ustrezni ukrepi, ki jih financira EU in bi lahko vplivali na romsko skupnost, vključujoči in protisegregacijski;
   zagotovijo, da so segregacijske prakse jasno opisane in izrecno izključene iz financiranja;
   izboljšajo možnosti financiranja, s čimer bi poskrbele, da ustvarjene priložnosti za izobraževanje in zaposlovanje zagotavljajo dejanski in trajnostni način za izhod iz dolgotrajne brezposelnosti, ki je potreben za dostojno življenje;
   zagotovijo učinkovito uporabo vseh razpoložljivih virov; in
   povečajo stopnjo črpanja sredstev EU v skladu s prednostnimi nalogami iz nacionalnih strategij vključevanja Romov;

9.  poziva države članice, naj povečajo usklajenost lokalnih in nacionalnih organov, da bi odpravili upravne in politične ovire ter učinkovito uporabljali sredstva EU za izboljšanje položaja Romov, zlasti otrok;

10.  opozarja na priporočila Sveta iz leta 2013, v katerih je navedeno, da bi bilo treba za lažje spodbujanje socialnega vključevanja, med drugim tudi socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, kot je romska skupnost, ter preprečevanje revščine in diskriminacije vsaj 20 % skupnih sredstev iz Evropskega socialnega sklada v posamezni državi članici nameniti za naložbe v ljudi;

Zagotavljanje enakih pravic in boj proti anticiganizmu z usposabljanjem

11.  opozarja, da so pravice manjšin in prepoved diskriminacije sestavni del temeljnih pravic ter tako spadajo v obseg vrednot EU, ki jih je treba spoštovati v skladu s členom 2 PEU; opozarja, da lahko EU v skladu s členom 7 PEU ukrepa, če obstaja očitno tveganje, da bi lahko država članica huje kršila te vrednote;

12.  na podlagi zaskrbljujočih poročil nevladnih in nadzornih organizacij poziva države članice, naj:

   izvajajo in izvršujejo Direktivo 2000/43/ES, da bi učinkovito preprečili in odpravili vse oblike diskriminacije Romov ter zagotovili, da nacionalni, regionalni in lokalni upravni predpisi niso diskriminacijski in ne povzročajo segregacijskih praks;
   izvajajo in izvršujejo Okvirni sklep 2008/913/JHA, ki zagotavlja sredstva za uspešen boj proti anticiganski retoriki in nasilju nad Romi;

13.  poziva Komisijo, naj pomaga pri prenosu in izvajanju direktiv o enakem obravnavanju ter naj brez izjeme nadaljuje z uvajanjem postopkov za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki kršijo direktive o enakem obravnavanju, kot so direktiva o rasni enakosti (2000/43/ES), direktiva o prostem gibanju in prebivanju (2004/38/ES)(11), direktiva o pravicah žrtev (2012/29/EU), okvirni sklep (2008/913/PNZ) o rasizmu in ksenofobiji, direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (2010/13/EU)(12), direktiva Sveta o enakem obravnavanju moških in žensk (2004/113/ES)(13) ter direktiva Sveta o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu (2000/78/EC), ali jih niso prenesle oziroma jih ne izvajajo;

14.  poziva Komisijo in Svet, naj dosežeta premik z mrtve točke in ponovno začneta pogajanja o protidiskriminacijski direktivi;

15.  obsoja, da nekatere države članice zanikajo neenakost svojih romskih državljanov, nimajo politične volje za odpravo svoje napake, da Romom niso zagotovile dostopa do temeljnih pravic in uživanja teh pravic, ter Rome krivijo za njihovo socialno izključenost, ki jo dejansko povzroča strukturni rasizem;

16.  poziva države članice, naj:

   jasno obsodijo in kaznujejo zanikanje holokavsta nad Romi, sovražni govor in določanje Romov za grešne kozle s strani politikov in javnih uslužbencev na vseh ravneh in v vseh vrstah medijev, saj s tem neposredno krepijo anticiganizem v družbi;
   sprejmejo dodatne ukrepe za preprečevanje, obsodbo in zatiranje protiromskega sovražnega govora, tudi s kulturnim dialogom;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje sodelovanje z nevladnimi organizacijami z namenom izvajanja usposabljanj o najboljši praksi za preprečevanje predsodkov in o učinkovitih kampanjah proti sovražnemu govoru, tako da opredelijo posebne potrebe in zahteve partnerskih nevladnih organizacij v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj civilne družbe spodbudi k spremljanju in poročanju v zvezi s sovražnim govorom, kaznivimi dejanji iz sovraštva in zanikanjem holokavsta v državah članicah;

18.  poziva svojega predsednika, naj obsodi in sankcionira poslance, ki se v Parlamentu izražajo ali vedejo žaljivo, rasistično ali ksenofobično;

19.  obžaluje, da je Romom kršena pravica do prostega gibanja; poziva države članice, naj priznajo, da morajo temeljna načela EU veljati za vse državljane ter da direktiva o prostem gibanju ne dovoljuje kolektivnega izgona in kakršnega koli rasnega profiliranja; poziva države članice izvora, naj prevzamejo svojo odgovornost za boj proti revščini in izključenosti vseh svojih državljanov, ter države članice prihoda, naj povečajo čezmejno sodelovanje za boj proti diskriminaciji in izkoriščanju ter preprečijo, da se izključevanje nadaljuje v državi prihoda;

20.  poziva države članice, naj obravnavajo predsodke do romskih beguncev in prosilcev za azil v kontekstu migracij; opozarja, da države članice sprejemajo prosilce za azil iz držav Zahodnega Balkana, ki številčno gledano zajemajo veliko Romov iz Srbije in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ter da je to lahko povezano z določenimi dejavniki, ki vplivajo na tamkajšnjo romsko skupnost; poziva k vključitvi posebnega poglavja o preganjanju zaradi anticiganizma v državi izvora med informacije o državah, ki jih to zadeva;

21.  je zelo zaskrbljen zaradi števila romskih prebivalcev brez državljanstva, ki imajo posledično v celoti zavrnjen dostop do socialnih, izobraževalnih in zdravstvenih storitev ter so odrinjeni na sam rob evropske družbe; poziva države članice, naj odpravijo apatridnost in zagotovijo, da bodo vsi uživali temeljne človekove pravice;

22.  poziva države članice, naj izvajajo registracijo rojstev brez diskriminacije in zagotovijo identifikacijo vseh svojih državljanov ter tako preprečijo onemogočanje dostopa Romom do vseh najpomembnejših osnovnih storitev; poziva države članice, naj sprejmejo takojšnje popravne ukrepe za zaustavitev diskriminatorne registracije rojstev in naj prek svojih lokalnih organov proaktivno zagotavljajo registracijo vsakega otroka; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja razmere v državah članicah, razširja primere dobre prakse o identifikaciji in varstvu oseb, ki nimajo priznanega državljanstva in dostopa do osebnih dokumentov, ter začne kampanje za ozaveščanje o pomenu registracije rojstev;

23.  je globoko zaskrbljen zaradi neenakega dostopa Romov do zdravstvenih informacij, storitev in oskrbe, velikega pomanjkanja kartic zdravstvenega zavarovanja med njimi ter rasističnih napadov nanje; poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za odpravo ovir pri dostopu do sistema zdravstvenega varstva; poziva države članice, naj, kjer je to potrebno, zagotovijo sredstva za programe mediatorstva v zdravstvenem varstvu za Rome, povečajo ozaveščenost o zdravstvenem varstvu ter izboljšajo dostop do cepljenja in preventivnega zdravstvenega varstva v romskih skupnostih;

24.  je zaskrbljen zaradi diskriminacije Rominj, ki so pogosto nameščene v ločene in podstandardne porodnišnice ter se srečujejo s telesnimi zlorabami, zanemarjanjem, slabšo obravnavo in grdim ravnanjem s strani zdravstvenega osebja, ko želijo dostopati do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja, in ki pogosto ne dostopajo do mobilnih zdravstvenih pregledov; poziva države članice, naj v ta namen takoj vzpostavijo mehanizem spremljanja in korektivni mehanizem ter zagotovijo, da bo zdravstveno osebje, ki krši etična načela, odgovarjalo za svoje ravnanje; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za spodbujanje trajnostne in celovite krepitve zmogljivosti za Rominje, naj ustvarijo specializirane strukture, kot so posvetovalnice, da bi dale na voljo prilagojeno zdravstveno informativno gradivo, in naj zagotovijo potrebno podporo za pobude na področju zdravja skupnosti;

25.  poziva države članice, naj pri izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov prednost namenijo otrokom, zlasti z zagotavljanjem dostojnih življenjskih razmer ter dostopa do zdravstvenega varstva in izobraževanja za romske otroke; poudarja, da je boj proti nepismenosti romskih otrok ključen za boljšo integracijo in vključevanje Romov, saj naslednjim generacijam omogoča, da izboljšajo svoj dostop do zaposlitve;

26.  poziva države članice, naj obsodijo prisilno sterilizacijo in zagotovijo nadomestilo za Rominje, ki so bile sistemsko in z državno podporo sterilizirane, ter nadomestilo pospremijo z javnim opravičilom žrtvam tega hudodelstva zoper človečnost;

27.  je zelo zaskrbljen zaradi pojava nezakonitega odvzemanja otrok romskim staršem; poziva države članice, naj brez odlašanja preiščejo takšne primere in sprejmejo ustrezne ukrepe za njihovo preprečevanje;

28.  obsoja, da države članice Romom ne zagotovijo enakega dostopa do pravnega varstva in enakosti pred zakonom, kar se kaže kot:

   nezagotovitev ali nesprejemljivo počasni postopki za zagotovitev pravnega varstva žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva, zlasti tistih, ki jih storijo policisti;
   nesorazmerna kriminalizacija in zaporne kazni za Rome;
   čezmerna policijska obravnava (etnično profiliranje, prepogosti postopki ustavljanja in pregledovanja ljudi, neupravičene racije v romskih naseljih, samovoljni zasegi in uničevanje lastnine, čezmerna uporaba sile pri aretacijah, napadi, grožnje, poniževalno ravnanje, telesna zloraba in odrekanje pravic med policijskim zasliševanjem in pridržanjem);
   premajhna policijska obravnava v primeru kaznivih dejanj zoper Rome z zagotavljanjem le malo ali nobene pomoči, zaščite (kot v primerih trgovine z ljudmi in za žrtve nasilja v družini) ali preiskave v primerih kaznivih dejanj, ki jih prijavijo Romi;

29.  poziva države članice, naj:

   zajamčijo, da so vsi državljani enaki pred zakonom, ter zagotovijo, da imajo vsi enak dostop do pravnega varstva in procesnih pravic;
   zagotovijo obvezno, na človekovih pravicah temelječe in storitveno usmerjeno usposabljanje na delu za uslužbence organov kazenskega pregona in sodne uradnike na vseh ravneh;
   preiskujejo in preganjajo kazniva dejanja iz sovraštva ter zagotovijo najboljšo prakso pri ugotavljanju in preiskovanju kaznivih dejanj iz sovraštva, vključno s tistimi dejanji, ki so motivirana konkretno z anticiganizmom;
   v okviru policije vzpostavijo enote proti kaznivim dejanjem iz sovraštva z znanjem o anticiganizmu;
   spodbujajo ustrezno policijsko obravnavo in v primerih policijskih kršitev uporabijo sankcije;
   zaposlijo strokovnjake za reševanje sporov za delo s policijo;
   spodbujajo dejavno zaposlovanje Romov kot pripadnikov policijskih sil;
   zagotovijo, da programi za pomoč žrtvam upoštevajo posebne potrebe Romov ter da jim je na voljo pomoč pri poročanju o kaznivih dejanjih in vlaganju pritožb;
   nadalje razširijo geografski obseg programa JUSTROM, skupnega programa Komisije in Sveta Evrope o dostopu Rominj do pravnega varstva;
   v celoti izvajajo direktivo EU o preprečevanju trgovine z ljudmi ter povečajo policijsko in pravosodno sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi; ter
   v celoti izvajajo Direktivo 2011/93/EU(14) za boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok in za zaščito žrtev;

30.  poziva Evropsko policijsko akademijo (CEPOL), naj nadaljuje usposabljanja na področju temeljnih pravic in s tem povezane presečne senzibilizacije policistov;

31.  je globoko zaskrbljen zaradi razširjene diskriminacije Romov na stanovanjskem področju, ki ga zaznamujejo diskriminatoren najemniški in lastniški trg ter sistem socialnih stanovanj, prisilne izselitve in rušenje romskih domov brez zagotovitve nadomestne nastanitve, namestitev Romov v segregiranih taboriščih in zatočiščih za izredne razmere brez osnovnih potrebščin ter postavljanje zidov okrog romskih naselij, ob tem pa javni organi Romom ne zagotavljajo polnega vsakodnevnega dostopa do pitne vode iz vodovoda in do kanalizacije;

32.  poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za zagotovitev enakega obravnavanja Romov pri dostopu do stanovanj ter naj v celoti izkoristijo sredstva EU za izboljšanje bivalnih razmer Romov, zlasti s spodbujanjem odpravljanja segregacije, odpravo vsakršne prostorske segregacije ter spodbujanjem lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb, ki jih podpirajo skladi ESI, pa tudi z dosledno politiko na področju javnih stanovanj; poziva države članice, naj zagotovijo dostop do komunalnih storitev, kot so vodovod, elektrika in plin, ter stanovanjske infrastrukture v skladu z nacionalnimi zakonskimi zahtevami;

33.  poziva Komisijo, naj prizna svojo pristojnost v zvezi s prisilnimi izselitvami na podlagi rasne pripadnosti; poziva države članice, naj zagotovijo, da se pri prisilnih izselitvah v celoti spoštujejo pravo Unije in druge mednarodne obveznosti s področja človekovih pravic, kot so obveznosti, ki izhajajo iz Evropske konvencije o človekovih pravicah; poleg tega poziva k povečanju števila in razpoložljivosti strokovnjakov za odpravo segregacije v državah članicah, ki jih to najbolj zadeva, da bodo v podporo oblastem pri zagotavljanju, da evropski strukturni in investicijski skladi učinkovito preprečujejo segregacijo, ter poziva, naj se sredstva iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj namenijo za prostorske ukrepe za odpravo segregacije;

34.  pozdravlja proaktivne pobude, ki si prizadevajo za izboljšanje bivanjskega položaja Romov v mestih; priznava pobudo Eurocities, v okviru katere se zbirajo dokazi s kartiranjem, pri čemer se proučujejo značilnosti romskih skupnosti, ki živijo v mestih, izzivi, s katerimi se srečujejo, in odzivi mest nanje;

35.  obžaluje stalno segregacijo v šolah, vključno s preveliko zastopanostjo romskih otrok v „posebnih šolah“, šolah, namenjenih le Romom, ločenih razredih, „kontejnerskih šolah“ itd.; poziva države članice, naj oblikujejo in sprejmejo posebne ukrepe za odpravo segregacije v šolah in druge učinkovite ukrepe za zagotovitev enakega obravnavanja in polnega dostopa romskih otrok do visokokakovostnega in rednega izobraževanja ter za zagotovitev, da vsi romski otroci zaključijo vsaj obvezno izobraževanje; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je preučiti razloge za zgodnji osip, zlasti vlogo rasnega sovraštva do Romov pri tem pojavu; poleg tega spodbuja države članice, naj preučijo nove načine za zaprtje obstoječe izobrazbene vrzeli z izobraževanjem odraslih, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter priložnostnim in neformalnim učenjem; vztraja, da je treba obenem pozornost nameniti tudi presečni diskriminaciji in vključiti strokovnjake za Rome in šolske mediatorje ter zagotoviti ustrezne vire za take ukrepe;

36.  meni, da je diskriminacija Romov na področju dela, ki jo najpogosteje zaznamujejo dolgotrajna brezposelnost, pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, prekarno zaposlovanje brez zdravstvenega in socialnega zavarovanja ali pokojnin, ovire na trgu dela (ki obstajajo tudi za Rome s terciarno izobrazbo) ter pomanjkanje možnosti za ponovno usposabljanje, posebej skrb zbujajoča in nesprejemljiva; zato poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za zagotovitev enakega obravnavanja Romov pri dostopu do trga dela in zaposlitvenih možnosti ter odpravijo neposredne in posredne ovire, vključno z diskriminacijo;

37.  poziva države članice, naj sodelujejo z zasebnim sektorjem pri podpori možnosti za usposabljanje ter zaposlitvenih in poslovnih priložnosti za Rome, zlasti v rastočih tehnoloških sektorjih; poziva države članice, naj ambiciozno proučijo, kako lahko nove tehnologije pomagajo pri socialnem in ekonomskem vključevanju Romov in boju proti anticiganizmu ter prispevajo k njima; poudarja pomen regionalnega razvoja za trajnostno ustvarjanje delovnih mest v najmanj razvitih regijah;

38.  poziva države članice, naj spodbujajo politike, pri katerih je bil dokazan velik pozitivni učinek, kot so poklicno usposabljanje in usposabljanje na delu, storitve individualnega svetovanja, samozaposlovanje, socialno podjetništvo in programi za prve delovne izkušnje, da bi spodbudili udeležbo Romov na trgu dela in preprečili medgeneracijski prenos revščine v romskih skupnostih;

39.  obsoja večplastne in presečne oblike diskriminacije Romov, ki so pogosto skrite ali prikrite; poudarja, da bi morale politike, ki se osredotočajo na eno obliko diskriminacije, nameniti pozornost položaju posameznih skupin, ki so pogosteje žrtve večplastne diskriminacije; poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo izboljšanju izobrazbe, udeležbe ter dostopa do zaposlovanja, stanovanj in zdravstvenega varstva, pa tudi preprečevanju večplastne in presečne diskriminacije ter neenakosti, s katerima se srečujejo Romi, ter naj v okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 vključijo posebne programe za Rome;

40.  zaskrbljeno ugotavlja, da so Rominje izpostavljene večplastni in presečni diskriminaciji, ker so ženske, ki pripadajo romski etnični manjšini, in so tako v slabšem položaju, ko gre za vključenost v družbo na vseh ravneh in pri dostopu do osnovnih storitev in virov; poudarja, da je diskriminacija Rominj, ki nimajo osebnih dokumentov, še hujša; poudarja, da so za izboljšanje položaja Rominj potrebne specifične in ciljno usmerjene nediskriminacijske politike, ki omogočajo enak dostop do zaposlovanja in izobraževanja, vključno z vseživljenjskim učenjem, in ki omogočajo kakovostno nastanitev, kar je ključno za izboljšanje njihovih življenjskih razmer ter boj proti revščini in izključenosti;

41.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo v njihove nacionalne strategije vključevanja Romov vključeno posebno poglavje o pravicah žensk in enakosti spolov ter da bo vsak oddelek teh strategij vseboval ukrepe za vključevanje načela enakosti spolov z namenom spodbujati pravice žensk in enakost spolov, zlasti pri dodeljevanju sredstev, v skladu s sklepi Sveta o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, kjer je navedeno, da je treba vidik spolov upoštevati v vseh politikah in ukrepih za izboljšanje vključevanja Romov; poziva vlade držav članic in lokalne oblasti, naj Rominje vključijo v pripravo, izvajanje, vrednotenje in spremljanje nacionalnih strategij vključevanja Romov; poudarja, da je treba dosledno zbirati podatke, razčlenjene po spolu, in jih redno analizirati, ter poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, ali politike dosegajo želene izboljšave za Rominje, in naj ukrepajo, če ni napredka; poziva Komisijo, naj podpre spodbujanje enakosti spolov pri izvajanju vseh vidikov strategije Evropa 2020 v skladu s strategijo za enakost med ženskami in moškimi za obdobje 2010–2015;

42.  poziva države članice, naj bodo pozorne na posebne izzive, s katerimi se srečujejo Rominje v povezavi s prezgodnjimi in prisilnimi porokami in napadi na njihovo telesno celovitost, ter spodbuja države članice, naj pospešijo in podpirajo zbiranje in razširjanje podatkov o zakonskih in drugih ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni, za preprečevanje nasilja nad Rominjami ter boj proti njemu;

43.  spodbuja podjetja in lokalne organe, naj vzpostavijo sheme usposabljanja in delovne priložnosti za romske ženske;

44.  poziva vlade, naj z različnimi ukrepi spodbujajo in podpirajo dejansko udeležbo Rominj v javnem in političnem življenju;

45.  meni, da so organi za enakost pomembni za obveščanje Romov o njihovih pravicah, pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic in poročanje o diskriminaciji; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo standarde za zagotovitev, da imajo organi za enakost primerne pristojnosti in vire za spremljanje in ukrepanje v primerih anticiganizma; poziva države članice, naj podpirajo delo in institucionalno zmogljivost organov za enakost za spodbujanje enakega obravnavanja, tako da jim dodelijo ustrezne vire, da bodo lahko zagotavljali učinkovito pravno in pravosodno pomoč, ter naj okrepijo njihovo delo s pravnimi svetovalci Romov, da bi olajšali poročanje o zlorabah;

46.  je zaskrbljen zaradi nizke stopnje udeležbe Romov kot sogovornikov ali izvoljenih predstavnikov lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti ter zaradi dejstva, da vlade Romom ne zagotavljajo vseh državljanskih pravic; priznava ključno vlogo civilne družbe v zvezi s tem; poziva k širšemu sodelovanju nacionalnih in lokalnih organov, ki jih zadeva ta problematika, EU, Sveta Evrope in nevladnih organizacij, spodbuja EU ter institucije in politične stranke v državah članicah, naj dejavno spodbujajo politično udeležbo in krepitev vloge Romov ter njihovo zaposlovanje v javnih upravah; poziva k sprejetju programov za krepitev vloge Romov, med drugim za povečanje in zagotovitev dolgoročnega sodelovanja Romov kot predstavnikov v lokalnih upravah ter regionalnih in nacionalnih vladah; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se pri razvoju vseh politik in ukrepov poveča udeležba Rominj v politiki in procesu odločanja;

47.  poziva države članice, naj zagotovijo obvezna, praktična in presečna usposabljanja na področju temeljnih pravic in nediskriminacije za vse javne uslužbence, ki so nosilci odgovornosti in so ključni za pravilno izvajanje zakonodaje EU in držav članic, da bi jih opremili s potrebnim znanjem in spretnostmi, tako da bodo lahko delovali v korist vseh državljanov na podlagi človekovih pravic;

48.  poziva države članice, naj glede na moč medijev pri vplivanju na javno podobo etničnih manjšin:

   zagotovijo obvezno usposabljanje za zaposlene v javni radiodifuziji in medijih, da jih ozavestijo o izzivih in diskriminaciji, s katerimi se soočajo Romi, in škodljivih stereotipih;
   spodbujajo zaposlovanje Romov v javnih medijih; in
   spodbujajo zastopanost Romov v upravnih odborih javnih medijev;

49.  spodbuja države članice, naj zavoljo uspešne zaustavitve širjenja anticiganizma v šolske učne načrte na vseh ravneh vključijo obvezne vsebine o človekovih pravicah, demokratičnem državljanstvu in politični pismenosti, da bi odpravili negotovost Romov glede identitete ter okrepili njihovo samozaupanje in zmožnost za uveljavljanje in zahtevanje enakih pravic;

50.  je globoko zaskrbljen zaradi zmanjšanja sredstev v javnem sektorju, ki je resno prizadelo dejavnosti državnih organizacij in nevladnih organizacij, ki jih financira država, za spodbujanje enakosti Romov ter omejilo doseg teh projektov; poudarja, da imajo država in njene institucije bistveno vlogo pri spodbujanju enakosti, ki je ni mogoče nadomestiti;

Nacionalne strategije vključevanja Romov

51.  zaskrbljeno ugotavlja, da vložena prizadevanja in finančna sredstva ter številni evropski in nacionalni programi in sredstva, namenjeni romski skupnosti, niso bistveno prispevali k izboljšanju njihovih življenjskih razmer in niso privedli do napredka pri vključevanju Romov, zlasti na lokalni ravni; zato poziva države članice, naj zavoljo boja proti marginalizaciji, diskriminaciji in izključenosti Romov ter pospešitve procesa vključevanja Romov in boja proti anticiganizmu:

   oblikujejo ambiciozne nacionalne strategije vključevanja Romov, opravijo več raziskav o uspešnih lokalnih praksah in programih z dejavnim vključevanjem Romov, da bi ugotovili njihov položaj, realnost in izzive, s katerimi se srečujejo, pri tem pa posebno pozornost namenili anticiganizmu in njegovim posledicam ter na podlagi tega razvili izboljšan, obsežen in celosten pristop k temu vprašanju, pri čemer naj ne obravnavajo le socialnega in ekonomskega vidika, temveč tudi boj proti rasizmu in izgradnjo vzajemnega zaupanja;
   v celoti izvajajo svoje nacionalne strategije vključevanja Romov;
   ocenijo učinkovitost teh strategij in jih redno posodabljajo, opredelijo jasne in prilagojene ukrepe ter določijo merljive cilje in mejnike;
   tesno sodelujejo z vsemi deležniki, vključno z regionalnimi in lokalnimi subjekti, akademiki, zasebnim sektorjem ter lokalnimi in nevladnimi organizacijami, ter naj dejavno vključijo Rome;
   dodatno razvijejo metode zbiranja podatkov ter metodologije za spremljanje in poročanje, ki bodo temeljile na terenskem delu ter bodo usmerjene v finančni in kakovostni vidik, saj take metodologije podpirajo učinkovite politike, ki temeljijo na dokazih, in lahko prispevajo k izboljšanju učinkovitosti sprejetih strategij in ukrepov ter k opredelitvi vzrokov, zakaj programi in strategije ne prinesejo pričakovanih rezultatov;
   povečajo vlogo nacionalnih kontaktnih točk za Rome, tako da jim zagotovijo ustrezen mandat, potrebne vire in ustrezne delovne pogoje, da bi lahko izvajale svoje naloge usklajevanja;

Postavitev anticiganizma v ospredje izboljšanja strategije po letu 2020

52.  pozdravlja dosedanja prizadevanja in široko uporabo koristnih mehanizmov in skladov, ki jih je razvila Komisija, za spodbujanje socialnega in ekonomskega vključevanja Romov ter začetek izvajanja okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020, ki vsebuje poziv državam članicam, naj sprejmejo nacionalne strategije;

53.  poziva Komisijo, naj:

   nadgradi okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020, pri čemer naj izhaja iz ugotovitev in priporočil Računskega sodišča, Agencije za temeljne pravice, nevladnih in nadzornih organizacij ter vseh ustreznih deležnikov, da bo dobila izboljšan, posodobljen in še bolj celovit pristop;
   se v okviru EU po letu 2020 poleg socialne vključenosti osredotoči na vprašanje anticiganizma in naj uvede protidiskriminacijske kazalnike na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj, zdravja itd., saj anticiganizem spodkopava uspešno izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov;
   anticiganizem obravnava kot horizontalno vprašanje ter v partnerstvu z državami članicami, Agencijo za temeljne pravice in nevladnimi organizacijami oblikuje seznam praktičnih ukrepov držav članic za boj proti anticiganizmu;
   dokonča ustanovitev projektne skupine za Rome v okviru ustreznih služb Komisije z vzpostavitvijo projektne skupine na ravni komisarja za romska vprašanja, ki bo povezovala vse ustrezne komisarje, ki delujejo na področju enakih pravic in nediskriminacije, državljanstva, socialnih pravic, zaposlovanja, izobraževanja in kulture, zdravja, stanovanj in njihove zunanje razsežnosti, da bi skrbela za oblikovanje nediskriminatornih in dopolnilnih skladov in programov EU;
   okrepi in dopolnjuje delo službe Komisije za politike nediskriminacije in usklajevanje romske politike s kadrovsko okrepitvijo, in sicer naj z dodelitvijo primernih sredstev in zaposlitvijo več uslužbencev zagotovi zadostne zmogljivosti za boj proti anticiganizmu, za ozaveščanje o holokavstu nad Romi ter za spodbujanje spomina na holokavst;

54.  poziva institucije EU, naj vključujejo pravice Romov na področju zunanjih odnosov; odločno vztraja, da bi bilo treba preprečevati anticiganizem in spodbujati pravice Romov v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo in dejavno razširjajo delovno opredelitev anticiganizma, ki jo je pripravila Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti, da bi državnim organom zagotovili jasno usmeritev;

56.  poziva vse politične skupine v Parlamentu in politične stranke v državah članicah, naj spoštujejo spremenjeno listino evropskih političnih strank za nerasistično družbo in redno obnavljajo svojo zavezo ter naj obsodijo in sankcionirajo sovražni govor;

57.  poziva Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, naj pripravi študijo o anticiganizmu v EU in državah kandidatkah, se pri svojem delu o romskih vprašanjih osredotoči na anticiganizem ter naj ta pojav spremlja na vseh ustreznih področjih;

o
o   o

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav kandidatk, Svetu Evrope in Združenim narodom.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(3) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(4) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.
(5) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.
(6) UL C 4 E, 7.1.2011, str. 7; UL C 308E, 20.10.2011, str. 73;UL C 199E, 7.7.2012, str. 112; UL C 468, 15.12.2016, str. 36; UL C 468, 15.12.2016, str. 157.
(7) UL C 328, 6.9.2016, str. 4.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0485.
(9) Splošno politično priporočilo št. 13 o boju proti anticiganizmu in diskriminaciji Romov, Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti.
(10) Pojavljajo se tudi izrazi anticiganstvo, proticiganstvo, protiromstvo in sovraštvo do Romov; prav tako se v različnih državah članicah lahko uporabljajo nekoliko različni izrazi, npr. anti-Gypsyism.
(11) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(12) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
(13) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
(14) UL L 335, 17.12.2011, str. 1.

Pravno obvestilo