Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 14. november 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2017/004 IT/Almaviva
 Reševanje življenj: spodbujanje varnosti vozil v EU
 Teritorialne tipologije ***I
 Priznavanje poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh ***I
 Sodelovanje med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov ***I
 Uporaba instrumentov kohezijske politike po regijah kot odgovor na demografske spremembe
 Akcijski načrt o maloprodajnih finančnih storitvah

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2017/004 IT/Almaviva
PDF 333kWORD 53k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Italije – EGF/2017/004 IT/Almaviva (COM(2017)0496 – C8-0322/2017 – 2017/2200(BUD))
P8_TA(2017)0422A8-0346/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0496 – C8-0322/2017),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0346/2017),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način;

C.  ker je Italija predložila vlogo EGF/2017/004 IT/Almaviva za finančni prispevek iz ESPG v skladu z merili za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, potem ko je bilo odpuščenih 1.646 delavcev v podjetju Almaviva Contact SpA, ki deluje v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 82 NACE Revizija 2 (Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) in v regiji na ravni NUTS 2 Lacij v Italiji (ITI4); ker se pričakuje, da bo pri ukrepih sodelovalo 1 610 presežnih delavcev;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Italija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 3 347 370 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 5 578 950 EUR;

2.  ugotavlja, da so italijanski organi vlogo predložili 9. maja 2017, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Italija, oceno te vloge dokončala 26. septembra 2017 in o njej še istega dne uradno obvestila Parlament;

3.  opozarja, da je gospodarska kriza povzročila močan pritisk na ceno storitev trženja in pomoč kupcem blaga in storitev, kar je vodilo k zmanjšanju prihodkov in donosnosti ponudnikov storitev; ob upoštevanju dejstva, da so stroški dela daleč najvišji stroški proizvodnje v sektorju klicnih centrov, ugotavlja, da so se podjetja na te neugodne razmere odzval s preseljevanjem, posegi v stroške dela ali zaprtjem; obžaluje, da je med letom 2009 in prvim četrtletjem leta 2014 tretjina vseh italijanskih podjetij v sektorju prenehala delovati;

4.  priznava, da je to odpuščanje neposredno povezano s 45-odstotnim upadom prihodkov v delovnem centru Almaviva v Rimu med letoma 2011 in 2016; obžaluje, da ni bilo mogoče doseči soglasja o enotni zastopanosti sindikatov o načrtu za prilagoditev stroškov dela v Almaviva–Rim z drugimi delovnimi centri Almaviva v Italiji, ki bi dejansko pomenilo zmanjšanje plač, kar je povzročilo zaprtje centra v Rimu;

5.  ugotavlja, da bi morali biti delavci v sektorju klicnih centrov bolj zaščiteni, to pomeni zlasti, da bi bilo treba preprečiti selitev zaposlenih iz enega centra v drugega, ki se uporablja kot posebna strategija za prisilna množična odpuščanja;

6.  priznava, da regionalno in lokalno gospodarstvo le počasi okrevata po velikih težavah, ki so bile posledica gospodarske in finančne krize, ter da se zaradi množičnih odpuščanj lahko pojavi tveganje zaustavitve ali prekinitve tega okrevanja; poudarja ključni pomen aktivnih ukrepov na trgu dela, kot so tisti, ki se sofinancirajo iz ESPG, in so namenjeni izogibanju temu pojavu;

7.  ugotavlja, da je 79 % upravičencev žensk in da je velika večina starih med 30 in 55 let; obžaluje, da ni bilo mogoče najti izvedljive rešitve, da bi se preprečila njihova odpustitev, zlasti glede na dejstvo, da je za ženske v tej starostni skupini malo verjetno, da bodo ostale in napredovale na trgu dela zaradi težav pri iskanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, kar je povezano z njihovimi odgovornostmi nepoklicnih negovalk ter pomanjkanjem enakih možnosti na delovnem mestu;

8.  poudarja, da bi bilo treba pri usposabljanju in drugih prilagojenih storitvah v celoti upoštevati značilnosti te skupine delavcev, zlasti velik delež žensk; pozdravlja vključitev približno 680 000 EUR za povračilo stroškov za skrbnike vzdrževanih oseb;

9.  pozdravlja dejstvo, da so začeli italijanski organi prilagojene storitve za upravičence do pomoči izvajati 6. aprila 2017, in sicer pred odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj;

10.  ugotavlja, da Italija načrtuje osem vrst ukrepov za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi, in sicer: (i) individualno usmerjanje, (ii) pomoč pri iskanju zaposlitve, (iii) usposabljanje, preusposabljanje in poklicno usposabljanje, (iv) boni za ponovno zaposlitev, (v) pomoč za podjetništvo, (vi) prispevek za ustanovitev podjetja, (vii) povračilo stroškov za skrbnike vzdrževanih oseb, in (viii) povračilo stroškov mobilnosti; ugotavlja, da bo za ukrepe dohodkovne podpore namenjenih 17,4 % celotnega svežnja prilagojenih storitev, kar je nižje od praga 35 %, določenega v uredbi o ESPG; ugotavlja tudi, da se ti ukrepi pogojujejo z dejavnim sodelovanjem ciljnih upravičencev pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju;

11.  pozdravlja ustanovitev odbora, ki ga sestavljajo ministrstvo za gospodarski razvoj (MiSE(4)), nacionalna agencija za aktivne politike zaposlovanja (ANPAL(5)), dežela Lacij in sindikati, za opredelitev strategije in ukrepov v podporo nekdanjim delavcem Almavive ter pripravo usklajenega svežnja prilagojenih storitev;

12.  razume, da gre pri uporabi bonov za ponovno zaposlitev za novost, ki je bila doslej uporabljena le v enem primeru; poudarja, da je pomembno v celoti oceniti učinkovitost takšnih ukrepov, ko bo minilo dovolj časa, da bodo podatki na razpolago;

13.  poudarja, da so italijanski organi zagotovili, da se za predlagane ukrepe ne bo črpala podpora iz drugih finančnih instrumentov Unije, da bo doseženo dopolnjevanje z ukrepi, ki se financirajo samo iz Evropskega socialnega sklada ali z nacionalnimi sredstvi;

14.  želi spomniti, da bi bilo treba pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev, ki jih podpira ESPG, predvideti prihodnji razvoj na trgu dela in potrebne spretnosti ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

15.  pozdravlja zavezanost italijanske vlade k določitvi novega pravnega okvira za telekomunikacijske delavce, da bi preprečili nadaljnje primere, kot je ta, ki je predmet vloge EGF/2017/004 IT/Almaviva;

16.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

17.  poziva Komisijo, naj naroči nacionalnim organom, naj v prihodnjih predlogih zagotovijo več podrobnosti o sektorjih, ki imajo možnosti za rast in v katerih je torej verjetno, da se bodo ustvarila delovna mesta, ter naj zberejo utemeljene podatke o vplivu financiranja iz ESPG, vključno s kakovostjo delovnih mest in stopnjo ponovne vključitve na trg dela, dosežene s pomočjo ESPG;

18.  ponavlja svoj poziv Komisiji, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva ESPG;

19.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s Prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Italije – EGF/2017/004 IT/Almaviva

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/2192.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Ministero dello Sviluppo Economico (MiSE)
(5) Agenzia Nazionale per le Politiche Attive del Lavoro (ANPAL)


Reševanje življenj: spodbujanje varnosti vozil v EU
PDF 434kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2017 o reševanju življenj: spodbujanje varnosti vozil v EU (2017/2085(INI))
P8_TA(2017)0423A8-0330/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Spodbujanje varnosti vozil v EU – Poročilo o spremljanju in ocenjevanju naprednih varnostnih elementov v vozilih, njihove stroškovne učinkovitosti in izvedljivosti za pregled uredb o splošni varnosti vozil ter o zaščiti pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu (COM(2016)0787) in spremljevalnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2016)0431),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil glede zaščite pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, o spremembi Direktive 2007/46/ES in razveljavitvi direktiv 2003/102/ES in 2005/66/ES(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES(3),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu(4),

–  Direktiva (EU) 2015/719 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremembi Direktive Sveta 96/53/ES o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o cestnem prometu v Evropski uniji(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020 – prvi mejniki pri oblikovanju strategije o poškodbah(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o varnosti v cestnem prometu v Evropi v obdobju 2011−2020(10),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 15. decembra 2011 o načrtu za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti (COM(2016)0766),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011−2020 (COM(2010)0389),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom CARS 2020: za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi (COM(2012)0636),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o koristih in izvedljivost niza novih tehnologij in nereguliranih ukrepi na področjih varnosti oseb v vozilu in zaščite ranljivih udeležencev v cestnem prometu (Benefit and feasibility of a range of new technologies and unregulated measures in the field of vehicle occupant safety and protection of vulnerable road users), ki ga je pripravilo podjetje Transport Research Laboratory in je bilo objavljeno 26. marca 2015,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o izvajanju cilja 6 iz usmeritev politike Evropske komisije na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020 – Prvi mejnik pri oblikovanju strategije o poškodbah (On the implementation of objective 6 of the European Commission’s policy orientations on road safety 2011-2020 – First milestone towards an injury strategy) (SWD(2013)0094),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2017 o varnosti v cestnem prometu v podporo izjavi iz Vallette, sprejetih marca 2017,

–  ob upoštevanju svežnja Evropa v gibanju, ki ga je Komisija objavila 31. maja 2017 in ki vsebuje sklop osmih zakonodajnih pobud, usmerjenih posebej v cestni promet,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Organizacije združenih narodov št. 70/260 z dne 15. aprila 2016 z naslovom Izboljšanje globalne varnosti v cestnem prometu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0330/2017),

A.  ker na evropskih cestah vsako leto umre približno 25.500 ljudi, približno 135.000 pa se jih hudo poškoduje, zato je treba sprejeti več in bolj učinkovitih ukrepov v posvetovanju z državami članicami, da bi se približali cilju prihodnosti brez žrtev;

B.  ker je varnost v cestnem prometu odvisna od treh dejavnikov: vozila, infrastrukture in vedenje voznikov, zato so potrebni ukrepi na vseh treh področjih, da bi povečali varnost v cestnem prometu, sprejeti pa je treba tudi učinkovite ukrepe na področju aktivne in pasivne varnosti vozil;

C.  ker se povprečna starost osebnih avtomobilov, lahkih tovornih vozil in tovornjakov v Evropski uniji nenehno povečuje in zdaj presega 10 let, ker starost vozila pa neposredno vpliva na posledice in poškodbe v primeru prometne nesreče;

D.  ker sistemi za pomoč voznikom povečujejo varnost vozil ter osebam z omejeno mobilnostjo in starejšim omogočajo varno in dejavno udeležbo v cestnem prometu;

E.  ker inteligentni sistemi vožnje zmanjšujejo zastoje, opozorijo voznika na nevarnosti na poti in tako prispevajo k manjšemu tveganju za nesrečo;

F.  ker prehod na samovozeča vozila hitro napreduje in je varnost v cestnem prometu na splošno nujno vprašanje, zato mora Komisija predložiti pregled uredbe o splošni varnosti vozil najpozneje do prvega četrtletja 2018; ker bi bila vsaka nadaljnja zamuda nesprejemljiva;

G.  ker se 38 % vseh nesreč s smrtnim izidom zgodi na mestnih območjih, kar pogosto vključuje izpostavljene udeležence v cestnem prometu, bi morale države članice upoštevati takšne udeležence v cestnem prometu pri urbanističnem načrtovanju prometa in izboljšati njihovo obravnavo v zvezi z načini prevoza, kot so avtomobili in avtobusi; ker bi morala Komisija predstaviti pregled uredbe o zaščiti pešcev;

H.  ker je varnost v cestnem prometu jasno povezana z delovnimi razmerami poklicnih udeležencev v cestnem prometu;

Splošne zahteve

1.  poudarja, da bi morale države članice izvajati učinkovite in redne kontrole voznikov, saj so glavni vzroki nesreč še vedno voznim razmeram neprilagojena in prevelika hitrost, nepozornost in vožnja pod vplivom alkohola oziroma drog in pretirana utrujenost, zato:

   (a) poziva Komisijo, naj določi odstotek vozil kategorij M1 in N1, ki jih je treba pregledati;
   (b) poziva Komisijo, naj okrepi nadzor nad pravilnim izvrševanjem obveznosti glede delovnega časa in časa počitka voznikov, ki so poklicni udeleženci v cestnem prometu;
   (c) poziva države članice, naj okrepijo izmenjavo dobrih praks, med drugim tudi v zvezi s pametnimi strategijami izvrševanja, in predvidijo odvračilne kazni za kršitelje;

2.  ugotavlja, da vsako leto približno 25 % vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu v EU povzroči uživanje alkohola; zato poziva Komisijo, naj oceni, kakšna bi lahko bila morebitna dodana vrednost omejitve, enotne v vsej EU, na 0,0 % vsebnosti alkohola v krvi za voznike začetnike v prvih dveh letih in za poklicne voznike, in pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice sprejele politiko ničelne strpnosti do vožnje pod vplivom alkohola;

3.  spodbuja Komisijo, naj ob upoštevanju izjave iz Vallette o izboljšanju varnosti v cestnem prometu, ki jo je 29. marca 2017 sprejelo malteško predsedstvo, v svojo novo strategijo za varnost v cestnem prometu za desetletje 2020–2030 vključi nove cilje glede prepolovitve števila hudih poškodb v cestnem prometu v EU;

4.  poziva države članice, naj bistveno izboljšajo cestno infrastrukturo z rednim in učinkovitim vzdrževanjem, tudi sistemov prometnih znakov in sistemov signalizacije, in z ustrezno posodobitvijo za obvladovanje obsega prometa, ter uvedejo inovativne ukrepe, ki bodo zagotovili popolno funkcionalnost in izboljšanje interoperabilnosti sistemov za pomoč voznikom, kar bo ustvarilo t. i. pametno infrastrukturo; poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem za zagotavljanje, da bo evropska cestna infrastruktura vedno v ustreznem stanju;

5.  ugotavlja, da infrastrukturni ukrepi (kot so nekatere vrste varnostnih ograj ali hitrostnih ovir) lahko povzročijo ali poslabšajo nekatere nesreče, zlasti v primeru dvokolesnih motornih vozil; zato poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za standardizacijo, ki bodo omogočili, da se bodo te pomanjkljivosti odpravile;

6.  ugotavlja, da se številni vozniki ne zavedajo, da je treba oblikovati koridor za prehod intervencijskih vozil na avtocestah in ne vedo, kako to storiti, zato poziva Komisijo, naj določi skupne standarde za oblikovanje takšnih koridorjev in začne evropsko kampanjo ozaveščanja;

7.  ugotavlja, da je med pešci in kolesarji skoraj polovica vseh smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč predstavljajo osebe, starejše od 65 let, in da so nesreče v cestnem prometu najpogostejši vzrok smrti med mladimi; poziva države članice, naj zato starejšim in mladim voznikom omogočijo varno uporabo cest z razvojem dobro oglaševanih programov za preprečevanje starostno specifičnih tveganj nesreče;

8.  ugotavlja, da pešci in kolesarji predstavljajo 51 % vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu v mestnih območjih, zato spodbuja mesta, naj v načrte za mobilnost vključijo cilje glede zmanjšanja števila prometnih nesreč; prav tako poziva države članice, naj bolj upoštevajo bolj izpostavljene udeležence v cestnem prometu z obravnavo kritičnih žarišč nesreč ter izgradnjo in vzdrževanjem več varne infrastrukture za pešce in kolesarje ali razširitvijo in posodobitvijo obstoječe infrastrukture ob hkratnem zagotavljanju boljših označb; poleg tega poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki presegajo razpoložljivost obstoječih shem financiranja, da bi olajšala splošno izboljšanje kolesarske infrastrukture in omogočila nove tehnologije za aktivno in pasivno varnost vozil, ki ščitijo predvsem izpostavljene udeležence v cestnem prometu;

9.  ugotavlja, da nekateri kolesarji ne poznajo in/ali ne upoštevajo prometnih predpisov, kar lahko vodi do okoliščin, v katerih je ogrožena njihova lastna varnost ali varnost drugih udeležencev v prometu; poziva Komisijo, naj razmisli o pripravi predloga za varnejše kolesarjenje, ki bi omogočil nemoteno povezavo z drugimi vrstami mestnega prevoza;

10.  spodbuja upravljavce pametnih prometnih sistemov in izvajalce javnega prevoza, naj nadalje razvijejo tehnologije za vozila, ki bodo voznike pri vstopu v mestna območja spodbudile k prehodu na varnejše načine prevoza;

11.  ugotavlja, da so nova prevozna sredstva, kot so električna kolesa in druga električna prevozna sredstva, vse bolj priljubljena; zato poziva Komisijo, naj nemudoma preuči varnostne zahteve za tovrstna vozila in oblikuje predloge za njihovo varno vključitev v cestni promet, ob ustreznem upoštevanju subsidiarnosti;

12.  ugotavlja, da bi morala razvoj in izvajanje varnostnih sistemov zagotoviti varnost v cestnem prometu in da je potrebno določeno prilagoditveno obdobje; zato poziva Komisijo, naj prouči, koliko časa je potrebnega za njihov razvoj, preden se začne izvajati posebna tehnična zakonodaja;

13.  opozarja, da problematika goljufij s prevoženimi kilometri ostaja nerešena, zlasti na trgu rabljenih vozil, kot je Evropska komisija ugotovila v študiji o delovanju trga rabljenih vozil z vidika potrošnikov; poziva Komisijo in države članice, naj z učinkovitimi ukrepi in zakonodajo obravnavajo vprašanje manipulacije števcev prevožene poti ali nedovoljenega poseganja vanje;

14.  ugotavlja, da več kot je na cesti vozil, več nesreč se lahko zgodi; zato poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo skupinsko in deljeno mobilnost, zlasti v mestnih območjih, da bi zmanjšali vozni park v obtoku, in ukrepe za povečanje deleža koles in vozil s poklicnimi vozniki;

15.  poudarja, da se obvezna oprema za vozila med državami članicami razlikuje, in zato poziva Komisijo, naj na ravni EU oblikuje zavezujoč seznam opreme, ki mora biti prisotna v vozilu;

16.  vztraja, da morajo imeti EU in njena raziskovalna središča vodilno vlogo pri razvoju avtonomnih vozil, ki bodo sprožila revolucijo v avtomobilskem sektorju, zlasti z vidika prometne varnosti, kar naj bi vsako leto rešilo tisoče življenj, obenem pa prispevalo k digitalizaciji notranjega trga;

Sistemi za pomoč voznikom za izboljšanje varnosti v cestnem prometu

17.  poudarja, da je za približno 92 % vseh nesreč v cestnem prometu kriva človeška napaka ali medsebojno delovanje človeške napake ter vozila in/ali infrastrukture in da bi morala biti zato obvezna vgradnja varnostnih sistemov za pomoč voznikom, ki znanstveno dokazano bistveno prispevajo k izboljšanju varnosti v cestnem prometu, zagotavljajo pozitivno razmerje med stroški in koristmi ter so pripravljeni za trg; meni tudi, da nakupna cena vozila zaradi tega ne bi smela biti tako nesorazmerno večja, da bi vozilo postalo nedostopno za tiste, ki jim je namenjeno, in da bi bilo treba redno preverjati varnostne sisteme za pomoč voznikom;

18.  poziva Komisijo, naj te varnostne naprave preskusi pri izvajanju tržnega nadzora vozil;

19.  meni, da je mogoče izkoristiti izboljšane standarde za varnost in opremo samo, če se obstoječe in prihodnje določbe učinkovito izvajajo in uveljavljajo; v zvezi s tem poziva, naj se na evropski ravni okrepi nadzor nad homologacijskimi organi in tehničnimi storitvami v Uniji; poziva tudi k okrepljenemu in bolj neodvisnemu nadzoru vozil po tem, ko so že na cestah Unije, da bi zagotovili, da še nadalje izpolnjujejo varnostna merila;

20.  poudarja, da je treba evropskim potrošnikom v primeru ugotovljenih neskladnosti zagotoviti hitre, ustrezne in usklajene popravne ukrepe, vključno z vseevropskim odpoklicem vozil, če bi bilo treba; meni, da bi morali biti gospodarski subjekti odgovorni za morebitno škodo, povzročeno lastnikom prizadetih vozil zaradi neskladnosti ali na podlagi odpoklica;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo varnost vozil že v uporabi in podprejo razvoj in inovacije, kar bo izboljšalo varnost osebnih vozil, ki so že v uporabi, in sicer s spodbujanjem naknadnega opremljanja vozil s stroškovno učinkovitimi sistemi za varnost v cestnem prometu, ki voznikom pomagajo, da se bolje odzovejo na nevarne razmere;

22.  poziva proizvajalce in izvajalce, naj:

   (a) zagotovijo, da bo voznik videl stanje aktivacije vsakega sistema za pomoč voznikom,
   (b) pri sistemih, ki jih je mogoče izklopiti, predvidijo dvostopenjski mehanizem izklopa, pri katerem lahko voznik najprej izklopi samo opozorilni signal, šele na drugi stopnji pa sistem sam deaktivira, in
   (c) poskrbijo za to, da se po vsakem novem zagonu vozila ponovno vzpostavi aktivno stanje sistema za pomoč voznikom ter
   (d) izvajajo cenovno politiko, ki bo potrošnike spodbujala k izbiri vozil, opremljenih z varnostnimi sistemi in sistemi za pomoč voznikom;

23.  poudarja, da bi se morala vidna opozorila dovolj razlikovati, da je intuitivno jasno, na kateri sistem se pomoč nanaša, poleg tega pa bi bilo treba zagotoviti, da opozorila nedvoumno zaznajo tudi starejše osebe, invalidne osebe, kot so naglušni in/ali slabovidni ter osebe z omejeno mobilnostjo; zato poziva vse deležnike, naj določijo enotne standarde z možnostjo posebnih rešitev glede na voznika;

24.  pozdravlja dejstvo, da je bilo skoraj vsem avtomobilom, testiranim v Evropskem programu za ocenjevanje novih avtomobilov za potrošnike (Euro NCAP), dodeljenih pet zvezdic in da se je večina proizvajalcev avtomobilov uspešno odzvala na izziv, da izpolni nove zahteve Euro NCAP; vendar ugotavlja, da se ne vsi modeli avtomobilov, prodani v Evropi, preizkušajo z Euro NCAP in se ne vsi iste vrste prodajajo z enako specifikacijo, kar je lahko nejasno za potrošnike in kaže napačno stopnjo zaupanja v vozila glede na dejansko uspešnost kupljenega modela; opozarja, kako pomembni so torej temeljni standardi glede obveznih varnostnih zahtev, ki zagotavljajo, da je vsa potrebna varnostna oprema prisotna v celotnem voznem parku, ki se uporablja in prodaja v EU;

25.  meni, da bi moral Euro NCAP vedno odražati dejansko varnost določenega modela avtomobila, in ga spodbuja, naj bo bolj ambiciozen pri ocenjevanju varnosti novih vozil, kot to zahtevajo obvezne minimalne zahteve, in naj upošteva posodobljene zakonsko določene minimalne zahteve, da bi nadalje spodbujala razvoj vozil, ki zagotavljajo visoke standarde varnosti v cestnem prometu, da bo Evropa še naprej ambiciozna in vodilna v svetu na področju varnosti vozil;

26.  poziva Komisijo, naj standarde določi v sodelovanju z Ekonomsko komisijo Organizacije združenih narodov za Evropo, da bo vzpostavljena skladnost na mednarodni ravni, hkrati pa se bodo čim bolj omejile izjeme od obveznosti glede vgradnje sistemov za pomoč voznikom, da bi se izboljšala splošna varnost v cestnem prometu; ugotavlja, da bi morali proizvajalci pripraviti pregledno informacijsko gradivo, ki bo voznikom pomagalo bolje razumeti različne sisteme za pomoč voznikom in njihove funkcionalnosti;

27.  poziva k usklajenemu evropskemu pristopu, ki bo upošteval vse obstoječe mednarodne in nacionalne zakonodajne akte ter zagotavljal njihovo dopolnjevanje;

28.  poziva Komisijo, naj prouči udeležbo vozil za posebne namene v nesrečah v mestih in po potrebi črta obstoječe izjeme od obveznosti glede vgradnje sistemov za pomoč voznikom;

29.  poudarja, da bi moralo vozniško usposabljanje vključevati redna in dodatna usposabljanja na področju uporabe obveznega mehanizma za pomoč voznikom, s posebno pozornostjo namenjeno starejšim in osebam z omejeno mobilnostjo; poziva na eni strani avtošole, naj vključujejo vprašanja v zvezi z delovanjem teh sistemov v njihov proces usposabljanja, po drugi strani pa, naj se pridobitev vozniškega dovoljenja poveže s poklicnim praktičnim usposabljanjem na cestah;

30.  ugotavlja, da lahko finančne spodbude, npr. davčne ali zavarovalniške, za ukrepe, kot je vgradnja dodatnih varnostnih sistemov za pomoč voznikom v nove in rabljene avtomobile ali njihova vključitev v usposabljanje voznikov, olajšajo tržno uvajanje vozil z naprednimi varnostnimi lastnostmi; poziva države članice, naj proučijo uvedbo takšnih mehanizmov;

31.  poziva Komisijo, naj od udeležencev na trgu zahteva, da poskrbijo za uporabo odprtih standardov in vmesnikov, ki bodo dodatno izboljšali interoperabilnost, tako da bo dostop do ustreznih podatkov o vozilu in sistemu, vključno z njihovimi posodobitvami, ob upoštevanju pravno zaščitenih podatkov in intelektualne lastnine, omogočil neodvisne preglede;

32.  poudarja, da je treba upoštevati visoko raven varstva in hrambe podatkov v smislu Uredbe (EU) 2016/679 o splošnem varstvu podatkov ter pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, obenem pa zagotoviti visoko raven varnosti informacijske tehnologije, da se bodo izključila nova tveganja nesreč zaradi daljinskega upravljanja vgrajenih sistemov ali nezdružljivosti; priporoča, da se prouči načelo lastništva podatkov;

33.  poudarja pomembnost uporabe zanesljivih informacij od položaju in času, ki jih zagotavljajo sistemi satelitskega določanja položaja, ter sistema EGNOS/GNSS za aktivno varnost v cestnem prometu; poziva k okrepitvi prizadevanj za doseganje natančnosti sistema EGNOS/GNSS za aktivno varnost v cestnem prometu, ki bo krajša od enega metra, da bi sposobnost sistema za zmanjšanje hitrosti vozila preusmerili v njegovo sposobnost samodejnega posredovanja in spreminjanja poti vozila; poziva k spodbujanju večje varnosti na cesti s povezovanjem podatkov EGNOS/GNSS z vgrajenimi nadzornimi sistemi;

Varnostni ukrepi za preprečevanje nesreč

34.  pozdravlja dejstvo, da je zaviranje v sili že od novembra 2015 obvezno za vse nove tovornjake in avtobuse v EU, vendar poziva Komisijo, naj kot obvezno določi vgradnjo sistemov za samodejno zaviranje v sili z zaznavanjem pešcev, kolesarjev, lahkih motornih dvokolesnikov in motoristov v osebne avtomobile, lahka gospodarska vozila, avtobuse in zlasti v težka tovorna vozila, saj imajo velik potencial za preprečevanje prometnih nesreč s samodejnim močnim zaviranjem in posledično skrajšano zavorno potjo;

35.  poziva k oblikovanju varnejše zasnove prednjega dela težkih tovornih vozil za boljši pogled na pešce in kolesarje ter ovir za preprečevanje trkov in blaženje njihovih posledic;

36.  poziva k obvezni vgradnji pametnih sistemov za prilagajanje hitrosti, ki jih je mogoče izklopiti, ki prikazujejo omejitve hitrosti, znake stop in semaforje in voznikom pomagajo pri tem, da ne presežejo omejitve hitrosti; poziva države članice, naj poskrbijo za neoporečno stanje prometnih znakov ter za dobro čitljive cestne oznake in table; poudarja, da so za ustrezno delovanje sistemov pametnega pomočnika potrebni posodobljeni spletni zemljevidi cest s prikazom aktualnih omejitev hitrosti;

37.  poudarja, da je treba za izboljšanje varnosti v cestnem prometu spodbuditi nakazovanje upočasnjevanja vozil drugih udeležencev v prometu z jasnimi svetlobnimi signali vozil, in pričakuje obvezno uporabo prikaza zaviranja v sili v obliki utripajoče zavorne luči ali utripajočih luči za nevarnost;

38.  poudarja, da je treba zaradi njenega pomena za varnost v cestnem prometu predvideti obvezno vgradnjo pomoči za ohranjanje voznega pasu, ki ne le opozarja, temveč tudi aktivno posreduje in jo je mogoče izklopiti, pri čemer vozniku ne preprečuje neposrednega ukrepanja; ugotavlja, da je treba za uporabo tega sistema opozarjanja poskrbeti za to, da bodo cestne oznake in table jasno vidne;

39.  poudarja, da lahko razširitev neposrednega pogleda voznikov težkih tovornih vozil in avtobusov ter zmanjšanje ali odprava mrtvih kotov bistveno prispevata k izboljšanju varnosti teh vozil v cestnem prometu; poziva Komisijo, naj uvede obvezno uvedbo ambicioznih in diferenciranih standardov neposrednega pogleda in obvezno vgradnjo čelnih, stranskih in vzvratnih kamer, senzorjev in sistemov za pomoč pri zavijanju, pri čemer morajo biti s tem povezani ukrepi usklajeni z Direktivo (EU) 2015/719 in ne smejo povzročiti podaljšanja rokov za prenos, določenih v omenjeni direktivi;

40.  poudarja, da bi bilo treba zagotoviti osnovne pogoje za namestitev alkoholnih zapor in sistemov za zaznavanje nepozornosti in zaspanosti voznika, in priporoča vgradnjo alkoholnih ključavnic za poklicne voznike in voznike, ki so pod vplivom alkohola povzročili prometno nesreči in zato bili obsojene zaradi vožnje pod vplivom alkohola, kot ukrep za njihovo ponovno vključevanje;

41.  ugotavlja, da so tovornjaki udeleženi v 15 % nesreč s smrtnim izidom in da v nesrečah, povezanih s tovornjaki, izgubi življenje približno 1000 izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu letno; poziva Komisijo, naj za tovornjake pospeši obvezno uvedbo ambicioznih diferenciranih standardov neposrednega pogleda, pametnih sistemov za prilagajanje hitrosti in sistemov samodejnega zaviranja v sili z zaznavanjem pešcev in kolesarjev;

Varnostni ukrepi za blažitev posledic nesreč

42.  ugotavlja, da ima tlak v pnevmatikah pomembne posledice za varnost v cestnem prometu ter porabo goriva in emisije; zato poziva Komisijo, naj kot obvezno določi vgradnjo sistemov za neposredni nadzor tlaka v pnevmatikah; prav tako jo poziva, naj v pravo EU prenese spremembe sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah, namenjene zagotovitvi njihovega delovanja v dejanskih razmerah, kot je bilo dogovorjeno pod okriljem Ekonomske komisije Organizacije združenih narodov za Evropo;

43.  meni, da je nujna obvezna vgradnja pametnega sistema za opominjanje na uporabo varnostnega pasu za vse sprednje sedeže vseh vozil in zadnje sedeže vozil kategorij M1 in N1;

44.  meni, da je treba predvideti obvezno vgradnjo avtomatiziranih sistemov za prilagajanje varnostnega pasu, da bi preprečili poškodbe vratu;

45.  poziva Komisijo, naj obveznost glede vgradnje sistema eCall od leta 2019 razširi na motorna kolesa, težka tovorna vozila in avtobuse ter poskrbi, da bo na voljo tudi za naknadno vgradnjo, da se pokritost vozil čim bolj poveča;

46.  poziva k točnim in zanesljivim statističnim podatkom o nesrečah na ravni EU, vključno s statističnimi podatki o vzrokih nesreč, podatki o izpostavljenosti ter seznamom poškodb in udeležencev v nesrečah, in ugotavlja, da bi bil lahko pri tem zelo v pomoč snemalnik podatkov o trku, pri čemer morajo podatki ostati anonimni, njihova analiza pa se mora uporabiti izključno za preiskovanje nesreč;

47.  poziva, naj se na ravni EU zbirajo podatki o osebah v vozilih, ki so umrle ali se poškodovale zaradi razlogov, ki niso povezani s trkom; ugotavlja, da ni podatkov o žrtvah vročinske kapi v vozilu;

48.  poziva k boljšim pravilom glede protipožarne varnosti za avtobuse z različnim pogonom, vključno z avtobusi na stisnjen zemeljski plin, da bi čim bolj povečali varnost potnikov;

49.  ugotavlja, da bi se lahko s preoblikovano zaščito tovornjakov pred podletom od spredaj zmanjšalo število smrtnih žrtev v čelnih trkih avtomobilov s tovornjaki za 20 %; poziva Komisijo, naj predvidi obvezno uvedbo zaščite pred podletom od spredaj, ki bolje absorbira energijo, za vse nove tovornjake;

50.  poziva k uvedbi obveznih preskusnih čelnih in bočnih trkov ter preskusnih trkov v zadnji del za

   (a) športno terenska vozila z višjim položajem sedežev, ki so težka več kot 2500 kg, in
   (b) vozila z električnim pogonskim sistemom in drugimi novimi pogonskimi tehnologijami;

51.  poziva Komisijo, naj tudi posodobi zahteve glede preskušanja pasivnih varnostnih sistemov motornih vozil, da bodo vključevale zaščito za vse čelne in vzvratne trke z izpostavljenimi udeleženci v cestnem prometu, vključno s pešci in kolesarji;

52.  poziva Komisijo, naj trgu zagotovi dovolj dolg in uresničljiv rok za prilagoditev tem ukrepom;

53.  poudarja, da Direktiva (EU) 2015/719 o težah in merah težkih tovornih vozil zagotavlja velike možnosti za izboljšanje varnosti tovornjakov. poziva Komisijo, naj pospeši delo v zvezi s to direktivo in nemudoma predstavi svojo oceno;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 200, 31.7.2009, str. 1.
(2) UL L 35, 4.2.2009, str. 1.
(3) UL L 127, 29.4.2014, str. 134.
(4) UL L 68, 13.3.2015, str. 9.
(5) UL L 115, 6.5.2015, str. 1.
(6) UL L 123, 19.5.2015, str. 77.
(7) UL C 316, 22.9.2017, str. 155.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0228.
(9) UL C 75, 26.2.2016, str. 49.
(10) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 54.
(11) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 72.


Teritorialne tipologije ***I
PDF 320kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 glede teritorialnih tipologij (Tercet) (COM(2016)0788 – C8-0516/2016 – 2016/0393(COD))
P8_TA(2017)0424A8-0231/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0788),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0516/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. oktobra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0231/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. novembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 glede teritorialnih tipologij (Tercet)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/2391.)

(1) UL C 209, 30.6.2017, str. 71.
(2) UL C 342, 12.10.2017, str. 74.


Priznavanje poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh ***I
PDF 323kWORD 58k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh ter razveljavitvi Direktive Sveta 96/50/ES in Direktive Sveta 91/672/EGS (COM(2016)0082 – C8-0061/2016 – 2016/0050(COD))
P8_TA(2017)0425A8-0338/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2016)0082),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0061/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. julija 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. junija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za pravne zadeve (A8-0338/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. novembra 2017 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh ter razveljavitvi direktiv Sveta 91/672/EGS in 96/50/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2017/2397.)

(1) UL C 389, 21.10.2016, str. 93.


Sodelovanje med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov ***I
PDF 320kWORD 58k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (COM(2016)0283 – C8-0194/2016 – 2016/0148(COD))
P8_TA(2017)0426A8-0077/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0283),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0194/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj bolgarske državne skupščine, češke poslanske zbornice, avstrijskega zveznega sveta in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega predloga ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. junija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0077/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. novembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/2394.)

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 100.


Uporaba instrumentov kohezijske politike po regijah kot odgovor na demografske spremembe
PDF 290kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2017 o uporabi instrumentov kohezijske politike po regijah kot odgovor na demografske spremembe (2016/2245(INI))
P8_TA(2017)0427A8-0329/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 174 in člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o posebnem položaju otokov(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2016 o kohezijski politiki v gorskih regijah EU(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o poročilu o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2016 o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o demografskih spremembah in njihovih posledicah za prihodnjo kohezijsko politiko EU(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o evropski strategiji za gospodarski in družbeni razvoj gorskih regij, otokov in redko poseljenih območij(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(16),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o staranju prebivalstva za leto 2015: gospodarske in proračunske projekcije za 28 držav članic EU (2013–2060) (European Economy 3/2015),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije z dne 23. julija 2014 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast: krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom „Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja“ (COM(2017)0252),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2009 z naslovom Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU (Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2009) (COM(2009)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2007 z naslovom Spodbujati solidarnost med generacijami (COM(2007)0244),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost (COM(2006)0571),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. marca 2005 z naslovom Zelena knjiga „Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami“ (COM(2005)0094),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 16. junija 2016 o odzivu EU na demografske izzive(17),

–  ob upoštevanju študije, ki jo je septembra 2013 pripravil Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika) z naslovom Kako obvladovati demografske izzive z regionalno in kohezijsko politiko?,

–  ob upoštevanju publikacije Evropskega omrežja za spremljanje prostorskega razvoja (ESPON) o odkrivanju teritorialnih možnosti in oblikovanju novih politik na posebnih vrstah ozemelj v Evropi: otoki, gore, redko poseljena in obalna območja(18),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0329/2017),

A.  ker so demografske spremembe v Evropi in po vsem svetu danes pomembno vprašanje ter ne samo v splošnem, ampak skupaj z vprašanji zaposlovanja, nenadzorovano globalizacijo, podnebnimi spremembami, prehodom na nizkoogljično gospodarstvo in izzivi, ki jih povzročajo industrijski in tehnološki premiki, ter socialno in ekonomsko vključenostjo tudi eden glavnih izzivov za lokalni razvoj in politike teritorialne krepitve v EU;

B.  ker je za evropsko prebivalstvo kot za večino postindustrijskih družb značilno, da se že desetletja podaljšuje življenjskega doba in je stopnja rodnosti nizka, kar lahko povzroči spremembe v sestavi prebivalstva in starostni piramidi, stranska učinka tega pojava pa sta zmanjševanje delovne sile in staranje prebivalstva; ker je gospodarska kriza, ki je prizadela celotno Evropsko unijo, močno vplivala na številna območja in regije, predvsem na podeželju, še zlasti pa je povzročila revščino in odseljevanje; ker trajne razlike v plačilu med spoloma in naraščajoče razlike v pokojninah močno ovirajo udeležbo žensk na trgu dela;

C.  ker bosta hitra rast prebivalstva v državah v razvoju ter demografski upad prebivalstva EU predvidoma prinesla zmanjšanje deleža Evropske unije v svetovnem prebivalstvu s 6,9 % v letu 2015 na 5,1 % v letu 2060(19);

D.  ker se za 132 od 273 regij na ravni NUTS 2 napoveduje zmanjšanje prebivalstva med letoma 2015 in 2050(20), ker bo zmanjšanje vplivalo zlasti na lokalne upravne enote;

E.  ker je prednostni cilj Unije in vseh njenih držav članic spodbujati rast v njenih treh razsežnostih, to so pametna, trajnostna in vključujoča razsežnost;

F.  ker se bodo razvojne težave zaradi geografskih ali demografskih posebnosti še poglobile; ker je bila teritorialna kohezija zato z Lizbonsko pogodbo dodana k ciljem ekonomske in socialne kohezije;

G.  ker demografske spremembe zaradi svoje naravne dinamike in migracijskega gibanja, ki ga povzročajo, ne zadevajo vseh držav in regij enako – prebivalstvo večine mestnih, še zlasti pa metropolitanskih območij namreč narašča, na večini podeželskih in oddaljenih območij pa upada, pri čemer je položaj v najbolj oddaljenih regijah zelo mešan; ker so ta neravnovesja velik izziv tako za območja, ki se soočajo z odseljevanjem, kot za območja, kamor se ljudje priseljujejo; ker so odročna območja in območja z omejenim dostopom najbolj izpostavljena upadu prebivalstva; ker je treba po drugi strani nameniti pozornost učinkom nastajanja predmestij, ki zaradi velikih premikov prebivalstva iz večjih mest v okoliška območja povzroča pritisk na lokalne in regionalne oblasti;

H.  ker evropske regije niso enovita teritorialna območja; ker lahko zajemajo območja z visoko brezposelnostjo ali revščino in ker se pojavljajo posebni izzivi, zlasti kar zadeva demografske spremembe, zato je nujno oblikovati ciljne instrumente za zmanjšanje razlik na podregionalni ravni in zagotoviti pomoč pri vzpostavljanju boljšega teritorialnega ravnovesja na mestnih, primestnih in podeželskih območjih;

I.  ker so ženske, zlasti matere samohranilke, bolj izpostavljene revščini in izključenosti;

J.  ker demografske spremembe pomenijo izziv za zagotavljanje socialne kohezije in dobrega počutja celotnega prebivalstva ter za spodbujanje uravnoteženega gospodarskega razvoja; ker demografske spremembe vplivajo na infrastrukturo ter dostopnost in kakovost storitev, kar povzroča vrzeli v povezljivosti in pomanjkanje zdravstvenih storitev na nekaterih območjih in je pogosto posledica slabe povezanosti mestnega in podeželskega prebivalstva;

K.  ker demografske spremembe prinašajo velike politične izzive na različnih področjih, povezanih s široko paleto področij kohezijske politike; ker je regionalna politika s svojimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) in Kohezijskim skladom glavno orodje za obravnavo teh sprememb;

L.  ker je na območjih Evropske unije, ki niso urbanizirana, 113 milijonov ljudi, 12 milijonov kmetij in 172 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč in ker veliko prispevajo k evropskim gospodarstvom, kulturam in ekosistemom;

M.  ker sta ustrezna infrastruktura in ustrezna raven storitev pomembna dejavnika pri upravljanju strukture prebivalstva v redko poseljenih regijah in regijah, ki jih je prizadelo odseljevanje, v katerih je pomen naložb in delovnih mest večji;

N.  ker so ustrezna infrastruktura in dostop do javnih storitev ter kakovostna delovna mesta pomembni dejavniki pri odločitvi, ali ostati na nekem območju ali ne;

O.  ker so ženske, zlasti starejše od 60 let, bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti kot moški;

P.  ker demografske spremembe bolj vplivajo na zaostale regije;

Q.  ker demografske spremembe na podeželju nimajo le hudih demografskih posledic, ampak tudi ekonomske in socialne, povzročajo ozemeljsko razdrobljenost in vplivajo na kakovost življenja in okolje;

R.  ker je enakost spolov pravica, skupna vrednota EU in nujen pogoj za dosego ciljev, ki jih ima EU za rast, zaposlovanje in socialno kohezijo;

S.  ker je enakost spolov pomembno orodje za gospodarski razvoj in socialno kohezijo;

T.  ker z negativnimi demografskimi spremembami narašča potreba po okrepljeni solidarnosti med generacijami;

Splošno

1.  poudarja, da demografske spremembe povzročajo velik ekonomski, socialni, fiskalni in okoljski pritisk na vlade držav članic ter regionalne in lokalne oblasti, ki opravljajo javne storitve, zlasti socialno varstvo in socialne storitve, vzpostavljajo in vzdržujejo infrastrukturo ter ohranjajo ekosisteme s pomočjo trajnostnega prostorskega načrtovanja; poudarja, da se bo ta pritisk še povečal zaradi upada aktivnega prebivalstva in višjega deleža vzdrževanih oseb; poudarja, da je visoka kakovost javnih in zasebnih storitev zelo pomembna; poudarja pomen dostopnih visokokakovostnih in cenovno ugodnih javnih in zasebnih storitev za zagotavljanje enakosti spolov;

2.  meni, da je treba demografske spremembe obravnavati z usklajenim delovanjem vseh evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter izvajanjem prilagoditvenih strategij, ki odražajo lokalno in regionalno stvarnost, ter učinkovitim upravljanjem na več ravneh, tako pri oblikovanju kot pri izvajanju teh posebnih politik za posamezne regije; meni, da bi morali v tem usklajenem in celovitem odgovoru stremeti k izboljšanju kakovosti življenja državljanov in boljšim gospodarskim priložnostim zanje ter k naložbam v kakovost, razpoložljivost in cenovno dostopnost socialnih in javnih storitev v zadevnih regijah; meni tudi, da bi morali biti pri tem udeleženi civilna družba in drugi deležniki; poudarja, da morajo vsi globalni pristopi upoštevati vlogo mest, podeželskih območij, ribolovnih in obalnih območij ter območij s posebnimi težavami, povezanimi z geografskimi ali demografskimi razmerami, zaradi česar je treba upoštevati tudi posebne izzive za najbolj oddaljene regije, redko poseljene najsevernejše regije in otoške, čezmejne ali gorske regije, kot je izrecno zapisano v Lizbonski pogodbi; poziva države članice in Komisijo, naj upoštevajo učinke različnih politik na enakost spolov in demografske spremembe;

3.  priznava, da demografske spremembe zaradi spremenjenega povpraševanja mestne družbe, zlasti na področju prehrane, zabave in počitka, poleg novih izzivov prinašajo tudi priložnosti za razvoj na lokalni ravni z izkoriščanjem kmetijskega, gozdnega in ribolovnega potenciala za proizvajanje kakovostnih, varnih in raznolikih proizvodov; meni, da podeželski turizem v splošnem, ekološki turizem, elektronska trgovina, storitve v skupnosti in srebrno gospodarstvo pa vsak posebej tudi ustvarjajo priložnosti za razvoj na lokalni ravni in z evropskim sistemom za zaščito geografskih označb povečujejo vrednost domačih kmetijskih ali nekmetijskih proizvodov, kot so obrt, vezenje in lončarstvo; v zvezi s tem poudarja pomen strategij za pametno specializacijo, s katerimi regije in lokalna območja lažje opredeljujejo dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in vzpostavljajo privlačne inovativne ekosisteme na podlagi prave strategije za večfunkcijski razvoj podeželja, ki v regionalno načrtovanje vključuje krožno gospodarstvo; poudarja, da je pomemben sektor tudi podeželski turizem, ki prispeva k ohranitvi dinamičnega načina življenja na podeželskih območjih; poudarja pomen socialnega dialoga in vključenosti socialnih parterjev ter drugih lokalnih deležnikov in organov v vse faze načrtovanja in izvedbe skladov ESI, da bi bolje predvideli vpliv, ki ga imajo demografske spremembe na lokalne trge dela, in razvili nove strategije za obravnavo teh izzivov;

Značilnosti demografskih sprememb v EU

4.  ugotavlja, da so glavne z demografskimi spremembami povezane težave številnih regij EU staranje zaradi korenitih sprememb starostne piramide, upada rodnosti in posledičnega občutnega zmanjšanja števila otrok in mladostnikov, stalnega upada prebivalstva, pomanjkanja kvalificirane delovne sile, pomanjkanja delovnih mest, odseljevanja mladih zaradi iskanja delovnih mest in sprememb v demografski strukturi; priznava, da so druge pomembne težave, ki so povezane z demografskimi spremembami, tudi trenutna kmetijska politika, opuščanje tradicionalnih dejavnosti, izdelkov, proizvodnih sistemov, delovne sile in izguba lokalnega znanja, nevidno delo žensk, nezadostni podjetniški duh, zaostale ali nekonkurenčne regije zaradi pomanjkanja naložb ali izguba biološke raznolikost, zaraščanje gozdov in požarno tveganje; poudarja, da se učinek teh trendov znatno razlikuje od regije do regije, deloma tudi ker se ljudje, ki iščejo delo, selijo v večja mestna središča;

5.  poudarja, da bi moral biti eden od glavnih ciljev demografske politike EU upoštevati vsa ozemlja, ki se spopadajo z demografskimi neravnovesji, in posebnosti teh območij, pri čemer se kohezijska politika že dalj časa poskuša prilagoditi tem dejavnikom, po letu 2020 pa bo morala v ta namen storiti še veliko več; ponovno poudarja, da demografske spremembe vplivajo na vsa območja, tako podeželska kot mestna, vendar so njihove posledice različne in odvisne od različnih dejavnikov, kot sta intenzivnost in hitrost, s katerima se odvijajo oziroma vplivajo na regije gostiteljice ali regije, v katerih prebivalstvo upada;

6.  poudarja, da je treba spodbujati in podpirati male in srednje velike gorske in podeželske kmetije, ki z uporabo tradicionalnih tehnik in proizvodnih metod celostno in trajnostno izkoriščajo naravne vire, kot so pašniki in različne vrste krmnih rastlin, in proizvajajo izdelke posebne kakovosti ter bi lahko prispevale k priseljevanju ali zmanjšanju odseljevanja na teh območjih;

7.  poudarja, da ti demografski pojavi, ki vplivajo na Unijo, niso novi, vendar tokrat zlasti zaradi socialnih in gospodarskih pritiskov naraščajo z neprimerljivo intenzivnostjo; opozarja, da število starejših nenehno narašča – vsako leto, denimo, 2 milijona ljudi dopolni 60 let, kar vpliva na prostorsko načrtovanje ter načrtovanje prometne in poselitvene strukture ter na druge vrste infrastrukture in storitev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bodo demografski izzivi prizadeli zlasti regije, v katerih strmo upada delovno sposobno prebivalstvo; priznava, da so pomanjkanje naložb, slaba infrastruktura, nizka stopnja povezljivosti, omejen dostop do socialnih storitev in pomanjkanje delovnih mest ključni dejavniki, ki prispevajo k odseljevanju; poudarja, da lahko demografske spremembe zlasti precej vplivajo na pokojnine in okoljsko trajnost, saj odseljevanje s podeželja in naraščajoča urbanizacija vplivata na ekosisteme, ohranjanje narave in uporabo naravnih virov, kar vpliva zlasti na mestno rabo zemljišč, infrastrukturo, stanovanjske trge in zelene površine;

8.  meni, da bi bilo treba razsežnost spolov pri demografskih spremembah upoštevati na vseh področjih, saj se regije, ki se soočajo z demografskim upadanjem, spopadajo tudi s spolnimi in starostnimi neravnovesji zaradi odseljevanja; meni, da je izzive, povezane z demografskimi spremembami, možno in tudi nujno potrebno obravnavati znotraj političnega okvira, ki spodbuja enakost spolov, zato je treba vidik spola upoštevati v razpravah o vseh zadevah v zvezi z demografskimi vprašanji; zato meni, da je torej treba izvajanje načela enakosti spolov v vseh skladih ESI v prihodnosti dodatno okrepiti;

9.   želi spomniti, da so demografski izzivi v strategiji Evropa 2020 obravnavani v večini njenih sedmih vodilnih pobud, katerih namen je odpraviti težave in določiti temeljne prednostne naloge Unije na področju zaposlovanja, inovacij, izobraževanja, zmanjševanja revščine ter podnebja in energije; poudarja, da ključni del izvajanja te strategije in njenih vodilnih pobud temelji na finančni podpori prek instrumentov kohezijske politike, ki vključujejo določbe za spopadanje s spreminjanjem in staranjem prebivalstva, in da morajo biti te razsežnosti v ospredju vseh instrumentov Evropske unije;

10.  meni, da je treba zaradi izzivov, ki jih prinašata upad in staranje prebivalstva, objektivno, temeljito in celovito ponovno oceniti številne vzpostavljene gospodarske, socialne in politične ukrepe in programov, ki bodo morali vključevati dolgoročno perspektivo;

Usklajevanje politik EU

11.  poziva k večji uskladitvi instrumentov EU, zlasti skupne kmetijske politike, skladov ESI, vključno s Kohezijskim skladom, evropskega teritorialnega sodelovanja, Evropskega sklada za strateške naložbe (sklad EFSI) in instrumenta za povezovanje Evrope, da se zagotovi bolj celovit pristop k demografskim spremembam; ker poglabljanja demografskih neravnovesij z uporabljenimi mehanizmi ni bilo mogoče preprečiti, predlaga, da se temeljito preuči sedanja politika in delovanje vseh teh mehanizmov; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja za okrepitev sinergij med skladi ESI in skladom EFSI; ponovno poziva Komisijo, naj predlaga strategijo za demografske spremembe, v kateri bodo imeli prednost naslednja področja: dostojno delo in kakovostni odnosi med delodajalci in delojemalci s posebnim poudarkom na novih oblikah dela in njihovi družbeni vlogi; teritorialna razsežnost politik za spodbujanje gospodarske dejavnosti in zaposlovanja; spodbujanje infrastrukture, s katero bi ozemlja z demografskimi izzivi postala bolj dostopna in konkurenčna, kot dejavnika lokalizacije podjetij; vsesplošna pokritost redkeje poseljenih območij s informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ki bi bila z vidika kakovosti in cene konkurenčna; razpoložljivost osnovnih storitev socialnega varstva v območjih z demografskimi izzivi; javni lokalni prevoz za dostopanje do javnih storitev; politike, ki omogoča boljše ravnovesje med družinskimi in poklicnimi obveznostmi, trajnostno generacijsko pomladitev in ustrezno oskrbo za vzdrževane osebe; politike za sprejem, vključevanje ter vračanje migrantov in beguncev, ki uživajo mednarodno zaščito; ter široka uporaba novih, privlačnejših okvirov za predstavljanje podeželskega življenja; poudarja pomen obstoječih pobud, kot so evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje, sosedska pomoč za samostojno življenje in inovacijska središča znanja Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo v zvezi z digitalnimi storitvami in zdravjem; poziva Komisijo, naj pri obravnavi demografskih izzivov, s katerimi se soočajo evropske regije, upošteva rešitve, ki so bile že razvite v okviru teh pobud; poudarja pomen evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje kot sredstva za podpiranje izobraževanja in usposabljanja na območjih, ki jih ogroža odseljevanje; meni, da bi bilo treba v okviru pobude za boljšo zakonodajo v analizo učinka pred kakršnokoli evropsko zakonodajno pobudo vključiti njen morebitni vpliv na demografijo;

12.  poudarja, da mora EU demografska vprašanja vključiti v celoten spekter svojih politik, tudi v proračunske vrstice, da bi omogočila njihov razvoj zlasti na področju kohezije, zaposlovanja, kmetijstva, okolja, informacijske družbe, raziskav, razvoja in inovacij, zaposlovanja, izobraževanja, socialne politike in prometa; meni, da bi morale biti ugotovitve iz poročil o demografskih učinkih vključene v oblikovanje njenih politik, demografska merila pa v oceno rezultatov in neželenih učinkov teh politik, s čimer bi dali prednost pristopu k demografskim spremembam, ki obsega sodelovanje regionalnih in lokalnih oblasti; meni, da je treba posebno pozornost nameniti podeželskim območjem, na katerih so te demografske težave še posebej pereče; v zvezi s tem poudarja potencial pobude pametnih vasi, pri čemer je mogoče podeželske skupnosti ponovno oživiti s sodobnimi tehnologijami, kot je 5G, in inovacijami; poudarja tudi pomen tesnejšega sodelovanja med podeželskimi in mestnimi območji; poudarja, da je treba univerzalni dostop do visokokakovostnih in cenovno ugodnih javnih storitev in infrastrukture, tudi če so digitalne, omogočiti zlasti otrokom in starejšim, s tem pa spodbuditi socialno vključenost, poskrbeti za enakost spolov in omiliti učinke demografskih sprememb; poudarja, da je treba za ohranitev skupnosti omogočiti nove priložnosti za plačana delovna mesta, in sicer predvsem na območjih, ki jih ogroža odseljevanje, ter ustvariti pogoje, ki omogočajo ustrezno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; meni, da je treba vztrajati pri celostni geografski viziji mestnih in podeželskih območij kot dopolnjujočih se funkcionalnih prostorov; poudarja nujnost boljše povezanosti različnih skladov, da bi dosegli pravi sodelovalni in trajnostni lokalni razvoj; poudarja, da bi morala biti demografska politika EU bolj popolna in usklajena z državami članicami ter horizontalna; opominja, da Evropska unija ne nudi le sredstev za regionalni razvoj, temveč v veliki meri tudi določa zmožnost uporabe lastnih sredstev lokalnih in regionalnih oblasti za odpravo socialnih in teritorialnih neenakosti; poudarja, da je za manjše lokalne in regionalne oblasti trenutni okvir zelo zapleten in obremenjujoč, čeprav so bile v postopku posodobitve državne pomoči poenostavljene izjeme, ki jih ni treba sporočiti, prav tako pa je bilo povečano njihovo število; meni, da je kljub poenostavitvi predpisov o javnih naročilih v letu 2014 še vedno preveč ovir, da bi lahko manjše lokalne in regionalne oblasti izboljšale gospodarstvo na teh ranljivih območjih;

13.  meni, da bi morala EU podpirati politike migracije in vključevanja v državah članicah, tako da spoštuje njihove pravice in pristojnosti ter načelo subsidiarnosti, s tem pa čim bolj omeji negativne demografske trende; poudarja pomembno vlogo politik ustvarjanja družin in njihove podpore; meni, da bi morali biti lokalni in regionalni organi usposobljeni za učinkovito izvajanje politik vključevanja na terenu; meni, da bi morali biti lokalni in regionalni organi za reševanje demografskih izzivov pomembni akterji pri sprejetih ukrepih; poziva, naj se v letnem pregledu rasti ter priporočilih za posamezne države upoštevajo regionalne razlike in neravnovesja znotraj regij v državah članicah; meni, da bi moralo to sodelovanje v obmejnih regijah odražati tako zahteve kot priložnosti za čezmejne pobude; predlaga, da se na tem področju oblikujejo programi za usposabljanje za boljše razumevanje in poznavanje pomembnih vprašanj; meni, da je pri obravnavi demografskih težav potreben celosten pristop v vsej Evropi in da reševanje težave v enem delu celine ne bi smelo negativno vplivati na druga evropska območja; poziva k vzpostavitvi omrežij za izmenjavo dobre prakse in izkušenj na vseevropski ravni, prek katerih se lahko lokalne in regionalne oblasti ter deležniki civilne družbe medsebojno izobražujejo o reševanju težav, ki jih povzročajo demografske spremembe;

Povečanje učinkovitosti evropskih skladov

14.  poudarja, da se morajo skladi ESI v naslednjem programskem obdobju učinkoviteje odzivati na demografske spremembe, in sicer: z večjo in boljšo usmerjenostjo v demografske spremembe kot prednostnim področjem v končnih uredbah in smernicah za države članice, regije in lokalne vlade, pri čemer bi izkoristili potencial, ki ga lahko imajo skladi ESI pri obravnavanju demografskih sprememb ter oblikovanju in izvajanju sporazumov o partnerstvu in operativnih programov; s proaktivnejšim pristopom k oblikovanju demografskih politik ter izmenjavo dobre prakse in izkušenj pri institucionalnem učenju; s tehnično podporo organom upravljanja in lokalnim zainteresiranim stranem pri izvajanju učinkovitih politik za obravnavo demografskih sprememb na nacionalni in regionalni ravni; z obveznim dejavnim sodelovanjem lokalnih oblasti pri oblikovanju, upravljanju in notranji oceni programov uporabe skladov in potrebno opredelitvijo območij z demografskimi izzivi na ravni NUTS 3 in ravni lokalnih upravnih enot; spodbuja zagotavljanje tehnične podpore in usposabljanja za lokalne udeležence ter organe upravljanja, da bi se izvajale učinkovite politike, ki bi obravnavale demografske spremembe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; meni, da regionalne subvencije na ravni NUTS 2 v nekaterih državah članicah pogosto prikrivajo socialne in teritorialne neenakosti, neenakosti med regijami in celo nadregionalne neenakosti; poziva, naj bodo zemljevidi Unije v merilu, ki bo najbolje prikazovalo težave na ozemlju, da bodo prispevali k dodeljevanju pomoči najbolj prikrajšanim območjem;

15.  poziva, naj Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) več prispeva k pomoči za območja z visokimi stopnjami staranja, podeželskosti in izseljevanja prebivalstva, da bodo lahko med drugim izboljšala svojo prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo, zmanjšala digitalni razkorak in imela boljše javne storitve; v zvezi s tem poudarja pomen področja e-zdravja; poziva države članice in regije, naj razpoložljive naložbe v večji meri osredotočijo na obravnavo demografskih sprememb in njihovega vpliva;

16.  poziva Komisijo, naj uporabi ukrepe kohezijske politike, da ustavi naraščajočo migracijo iz redko poseljenih regij, v katerih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo in ustrezno raven storitev, saj je to glavni pogoj, da bi zadržali družine z otroki;

17.  poudarja, da bi moral Evropski socialni sklad (sklad ESS) pospešiti delo pri usposabljanju in izobraževanju mladih ter spodbujati zaposljivost in ljudem pomagati k boljšemu ravnovesju med poklicnim in družinskim življenjem, preprečevati pa bi moral tudi socialno izključenost starejših; poleg tega poudarja, da bi moral sklad s pripravljalnimi programi izboljšati zaposlitvene možnosti prebivalcev nazadujočih regij ter spodbujanjem socialne in digitalne vključenosti žensk, mladih in starejših v teh območjih; v zvezi s tem poudarja, da bo pri uporabi sklada ESS za pomoč najbolj oddaljenim regijam namenjena posebna pozornost zagotavljanju boljšega ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem; poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi v okviru obstoječega sklada namenila posebna sredstva za obravnavo hudo in stalno demografsko prizadetih območij; poziva, naj se sredstva dodeljujejo v skladu z ureditvijo, ki daje prednost kratkoročnim, srednjeročnim in dolgoročnim ukrepom; poudarja, da je treba sklad vključiti v prihodnje strategije obravnave demografskih sprememb, in opozarja, da je bil sklad ustanovljen za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije EU; meni, da je treba prek sklada ESS zagotoviti precej večjo podporo malim organizacijam, ki razvijajo in vodijo inovativne socialne projekte ter vseevropske nadnacionalne pilotne projekte za obravnavo socialnih in zaposlovalnih vprašanj, da bi olajšali inovativno regionalno, čezmejno, nadnacionalno in makroregionalno sodelovanje in bili kos izzivom, ki jih povzročajo demografske spremembe;

18.  obžaluje, da je v skladu z navedbami iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 napredek jamstva EU za mlade, katerega namen naj bi bil pomagati brezposelnim, neusposobljenim ali neizobraženim mladim, omejen, njegovi rezultati pa ne izpolnjujejo prvotnih pričakovanj;

19.  meni, da mora sklad EFSI območjem z neugodno demografsko dinamiko pomagati s širjenjem naložb na prednostnih področjih Unije, kot so energija, promet, izobraževanje, podjetništvo, inovacije, raziskave, mala in srednja podjetja, izobraževanje in socialna infrastruktura, da bi tako preprečili razdrobitev ozemlja; meni, da bi bilo treba pri razvoju kohezijske politike po letu 2020 obravnavati poseben položaj demografsko prikrajšanih regij;

Prihodnost kohezijske politike pri soočanju z demografskimi spremembami

20.  meni, da ima kohezijska politika na voljo ustrezna orodja za obravnavo demografskih sprememb, zlasti v povezavi z drugimi evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi politikami, tako z vidika staranja kot tudi upadanja prebivalstva, in bi zato morala imeti vidnejšo vlogo pri podpori regijam in večji prožnosti pri prilagajanju demografskim spremembam; meni, da bi se moralo to odražati tudi v uredbah o sredstvih za obravnavo demografskih sprememb, kar je v skladu s členom 174 PDEU v njeni izrecni pristojnosti; poziva k natančni opredelitvi pojma „huda in stalna prizadetost zaradi neugodnih demografskih razmer“ iz člena 174 PDEU in člena 121 Uredbe (EU) št. 1303/2013 za statistično operativnost demografskih izzivov; poudarja pomen povezav med mesti in podeželjem in Komisijo poziva k premisleku o priložnostih za dopolnitev celostnih strategij za trajnostni razvoj mest s partnerstvi za trajnostni razvoj mest in podeželja; meni, da bi morala Komisija sprejeti proaktivne ukrepe za preprečevanje negativnih učinkov demografskih sprememb in zagotoviti tehnično pomoč regijam, ki jih je odseljevanje najbolj prizadelo;

21.  poudarja, da bi morala kohezijska politika spodbujati zaposljivost in vključevanje žensk, zlasti mater, ki imajo težave z iskanjem zaposlitve; zato poziva, naj se ženskam zagotovi dostop do programov usposabljanja in učenja; poudarja pa, da bi morale biti pridobljene kvalifikacije v skladu s potrebami trga dela; poudarja pomen, ki ga ima pri zajezitvi odseljevanja pomoč v obliki zagotavljanja zanesljivega celodnevnega otroškega varstva otrok vseh starosti, vključno s predšolskim učenjem, da bi mladim materam pomagali pri vrnitvi na delo;

22.  meni, da bi morale regije za obravnavanje demografskih izzivov sklade ESI uporabljati bolj proaktivno ter tako reševati vprašanje brezposelnosti mladih in jim zagotoviti priložnost za začetek prave poklicne poti; opozarja, da je to mogoče doseči s podpiranjem programov usposabljanja in podjetništva za mlade;

23.  poziva k vzpostavitvi pravnega okvira s prihodnjo uredbo o skupnih določbah, da bi prepoznavali regije z resnimi in trajnimi demografskimi izzivi; poudarja, da je treba k oblikovanju demografske politike pristopiti bolj proaktivno in temeljito, saj bodo imela regionalna razhajanja v demografskih vzorcih najverjetneje zelo neenake socialno-ekonomske vplive na evropska ozemlja, kar lahko še dodatno poveča regionalne razlike v EU; poziva k okrepitvi in upravni poenostavitvi novih instrumentov, ki izboljšujejo pristop od spodaj navzgor in upravljanje na več ravneh, kot so lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe, s čimer bi se povečala udeležba na lokalni in regionalni ravni v celostnem in globalnem regionalnem razvoju; poziva k vzpostavitvi storitev na podlagi portalov, da se bodo obstoječa podeželska podjetja lažje povezovala s partnerji v mestih; poudarja, da je treba v okviru prihodnje kohezijske politike bolj upoštevati posebne teritorialne značilnosti, ki se kažejo na podregionalnih ravneh; poudarja, da so ena glavnih ovir za uspešnost programov sklada EFSI pomanjkljive zmogljivosti in slabo upravljanje več regionalnih in lokalnih organov, in zato zahteva instrumente za izgradnjo zmogljivosti;

24.  poziva Komisijo, naj določi nova merila, s katerimi bo mogoče opredeliti območja z demografskimi izzivi na podlagi demografskih in ekonomskih spremenljivk ter spremenljivk okoljskega vpliva in dostopnosti, ter naj preuči potencialne socialno-ekonomske in okoljske kazalnike, da kazalnik BDP dopolni z merili, kot so socialni kapital, pričakovana življenjska doba in kakovost okolja; meni, da BDP in gostota prebivalstva kot kazalnika ne zadostujeta za opredelitev območij z resnimi in stalnimi demografskimi pomanjkljivostmi; poziva Komisijo, naj v kohezijsko politiko poleg kazalnika BDP vključi nove, dinamične kazalnike, kot je demografski kazalnik, zlasti pa regionalni indeks socialnega napredka EU, da zagotovi celovitejši pregled nad posebnimi izzivi posameznih regij, ali razmisli o dodatnih posebnih sredstvih za te regije, podobno kot velja za redko poseljene regije v trenutnem programskem obdobju (točka 9 Priloge VII uredbe o skupnih določbah); poudarja potrebo po posebnem orodju za spremljanje in oceno potenciala in dejanskega učinka skladov ESI pri odzivu na demografske spremembe, in sicer z oblikovanjem smernic za nadaljnji razvoj ustreznih demografskih kazalnikov, poudarja, da morajo biti statistični podatki posodobljeni, zanesljivi in razčlenjeni za bolj učinkovito in objektivno politično upravljanje, zlasti za boljše razumevanje dejanskih značilnostmi različnih območij EU z nizko gostoto prebivalstva; zato poziva Eurostat, naj natančneje razčleni statistične podatke, ki so potrebni za primerno evropsko demografsko politiko, zlasti demografske, družinske, socialne in ekonomske kazalnike, in hkrati poziva, da se razčlenijo vsaj na podregionalni ravni, to je ravni NUTS 3;

25.  meni, da bi morala bodoča kohezijska politika vsebovati posebne ukrepe za območja z največjimi demografskimi izzivi, ter omogočati večjo prožnost pri določitvi tematskih ciljev ali stopenj sofinanciranja, da bi s sodelovanjem lokalne ravni v posameznih državah članicah določili strategije znotraj regij in med regijami; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi nacionalne strategije za demografski razvoj kot novega predhodnega pogoja;

26.  poziva Komisijo, naj v strategijo Evropa 2020, ki se financira z obstoječimi skladi ESI, vključi vodilno pobudo na demografskem področju, ki bi obsegala sklop ukrepov, razvrščenih v tri kategorije: pametna rast z ukrepi za pomoč regijam z demografskimi spremembami na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije, raziskav, razvoja in inovacij ter malih in srednjih podjetij; vključujoča rast s posebnimi ukrepi za spodbujanje mladih, naj ostanejo v svoji regiji, z zagotavljanjem trajnostne generacijske pomladitve, samozaposlovanja in ukrepov socialnega vključevanja migrantov in beguncev, ki uživajo mednarodno zaščito; trajnostna rast z ukrepi, ki bodo tem regijam pomagali vlagati v zeleno gospodarstvo, tudi trajnostne prometne sisteme; pozdravlja ukrep EU za pametne vasi, ki poziva, naj politike namenijo posebno pozornost premostitvi digitalnega razkoraka med podeželskimi in mestnimi območji ter izkoristijo potencial povezljivosti in digitalizacije podeželskih območij, in podpira pobudo o pametnem otoku kot prizadevanju evropskih otoških oblasti in skupnosti od spodaj navzgor, da bi življenje na otokih izboljšali s trajnostnimi in celostnimi rešitvami;

27.  meni, da bi moral večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020 dati odločen in jasen pospešek prizadevanjem za obravnavo demografskih izzivov, ki bi upoštevali sedanje demografske razmere in gibanja, in da mora vključevati spodbujanje rešitev, za katere se uporabljajo usmerjeni ukrepi, kot je proračunska postavka s sredstvi, če je to primerno; poziva, naj se v drugem stebru SKP, ki je namenjen razvoju podeželja in se financira z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (sklad EKSRP), v kar največji meri okrepijo storitve in infrastruktura, ki zagotavljajo socialno vključevanje, ter obrne trend socialnega in ekonomskega nazadovanja ter izseljevanja z območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih demografskih razmer; poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj izmenjujejo izkušnje, najboljšo prakso in nove pristope k preprečevanju negativnih posledic demografskih sprememb; meni, da bi morala biti v vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) in pomorske avtoceste vključena območja, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih demografskih razmer;

28.  poudarja dodano vrednost enotne metodologije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v vseh skladih ESI za razvoj in izvedbo celovitih in prilagojenih rešitev od spodaj navzgor; obžaluje pa, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zavezujoč le za sklad EKSRP in da delež lokalnih in participativnih pristopov znotraj skladov ESRR in ESS ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (EMFF); zato poziva Komisijo, naj uvede obvezno uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v vseh skladih ESI;

o
o   o

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 303.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0049.
(7) UL L 347, 20.12.2013, str. 281.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0099.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0213.
(10) UL C 316, 22.9.2017, str. 145.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0211.
(12) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 9.
(13) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 19.
(14) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 55.
(15) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 75.
(16) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 131.
(17) UL C 17, 18.1.2017, str. 40.
(18) Delovni dokument ESPON. Luxembourg, ESPON EZTS, marec 2017.
(19) Eurostat, „EU v svetu“, izdaja 2016.
(20) Eurostat, Regionalni letni zbornik Eurostata, izdaja 2016.


Akcijski načrt o maloprodajnih finančnih storitvah
PDF 367kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2017 o akcijskem načrtu o maloprodajnih finančnih storitvah (2017/2066(INI))
P8_TA(2017)0428A8-0326/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 30. aprila 2007 o maloprodajnih finančnih storitvah na enotnem trgu (COM(2007)0226),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS(1) (direktiva o potrošniških kreditih),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti(2) (direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001(3),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom Na poti k integriranemu evropskemu trgu za kartična, spletna in mobilna plačila (COM(2011)0941),

–  ob upoštevanju poročila o dobri praksi za primerjalna spletna mesta iz leta 2014, ki ga je pripravil Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine,

–  ob upoštevanju mnenja o skupnem okviru za ocenjevanje tveganja in preglednost za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki ga je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine aprila 2016 naslovil na institucije EU,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010(4) (direktiva o stanovanjskih kreditih),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov(7) (direktiva o plačilnih računih),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 8. avgusta 2014 o delovanju evropskih nadzornih organov in Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) (COM(2014)0509),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije(8),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES(9),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov(10) (direktiva o distribuciji zavarovanj),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 10. decembra 2015 o maloprodajnih finančnih storitvah: boljši produkti, večja izbira ter večje priložnosti za potrošnike in podjetja (COM(2015)0630),

–  ob upoštevanju odgovora Evropskega bančnega organa z dne 21. marca 2016 na zeleno knjigo Komisije o maloprodajnih finančnih storitvah,

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometer 446 iz julija 2016 o finančnih produktih in storitvah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah(11),

–  ob upoštevanju poročila zveze Better Finance z naslovom Pension Savings: The Real Return (Pokojninska varčevanja: resnični donos) iz leta 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. maja 2017 o finančni tehnologiji: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja(12),

–  ob upoštevanju posvetovalnega dokumenta Komisije z dne 21. marca 2017 o pregledu evropskih nadzornih organov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. marca 2017 z naslovom Akcijski načrt o finančnih storitvah za potrošnike: boljši produkti, večja izbira (COM(2017)0139),

–   ob upoštevanju raziskave organa Združenega kraljestva za finančno poslovanje o trgu upravljanja sredstev iz junija 2017,

–  ob upoštevanju protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0326/2017),

A.  ker je trg maloprodajnih finančnih storitev v EU še vedno premalo razvit in je močno razdrobljen; ker je zato nujno potrebno učinkovito ukrepanje, da se omogočijo inovacije, ki bodo koristile končnim uporabnikom, hkrati pa pomagale sprostile ves potencial enotnega trga na področju maloprodajnih finančnih storitev, povečale konkurenčnost, znižale cene in povečale izbiro in raznolikost produktov;

B.  ker se ne bi smeli odpovedati ambicijam pri odpravljanju nacionalnih ovir in omejevanju protekcionističnih teženj, ki preprečujejo inovacije pri maloprodajnih finančnih storitvah; poziva Komisijo in Svet, naj ambiciozneje ravnata na področju čezmejnih maloprodajnih naložb v okviru unije kapitalskih trgov in naj se ne lotevata zgolj lažjih vprašanj, ampak se spoprimeta tudi z najpomembnejšimi ovirami na tem trgu, namreč z jezikom, pomisleki zaradi goljufij ali kriminala, negotovostjo glede davčnih posledic, razlikami v zakonodaji na področju vrednostnih papirjev in v pravu gospodarskih družb, z nepoznavanjem postopkov v zvezi s pravnimi sredstvi in insolventnostjo ter premajhnim zaupanjem v strukture varovanja potrošnikov;

C.  ker bo evropski trg finančnih storitev vzdržen le, če bo potrošniku in ponudnikom finančnih storitev zagotavljal resnično dodano vrednost, tako da se zagotovita učinkovita konkurenca in varstvo potrošnikov, zlasti pri produktih, ki so potrebni za udeležbo v gospodarskem življenju, in produktih za ranljive potrošnike;

D.  ker Evropejci po ugotovitvah posebne raziskave Eurobarometer št. 446 še vedno večinoma kupujejo finančne produkte ali storitve v svoji državi in pogosto niti ne izrazijo potrebe ali želje po dostopu do teh storitev v tujini, čeprav jim dostop dejansko onemogočajo nekatere prepreke; ker celo znotraj lastne države članice le majhen ljudi delež poišče privlačnejšo ponudbo in zamenja ponudnika; ker lahko premajhna (čezmejna) konkurenca potrošnikom in malim vlagateljem onemogoči dostop do najugodnejših finančnih produktov in storitev;

E.  ker je finančna tehnologija v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 opredeljena kot financiranje, ki se omogoča ali zagotavlja z novimi tehnologijami in ki zadeva vse sestavne dele finančnega sektorja, od bančništva do zavarovalnih storitev pokojninskih skladov, investicijskega svetovanja, plačilnih storitev in tržne infrastrukture; ker lahko uporaba tehnologij za zagotavljanje maloprodajnih finančnih storitev pripomore k premagovanju nekaterih ovir na enotnem trgu in k večji operativni učinkovitosti tega sektorja; ker digitalizacija sama po sebi še ne zadošča za odpravo teh ovir; ker lahko tesnejše povezovanje čezmejnih maloprodajnih finančnih storitev in boljše obveščanje o priložnostih, ki jih ta trg ponuja, pomagata povečati ozaveščeno povpraševanje, kar bo pripomoglo k doseganju boljših standardov kakovosti na tem področju;

1.  je seznanjen, da so v akcijskem načrtu Komisije o finančnih storitvah upoštevani nekateri izzivi, ki jih je Parlament izpostavil v svojem poročilu o zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah, zato da bi pri prizadevanjih za robusten enotni trg teh storitev, ki se bo opiral na tehnologijo, poskrbeli za varstvo potrošnikov, obenem pa bi spodbudili konkurenco, jamčili za varstvo podatkov, znižali cene in se bojevali proti davčnim goljufijam, davčni utaji, izogibanju davkom in pranju denarja; vseeno meni, da je akcijski načrt premalo ambiciozen glede ustvarjanja regulativnega okolja, ki bo zagotavljalo preglednost, rast in inovacije ter v katerem bodo maloprodajne finančne storitve uživale visoko stopnjo zaupanja podjetij in potrošnikov; obžaluje, da so provizije in nadomestila pri zasebnih pokojninah, investicijskih skladih in drugih maloprodajnih produktih vztrajno visoke in nepregledne ter močno znižujejo dejanski donos za male vlagatelje; kljub temu soglaša s stališčem Komisije, da bi bilo treba vztrajati pri prenosu in izvajanju zakonodajnih aktov, ki so bili v zadnjih letih pripravljeni na področju finančnih storitev, vključno z revidirano direktivo o trgih finančnih instrumentov in direktivo o distribuciji zavarovalnih produktov, in temu dati prednost, nove zakonodajne pobude pa bi predložili šele, če bo potrebno;

2.  odobrava, da se razvijajo nove finančne storitve in institucije, ki prispevajo h konkurenčnosti na finančnih trgih in k novim priložnostim za potrošnike; ugotavlja, da je bilo v letu 2016 v Evropi za financiranje finančnotehnoloških podjetij porabljenih 2,2 milijarde USD, medtem ko je bilo v Združenih državah Amerike porabljenih 12,8 milijarde USD in na Kitajskem 8,6 milijarde USD, kar kaže, da sta potrebna hitra sprememba miselnosti in ustrezen regulativni odziv na tehnološki razvoj, če želi Evropa postati vodilni trg za inovacije; poudarja, da bo EU z resničnim enotnim trgom za maloprodajne finančne storitve, kjer bodo novim udeležencem na trgu zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji, postala privlačno središče inovativnih finančnih storitev in bo potrošnikom zagotovljena večja in boljša izbira po nižjih cenah; poudarja, da nove tehnologije sicer prinašajo regulativne izzive, a ponujajo tudi velike priložnosti za inovacije, ki koristijo končnim uporabnikom, in spodbude za gospodarsko rast in delovna mesta;

3.  meni, da je treba nujno omogočiti čezmejno izvajanje vseh vrst finančnih storitev, med drugim odpiranja tekočih in varčevalnih računov ter storitev na področju bančnih kartic, potrošniških in hipotekarnih posojil, zavarovanja in državnih obveznic;

4.  meni, da je v nasprotju z načeli notranjega trga maloprodajnih finančnih storitev, če se kot pogoj za zagotovitev finančnega produkta – vključno z državnimi dolžniškimi instrumenti – zahteva prebivališče v državi članici oziroma osebna izkaznica, ki jo je izdala država članica, v kateri se nudi finančni produkt;

5.  meni, da bi bilo koristno malim vlagateljem omogočiti čezmejni nakup državnih obveznic;

6.  meni, da uporabnik ne bi smel plačevati nadomestil za tekoče in varčevalne račune, razen če so povezani s posebnimi storitvami, kot je navedeno tudi v resoluciji z dne 14. februarja 2017 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(13);

7.  poudarja, da je dostop do gotovine na bankomatih bistvena javna storitev, ki mora biti na voljo brez diskriminatornih ali nepoštenih praks, in da zato stroški ne smejo biti previsoki;

8.  želi opomniti Komisijo, da se imetnikom plačilnih kartic, ki se preselijo v drugo državo članico, kartice še vedno ukinjajo, in poziva k ukrepanju zoper to ravnanje, med drugim tudi obveščanje nacionalnih organov;

9.  pozdravlja, da je namen akcijskega načrta rešiti številna pomembna vprašanja in da na nekaterih področjih določa konkretne ukrepe, ki jih mora Komisija sprejeti v jasno opredeljenem roku;

10.  meni, da bi morala Komisija odigrati aktivnejšo vlogo pri uporabi unije kapitalskih trgov, obenem pa v okviru izvajanja Pariškega sporazuma pritegniti Parlament k podpiranju vse večjega trga trajnostnih in etičnih naložb s podpiranjem odgovornih naložb, z zagotavljanjem učinkovitih in standardiziranih okoljskih in socialnih informacij ter informacij o upravljanju s strani družb, ki kotirajo na borzi, in finančnih posrednikov ter z ustreznim vključevanjem teh meril v sisteme za upravljanje naložb in v standarde razkritja; poleg tega poziva Komisijo, naj spodbuja storitve za ocenjevanje upoštevanja okoljskih in socialnih meril ter meril upravljanja in dosleden okvir za trg zelenih obveznic, pri čemer naj se opira na svojo študijo o tem in na delo študijske skupine G-20 o okoljsko ozaveščenem financiranju; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o vzpostavitvi varčevalnega računa EU, da bi sprostili dolgoročno financiranje in podprli ekološki prehod v Evropi;

11.  poudarja, da morajo najpomembnejša finančna središča zagotavljati dinamične trge za maloprodajne storitve;

12.  meni, da je visoka raven varstva potrošnikov in preglednosti odločilnega pomena za razvoj enotnega trga maloprodajnih finančnih storitev; zlasti vztraja, da je treba zagotoviti varstvo ranljivih potrošnikov z učinkovitim izvajanjem direktive o osnovnih plačilnih računih in da so potrebni še drugi ukrepi, na primer politike o finančnem izobraževanju; je prepričan, da je treba evropsko in nacionalno zakonodajo o potrošniškem financiranju okrepiti in po potrebi nadalje harmonizirati v vseh državah članicah;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi uporabo načela „enaka storitev, enako tveganje, enaka pravila, enak nadzor“, da bi preprečili izkrivljanje konkurence, zlasti zaradi vstopanja novih akterjev; poudarja, da ta pravila ne smejo zavirati inovacij; poziva Komisijo, naj razjasni uporabo določb o splošni koristi, ki jih države članice lahko posredno uporabijo, da na svojem trgu preprečijo vstop novih produktov, in naj evropske nadzorne organe pooblastijo, da bodo zavzeli dejavno vlogo mediatorja med državami članicami, kadar bo prišlo do nasprotujočih si razlag glede uporabe teh določb;

14.  vztraja, da mora evropski trg maloprodajnih finančnih storitev koristiti malim in srednjim podjetjem tako glede ponudbe kot glede povpraševanja; kar zadeva ponudbo, jim mora biti omogočen boljši dostop do financiranja, kar zadeva povpraševanje, pa lažji dostop do čezmejnih trgov; poudarja, da večja konkurenca ne sme škodovati malim in srednjim podjetjem, ki kot ponudniki maloprodajnih finančnih storitev v glavnem poslujejo lokalno;

15.  poziva Komisijo, naj evropskim finančnim nadzornikom Evropskemu bančnemu organu, Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge ter Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine zagotovi ustrezna sredstva in pristojnosti za izvajanje vseh njihovih regulativnih in nadzornih nalog, ki so v interesu varstva potrošnikov;

16.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi za maloprodajne finančne produkte uvedli 29. ureditev; poziva jo tudi, naj razmisli o možnosti, da bi za standardizirane opcije najpogosteje uporabljenih finančnih produktov v EU vzpostavili harmoniziran pravni okvir po zgledu osnovnega bančnega računa in vseevropskega pokojninskega produkta;

Ukrep št. št. 1 – nižji stroški za transakcije, ki niso v eurih

17.  želi opomniti, da so provizije za čezmejna plačila zunaj euroobmočja še vedno visoke; zato poziva Komisijo, naj hitro predlaga spremembo Uredbe (ES) št. 924/2009, da bi v vseh državah članicah znižali plačila za čezmejne transakcije; v zvezi s tem obžaluje, da ni skupnega evropskega spletnega bančnega plačilnega instrumenta, na primer vseevropske kreditne ali debetne kartice v evropski lasti;

Ukrep št. 2 – preglednost pri pretvorbi valut

18.  poudarja, da je za rešitev problema premajhne preglednosti pri „dinamični pretvorbi valut“ bistveno izvrševati veljavno zakonodajo; želi spomniti, da Direktiva (EU) 2015/2366 določa, da morajo trgovci potrošnikom jasno poudariti in predstaviti končne stroške dinamične pretvorbe valut, tudi kadar potrošniki dvignejo denar na bankomatu in pri tem pretvorijo valuto; poudarja pa, da morajo potrošniki imeti možnost, da izberejo najboljši tečaj in da morajo biti pri opravljanju transakcij in plačil v tujini ali dvigovanju denarja na bankomatu, tudi kadar uporabljajo dinamično pretvorbo valut, seznanjeni s pristojbinami in dodatnimi stroški; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ponudniki razkrili vse zaračunane pribitke v okviru razkritih stroškov in pristojbin, kar se zahteva po direktivi o plačilnih storitvah na notranjem trgu, ter da morajo biti tečaji, ki jih ponujajo različni ponudniki finančnih storitev, predstavljeni pregledno; ugotavlja, da je za to nujna boljša finančna pismenost potrošnikov; priporoča, naj se na ravni EU izvajajo navidezni nakupi, s katerimi bi ocenili ovire za čezmejni dostop, kakovost storitev in skladnost z zakonodajo EU ter javno poročali o tem in spremljali razvoj produktov in storitev;

Ukrep št. 3 – lažja zamenjava produktov

19.  opozarja, da je stopnja zamenjave ponudnika pri večini bančnih produktov in neživljenjskih zavarovanj le nizka, kar ovira vstopanje na čezmejne maloprodajne trge, in zato spodbuja Komisijo, naj potrošnikom olajša prehod na ugodnejše maloprodajne finančne storitve po vsej EU pa tudi prekinitev finančnih pogodb, jemanje posojil in drugih finančnih produktov, ki so na voljo v čezmejnem okviru; poudarja, da obstaja velik potencial za zagotavljanje čezmejnih zavarovalnih produktov, na primer zavarovanja avtomobilske odgovornosti; zaveda pa se, da načelo pogodbene svobode finančnim institucijam omogoča, da se odločijo, s kom bodo sklenile pogodbo; glede tega poziva Komisijo, naj upošteva, da je pomembno nadzorovati oderuška posojila in posojila, ki temeljijo na pričakovanem dohodku, saj vodijo v izkoriščanje ranljivih potrošnikov ter malih in srednjih podjetij;

20.  odobrava željo Komisije, da bi vključila dosežke direktive o plačilnih računih in tako olajšala zamenjavo ponudnika finančnih storitev in finančnih produktov; poziva jo, naj pripravi namenske zakonodajne pobude za finančni sektor, s katerimi bi odpravili neupravičeno geografsko blokiranje in strankam olajšali prestop k ugodnejšim maloprodajnim finančnim storitvam v drugih državah članicah; ugotavlja, da bosta pri tem poglavitnega pomena tako ustrezno razkritje podatkov kot varstvo potrošnikov;

Ukrep št. 4 – spletna mesta za primerjavo

21.  poudarja, da bi bil koristen dobro organiziran portal EU za primerjavo cen, ki ga bo mogoče zlahka uporabljati in bo zajel vse evropske maloprodajne finančne trge; spodbuja Komisijo, naj v ta namen preuči že obstoječe portale v državah članicah; poudarja, da morajo biti orodja za primerjavo natančna in relevantna za potrošnike ter se morajo osredotočati tako na cene produktov kot tudi na njihovo kakovost, obenem pa upoštevati še druga merila, kot so razpoložljivost mreže podružnic, stiki v živo in vzdržnost poslovnih praks ter dejstvo, da je mogoče primerjati le podobne produkte; opozarja, da bi smeli med seboj primerjati le podobne produkte, da ne bi povzročali nejasnosti pri potrošnikih;

22.  poziva Komisijo, naj spodbuja orodja, kot so enotne kontaktne točke, saj bodo okrepila konkurenco in pomagala podjetjem, ki nudijo maloprodajne finančne storitve;

Ukrep št. 5 – boljše zavarovanje motornih vozil

23.  sodi, da je pomembno, da bo Komisija direktivo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti po pregledu ustreznosti in uspešnosti tudi spremenila in zagotovila nadomestilo žrtvam prometnih nesreč in olajšala čezmejno prenosljivost in priznavanje bonusa, ter da je treba glede na sodbe Sodišča Evropske unije čim prej pregledati področje uporabe direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, da se reši vprašanje nepriznavanja bonusov in zagotovi, da se bo direktiva uporabljala za to, čemur je po mnenju sozakonodajalcev namenjena;

Ukrep št. 6 – pregledno oblikovanje cen pri najemu vozil

24.  poziva Komisijo, naj preveri, ali so potrebne nadaljnje pobude za podjetja za izposojo vozil, ki prodajajo zavarovalne produkte, da bi zajeli pregledno oblikovanje cen pri tovrstnih podjetjih v vseh državah članicah;

Ukrep št. 7 – globlji enotni trg za potrošniška posojila

25.  poudarja, da mora Komisija dati prednost reševanju vprašanja potrošniške prezadolženosti, če želi preučiti načine za lažji čezmejni dostop do posojil; poziva k ukrepanju glede usklajevanja informacij o dolgovih ob popolnem spoštovanju prava EU vključno s predpisi o varstvu podatkov in o varstvu potrošnikov, zato da bi vsak posojilodajalec vedel, koliko zadolžena je stranka, preden ji odobri dodatno posojilo, kar bi povečalo učinkovitost trga, da bi posojilodajalci lahko tekmovali med sabo; v zvezi s tem poziva k splošni oceni vzrokov za potrošniško prezadolženost; opozarja, da je finančno izobraževanje učinkovit način varstva potrošnikov pred tveganjem prezadolženosti; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj spodbuja finančno izobraževanje ter si prizadeva za sodelovanje med različnimi deležniki na tem pomembnem področju; glede na to, da finančne institucije vse bolj uporabljajo podatke potrošnikov ali velepodatke, želi spomniti na določbe splošne uredbe o varstvu podatkov, v skladu s katerimi ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico dobiti pojasnilo o odločitvi, sprejeti na podlagi avtomatizirane obdelave, in pravico do izpodbijanja te odločitve; poudarja, da je treba zagotoviti, da se nepravilni podatki spremenijo in da se uporabijo samo preverljivi in relevantni podatki; poziva vse deležnike, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev uresničevanja teh pravic; meni, da mora biti privolitev v uporabo osebnih podatkov dinamična in da mora imeti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, možnost, da svojo privolitev spremeni in prilagodi;

Ukrep št. 8 – pravična pravila o varstvu potrošnikov

26.  poziva Komisijo, naj skrbno oceni, ali nacionalna pravila in praksa glede varstva potrošnikov ne delujejo kot nepravična ovira za čezmejne naložbe ter ali jih glede na uveljavljeno zakonodajo in sodno prakso s področja notranjega trga upravičujejo nujni razlogi javnega interesa ter ali so potrebni in sorazmerni glede na cilje, ki jih je treba doseči; poudarja, da ustrezne določbe o varstvu podatkov v evropskem pravu pogosto namenoma puščajo določen manevrski prostor pri prenosu na nacionalno raven, zato da se lahko evropsko pravo vključi v obstoječe nacionalne zahteve; poudarja pa, da odpravljanje nacionalnih ovir ne bi smelo iti na škodo varstva potrošnikov in da mora to ostati vodilna prednostna naloga pri oblikovanju zakonodaje; ima pomisleke, ker veliko dokumentacije, ki jo ponudniki maloprodajnih finančnih produktov in storitev proizvedejo zaradi zakonodaje EU, slednja v resnici ne zahteva, potrošnikom praktično koristi le malo ali sploh ne, predstavlja pa breme, ki lahko privede do nepotrebnih višjih stroškov za potrošnike; poziva Komisijo, naj to dokumentacijo pregleda in jo poenostavi, ne da bi pri tem žrtvovala koristi za varstvo potrošnikov; poudarja, da je dostop do ustreznih in razumljivo predstavljenih informacij odločilen za potrošnikovo ozaveščeno finančno odločanje; hkrati opozarja, da ključni dejavnik ni količina zagotovljenih informacij, temveč njihova kakovost; poudarja, da bi bilo treba medsebojno uskladiti obveznosti glede zagotavljanja informacij strankam, ki so določene v različnih evropskih pravnih aktih; poudarja, da bi bilo treba preprečiti podvojene ali nasprotujoče si zahteve glede razkritja dokumentov, da bi preprečili nepotrebno birokracijo in stroške ter ne bi zmedli strank;

27.  poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi s tako imenovano omnibusno zakonodajo, ki je zdaj razdrobljena na direktivo o trgih finančnih instrumentov, direktivo o distribuciji zavarovalnih produktov, direktivo o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in drugo, storili korak naprej k oblikovanju trdnega in doslednega okvira za varstvo potrošnikov, odpravili nepotrebno kompleksnost za ponudnike finančnih storitev in vključili zbliževanje na področju nadzora med državami članicami; poziva Komisijo, naj podpira razširjeno uporabo pooblastil evropskih nadzornih organov glede varstva potrošnikov in naj to upošteva pri bližnjem pregledu financiranja in upravljanja evropskih nadzornih organov; poziva Komisijo, naj evropske nadzorne organe pooblasti za vodenje dela v zvezi z zbliževanjem med državami članicami na področju praks nadzora nad poslovanjem;

28.  pozdravlja namero Komisije, da pripravi kampanjo ozaveščanja o mreži FIN-NET, ki potrošnikom pomaga pri uveljavljanju njihovih pravic zunaj sodišča, in sicer s pomočjo pristojnega organa za alternativno reševanje sporov; meni, da je treba povečati vključenost v mrežo FIN-NET, pojasniti njeno vlogo in izboljšati njeno spletno mesto;

Ukrep št. 9 – boljše ocene kreditne sposobnosti

29.  poziva Komisijo, naj predlaga harmonizirane čezmejne standarde in načela za oceno kreditne sposobnosti, da bi pri spodbujanju vseevropskih spletnih posojil zmanjšali tveganje vse večje prezadolženosti, pri tem pa naj skrbno upošteva sklepe iz objavljenih poročil o izvajanju direktive o stanovanjskih kreditih in direktive o potrošniških kreditih;

Ukrep št. 10 – finančna tehnologija za maloprodajne finančne storitve

30.  priznava, da imajo potrošniki pravico uporabljati programsko opremo za izvedbo plačil in posredovanje informacij o sebi;

31.  podpira namero Komisije, da bi v okviru svojih strategij za unijo kapitalskih trgov in za enotni digitalni trg predstavila vsezajemajoč akcijski načrt za finančno tehnologijo ter tako prispevala k učinkovitemu in dobro delujočemu povezanemu enotnemu trgu finančnih storitev, ki bo temeljil na tehnologiji in bo koristil vsem evropskim končnim uporabnikom ter zagotovil enake konkurenčne pogoje; podpira, da namerava Komisija ustanoviti projektno skupino za finančno tehnologijo; poudarja, da bodo v novih razmerah, ki nastajajo zaradi razvoja finančnih tehnologij, potrebna ustrezna nova varovala, med drugim izobraževanje potrošnikov o novih produktih ali o pravilih boja proti pranju denarja in o finančnih vzvodih na finančnotehnoloških platformah za posojila;

32.  poziva Komisijo, naj preuči resolucijo Evropskega parlamenta o finančni tehnologiji in vplivu tehnologije na prihodnost finančnega sektorja ter naj spodbuja varstvo potrošnikov, varnost, inovacije in pošteno konkurenco ter zagotovi, da se bo za vsa podjetja, ne glede na sektor ali lokacijo, uporabljalo načelo „enake storitve, enaka tveganja, enak nadzor“; poudarja, da bi bilo treba finančno tehnologijo razumeti kot financiranje, ki se omogoča ali zagotavlja z novimi tehnologijami in ki zadeva ves finančni sektor in vse njegove sestavne dele, od bančništva do zavarovalnih storitev, pokojninskih skladov, investicijskega svetovanja, plačilnih storitev in tržne infrastrukture;

33.  poziva Komisijo, naj ustvari okolje, ki bo spodbujalo inovativne rešitve; ugotavlja, da inovativna podjetja, kakršna so podjetja s področja finančnih tehnologij, zagotavljajo konkurenco, ki je potrebna za učinkovit trg maloprodajnih finančnih storitev;

34.  poudarja, da imajo različne nove finančne institucije s področja finančne tehnologije enako odgovornost do potrošnikov in za finančno stabilnost kot podobne tradicionalne institucije in storitve;

Ukrep št. 11 – digitalno preverjanje identitete

35.  poudarja, da imata elektronski podpis in e-identifikacija velik potencial za lažje transakcije, in poziva Komisijo, naj nadaljuje delo na podlagi uredbe o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu; poudarja, da je treba upoštevati, da nekateri ljudje ne morejo ali ne želijo uporabljati elektronskega podpisa ali elektronske identifikacije; spodbuja k interoperabilnosti čezmejne elektronske identifikacije v sektorju finančnih storitev in poziva, naj se v državah članicah (ter morda celo še v državah EGP in v Švici) zagotovijo enaki konkurenčni pogoji; poleg tega poziva Komisijo, naj nemudoma oceni sedanje regulativne ovire za elektronsko identifikacijo, in poudarja, da bi vse sprejete pobude morale biti tehnološko nevtralne;

36.  ponavlja, da mora Komisija opredeliti in odpraviti regulativne ovire za uporabo vseevropskih sistemov električnih podpisov za vstop v finančne storitve in tako omogočiti vstop v digitalni prostor v vsej EU, ne da bi se zaradi tega zmanjšala varnost že obstoječih sistemov ali njihova zmožnost za izpolnjevanje zahtev četrte direktive o preprečevanju pranja denarja;

Ukrep št. 12 – spletna prodaja finančnih storitev

37.  poudarja, da je treba obstoječi pravni okvir EU prilagoditi digitalnemu svetu in se tako zoperstaviti tveganjem za varstvo potrošnikov, povezanim s spletno prodajo na daljavo, ter ustvariti nove poslovne priložnosti za evropska zagonska in finančnotehnološka podjetja; izpostavlja tveganja za potrošnike, povezana s spletnimi igrami na srečo, ki so skrite pod pretvezo finančnih produktov, t. i. binarne opcije; zatrjuje, da je za zaščito potrošnikov in preprečevanje regulativnih vrzeli potreben močan in usklajen evropski nadzor; poudarja, da evropski standardi varstva potrošnikov veljajo ne glede na to, ali gre za tradicionalne ali sodobne distribucijske kanale;

38.  poudarja, kako pomembna je kibernetska varnost, in obžaluje, da Komisija tega vprašanja v svojem akcijskem načrtu ne obravnava, zato jo poziva, naj to stori v okviru svoje delovne skupine;

39.  poudarja, da je treba ohraniti klasične bančne poslovalnice, saj zagotavljajo pomembne javne storitve in jih še posebej uporabljajo mala in srednja podjetja, starejše in ranljive stranke, pri katerih je manj verjetno, da bodo uporabljale spletno bančništvo, in so bolj naklonjene osebni interakciji; se zaveda, da zapiranje poslovalnic slabi lokalno finančno infrastrukturo in je lahko zelo škodljivo za lokalne skupnosti;

40.  ugotavlja, da bi dejstvo, da finančne institucije vse bolj uporabljajo podatke potrošnikov ali velepodatke, lahko prineslo koristi za potrošnike, kot je razvoj bolj prilagojenih, segmentiranih in cenejših ponudb na podlagi učinkovitejše razporeditve tveganja in kapitala; je po drugi strani zaskrbljen zaradi razvoja dinamičnega oblikovanja cen in njegovega potenciala, da privede do najslabših možnih rezultatov za potrošnike, kar zadeva primerljivost ponudb in s tem tudi učinkovito konkurenco ter združevanje in vzajemnost tveganj v posojilnem in zavarovalniškem sektorju;

o
o   o

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 133, 22.5.2008, str. 66.
(2) UL L 263, 7.10.2009, str. 11.
(3) UL L 266, 9.10.2009, str. 11.
(4) UL L 60, 28.2.2014, str. 34.
(5) UL L 173, 12.6.2014, str. 349.
(6) UL L 257, 28.8.2014, str. 73.
(7) UL L 257, 28.8.2014, str. 214.
(8) UL L 123, 19.5.2015, str. 1.
(9) UL L 337, 23.12.2015, str. 35.
(10) UL L 26, 2.2.2016, str. 19.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0434.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0211.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0027.

Pravno obvestilo