Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 15. november 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Obdobje za sprejemanje delegiranih aktov ***I
 Imenovanje člana Računskega sodišča  Karel Pinxten
 Imenovanje člana Računskega sodišča  Pietro Russo
 Imenovanje člana Računskega sodišča  Hannu Takkula
 Imenovanje člana Računskega sodišča  Baudilio Tomé Muguruza
 Imenovanje članice Računskega sodišča – Bettina Jakobsen
 Imenovanje člana Računskega sodišča  João Alexandre Tavares Gonçalves de Figueiredo
 Imenovanje članice Računskega sodišča  Iliana Ivanova
 Zaščita proti dampinškemu in subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice EU ***I
 Pravna država na Malti
 Večstranska pogajanja pred 11. ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije
 Vzhodno partnerstvo: vrh novembra 2017
 Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo
 Spoštovanje načela pravne države in demokracije na Poljskem

Obdobje za sprejemanje delegiranih aktov ***I
PDF 317kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/40/EU glede obdobja za sprejemanje delegiranih aktov (COM(2017)0136 – C8-0116/2017 – 2017/0060(COD))
P8_TA(2017)0429A8-0332/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0136),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0116/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. julija 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. oktobra 2017, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0332/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. novembra 2017 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/40/EU glede obdobja za sprejemanje delegiranih aktov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/2380.)

(1) UL C 345, 13.10.2017, str. 67.


Imenovanje člana Računskega sodišča  Karel Pinxten
PDF 248kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o imenovanju Karla Pinxtena za člana Računskega sodišča (C8-0328/2017 – 2017/0812(NLE))
P8_TA(2017)0430A8-0336/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0328/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0336/2017),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 19. oktobra 2017 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  ne odobri predloga Sveta, da se Karla Pinxtena imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Imenovanje člana Računskega sodišča  Pietro Russo
PDF 245kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o imenovanju Pietra Russoja za člana Računskega sodišča (C8-0329/2017 – 2017/0813(NLE))
P8_TA(2017)0431A8-0337/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0329/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0337/2017),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 19. oktobra 2017 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Pietra Russoja imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Imenovanje člana Računskega sodišča  Hannu Takkula
PDF 246kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o imenovanju Hannuja Takkule za člana Računskega sodišča (C8-0330/2017 – 2017/0814(NLE))
P8_TA(2017)0432A8-0338/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0330/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0338/2017),

A.  ker je Odbor za računski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 19. oktobra 2017 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Hannuja Takkulo imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Imenovanje člana Računskega sodišča  Baudilio Tomé Muguruza
PDF 247kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o imenovanju Baudilia Toméja Muguruze za člana Računskega sodišča (C8-0331/2017 – 2017/0815(NLE))
P8_TA(2017)0433A8-0342/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C8-0331/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0342/2017),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 26. oktobra 2017 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Baudilia Toméja Muguruzo imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Imenovanje članice Računskega sodišča – Bettina Jakobsen
PDF 233kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o imenovanju Bettine Jakobsen za članico Računskega sodišča (C8-0332/2017 – 2017/0816(NLE))
P8_TA(2017)0434A8-0341/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C8-0332/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0341/2017),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji dne 26. oktobra 2017 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Bettino Jakobsen imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Imenovanje člana Računskega sodišča  João Alexandre Tavares Gonçalves de Figueiredo
PDF 252kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o imenovanju Joăa Alexandra Tavaresa Gonçalvesa de Figueireda za člana Računskega sodišča (C8-0333/2017 – 2017/0817(NLE))
P8_TA(2017)0435A8-0343/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0333/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0343/2017),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 26. oktobra 2017 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Joãa Alexandra Tavaresa Gonçalvesa de Figueireda imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Imenovanje članice Računskega sodišča  Iliana Ivanova
PDF 245kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o imenovanju Iliane Ivanove za članico Računskega sodišča (C8-0334/2017 – 2017/0818(NLE))
P8_TA(2017)0436A8-0344/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8‑0334/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0344/2017),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 26. oktobra 2017 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Iliano Ivanovo imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Zaščita proti dampinškemu in subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice EU ***I
PDF 327kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (COM(2016)0721 – C8-0456/2016 – 2016/0351(COD))
P8_TA(2017)0437A8-0236/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0721),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0456/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2016 o statusu tržnega gospodarstva Kitajske(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. oktobra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0236/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavami Komisije, priloženimi tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. novembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/2321.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o prehodu

Komisija opozarja, da je namen nove metodologije nadalje ščititi industrijo Unije pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, zlasti tistimi, ki izhajajo iz znatnih izkrivljanj trga. V zvezi s tem bo Komisija zagotovila, da industriji Unije ne bo naloženo nikakršno dodatno breme, ko bo zaprosila za zaščito v okviru protidampinškega instrumenta, zlasti pri morebitnih zahtevkih za pregled zaradi izteka ukrepa, vloženih po začetku veljavnosti nove metodologije.

Izjava Komisije o členu 23 in sodelovanju z Evropskim parlamentom in Svetom

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet vsakič, ko namerava izdati ali posodobiti poročilo na podlagi člena 2(6a)(c) osnovne uredbe. Če Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo, da meni, da so pogoji za izdajo ali posodobitev poročila na podlagi člena 2(6a)(c) osnovne uredbe izpolnjeni, Komisija primerno ukrepa in o tem ustrezno obvesti Evropski parlament in Svet.

Izjava Komisije o poročilih na podlagi člena 2(6a)c osnovne uredbe

Komisija bo nemudoma izkoristila možnost iz člena 2(6a)c osnovne uredbe in pripravila poročila o znatnih izkrivljanjih, da bodo na voljo zainteresiranim stranem, ko bodo pripravljale predložitve, za katere bi se lahko uporabljal člen 2(6a) osnovne uredbe. Pripravila bo tudi smernice za zainteresirane strani o uporabi navedenih poročil.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0223.


Pravna država na Malti
PDF 278kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o pravni državi na Malti (2017/2935(RSP))
P8_TA(2017)0438B8-0597/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 4, 5, 6, 9 in 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 6, 7, 8, 10, 11, 12 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o državljanstvu EU naprodaj(1),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in številnih pogodb o človekovih pravicah, sklenjenih v okviru Organizacije združenih narodov (OZN), ki so zavezujoče za vse države članice,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“ (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 24. oktobra 2017 o svobodi medijev na Malti,

–  ob upoštevanju razkritij panamskih dokumentov in dokumentov Malta Files, ki sta jih objavila Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev in Evropsko omrežje za preiskovalno sodelovanje,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu(3),

–  ob upoštevanju poročila in priporočil preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo (odbor PANA), in priloge poročila o misiji odbora na Malti,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, in ker so te vrednote univerzalne in skupne vsem državam članicam;

B.  ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah del primarnega prava EU; ker so svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev določene v členu 11 Listine o temeljnih pravicah in členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah; ker ima Unija v skladu s členom 2, členom 3(1) in členom 7 PEU možnost ukrepanja za zaščito skupnih vrednot, na katerih temelji; ker bi bilo treba mehanizem pravne države v enaki meri uporabljati za vse države članice;

C.  ker je Evropska unija ustavni sistem, ki deluje na podlagi domneve medsebojnega zaupanja, in sicer, da bodo države članice ravnale v skladu z demokracijo, pravno državo in temeljnimi pravicami;

D.  ker je neodvisnost sodstva določena v členu 47 Listine o temeljnih pravicah in členu 6 EKČP ter je bistven pogoj demokratičnega načela delitve oblasti;

E.  ker je bila 16. oktobra 2017 malteška protikorupcijska preiskovalna novinarka in blogerka Daphne Caruana Galizia umorjena v napadu z avtomobilom bombo;

F.  ker je ta umor na Malti sprožil ulične demonstracije in proteste civilne družbe, v katerih so protestniki pozivali k pravičnosti, odgovornosti in spoštovanju pravne države;

G.  ker je bilo v poročilu o Malti za leto 2016 orodja za spremljanje pluralizma medijev ugotovljeno srednje tveganje (blizu visokega tveganja), kar zadeva tržno pluralnost in politično neodvisnost, opredeljeni pa so bili tudi dejavniki, ki povečujejo tveganje, v zvezi s pomanjkanjem podatkov o trgu medijev, pomanjkanjem zaščite in samoregulacijo novinarjev in uredniško neodvisnostjo, z neposrednim političnim lastništvom medijskih hiš in s pomanjkanjem politike medijske pismenosti(4);

H.  ker je svetovni indeks svobode tiska za leto 2017 (ki ga objavljajo Novinarji brez meja) opredelil malteške zakone o obrekovanju, ki določajo globe ali zaporne kazni in ki jih zlasti politiki na splošno uporabljajo proti novinarjem, kot ključni dejavnik, ki omejuje svobodo izražanja na Malti(5);

I.  ker malteški parlament trenutno razpravlja o predlogu zakona, ki ga je predlagala malteška vlada in ki odpravlja obrekovanje kot kaznivo dejanje ter uvaja ad hoc prepoved uporabe kakršne koli oblike preventivnih odredb ali nalogov pri tožbah zaradi obrekovanja ali razžalitve v skladu s katero koli zakonodajo(6);

J.  ker je bila Daphne Caruana Galizia tarča številnih obtožb zaradi obrekovanja, ki so jih vložili številni politični predstavniki celotnega političnega spektra na Malti;

K.  ker so letos Daphne Caruani Galizii zamrznili bančne račune s sodnim nalogom za izdajo preventivne odredbe v zvezi s tožbo zaradi obrekovanja, ki jo je vložil eden od ministrov vlade, še preden je bila obravnava primera končana;

L.  ker medijske hiše na Malti poročajo, da so pod hudim pritiskom s strani banke Pilatus, ki je v središču obtožb o pranju denarja, in sicer da naj prekličejo ali umaknejo zgodbe o tej banki; ker je banka Pilatus vložila tožbo v ZDA proti malteškim medijem zaradi očrnitve ugleda; ker je prišlo na dan poročilo o skladnosti, ki ga je pripravil malteški finančni preiskovalni urad (FIAU) in ki kaže, da so stranke banke Pilatus pretežno politično izpostavljene osebe iz Azerbajdžana, vendar banka ni izvajala okrepljenega skrbnega preverjanja teh strank, kot to zahteva direktiva o preprečevanju pranja denarja; ker je eden od poslancev iz vladne stranke zahteval preiskavo žvižgača iz FIAU;

M.  ker je pred umorom Daphne Caruane Galizie iz države zbežal žvižgač, ki je bil v središču domnevne korupcije in pranja denarja v povezavi s politično izpostavljenimi osebami na Malti;

N.  ker malteška vlada izvaja zakon o varstvu žvižgačev iz leta 2013(7) ter je ena izmed redkih držav članic EU, ki so uzakonile posebne ukrepe za varstvo žvižgačev;

O.  ker v skladu z ustavo in zakonodajo Malte policijskega komisarja imenuje predsednik vlade, generalnega državnega tožilca imenuje predsednik na predlog predsednika vlade, člane sodstva pa se od leta 2017 imenuje po tem, ko odbor preveri pravosodne kandidate(8); ker lahko neodvisnost kazenskega pregona in sodstva na Malti ogrozi dejstvo, da je vlada pooblaščena, da imenuje policijskega komisarja, vodjo FIAU in generalnega državnega tožilca;

P.  ker iz različnih medijskih poročil izhaja, da je bilo nekaj tednov pred volitvami junija 2017 v malteških javnih podjetjih ustvarjenih veliko število delovnih mest, kar povzroča pomisleke glede tega, ali so bili za tem volilni interesi;

Q.  ker se Malta ni želela pridružiti Evropskemu javnemu tožilstvu, neodvisnemu organu Unije, ki ima pooblastila za preiskovanje in pregon goljufij v EU in drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije;

R.  ker so razkritja iz panamskih dokumentov iz aprila 2016 pokazala, da je v zbirki podatkov panamskih dokumentov Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev skupno 714 družb, povezanih z Malto; ker so bila med temi dokumenti razkritja glede sedanjega ministra in nekdanjega ministra iz prejšnje vlade, pa tudi glede visokih funkcionarjev;

S.  ker je Evropski parlament februarja 2017 v okviru preiskave o panamskih papirjih organiziral obisk delegacije na Malti; ker je ta delegacija v svojem poročilu o misiji ugotovila, da obstajajo razlogi za domnevo, da malteška policija ni dovolj dobro opremljena za optimalno izpolnjevanje svojih nalog, kar bi lahko kazalo na nepravilnosti; ker je ta delegacija opozorila, da se zdi število obsodb in zaplemb, povezanih s pranjem denarja na Malti, izjemno nizko glede na povprečno število poročil, ki jih policiji pošilja FIAU; ker sta vladni funkcionar in nekdanji minister zavrnila prošnjo odbora PANA, da bi se med to misijo srečali z njima;

T.  ker sta bili maja 2017 objavljeni dve zaupni poročili FIAU na Malti iz leta 2016, katerih zaključek je, da obstaja v zvezi z vladnim funkcionarjem utemeljen sum pranja denarja; ker je v tretjem poročilu, objavljenem istočasno, podrobno opisan inšpekcijski pregled na kraju samem, ki ga je FIAU izvedla v banki Pilatus in kjer je bila domnevno ugotovljena kršitev malteške zakonodaje proti pranju denarja; ker je bil postopek izdaje dovoljenj za banko Pilatus hiter v primerjavi s povprečnim časom, potrebnim za ugotavljanje skladnosti s standardi iz direktive o kapitalskih zahtevah;

U.  ker sta vodja FIAU in generalni direktor policije – na oba položaja kandidate neposredno imenuje vlada – odstopila kmalu po zaključku priprave teh poročil; ker ni bilo sprožene nobene policijske preiskave teh resnih obtožb o pranju denarja s strani politično izpostavljenih oseb, vključno s članom vlade; ker so bili za preiskavo zgoraj omenjenih primerov imenovani sodniki; ker sta bila po tem, ko sta poročili FIAU prišli v medije, odpuščena dva uslužbenca FIAU;

V.  ker je bila Evropska komisija o teh obtožbah obveščena vsaj junija 2017, obenem pa je prejela zahtevo, naj temeljiteje preuči Malto in njeno spoštovanje ter ustrezno izvajanje tretje direktive o preprečevanju pranja denarja in direktive o kapitalskih zahtevah;

W.  ker je državljanstvo EU eden največjih dosežkov EU in ker so vprašanja glede bivališča in državljanstva v skladu s pogodbami EU v izključni pristojnosti držav članic; ker je EU pristojna za spremljanje protikorupcijskih praks v državah članicah;

X.  ker je v ustaljeni sodni praksi Sodišča Evropske unije potrjeno, da je vsaka država članica pristojna, da ob ustreznem upoštevanju prava Unije postavi pogoje za pridobitev in izgubo njenega državljanstva; ker od začetka veljavnosti Maastrichtske pogodbe podelitev državljanstva države članice hkrati pomeni podelitev državljanstva EU in s tem obsežne dodatne pravice, kar pomeni, da odločitve držav članic o sprejemu v državljanstvo niso brez vpliva na druge države članice in na EU;

Y.  ker je malteška vlada leta 2014 ustanovila program za posamezne vlagatelje, ki državljanom tretjih držav prodaja malteško državljanstvo in državljanstvo EU po ceni 650.000 EUR; ker je seznam prejemnikov tega državljanstva še vedno nejasen, saj niso navedeni na objavljenem seznamu naturaliziranih državljanov; ker je v poročilu FIAU iz leta 2016, ki je prišlo na dan, izražen pomislek glede morebitne korupcije pri upravljanju tega programa;

Z.  ker je vlada upravljanje s programom za posamezne vlagatelje podelila podjetju Nexia BT, ki je posredniško podjetje, navedeno v panamskih dokumentih kot pobudnik trustov in offshore podjetij za malteške politično izpostavljene osebe, vključno s članom vlade; ker panamski dokumenti kažejo, da podjetje Nexia BT ni ravnalo z vso potrebno skrbnostjo pri zagotavljanju vseh informacij, potrebnih za ugotovitev dejanskega lastništva;

AA.  ker je v poročilu finančnoobveščevalne skupine Europola z naslovom „Od suma do ukrepanja – spreminjanje finančnih obveščevalnih podatkov v večji operativni učinek“ poudarjeno, da so nekatere stranke, vključno s kriminalnimi organizacijami, zlorabile vidike malteške internetne industrije za pranje premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji; ker to ne pomeni, da ta dejanja odražajo industrijo kot celoto;

1.  ostro obsoja umor Daphne Caruane Galizie in poziva malteško vlado, naj uporabi vsa potrebna sredstva, da njene morilce privede pred sodišče;

2.  poziva k neodvisni mednarodni preiskavi umora Daphne Caruane Galizie; priznava, da so malteški organi k sodelovanju v tej zadevi povabili mednarodne organe pregona, vključno z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI) in nizozemskimi forenzičnimi strokovnjaki; poziva k polni vključitvi Europola v preiskavo, vse dokler ne bo zaključena;

3.  opozarja, da je zaščita preiskovalnih novinarjev in žvižgačev za družbo življenjsko pomembna; poziva malteške organe in vse države članice EU, naj novinarjem in žvižgačem zagotovijo osebno varnost in sredstva za preživljanje;

4.  poziva konferenco predsednikov, naj ustanovi „evropsko nagrado Daphne Caruane Galizie za raziskovalno novinarstvo“, ki naj se vsako leto podeli za izjemno preiskovalno novinarstvo v Evropi;

5.  obžaluje, da je dogajanje na Malti v zadnjih letih povzročilo resne pomisleke glede pravne države, demokracije in temeljnih pravic, vključno s svobodo medijev ter neodvisnostjo policije in sodstva;

6.  poziva Komisijo, naj z malteško vlado vzpostavi dialog v zvezi z delovanjem pravne države na Malti ter zagotovi spoštovanje evropskih vrednot; Komisijo poziva tudi, naj Parlament v celoti obvešča o svojih ocenah stanja; znova poudarja, da sta potrebna redno spremljanje in dialog, ki bo vključeval vse države članice, pa tudi Svet, Komisijo in Parlament, da bi se zaščitile temeljne vrednote EU, tj. demokracija, temeljne pravice in pravna država, kot je predlagal v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

7.  obžaluje, da policija na Malti ni preiskala več hudih obtožb o korupciji in kršitvi obveznosti na področju preprečevanja pranja denarja in bančnega nadzora, kar kaže na ogroženost pravne države v tej državi članici; priznava, da poteka več sodnih preiskav v zvezi z nekaterimi od teh obtožb; zlasti obžaluje, da doslej na Malti ni bilo nobene policijske preiskave v zvezi z razkritji, povezanimi s panamskimi dokumenti in politično izpostavljenimi osebami iz poročil FIAU, ter ugotavlja, da so nekatere osebe iz teh poročil še vedno v vladi; poziva generalnega direktorja malteške policije, naj uvede takšno preiskavo;

8.  je seznanjen s pripombami predsednika vrhovnega sodišča Malte v zvezi s pravno državo in se strinja z njegovo izjavo, da brez ustreznega kazenskega pregona pravna država na Malti ne more biti zagotovljena(9);

9.  je zaskrbljen zaradi poročila odbora PANA po obisku na Malti, v katerem je navedel, da so javne ustanove, pristojne za skladnost z zakonodajo, goljufije in finančno kriminaliteto, zelo spolitizirane;

10.  poziva Komisijo, naj preveri, ali je Malta izpolnjuje zahteve tretje direktive o preprečevanju pranja denarja in direktive o kapitalskih zahtevah; ugotavlja, da je Malta med državami članicami, za katere je Komisija sprejela prve ukrepe zoper kršitve, ker četrte direktive o preprečevanju pranja denarja niso prenesle do zastavljenega roka 26. junija 2017; priznava, da ta prenos poteka;

11.  poziva malteške organe, naj se pridružijo Evropskemu javnemu tožilstvu, da bi z drugimi sodelujočimi državami članicami sodelovali pri boju proti goljufijam v EU in drugim kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije;

12.  poziva malteške nadzorne in sodne organe k preiskavi postopka izdaje dovoljenja banki Pilatus, zlasti kar zadeva izpolnjevanje zahtev glede sposobnosti in primernosti, ki veljajo za upravljalne organe finančnih institucij, kot je navedeno v direktivi o kapitalskih zahtevah, in k preiskavi skladnosti družbe Nexia BT z direktivo o preprečevanju pranja denarja;

13.  znova poudarja večkrat izražene pomisleke članov tega parlamenta o programu „državljanstvo za naložbe“ na splošno, tudi na Malti in v drugih državah članicah EU; poziva Malto, naj jasno navede, kdo je kupil malteški potni list in z njim vse pravice, ki jih prinaša, in kateri zaščitni ukrepi so bili sprejeti za zagotovitev, da so vsi ti novi državljani pred nakupom dejansko prebivali na Malti vsaj eno leto; poziva Komisijo, naj spremlja takšne programe državljanstva v državah članicah, saj morajo pri izvajanju svojih pristojnosti na področju državljanstva ustrezno upoštevati pravo Unije;

14.  poziva Malto in vse države članice, naj zagotovijo, da bo boj proti davčnim utajam prednostna naloga in da bodo za ta namen na voljo vsi potrebni viri;

15.  obžaluje odločitev Komisije, da ne bo objavila poročila EU o boju proti korupciji v letu 2017;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope in predsedniku Republike Malte.

(1) UL C 482, 23.12.2016, str. 117.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0402.
(4) Nenadic Iva, 2016. „Orodje za spremljanje pluralizma medijev 2016 – spremljanje tveganj za pluralnost medijev v EU in širše. Poročila o posameznih državah: Malta“ (Media Pluralism Monitor 2016 – Monitoring Risks for Media Pluralism in the EU and Beyond. Country report: Malta). Center za pluralizem in svobodo medijev. Na voljo za prenos na strani: http://cmpf.eui.eu/media-pluralism-monitor/mpm-2016-results/malta/
(5) Glej https://rsf.org/en/malta
(6) Vlada Malte, zakon za posodobitev uredbe medijev in razžalitve in s tem povezanih zadev (AN ACT to provide for the updating of the regulation of media and defamation matters and for matters consequential or ancillary thereto), člen 26(6). Glej http://justiceservices.gov.mt/DownloadDocument.aspx?app=lp&itemid=28292&l=1
(7) Glej http://www.justiceservices.gov.mt/DownloadDocument.aspx?app=lp&itemid=25151&l=1
(8) Zakon št. XLIV 2016, člen 5 (96A) http://www.justiceservices.gov.mt/DownloadDocument.aspx?app=lp&itemid=27835&l=1
(9) http://www.independent.com.mt/articles/2017-10-02/local-news/Chief-Justice-boldly-speaks-out-about-rule-of-law-need-for-proper-law-enforcement-6736179695


Večstranska pogajanja pred 11. ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije
PDF 272kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o večstranskih pogajanjih v okviru priprav na enajsto ministrsko konferenco STO, ki bo v Buenos Airesu od 10. do 13. decembra 2017 (2017/2861(RSP))
P8_TA(2017)0439B8-0593/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju deklaracije ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu STO) iz Dohe z dne 14. novembra 2001(1),

–  ob upoštevanju deklaracije ministrske konference STO iz Hongkonga z dne 18. decembra 2005(2),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razvojni agendi iz Dohe, zlasti z 9. oktobra 2008(3), 16. decembra 2009(4), 14. septembra 2011(5), 21. novembra 2013(6) in 26. novembra 2015(7),

–  ob upoštevanju izidov devete ministrske konference, ki je potekala decembra 2013 na Baliju, zlasti sporazuma o olajševanju trgovine(8),

–  ob upoštevanju izidov desete ministrske konference, ki je potekala decembra 2015 v Nairobiju, in deklaracije ministrske konference, sprejete 19. decembra 2015(9),

–  ob upoštevanju končnega dokumenta, ki je bil soglasno sprejet 14. junija 2016 na letnem zasedanju parlamentarne konference STO v Ženevi(10),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov(11),

–  ob upoštevanju šestega splošnega pregleda pomoči za trgovino, ki je potekal od 11. do 13. julija 2017 v Ženevi(12),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker STO od svoje ustanovitve igra ključno vlogo pri krepitvi multilateralizma, spodbujanju vključujoče svetovne gospodarske ureditve in odprtega, na pravilih temelječega in nediskriminatornega večstranskega trgovinskega sistema; ker se je krog pogajanj iz Dohe začel leta 2001 z namenom, da se ustvarijo nove trgovinske priložnosti, okrepijo večstranska trgovinska pravila in obravnavajo trenutna neravnovesja v sistemu trgovanja, in sicer tako, da se v središče pogajanj postavijo potrebe in interesi držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav;

B.  ker se EU nenehno zavzema za odločen večstranski pristop k trgovini, ki temelji na pravilih, obenem pa priznava, da bi lahko tudi dopolnilni pristopi, kot so dvostranski, regionalni in večstranski sporazumi, spodbujali odpiranje trgovine in gospodarski razvoj, zlasti z liberalizacijo in nadgradnjo pravil in disciplin na političnih področjih, ki jih STO obravnava v manjši meri, ter podpirali večstranski sistem, kadar so tovrstni sporazumi skladni z zahtevami STO, temeljijo na skupnih pravilih in ustvarjajo pogoje za morebitno večstransko sodelovanje v prihodnosti;

C.  ker so bili izidi devete ministrske konference iz leta 2013 sistemsko pomembni, zlasti sklenitev sporazuma o olajševanju trgovine, ki je najpomembnejši večstranski trgovinski sporazum od ustanovitve STO leta 1995;

D.  ker nekatere članice STO poskušajo oslabiti sedanji model reševanja mednarodnih trgovinskih sporov; ker se pritožbeni organ STO približuje najnižjemu številu sodnikov, ki je potrebno za njegovo delovanje; ker so ZDA nedavno zavrnile predloge EU in nekaterih latinskoameriških držav, da bi začeli postopek izbire kandidatov za zapolnitev vse večjega števila prostih delovnih mest; ker bi lahko ta zastoj, zaradi katerega sta prosti že dve od sedmih mest v pritožbenem organu, porušil sistem, ki je bistven za poravnavanje sporov med najbolj vplivnimi svetovnimi trgovinskimi državami;

E.  ker so bili izidi desete ministrske konference leta 2015 zelo pomembni tudi zaradi niza šestih ministrskih sklepov o kmetijstvu, bombažu in vprašanjih v zvezi z najmanj razvitimi državami, vključno z zavezo za ukinitev izvoznih subvencij za kmetijski izvoz, ki je verjetno najpomembnejši dosežek STO na področju kmetijstva doslej;

F.  ker so nedavne razprave o tem, kako napredovati pri izvajanju razvojne agende iz Dohe, pokazale, da se stališča članic STO o nadaljevanju pogajanj razlikujejo, kar kaže na to, da se je treba znova vprašati, kakšna raven ambicioznosti je potrebna, da bi resnično dosegli rezultate pri vseh stebrih pogajanj, in da je treba pri tem v celoti upoštevati dejansko stanje v današnjem trgovinskem okolju;

G.  ker digitalna preobrazba gospodarstva odpira nove trgovinske poti, ki omogočajo udeležbo malih in srednjih podjetij v svetovni trgovini prek elektronskega trgovanja; ker se to področje vse bolj obravnava kot zadeva, pri kateri bi lahko STO imela pomembno vlogo;

H.  ker bo enajsta ministrska konferenca STO potekala v argentinskem Buenos Airesu od 10. do 13. decembra 2017;

1.  ponovno izraža svojo popolno zavezanost trajni vrednoti multilateralizma in poziva k trgovinskemu programu, ki bo temeljil na prosti in pravični trgovini, ki temelji na pravilih, v korist vseh, ki podpira agendo za trajnostni razvoj in daje prednost socialnim, okoljskim in človekovim pravicam ter zagotavljanju, da se večstransko dogovorjena in usklajena pravila enotno uporabljajo za vse;

2.  poudarja, da je treba graditi na rezultatih, dogovorjenih na deveti in deseti ministrski konferenci, da bi lahko na enajsti ministrski konferenci decembra 2017 v Buenos Airesu sprejeli in zagotovili bistvene korake naprej za ohranjanje in krepitev večstranske trgovinske strukture; poudarja, da bi morale pogodbenice vseeno slediti novim ciljem politike na področjih, kot so digitalna trgovina in omogočanje naložb;

3.  poziva vse članice STO, naj izkoristijo zagon, ki ga je ustvaril nedavni napredek, pri čemer morajo upoštevati strateški cilj krepitve večstranskega trgovinskega sistema in potrebo po utrditvi položaja STO kot središča trgovinskih pogajanj, hkrati pa se zavedajo, da bodo potrebni novi pristopi k sedanjim izzivom; priznava, da bodo prožnost, odprtost, vključevanje in politična prizadevanja ključnega pomena za splošen, uravnotežen in realističen napredek pri vseh odprtih vprašanjih razvojne agende iz Dohe; meni, da so se gospodarski, politični in tehnološki pogoji od začetka kroga pogajanj iz Dohe leta 2001 bistveno spremenili in da bo zaradi novih izzivov, kot so elektronsko poslovanje, digitalna trgovina, preglednost naložb, subvencije in presežne zmogljivosti, globalne vrednostne verige, javna naročila, nacionalna ureditev storitev, mikro, malih in srednjih podjetij ter večja skladnost med trgovinskimi, delovnimi in okoljskimi agendami, ki bodo bolj daljnosežne kot razvojna agenda iz Dohe, potrebna razprava, ki jo je mogoče opraviti brez poseganja v odprta vprašanja o razvojni agendi iz Dohe; poudarja, da je treba državam v razvoju omogočiti, da najdejo lastne pristope za nadaljnje zagotavljanje enakih možnosti v teh novih sektorjih;

4.  poudarja, da mora STO delovati kot uspešen in učinkovito pogajalski forum za vsa vprašanja, ki so zanimiva za njene člane, in zagotavljati platformo za odprto razpravo o svetovnih trgovinskih vprašanjih;

5.  poudarja, da je treba v Buenos Aires prinesti zelo napredne predloge besedila, da bi zagotovili bolj pregledna in vključujoča pogajanja, saj mora biti ministrska konferenca temeljito pripravljena na podlagi pogajanj na ravni odborov; v zvezi s tem izreka pohvalo zaključnim pogajanjem o vprašanjih, kot so subvencije v ribištvu kot načinu za preprečevanje čezmernega ribolova, pa tudi nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova;

6.  je seznanjen s predlogi o domači podpori kmetijstvu, vključno s skupnim predlogom EU in Brazilije; meni, da bi lahko bilo nadaljevanje razprave na tem področju ključni dosežek enajste ministrske konference STO; pri tem ponovno poudarja, da je treba v skladu z ministrskim sklepom iz Nairobija poiskati trajno rešitev za javno skladiščenje zaradi varnosti preskrbe s hrano; poudarja, da pogajanja na to temo in njihov morebitni izid ne smejo imeti prednosti pred razpravami o prihodnosti skupne kmetijske politike;

7.  ponovno poudarja pomembnost napredka pri pogajanjih in doseganja rezultatov glede drugih vprašanj, ki jih postavijo člani, vključno z: nacionalno ureditvijo na področju storitev, elektronskega poslovanja, omogočanja naložb, horizontalnih subvencij ter izboljšanja preglednosti in dobre regulativne prakse v korist malih in srednjih podjetij;

8.  meni, da bi moral izid ministrske konference leta 2017 jasno priznati pomen ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 in zavez Pariškega sporazuma v boju proti podnebnim spremembam ter vlogo, ki jo ima lahko trgovinska izmenjava pri njihovem uresničevanju in da je treba opredeliti konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v zvezi s tem, saj so svetovni standardi in enaki konkurenčni pogoji koristni za svetovno trgovino;

9.  ponovno poudarja povezave med enakostjo spolov in vključujočim razvojem, ob tem pa poudarja, da je krepitev vloge žensk ključnega pomena za izkoreninjenje revščine in da je odprava ovir za sodelovanje žensk v trgovini bistvenega pomena za gospodarski razvoj; priznava, da je treba razviti ukrepe za obravnavo številnih ovir, ki omejujejo možnosti za ženske v gospodarstvu; poziva članice STO, naj vključijo delovni program za doseganje trgovinske politike, ki upošteva enakost spolov, med izide ministrske konference;

10.  opozarja na šesto konferenco za pregled pomoči za trgovino, ki je bila julija 2017 v Ženevi, z naslovom spodbujanje trgovine, vključenosti in povezljivosti za trajnostni razvoj, ki je bila osredotočena na potrebo po premostitvi digitalnega razkoraka;

11.  podpira mnenje, da bi bilo treba to prenesti v konkretne ukrepe za omogočanje e-trgovine in spreminjanje digitalnih možnosti v trgovinsko realnost; poudarja, da boljša povezljivost nudi več poslovnih priložnosti, ker poslovnežem v mikro, malih in srednjih podjetjih v državah v razvoju olajša in poceni dostop do trgov; v zvezi s tem ugotavlja, da so naložbe v infrastrukturo še vedno ključni izziv in ključnega pomena, da bi dosegli napredek na tem področju; zato poziva k članstvu v STO za spodbujanje naložb v infrastrukturo s spodbujanjem spodbud, med drugimi javno-zasebnih partnerstev;

12.  poudarja, da je treba razpravljati o možnih odgovorih trgovinske politike na naraščajoči pojav ostoritvenja na področju trgovine z blagom („način 5“);

13.  poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za oblikovanje zavezujočih večstranskih pravil o elektronskem trgovanju v STO; podpira sporočilo EU o okolju, ki omogoča spletne transakcije, predstavljeno članom Sveta za trgovanje s storitvami junija 2017, ki zagotavlja prepotreben in pravočasen niz skupnih načel o varstvu potrošnikov, neželenih sporočilih, avtentikaciji in skrbniških storitvah ter elektronskih pogodbah, kar bi povečalo zaupanje potrošnikov na spletu in ustvarilo ugodno okolje za digitalno trgovino;

14.  spodbuja nadaljevanje večstranskih trgovinskih pogajanj pri sporazumu o okoljskih dobrinah;

15.  pozdravlja začetek veljavnosti sporazuma o olajševanju trgovine, sklenjenega 22. februarja 2017; meni, da bo sporazum prinesel precejšnje koristi vsem članicam STO, zlasti pa državam v razvoju in ustreznim gospodarskim subjektom, ker bo povečal preglednost in pravno varnost ter zmanjšal upravne stroške in skrajšal carinske postopke;

16.  poudarja, da morajo vse članice STO izpolniti odločitve, sprejete v Nairobiju in na Baliju, vključno z ustvarjanjem novih izvoznih priložnosti za ponudnike storitev iz najmanj razvitih držav kot del oprostitve obveznosti STO v sektorju storitev za najmanj razvite države in poenostavitve predpisov, ki urejajo pravila o izvoru; ugotavlja, da je zanimanje za sporazum o olajševanju storitev med članicami STO vse večje; poziva k okrepljenim večstranskim prizadevanjem za znatno poenostavitev in uskladitev pravil o poreklu;

17.  poudarja bistveni pomen STO pri svetovni trgovini, ki temelji na predpisih, in vidi kot izjemno pomembno potrebo po izvajanju njenih odločitev, izvrševanju zavezujočih obvez in reševanju trgovinskih sporov, ter poudarja njen edinstven prispevek k spodbujanju večje preglednosti in medsebojnih pregledov, zlasti prek mehanizma za pregled trgovinske politike; je skrajno zaskrbljen, ker več mest v pritožbenem organu ostaja praznih, kar močno ovira delo tega ključnega organa, saj ogroža tekoče in ustrezno delovanje reševanja sporov in vztraja, da je potrebna hitra odločitev o zapolnitvi teh delovnih mest;

18.  poudarja, da je potrebna končna izjava enajste ministrske konference, v kateri bodo člani lahko določili nova področja in območja z dnevnega reda kroga pogajanj iz Dohe, na katerih bodo začeli in nadaljevali pogajanja;

19.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo Parlament še naprej tesno vključen v priprave na enajsto ministrsko konferenco, da bo redno prejemal obvestila in da se bo med ministrsko konferenco z njim posvetovalo; poziva Komisijo, naj se pri drugih članicah STO še naprej zavzema za povečanje pomena parlamentarne razsežnosti STO;

20.  poziva članice STO, naj okrepijo parlamentarno razsežnost te organizacije in tako zagotovijo demokratično legitimnost in preglednost; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo imeli poslanci boljši dostop do trgovinskih pogajanj in bodo vključeni v oblikovanje in izvajanje odločitev STO ter da se bo izvajal ustrezen nadzor nad trgovinskimi politikami v dobrobit njihovih državljanov;

21.  obžaluje, da na manjši ministrski konferenci 9. in 10. oktobra 2017 v Marakešu ni bil dosežen bistveni napredek pred enajsto ministrsko konferenco STO; poziva vse strani, naj v celoti prevzamejo svojo odgovornost in prenesejo pripravljenost, ki izhaja iz političnih izjav, v konkretne ukrepe v pogajanjih, da bi dosegli pozitivne rezultate na enajsti ministrski konferenci STO v Buenos Airesu in ustvarili trdno podlago za nadaljnje ukrepe in odločitve po ministrski konferenci leta 2017;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu direktorju STO.

(1) Deklaracija ministrske konference (WT/MIN(01)/DEC/1) z dne 14. novembra 2001 https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/min01_e/mindecl_e.htm
(2) Deklaracija ministrske konference iz Hongkonga (WT/MIN(05)/DEC) z dne 18. decembra 2005 https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/min05_e/final_text_e.htm
(3) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 31.
(4) UL C 286 E, 22.10.2010, str. 1.
(5) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 84.
(6) UL C 436, 24.11.2016, str. 6.
(7) UL C 366, 27.10.2017, str. 140.
(8) Deklaracija ministrske konference z Balija (WT/MIN(13)/DEC) z dne7. decembra 2013 https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/mc9_e/balideclaration_e.htm
(9) Deklaracija ministrske konference iz Nairobija (WT/MIN(15)/DEC) z dne 19. decembra 2015.https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/mc10_e/nairobipackage_e.htm
(10) http://www.ipu.org/splz-e/trade16/outcome.pdf
(11) http://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-development-goals/
(12) https://www.wto.org/english/tratop_e/devel_e/a4t_e/global_review15prog_e/global_review15prog_e.htm


Vzhodno partnerstvo: vrh novembra 2017
PDF 369kWORD 58k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017 (2017/2130(INI))
P8_TA(2017)0440A8-0308/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3 in 8 ter naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pa tudi petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju vzpostavitve vzhodnega partnerstva 7. maja 2009 v Pragi kot skupnega prizadevanja EU in njenih vzhodnih partneric Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine,

–  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, ki so potekali leta 2011 v Varšavi, leta 2013 v Vilni in leta 2015 v Rigi,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev 27 držav članic, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, sprejete 25. marca 2017 v Rimu,

–  ob upoštevanju priporočil in dejavnosti parlamentarne skupščine Euronest, foruma civilne družbe vzhodnega partnerstva, Odbora regij ter konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP),

–  ob upoštevanju sporočil Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o evropski sosedski politiki, zlasti poročila iz leta 2017 o izvajanju pregleda evropske sosedske politike (JOIN(2017)0018) in revidiranega delovnega dokumenta iz leta 2017 z naslovom Eastern Partnership – 20 Deliverables for 2020: Focusing on key priorities and tangible results (Vzhodno partnerstvo – 20 ciljev do leta 2020: osredotočanje na ključne prednostne naloge in oprijemljive rezultate) (SWD(2017)0300), pa tudi sporočila iz leta 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 5. julija 2017 Svetu o 72. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov(1), svojih resolucij, zlasti z dne 15. junija 2017 o primeru Afgana Mukhtarlija in razmerah na področju medijev v Azerbajdžanu(2), z dne 6. aprila 2017(3) in 24. novembra 2016(4) o razmerah v Belorusiji, z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017(5), z dne 13. decembra 2016 o pravicah žensk v državah vzhodnega partnerstva(6), z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino(7) ter z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(8),

–  ob upoštevanju skupne izjave parlamentov Gruzije, Moldavije in Ukrajine z dne 3. julija 2017,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0308/2017),

A.  ker vzhodno partnerstvo temelji na skupni zavezi Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Ukrajine in Evropske unije, da bodo poglabljali svoje odnose ter spoštovali mednarodno pravo in temeljne vrednote, vključno z demokracijo, pravno državo, spoštovanjem človekovih pravic, temeljnih svoboščin in enakosti spolov ter socialnim tržnim gospodarstvom, trajnostnim razvojem in dobrim upravljanjem;

B.  ker si vzhodno partnerstvo prizadeva za uresničitev skupnih ciljev, tj. spodbujanje stabilnosti, krepitev zaupanja in sodelovanje, podpiranje demokratičnih reform, dobri sosedski odnosi, mirno reševanje sporov in regionalno sodelovanje, krepitev medosebnih stikov in spodbujanje trgovine, da bi okrepili politični dialog in združevanje, pa tudi gospodarsko sodelovanje in povezovanje;

C.  ker si EU prek globalne strategije in revidirane evropske sosedske politike prizadeva za zbližanje s svojimi partnericami prek pospešenega političnega združevanja in gospodarskega povezovanja z EU, hkrati pa želi spodbuditi politično stabilizacijo, družbeno odpornost in gospodarsko blaginjo v svojem sosedstvu ter ponuditi priložnosti za privilegirane politične in gospodarske odnose v skladu s stopnjo ambicij posamezne partnerske države;

D.  ker EU meni, da je sodelovanje samo po sebi vrednota, in trdno verjame, da prinaša koristi za vse vključene strani, ter se je zato zavezala nadaljnjemu sodelovanju z vsemi državami vzhodnega partnerstva, pod pogojem, da osrednje evropske vrednote ne bodo postavljene pod vprašaj ali ogrožene;

E.  ker morajo EU in njeni partnerji zagotoviti vire in instrumente, s katerimi bodo lahko izpolnili zaveze, partnerji pa se morajo bolj osredotočiti na izvajanje obstoječih sporazumov;

F.  ker so udeleženci vrha v Rigi leta 2015 pozvali k napredku, ki ga je treba do naslednjega vrha doseči na področjih (1) krepitve institucij in dobrega upravljanja, (2) mobilnosti in medosebnih stikov, (3) gospodarskega razvoja in tržnih priložnosti ter (4) povezljivosti, energetske učinkovitosti, okolja in podnebnih sprememb;

G.  ker je bil od zadnjega vrha dosežen velik napredek, zlasti s sklenitvijo in začetkom veljavnosti treh pridružitvenih sporazumov, vključno s poglobljenim in celovitim prostotrgovinskim območjem z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, brezvizumsko ureditvijo z Gruzijo in Ukrajino od leta 2017 (ter Moldavijo od leta 2014), zaključkom pogajanj o celovitem in okrepljenem partnerskem sporazumu z Armenijo (ki služi kot zgled za to, da je določena država članica Evrazijske gospodarske unije in hkrati sodeluje v sosedskih strategijah EU), začetkom pogajanj o novem celovitem sporazumu z Azerbajdžanom, sprejetjem obsežnih reform v številnih od teh držav s politično, tehnično in finančno podporo Evropske unije ter nadaljevanjem politike „kritičnega sodelovanja“ z Belorusijo;

H.  ker so se razmere na področju človekovih pravic v nekaterih ustanovnih članicah od vzpostavitve vzhodnega partnerstva v Pragi poslabšale, demokratizacija pa se je ustavila; ker mora biti eden od glavnih izzivov olajšati potekajoči prehod v vključujočo, odgovorno, stabilno in trdno demokracijo;

I.  ker sta večja mobilnost in poglobitev medosebnih stikov med partnerskimi državami in EU še vedno nepogrešljiv instrument za spodbujanje evropskih vrednosti;

J.  ker je cilj novega strateškega delovnega načrta, ki sta ga predlagali Komisija in ESZD in ki združuje dvostransko in regionalno sodelovanje, usmerjati prihodnje delo EU in šestih partnerskih držav z osredotočanjem na dvajset ciljev do leta 2020;

K.  ker so neodvisnost, suverenost in ozemeljska celovitost vzhodnih partneric EU še vedno ogrožene zaradi nerešenih regionalnih sporov, vključno z nekaterimi, ki jih je sprožila in jih še vedno dejavno podpira Ruska federacija in so v nasprotju z mednarodnimi zavezami glede spoštovanja mednarodnega pravnega reda; ker bi morala EU igrati dejavnejšo vlogo pri mirnem reševanju vseh potekajočih sporov v sosedstvu; ker ruska agresija proti Ukrajini, priključitev Krimskega polotoka in stalna okupacija dveh gruzijskih regij ter ruske hibridne groženje, vključno z destabilizacijo in propagando, ogrožajo evropsko varnost kot celoto;

L.  ker politika vzhodnega partnerstva temelji na suvereni pravici vsake partnerice, da izbere raven ambicij, za katere si bo prizadevala v svojih odnosih z EU; ker bodo partnerji, ki si prizadevajo za tesnejše odnose z EU, lahko računali na večjo podporo in pomoč pri doseganju skupnih ciljev, če bodo izpolnili obstoječe zaveze glede reform, kar je v skladu z načelom „več za več“;

1.  priporoči Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje, naj:

O prihodnosti vzhodnega partnerstva

O izvajanju vzhodnega partnerstva

   (a) zagotovijo, da bo vrh novembra 2017 usmerjen v prihodnost, da bo prinašal novo dinamiko in določil jasne politične vizije za prihodnost vzhodnega partnerstva kot dolgoročne politike; zagotovijo predvsem, da bodo sklepi s tega vrha podlaga za spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije, zlasti spoštovanje demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin, pravne države, dobrega upravljanja, državljanskih pravic, prepovedi diskriminacije in enakosti spolov, na katerih temelji vzhodno partnerstvo, s poudarjanjem teh vrednot kot bistvenih elementov pridružitvenih sporazumov in priznavanjem zavezanosti zadevnih partneric izvajanju in spodbujanju teh vrednot;
   (b) izpolnijo visoka pričakovanja državljanov vseh partnerskih držav, kar zadeva odpravo korupcije, boj proti organiziranemu kriminalu ter podpiranje pravne države in dobrega upravljanja; si zato prizadevajo za obnovitev zavez partneric za sprejetje in celovito izvajanje reform, povezanih s sodstvom, javno upravo in bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, na podlagi ustreznih načrtov z jasno opredeljenimi cilji in roki;
   (c) okrepijo civilno družbo v partnerskih državah in njeno bistveno vlogo v vzhodnem partnerstvu, kot nepogrešljivem akterju v procesu demokratične konsolidacije in kot platformi za regionalno sodelovanje z brezkompromisnim nasprotovanjem vsem zakonodajam in ukrepom, katerih namen je omejiti njene zakonite dejavnosti, ter s spodbujanjem njene večje vključenosti v pripravo, nadzor in spremljanje izvajanja reform, povezanih s partnerstvom, pa tudi s spodbujanjem preglednosti in odgovornosti javnih institucij;
   (d) spodbujajo volilne reforme, ki zagotavljajo, da so pravni okviri skladni z mednarodnimi standardi, s katerimi se izvajajo priporočila mednarodnih opazovalnih misij, ki jih vodi OVSE, in mnenja Beneške komisije, ter se dosegajo s preglednim procesa in so predmet širokega posvetovanja in po možnosti soglasja z opozicijo in civilno družbo, da bi se izboljšal volilni okvir brez vsakršne pristranskosti do vladajočih strank; zagotovijo, da EU dosledno uporablja obstoječe pogojevanje v zvezi z volilnimi reformami;
   (e) zagotovijo, da bo v sklepih z vrha novembra 2017 opravljen pregled tega, kar je že bilo doseženo, in poudarjene potrebe po uresničitvi vseh zavez, ki so že bile sprejete, ter bo dan nov zagon za prihodnost partnerstva, vključno z oprijemljivimi rezultati za državljane, zlasti kar zadeva zaposlovanje, zmanjševanje družbeno-gospodarskih razlik, promet, povezljivost, energetsko neodvisnost, mobilnost in izobraževanje, ob upoštevanju, da je nov načrt za zunanje naložbe pomemben instrument v zvezi s tem;
   (f) si prizadevajo za zmanjšanje brezposelnosti, zlasti mladih, tudi s svežnjem podpornih ukrepov za mlade, kot je program EU4Youth, ter za razvoj znanj in spretnosti, prilagojenih spreminjajočim se potrebam na trgu dela, med drugim s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, spodbujanjem podjetništva in lokalnih panog, podpiranjem trajnostnega kmetijstva, razvojem turizma in digitalnega gospodarstva, krepitvijo socialne infrastrukture ter javnega in zasebnega sektorja storitev, med drugim na področju zdravstva in nege;
   (g) spodbujajo in dejavno podpirajo izvajanje protidiskriminacijskih politik v vseh sektorjih družbe; zagotovijo enakost spolov v javnih politikah ter podporo za zaposljivost in podjetništvo žensk z zagotavljanjem nadaljnjega izvajanja politike tudi po ciljnem datumu, tj. letu 2020;
   (h) se zavežejo sodelovanju za večjo mobilnost med EU in partnerskimi državami; podpirajo Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino pri izvajanju sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima in zagotovijo, da v prihodnosti ne bodo sproženi mehanizmi zadržanja, zlasti s tesnim sodelovanjem na področjih policije in carin, da se preprečijo varnostne grožnje, kriminaliteta in prekoračitve obdobij dovoljenega bivanja; začnejo dialoge o vizumih z Armenijo, da bi spodbudili napredek Azerbajdžana pri izvajanju sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu oseb za začetek dialoga o vizumih v prihodnosti, ter zaključijo pogajanja o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu oseb z Belorusijo v korist njenih državljanov, da bi te države dosegle znaten napredek na področju temeljnih vrednot in izpolnile natančne pogoje, določene v akcijskih načrtih za liberalizacijo vizumskega režima;
   (i) dodatno povečajo možnosti za tesnejše sodelovanje na področjih izobraževanja, raziskav in inovacij, zlasti z olajšanjem udeležbe v programih, kot so Erasmus+, Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe ter EU4Innovation, pa tudi z zagotavljanjem jamstev za posojila s strani skupine Evropske investicijske banke v okviru njenega programa InnovFin; zagotovijo podporo za reformo izobraževanja ter obravnavajo vrzel na področju raziskav in inovacij;
   (j) zagotovijo, da bodo sklepi z vrha novembra 2017 pomenili tudi novo spodbudo za okrepitev možnosti za trajnostno gospodarsko rast, modernizacijo obstoječih sektorjev, trgovine in naložb, vključno z medregionalnimi možnostmi za čezmejno sodelovanje ter s posebnim poudarkom na podjetništvu ter malih in srednjih podjetjih;
   (k) pozovejo k preoblikovanju podpore EU za pridružitvene načrte in povezane strukturne reforme, zlasti tiste, ki omogočajo večjo konkurenčnost, ugodnejše poslovno okolje in ustrezen dostop do virov financiranja, tudi prek pobude EU4Business; pozorno spremljajo izvajanje poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih sporazumov, da bi preprečili socialni in okoljski damping; razvijejo ciljno usmerjeno pomoč za mala in srednja podjetja, da bi jim pomagali v celoti izkoristiti potencial poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih sporazumov; spodbudijo in podprejo pristno reformo gospodarskega sistema, namenjeno opuščanju monopolov in omejevanju vloge oligarhov s sprejetjem ustreznih zakonov, pa tudi večjo reformo bančnega in finančnega sektorja, namenjeno boju proti pranju denarja in izogibanju davkom;
   (l) podpirajo razvoj potrebne prometne in povezovalne infrastrukture, tudi z ambicioznim naložbenim načrtom za osrednje omrežje TEN-T, ter spodbujajo trgovino znotraj regije; spodbujajo infrastrukturne projekte, ki bodo zagotovili nove priložnosti za trgovino in omogočili več komunikacije in izmenjav med EU in partnerskimi državami, pa tudi med partnerji;
   (m) povečajo energetsko neodvisnost in učinkovitost s posebnimi naložbami in diverzifikacijo virov energije, zlasti glede energije iz obnovljivih virov in zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv, z okrepljenim sodelovanjem na vseh prednostnih področjih energetske unije EU in s tesnejšim povezovanjem energetskih trgov partneric z evropskim energetskim trgom, s posebnim poudarkom na medsebojni povezanosti in infrastrukturi; zagotovijo, da bodo deli infrastrukture novega plinovoda v regiji, na morju in na kopnem, vključno s plinovodom Severni tok 2, popolnoma v skladu z zakonodajo EU in strategijo za energetsko unijo in da ne bodo spodkopavali regionalne energetske varnosti; sodelujejo z vzhodnimi partnericami, da bodo podprli gospodinjstva, ki so najbolj prizadeta zaradi vse višjih cen energije;
   (n) zagotovijo popolno spoštovanje mednarodnih sporazumov in obveznosti na področjih jedrske varnosti in varstva okolja; povečajo prizadevanja za uresničevanje zavez v zvezi s podnebnimi spremembami, tudi z ozaveščanjem javnosti, in za postopno in trajnostno opuščanje zastarelih elektrarn v Armeniji in Ukrajini; pozorno spremljajo razvoj novih projektov, kot je jedrska elektrarna v Ostrovcu (Belorusija);
   (o) zagotovijo, da bodo sklepi z vrha novembra 2017 obravnavali tudi varnostne grožnje in spore, ki vplivajo na neodvisnost, suverenost, ozemeljsko celovitost, temeljne človekove pravice ter politično, socialno in gospodarsko stabilnost ter razvoj partneric in regije kot celote;
   (p) se zavežejo ohranjanju enotnosti ukrepov med državami članicami EU pri nadaljnjem izvajanju skupnega pritiska na Rusijo, katere vojaška prisotnost v regiji se je v zadnjih letih povečala, zlasti z okrepljenimi ciljno usmerjenimi omejevalnimi ukrepi, rešitvi spora v vzhodni Ukrajini s popolnim in dejanskim izvajanjem sporazumov iz Minska ter z ohranjanjem opazovalne misije OVSE, rešitvi spora med Rusijo in Gruzijo z oprijemljivimi rezultati mednarodnih razprav iz Ženeve in celovitim izvajanjem sporazuma o premirju iz leta 2008 s strani Rusije, ponovni vzpostavitvi popolne suverenosti Ukrajine na Krimu, Gruzije na njenih zasedenih ozemljih Abhazije in Južne Osetije ter Moldavije v Pridnjestrju, ter namenjanju ustrezne pozornosti nevarnim ekološkim razmeram v vzhodni Ukrajini, podpiranju partnerjev pri krepitvi njihove odpornosti in zaustavitvi dodatnih groženj, ki jih predstavljajo umori, ki jih podpira država, kibernetsko orožje, dezinformacije in druge oblike destabilizacije;
   (q) poudarijo, da je sodelovanje vzhodne partnerice pri vojaških vajah, namenjenih EU in/ali nekaterim od njenih partneric, kot so na primer vojaške vaje Zapad 2017 pod vodstvom Rusije v Belorusiji, nesprejemljivo; zagotovijo, da partnerica v prihodnje ne bo sodelovala pri takšnih vajah;
   (r) pozovejo k takojšnji ustavitvi vojaških sovražnosti med armenskimi in azerbajdžanskimi silami, ki po nepotrebnem zahtevajo življenja civilistov in vojakov ter ovirajo družbeno-gospodarski razvoj; potrdijo podporo prizadevanjem sopredsednikov skupine iz Minska, ki deluje v okviru OVSE, za rešitev spora v Gorskem Karabahu ter osnovnim načelom teh držav iz leta 2009, ki vključujejo ozemeljsko celovitost, samoodločbo in neuporabo sile; pozovejo Armenijo in Azerbajdžan k ponovnemu začetku pogajanj v dobri veri s ciljem izvajanja teh načel za rešitev spora, ki se ne more rešiti z uporabo vojaške sile; pozovejo vladi Armenije in Azerbajdžana, naj imata pogovore na visoki ravni ter se zavežeta ukrepom za pristno gradnjo zaupanja in dialogu med armensko in azerbajdžansko civilno družbo; ratifikacijo novih sporazumov med EU in posameznimi pogodbenicami pogojijo s pomembnimi zavezami in znatnim napredkom za rešitev spora, na primer z ohranjanjem premirja in podpiranjem izvajanja osnovnih načel iz leta 2009;
   (s) pozovejo k stalni podpori delu, ki ga opravljajo EU in misije OVSE v Gruziji, Moldaviji in vzhodni Ukrajini, kot bistvenim dejavnostim za zagotavljanje miru in varnosti predvsem v korist državljanov na kraju samem; zagotovijo učinkovito izvajanje mandata teh misij ter pozovejo Rusijo, naj zanje zagotovi neoviran dostop; razmislijo o podpori napotitve oborožene policijske misije OVSE v vzhodno Ukrajino; skupaj s partnerskimi državami razmislijo o možnostih okrepitve vloge EU pri reševanju teh sporov, vključno z začetkom celovitih ambicioznih misij v okviru skupne varnostne in obrambne politike, namenjenih povečanju varnosti in stabilnosti;
   (t) pozovejo partnerice EU k polnemu sodelovanju z EU pri obravnavi izzivov, kot so nezakonite migracije, terorizem, kibernetska kriminaliteta, trgovina z ljudmi, tihotapljenje in nezakonita trgovina;
   (u) v okviru politike za vzhodno partnerstvo razmislijo o privlačnem bolj dolgoročnem modelu „vzhodnega partnerstva+“ za pridružene države, ki so dosegle znaten napredek pri izvajanju reform v zvezi s pridružitvenimi sporazumi/poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi sporazumi, kar bi lahko sčasoma vodilo k pridružitvi carinski uniji, energetski uniji, digitalni uniji in schengenskemu območju, nadaljnjemu dostopu do notranjega trga EU, vključitvi v prometna omrežja EU, industrijskim partnerstvom, večjemu sodelovanju v drugih programih in agencijah EU, dodatnemu sodelovanju na področju skupne varnostne in obrambne politike, pa tudi takojšnjim ukrepom, kot so dodatni enostranski tarifni preferenciali, konkreten časovni okvir za odpravo tarif za gostovanje med partnericami in EU ter razvoj visokozmogljivih širokopasovnih storitev; omogočijo uporabo modela „vzhodnega partnerstva+“ drugim državam vzhodnega partnerstva, ko bodo pripravljene na takšne okrepljene zaveze in bodo dosegle znaten napredek pri izvajanju skupno dogovorjenih reform;
   (v) v zvezi z nepridruženimi državami razmislijo o novih načinih zagotavljanja podpore civilni družbi, podjetjem, akademskim skupnostim in skupnostim neodvisnih medijev ter mladim, tudi z dodatnimi finančnim sredstvi in partnerstvi za mobilnost;
   (w) zagotovijo, da bodo v obeh primerih skupni cilji po potrebi srednje- in dolgoročni ter da bodo spodbujali nekatere partnerske države k preseganju logike volilnih ciklov in usmerjanju na bolj strateške vizije;
   (x) stalno poudarjajo načelo diferenciacije in dejstvo, da obseg in raven sodelovanja z EU določajo njene ambicije in ambicije partneric, pa tudi hitrost in kakovost reform, ki se bodo ocenile na podlagi njihovega popolnega in učinkovitega izvajanja, zlasti glede spoštovanja demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin, načela pravne države in dobrega upravljanja;
   (y) poudarjajo, da je cilj vzhodnega partnerstva oblikovati potrebne pogoje za tesno politično in gospodarsko povezovanje, vključno s sodelovanjem v programih EU; ponovijo, da pridružitveni sporazumi z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino niso končni cilj odnosov teh držav z EU; ponovno priznajo evropske težnje teh držav; poudarijo, da lahko vsaka evropska država v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji in rimsko izjavo z dne 25. marca 2017 zaprosi za članstvo v EU, pod pogojem, da sprejme københavnska merila in načela demokracije, spoštuje temeljne svoboščine in človekove pravice, tudi pravice manjšin, ter ohranja načelo pravne države; pozovejo države članice, naj se v zvezi s tem dogovorijo o ambiciozni izjavi z vrha iz leta 2017, ki določa ustrezne dolgoročne cilje;
   (z) povabijo Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, naj se osredotočijo na popolno izvajanje pridružitvenih načrtov, da bi izkoristile vse možnosti, ki jih ponujajo pridružitveni sporazumi, tudi s sodelovanjem v skupnih razpravah o napredku, možnostih in izzivih v zvezi z reformami, povezanimi s pridružitvenimi sporazumi/poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi sporazumi; ponovno poudarijo pomen dejanskega izvajanja zgoraj omenjenih reform za prihodnjo stabilnost in razvoj držav ter dobrobit njihovih družb; potrdijo, da poglobitev odnosov znotraj modela „vzhodnega partnerstva+“ ter vsako morebitno članstvo v EU zahtevajo znaten napredek v smislu izvajanja teh reform, zlasti kar zadeva načelo pravne države, spoštovanje človekovih pravic in dobro upravljanje;
   (aa) zagotovijo, da bodo sedanje in prihodnje ravni sodelovanja in podpore za partnerje vedno povezane s strogimi pogoji, ki se bodo tudi upoštevali; poudarjajo, da bo finančna podpora EU za njene partnerice pogojena s konkretnimi reformnimi ukrepi in njihovim aktivnim izvajanjem, in da bo pristop, ki temelji na pobudi EU, še vedno zagotavljal koristi tistim partnericam, ki so najbolj dejavne pri ambicioznih reformah; predvidijo izplačila nepovratnih sredstev v manjših obrokih, da se EU omogoči boljše odzivanje na nepričakovane krize ali pomanjkanja reform; zlasti poudarjajo, da ne bo ratificiran noben celovit sporazum z državo, ki ne spoštuje vrednot EU, zlasti z neizvajanjem odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice ter nadlegovanjem, ustrahovanjem in preganjanjem zagovornikov človekovih pravic, nevladnih organizacij in novinarjev; tudi poudarjajo, da morajo biti pred začetkom in zaključkom novega dialoga o brezvizumski ureditvi izpolnjena jasna merila; poudarjajo, da bo zanašanje na pretekle dosežke sistematično vodilo do odložitve izvajanja sporazumov, tudi na področju brezvizumske ureditve in financiranja EU;
   (ab) podprejo večstransko razsežnost vzhodnega partnerstva kot sredstva za krepitev večstranskega zaupanja, zlasti na konfliktnih območjih, ter ustvarjanje priložnosti za regionalno sodelovanje, tudi prek nadnacionalnih platform civilne družbe, sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, in čezmejne projekte, kot so medosebni programi, ki vključujejo medkulturni dialog in mlajše generacije kot dejavnike za spremembo;
   (ac) poudarjajo pomen usklajenega in učinkovitega obveščanja o politikah, povezanih z vzhodnim partnerstvom, in sicer na notranji in zunanji ravni, ter zagotavljanja dejavnosti obveščanja, prilagojenih posameznim regijam, da se zlasti premosti vrzel v znanju o EU in o njenih odnosih s partnericami; priznajo odlično delo, ki ga je doslej opravila projektna skupina EU East StratCom, in z dodatnim financiranjem podprejo njene dejavnosti; obravnavajo izzive boljšega obveščanja o konkretnih koristih in ciljih vzhodnega partnerstva ter se osredotočajo na dezinformacije z dostopnimi kakovostnimi informacijami, ki temeljijo na dejstvih, v vseh jezikih partnerskih držav ter zagotavljajo spoštovanje svobode izražanja;
   (ad) poskrbijo, da bo podpora EU prilagojena ravni skupnih ambicij, kar zadeva sodelovanje s posamezno partnerico na podlagi načel „več za več“ in „manj za manj“; zlasti pozovejo EU, naj uskladi proračunske instrumente, kot sta evropski instrument sosedstva in Evropski sklad za trajnostni razvoj, s političnimi nalogami in izvedbenimi strategijami, zlasti v okviru svojih letnih in večletnih proračunskih postopkov;
   (ae) pozdravijo predloge Komisije za zagotovitev makrofinančne pomoči partnericam, pri čemer morajo predlogi še naprej vključevati stroge in učinkovite pogoje, zlasti v smislu spoštovanja načela pravne države (vključno z neodvisnim sodstvom in večstrankarskim parlamentarnim sistemom), zagotavljanja dobrega upravljanja (vključno z učinkovitim bojem proti korupciji) ter varstva človekovih pravic in svobode medijev; Parlamentu in Svetu vsakih šest mesecev predložijo podrobno pisno poročilo o napredku, doseženem na teh treh področjih, za partnerice, ki že koristijo tako pomoč; pozovejo Komisijo, naj pripravi nove programe makrofinančne pomoči za partnerske države, ki so uspešno zaključile pretekle programe, sistematično zagotavlja zgoraj navedene pogoje v prihodnjih predlogih za tako pomoč ter zagotovi, da se bodo dosledno uporabljali, zlasti v primeru Moldavije;
   (af) pozovejo Komisijo, Evropsko investicijsko banko in druge večstranske finančne institucije, naj si prizadevajo za uspešno izvajanje naložbenega načrta za Evropo in posebnega podpornega mehanizma za države vzhodnega partnerstva, ki so se zavezale izvajanju pridružitvenih sporazumov; zahtevajo vzpostavitev skrbniškega sklada za Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo, ki bo temeljil na primerih dobre prakse glede instrumentov z več donatorji, pri čemer je treba poudariti, da bi se moral ta skrbniški sklad osredotočati na zasebne in javne naložbe, zlasti na področju socialne in gospodarske infrastrukture, pa tudi tiste, ki so namenjene krepitvi absorpcijske sposobnosti sredstev za naložbe ter usklajevanju podpore mednarodnih finančnih institucij in mednarodnih donatorjev na terenu; razmislijo o organizaciji konference donatorjev za Ukrajino v podporo humanitarnim potrebam države, ki so nastale zaradi spora na vzhodu države in priključitve Krima; zagotovijo, da se bo uporaba vseh teh skladov strogo nadzorovala, da bi preprečili vsako zlorabo;
   (ag) poudarjajo svojo odločno podporo parlamentarnemu prispevku k politiki vzhodnega partnerstva in njenemu nadzoru, zlasti glede vpliva politike na življenje državljanov; v zvezi s tem okrepijo vlogo parlamentarne skupščine Euronest v okviru novega večletnega načrta vzhodnega partnerstva in pridružitvenih parlamentarnih odborov ali parlamentarnih odborov za sodelovanje v pridružitvenih svetih ali svetih za sodelovanje; pozdravijo programe celostnega pristopa za podporo demokraciji, ki se izvajajo; pozovejo člane parlamentov iz partnerskih držav, naj sodelujejo pri nadzoru izvajanja in izmenjavi primerov dobre prakse; povečajo vključenost foruma civilne družbe vzhodnega partnerstva v ta proces;
   (ah) upoštevajo odločitev Parlamenta, da bo okrepil spremljanje izvajanja mednarodnih sporazumov z vzhodnimi partnericami in povečal nadzor nad podporo EU v zvezi s tem; se odzovejo pozivu Parlamenta, namenjenemu partnericam in Komisiji, naj povečajo preglednost vseh upravičenk do financiranja EU; pozovejo Komisijo in ESZD, naj Parlamentu in Svetu vsakih šest mesecev predložita podrobno pisno poročilo o izvajanju teh sporazumov;
   (ai) upoštevajo odločitev Parlamenta, da bo okrepil nadzor nad pogajanji o prihodnjih mednarodnih sporazumih z vzhodnimi partnericami; pozovejo Svet, naj Parlamentu nemudoma zagotovi vse potrebne pogajalske smernice v skladu z ustreznim medinstitucionalnim sporazumom(9) (2014/C 95/01); pozdravijo učinkovito sodelovanje Komisije in ESZD s Parlamentom pri zagotavljanju informacij o teh pogajanjih ter jih pozovejo, naj nemudoma zagotovijo osnutke pogajalskih besedil in parafirane sporazume v skladu z ustreznim okvirnim sporazumom(10) (2010/L 304/47);

2.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Evropski komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje ter v vednost posebnemu predstavniku EU za južni Kavkaz in krizo v Gruziji, parlamentarni skupščini OVSE, parlamentarni skupščini Sveta Evrope ter vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0304.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0267.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0126.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0456.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0487.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0018.
(8) UL C 265, 11.8.2017, str. 110.
(9) UL C 95, 1.4.2014, str. 1.
(10) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.


Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo
PDF 350kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo (2017/2819(RSP))
P8_TA(2017)0441B8-0589/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Akcijski načrt za naravo, ljudi in ekonomijo (COM(2017)0198),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost(1),

–  ob upoštevanju ocene ustreznosti naravovarstvene zakonodaje EU (direktivi o pticah in habitatih) (SWD(2016)0472),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 1/2017 z naslovom Za izkoriščanje celotnega potenciala omrežja Natura 2000 je potrebnih več prizadevanj,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Poročanje v okviru direktiv EU o habitatih in o pticah za obdobje 2007–2012 – stanje narave v EU,

–  ob upoštevanju statističnih podatkov Eurostata o biotski raznovrstnosti iz novembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo(2),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o akcijskem načrtu za naravo, ljudi in ekonomijo (O-000067/2017 – B8-0608/2017),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je v dobrem stanju ohranjenosti približno samo polovica zaščitenih vrst ptic in manjše število drugih zaščitenih vrst ter habitatov v Uniji in ker ima samo polovica območij Natura 2000 načrte upravljanja, v katere so vključeni ohranitveni cilji in ukrepi;

B.  ker imajo direktive o naravi pomembno vlogo pri doseganju ciljev iz strateškega načrta Konvencije o biološki raznovrstnosti za obdobje 2011–2020, agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah;

C.  ker je Evropska agencija za okolje v oceni z naslovom Stanje v naravi v EU za leto 2015 zapisala, da sta po poročanju držav članic najbolj obremenjujoča in največja grožnja za kopenske ekosisteme kmetijstvo in spreminjanje naravnih pogojev, za morske ekosisteme pa uporaba živih virov (ribolov) in onesnaževanje; ker je vse to posledica človekovih dejavnosti in ima korenit in škodljiv učinek na naravo;

D.  ker statistični podatki Eurostata o biotski raznovrstnosti za leto 2016 kažejo na splošen upad vseh 167 razširjenih vrst ptic v EU v obdobju od leta 1990 do leta 2014(3);

Splošne opombe

1.  pozdravlja akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo kot korak v pravo smer na poti k uresničitvi ciljev direktiv o naravi;

2.  vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da cilji iz strategije EU za biotsko raznovrstnost za leto 2020 in Konvencije o biološki raznovrstnosti ne bodo uresničeni brez takojšnjih, velikih in dodatnih prizadevanj; poudarja, da cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2010 niso bili doseženi;

3.  ugotavlja, da so zdravi in odporni ekosistemi bolj zmožni blažiti posledice podnebnih sprememb in se prilagajati nanje, s tem pa tudi omejevati globalno segrevanje; ugotavlja, da so odpornejši na skrajne vremenske pojave in si po njih lažje opomorejo ter prinašajo številne koristi, od katerih so ljudje odvisni;

4.  ugotavlja, da v Evropi skoraj četrtini prostoživečih vrst grozi izumrtje in da je večina ekosistemov tako degradirana, da ne more več izpolnjevati svojih dragocenih funkcij; ugotavlja, da to povzroča ogromne socialne in gospodarske izgube za EU, saj se večajo glavni vzroki za izgubo biotske raznovrstnosti, tj. poslabšanje stanja habitatov, prekomerno izkoriščanje naravnih virov, uvajanje in širjenje invazivnih tujerodnih vrst in podnebne spremembe, kar izničuje pozitivne učinke pobud, s katerimi naj bi to preprečili;

5.  ugotavlja, da naj bi akcijski načrt „omogočil hitrejši napredek pri doseganju cilja EU do leta 2020, po katerem naj bi se zaustavil in obrnil trend izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev“; vendar obžaluje, da ni omenjena strategija za biotsko raznovrstnost za leto 2020 ali sklepi njenega vmesnega pregleda;

6.  ponovno poudarja potrebo po dodatnih, velikih in stalnih prizadevanjih za dosego ciljev do leta 2020 in poziva Komisijo in države članice, naj dajo temu večji politični pomen;

7.  poudarja, da je treba zagotoviti celovito in dosledno izvajanje zakonodaje Unije o naravi;

8.  poudarja, da morajo znaten napredek pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, onesnaževal zraka in drugih onesnaževal ter izboljšanju energetske učinkovitosti in učinkovitosti materialov dopolnjevati nadaljnji ukrepi držav članic EU, da bi v celoti izvajali dogovorjene politike za boljšo zaščito biotske raznovrstnosti, naravnih virov in javnega zdravja;

9.  poudarja, da je treba dodatno povezati politike in znanje, da bi dosegli cilj dobrega življenja v okviru zmožnosti našega planeta, kar je dolgoročna vizija 7. okoljskega akcijskega programa;

10.  obžaluje, da je obdobje izvajanja akcijskega načrta omejeno, in poziva Komisijo, naj nemudoma začne načrtovati naslednjo strategijo za biotsko raznovrstnost za obdobju po letu 2020;

Udeležba vseh akterjev

11.  pozdravlja štiri prednostna področja, ki so opredeljena v akcijskem načrtu, in poudarja, da je potrebna aktivna udeležba vseh pomembnih akterjev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zato da se lahko s konkretnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, učinkovito obravnavajo pomanjkljivosti pri izvajanju direktiv o pticah in o habitatih;

12.  želi spomniti, da je Evropsko računsko sodišče v svojem posebnem poročilu št. 1/2017 ugotovilo, da je usklajevanje med pristojnimi organi in drugimi deležniki v državah članicah premalo razvito;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito podporo nacionalnim in regionalnim akterjem pri izvajanju zakonodaje o naravi in izboljšanju okoljskih inšpekcijskih pregledov, tudi s krepitvijo kompetenc, izgradnjo zmogljivosti in boljšim razporejanjem virov;

14.  pozdravlja dejstvo, da bo Komisija posodobila in dodatno razvila smernice v vseh uradnih jezikih EU, da bi spodbudila boljše razumevanje zakonodaje v praksi in javnim organom pomagala to zakonodajo pravilno izvajati, ter v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v ta proces vključi vse deležnike in se z njimi posvetuje;

15.  poudarja vlogo civilne družbe pri zagotavljanju boljšega izvajanja naravovarstvene zakonodaje EU in s tega vidika pomen določb Aarhuške konvencije;

16.  poziva Komisijo, naj pripravi nov zakonodajni predlog o minimalnih standardih za dostop do sodne presoje in revizijo Aarhuške uredbe, s katero se izvaja konvencija glede ukrepov Unije, da bi upoštevali nedavno priporočilo odbora za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti Aarhuške konvencije;

17.  pozdravlja dejstvo, da prožni pristopi k izvajanju, pri katerih se upoštevajo posebne nacionalne okoliščine, prispevajo k zmanjševanju in postopni odpravi nepotrebnih konfliktov in težav, ki nastajajo med naravovarstvenimi in družbeno-gospodarskimi dejavnostmi, pa tudi k reševanju praktičnih izzivov, ki so posledica uporabe prilog k direktivama, vendar to ne sme ogroziti izpolnjevanja ciljev in zahtev glede ohranjanja, določenih v direktivah o naravi;

18.  poziva Komisijo, naj pojasni vlogo Odbora regij pri ozaveščanju in spodbujanju lokalne udeležbe pri izmenjavi znanja;

Zaščitene vrste in habitati

19.  poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da se stanje v območjih Natura 2000 ne bo poslabšalo, in sprejeti ohranitvene ukrepe, da bi obdržali ali obnovili ugodno stanje ohranjenosti zaščitenih vrst in habitatov;

20.  poziva k celovitemu izvajanju direktiv o naravi, da bi zagotovili, da se ohranitveni ukrepi sprejemajo v skladu z najnovejšim tehničnim in znanstvenim napredkom;

21.  obžaluje, da v akcijskem načrtu ni prednostne strategije in konkretnih ukrepov za večjo zaščito opraševalcev, še posebej pri prizadevanjih za odpravljanje zdravstvenih tveganj in škodljivcev (zlasti varoje), boljše usklajevanje raziskovalnega dela, večjo harmonizacijo analitičnih metod in boljšo izmenjavo znanstvenih podatkov o opraševalcih na evropski ravni, kar je Parlament že zahteval;

22.  ponovno poziva Komisijo, naj pripravi strategijo EU za zaščito in ohranitev ogroženih opraševalcev, s katero bi medsektorsko in celovito obravnavali to temeljno vprašanje deprimirajoče smrtnosti opraševalcev v Evropi, zlasti čebel, ki so neprecenljivega pomena za okolje in gospodarstvo;

23.  predlaga, naj postanejo ukrepi proti varoji obvezni na ravni Unije, naj se podpira usposabljanje čebelarjev o zaščiti čebel in naj se lokalne in regionalne organe, pa tudi kmete in vse državljane, spodbuja, da bodo skrbeli za rast rastlin, zlasti cvetočih, na podeželju in v mestih, s čimer se bo povečala razpoložljivost medonosnih rastlin;

24.  želi spomniti, da je nezakonito ubijanje ptic, predvsem selitvenih vrst v Sredozemlju, v nekaterih državah članicah pa tudi ujed, še vedno zaskrbljujoče; poudarja, da je treba na podlagi znanstvenih podatkov oblikovati načrt, usklajen na evropski ravni, za upravljanje selitvenih vrst ptic, ki letijo skozi več kot eno državo članico;

25.  poziva k polnemu in učinkovitemu izvajanju uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah in k ustreznemu financiranju iz proračuna EU v ta namen; poudarja, da mora vnašanje vrst na seznam invazivnih tujerodnih vrst Unije temeljiti na standardizirani in usklajeni oceni tveganj; meni, da je upravljanje invazivnih tujih vrst nujna prednostna naloga, zlasti na območjih Natura 2000; pozdravlja spletno platformo Evropska informacijska mreža za tujerodne vrste (EASIN), prek katere je omogočen dostop do informacij o tujerodnih vrstah;

26.  poudarja, da je zaščita našega skupnega naravnega okolja v Evropi bistvenega pomena za naša gospodarstva in za našo dobrobit, da se gospodarska vrednost mreže Natura 2000 ocenjuje na 200-300 milijard EUR letno, da je mogoče s turizmom in rekreacijo ustvariti prihodek za lokalne skupnosti ter da zdravi ekosistemi zagotavljajo osnovne storitve, kot so sladka voda, shranjevanje ogljika, opraševalne žuželke ter zaščita pred poplavami, zemeljskimi plazovi in obalno erozijo(4); zato poudarja, da je ekonomsko smotrno vlagati v omrežje Natura 2000;

27.  želi spomniti, da so morska območja omrežja Natura 2000 bistveno manj uveljavljena kot kopenska; poziva ustrezne države članice, naj to obravnavajo, in Komisijo, naj olajša potrebno sodelovanje s tretjimi državami, da bi izboljšali varstvo okolja na morskih območjih;

28.  pozdravlja ukrepe, namenjene vključevanju ekosistemskih storitev v odločanje; vendar obžaluje, da v akcijskem načrtu ni konkretne pobude za preprečevanje neto izgube biotske raznovrstnosti;

Povezave z drugimi področji politike

29.  poudarja, da je treba nujno sprejeti ukrepe za reševanje glavnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti, namreč uničevanja in degradacije habitatov, in sicer predvsem zaradi prekomerne rabe zemljišč, onesnaževanja, intenzivnega kmetovanja, uporabe kemičnih sintetičnih pesticidov, širjenja tujerodnih vrst in podnebnih sprememb, ter izpostavlja tudi, da je treba v ta namen zagotoviti skladnost med različnimi politikami Evropske unije;

30.  poudarja, da je bila v oceni ustreznosti izpostavljena potreba po izboljšanju usklajenosti s skupno kmetijsko politiko (SKP) in da je prišlo do zaskrbljujočega upada vrst in habitatov, povezanega s kmetijstvom; poziva Komisijo, naj oceni vpliv skupne kmetijske politike na biotsko raznovrstnost;

31.  poudarja, da je obnova, ohranjanje in krepitev ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, tudi na območjih Natura 2000, ena izmed šestih prednostnih nalog za razvoj podeželja v EU; poudarja, da so akterji v kmetijskem sektorju v to vložili veliko truda, zlasti v okviru izvajanja ukrepov ozelenitve, ki so bili uvedeni pri reviziji skupne kmetijske politike leta 2013;

32.  ponovno poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se sredstva skupne kmetijske politike, namenjena subvencioniranju dejavnosti, ki so povezane z upadanjem biotske raznovrstnosti, preusmerijo v financiranje okoljsko trajnostnih kmetijskih praks in v ohranjanje povezane biotske raznovrstnosti;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z lastniki in uporabniki zemljišč preučijo možnost „zelenih in modrih storitev“ (krajina, narava in gospodarjenje z vodo) v zameno za plačilo pod tržnimi pogoji;

34.  opozarja, da so vrste, ki po direktivi o habitatih potrebujejo posebno zaščito, v nekaterih evropskih regijah dosegle dober status ohranjenosti in bi zato lahko ogrozile druge prostoživeče vrste in domače živali ter tako motile naravno ravnovesje ekosistema; poziva Komisijo, naj razvije postopek ocenjevanja, s katerim bo mogoče spremeniti status zaščite vrst v določenih regijah, ko bo doseženo želeno stanje ohranjenosti;

35.  spominja, da lahko sobivanje ljudi in velikih mesojedcev, zlasti volkov, v nekaterih regijah negativno vpliva na trajnostni razvoj ekosistemov in naseljenega podeželja, zlasti v povezavi s tradicionalnim kmetijstvom in trajnostnim turizmom, ter na druge družbeno-gospodarske dejavnosti; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za reševanje teh težav, da ne bo ogrožen trajnostni razvoj podeželja, pri tem pa upoštevajo razpoložljivo prožnost v okviru direktive o habitatih;

36.  poziva Komisijo, naj podpira ukrepe, kot so usposabljanje kmetov glede zaščite živine pred velikimi mesojedci in izmenjava primerov dobre prakse glede zaščite živine med državami članicami;

37.  obžaluje, da skupna kmetijska politika ni bila razvita za zaščito izginjajoče tradicionalne prakse pašništva, ki je pomembno zgodovinsko orodje za upravljanje habitatov in ohranjanje narave; poziva k akcijskemu načrtu za podporo razvojnemu okviru za pašništvo v okviru omrežja Natura 2000;

38.  poziva Komisijo, naj razmisli zlasti o prilagodljivem upravljanju lova kot orodju dobre prakse za trajnostno upravljanje dovolj bogatih populacij vodnih ptic v EU in ohranitev tistih, ki so v upadanju;

39.  poudarja, da na pomorskih območjih prihaja do znatnih izgub biotske raznovrstnosti, ter meni, da bi morala skupna ribiška politika spodbujati biotsko raznovrstnost in vzorce trajnostne porabe in proizvodnje; poziva k oceni vpliva skupne ribiške politike na biotsko raznovrstnost;

Financiranje

40.  pozdravlja poročilo Evropskega računskega sodišča o omrežju Natura 2000 in se strinja z njegovo oceno, da sredstva EU niso bila dovolj uporabljena, da bi podprla upravljanje tega omrežja;

41.  izpostavlja, da imajo odgovornost pri financiranju območij Natura 2000 predvsem države članice, in poudarja, da je po podatkih iz ocene ustreznosti pomanjkljivo izvajanje naravovarstvenih direktiv rezultat pomanjkanja finančnih sredstev;

42.  poudarja, da je možnost vzpostavitve novih finančnih mehanizmov za ohranitev biotske raznovrstnosti, zato da bi dosegli cilje do leta 2020, glede na časovni okvir večletnega finančnega okvira malo verjetna; poziva h kar največji uporabi obstoječih ukrepov, vključno s finančnim instrumentom za okolje (LIFE), skupno kmetijsko politiko in strukturnimi skladi;

43.  pozdravlja prihodnji predlog Komisije, s katerim bi delež finančnih sredstev, namenjenih za naravo in biotsko raznovrstnost v sklopu finančnega instrumenta za okolje, povišali za 10 %;

44.  ugotavlja, da bo za zagotovitev ustrezne finančne podpore za ohranitev narave, biotsko raznovrstnost in trajnostno kmetijstvo na območjih Natura 2000 v sklopu novega večletnega finančnega okvira potrebnega več pripravljalnega dela na področjih pregledovanja in napovedovanja; meni, da je v zvezi s tem nadvse pomemben celovit pregled porabe sredstev v preteklosti, ki bi pokazal, kako uspešni so bili dosedanji ukrepi;

45.  poziva, naj se v naslednji večletni finančni okvir vključijo tudi novi finančni mehanizmi za ohranjanje biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v prihodnje finančne instrumente za kmetijstvo, razvoj podeželja in regionalni razvoj vključena sredstva za biotsko raznovrstnost in upravljanje omrežja Natura 2000, s katerimi bi skupaj razpolagali nacionalni in lokalni okoljski organi;

46.  poziva Komisijo, naj sheme financiranja učinkoviteje prilagodi ciljem omrežja Natura 2000 in vzpostavi medsektorske kazalnike učinkovitosti omrežja Natura 2000 za vsa ustrezna sredstva EU; poziva Komisijo, naj uvede tudi mehanizem sledenja porabe sredstev za območja Natura 2000 in na ta način poveča preglednost, odgovornost in učinkovitost ter ta mehanizem vključi v naslednji večletni finančni okvir;

47.  poudarja, da program Natura 2000 sredstva običajno prejema s sofinanciranjem; poziva države članice, naj bistveno povečajo finančno podporo za program Natura 2000, da bi določili privlačnejše stopnje sofinanciranja in posledično izboljšali črpanje sredstev, in k sprejetju ukrepov za zmanjšanje upravnih bremen za predlagatelje in upravičence projekta;

48.  poudarja potencial javno-zasebnega financiranja ekosistemskih storitev, zelene infrastrukture in drugih območij, povezanih z naravnim kapitalom, ter pozdravlja dejstvo, da se bodo s finančnim mehanizmom za naravni kapital (NCFF) še naprej spodbujali projekti, povezani z biotsko raznovrstnostjo, za obdobje izvajanja 2017–2019;

49.  poziva Komisijo, naj spodbuja in predlaga sredstva za financiranje in razvoj načrtov čezmejnega upravljanja za velike mesojede vrste, ter poziva tudi k podrobnemu pregledu vloge velikih mesojedcev in morebitni uvedbi prilagoditvenih ukrepov, da bi zagotovili ohranitev biotske raznovrstnosti, kmetijske krajine in večstoletne prakse paše živine v gorskih regijah;

Zelena infrastruktura

50.  pozdravlja zavezo iz akcijskega načrta o zagotavljanju svetovanja, da se podpore razvoj zelene infrastrukture za boljšo povezanost območij Natura 2000, vendar ponovno poziva k pristnemu predlogu za razvoj vseevropskega omrežja za zeleno infrastrukturo (TEN-G);

51.  ugotavlja, da je pomembno, da pristojni organi v državah članicah ob udeležbi vseh pomembnih deležnikov bolje izkoristijo postopke celostnega prostorskega načrtovanja, z upoštevanjem znanj iz specifičnih sektorjev izboljšajo horizontalno razumevanje vseevropskega omrežja za zeleno infrastrukturo in da s pomočjo sredstev za razvoj podeželja in regionalni razvoj omogočijo financiranje povečane povezljivosti in zelene infrastrukture na splošno; ugotavlja, da bi bilo treba ta merila upoštevati pri načrtovanju infrastrukturnih del v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020; ugotavlja, da koncept zelene infrastrukture prispeva tudi k vzpostavitvi trajnostnega gospodarstva, tako da ohranja koristi ekosistemov, hkrati pa blaži negativne učinke prometne in energetske infrastrukture;

52.  ugotavlja, da je treba preučiti vlogo zelene infrastrukture pri blažitvi posledic naravnih nesreč, povezanih z vremenskimi in podnebnimi spremembami, zlasti v skrajnih vremenskih in podnebnih razmerah, ki so vzrok za nekatere od najbolj smrtonosnih in uničujočih naravnih nesreč v Evropi in po svetu.

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0034.
(2) http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2017/06/19/conclusions-eu-action-plan-nature/pdf
(3) http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Biodiversity_statistics
(4) http://ec.europa.eu/environment/nature/pdf/state_of_nature_en.pdf


Spoštovanje načela pravne države in demokracije na Poljskem
PDF 272kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela pravne države in demokracije na Poljskem (2017/2931(RSP))
P8_TA(2017)0442B8-0595/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pogodb EU, zlasti členov 2, 3, 4, in 7 Pogodbe o Evropski unij (PEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju ustave Republike Poljske,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 o novem okviru EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o razmerah na Poljskem(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o najnovejših dogodkih na Poljskem in njihovem vplivu na temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(2),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije o načelu pravne države(3) z dne 21. decembra 2016, ki dopolnjuje priporočilo z dne 27. julija 2016 in upošteva zadnje dogodke na Poljskem v zvezi z imenovanjem novega predsednika ustavnega sodišča,

–  ob upoštevanju tretjega priporočila Komisije o načelu pravne države z dne 26. julija 2017(4), v katerem izraža globoko zaskrbljenost zaradi načrtovane pravosodne reforme na Poljskem, s katero se po oceni Komisije povečuje sistemska grožnja za načelo pravne države na Poljskem, ki je bila že opredeljena v mehanizmu načela pravne države, ki ga je Komisija sprožila januarja 2016,

–  ob upoštevanju odgovora poljske vlade z dne 20. februarja 2017, v katerem so bile zavrnjene ugotovitve o obstoju sistemske grožnje za načelo pravne države na Poljskem, in odgovora poljske vlade z dne 29. avgusta 2017, v katerem so bili zavrnjeni ugovori Komisije glede pravosodne reforme ter je bila izpodbijana njena pristojnost za ocenjevanje pravosodnih sistemov,

–  ob upoštevanju postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija proti Poljski, vključno s postopkom z dne 29. julija 2017 in obrazloženim mnenjem z dne 12. septembra 2017 glede zakona o organizaciji splošnih sodišč, ki navaja, da poljsko pravo ni v skladu s pravom EU, zlasti s členom 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Direktivo 2006/54/ES o enakosti spolov pri zaposlovanju in členom 19(1) PEU v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju izmenjav mnenj v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve s prvim podpredsednikom Komisije Fransom Timmermansom 22. marca, 31. avgusta in 6. novembra 2017,

–  ob upoštevanju izmenjav mnenj na sejah Sveta za splošne zadeve 16. maja 2017 in 25. septembra 2017 o pravni državi na Poljskem,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 14. oktobra 2016 o zakonu o ustavnem sodišču ter izjave predsednika Beneške komisije z dne 24. januarja 2017, v kateri je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi „vse slabših razmer“ na Poljskem,

–  ob upoštevanju odstranitve treh sodb s spletne strani ustavnega sodišča in iz njegove spletne pravne zbirke podatkov 18. maja 2017, in sicer naslednjih: sodbe z dne 9. marca 2016, K 47/15 (ki navaja, da so spremembe, ki jih je vlada sprejela glede zakona o ustavnem sodišču, neustavne), sodbe z dne 11. avgusta 2016, K 39/16 (ki izpodbija zakonitost glavnih določb drugega akta, ki spreminja delovanje ustavnega sodišča) in sodbe z dne 7. novembra 2016, K 44/16 (o zakonitosti imenovanja predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča),

–  ob upoštevanju štirih zakonov v zvezi z reformo sodstva, ki jih je v juniju in juliju 2017 sprejel poljski parlament, in sicer: zakona o spremembi zakona o nacionalni šoli za sodnike in državne tožilce, zakona o organizaciji splošnih sodišč in nekaterih drugih zakonov („zakon o nacionalni šoli za sodnike“); zakona o spremembi zakona o nacionalnem sodnem svetu in nekaterih drugih zakonov („zakon o nacionalnem sodnem svetu“); zakona o spremembi zakona o organizaciji splošnih sodišč („zakon o organizaciji splošnih sodišč“); in zakona o vrhovnem sodišču, ki je sprožil resne pomisleke glede kršenja delitve oblasti in konca neodvisnosti sodstva,

–  ob upoštevanju pisma predsednika Evropskega parlamenta z dne 18. julija 2017, v katerem je izrazil pomisleke velike večine vodij političnih skupin v Parlamentu glede sprejetih zakonov, ki omogočajo reformo sodstva,

–  ob upoštevanju odločitve poljskega predsednika z dne 27. julija 2017, ko je z vetom zavrnil dva sporna zakona, ki ju je v istem mesecu sprejel poljski parlament in sta resno ogrožala neodvisnost sodstva na Poljskem,

–  ob upoštevanju dveh predlogov poljskega predsednika o nacionalnem sodnem svetu in vrhovnem sodišču, ki vzbujata pomisleke glede tega, ali sta v skladu s poljsko ustavo, in ne obravnavata težav glede delitve oblasti ali neodvisnosti sodstva,

–  ob upoštevanju sklepa poljskega ustavnega sodišča z dne 24. oktobra 2017, v katerem je razsodilo, da so pravila za izvolitev predsednikov vrhovnega sodišča in generalne skupščine sodnikov vrhovnega sodišča neustavna,

–  ob upoštevanju začasne odredbe, ki jo je izdalo Sodišče Evropske unije 27. julija 2017 v zadevi C-441/17, da se ustavi obsežna sečnja v Beloveškem gozdu, ki je poljska vlada ni izvajala, in bojazni, da bi nadaljnja sečnje povzročila „hudo in nepopravljivo škodo“ v gozdu, medtem ko bi sodišče obravnavalo primer,

–  ob upoštevanju začasnih odredb, ki jih je 8. junija 2017 izdalo Evropsko sodišče za človekove pravice, da bi se ustavile nagle vrnitve v Belorusijo; ob upoštevanju predlogov sprememb zakona o tujcih, ki jih je januarja 2017 predlagal poljski minister za notranje zadeve in vzbujajo pomisleke glede skladnosti z evropskim in mednarodnim pravom,

–  ob upoštevanju zakona o javnih zborovanjih, kakor je bil spremenjen decembra 2016, ki omogoča pretirane omejitve pravice do zbiranja, vključno z dajanjem prednosti t. i. „rednim/cikličnim zbiranjem“, namenjenim domoljubnim, verskim in zgodovinskim dogodkom, oblastem pa omogoča, da prepovedo protidemonstracije,

–  ob upoštevanju zakona o nacionalnem institutu za svobodo – centru za razvoj civilne družbe z dne 15. septembra 2017, ki organizacijam civilne družbe daje dostop do javnega financiranja, tudi iz sredstev EU, pod nadzorom vlade, kar sproža pomisleke glede ustreznega financiranja nevladnih organizacij, vključno z organizacijami za pravice žensk,

–  ob upoštevanju poročil mednarodnih nevladnih organizacij o pravni državi in temeljnih pravicah na Poljskem, vključno s poročilom organizacije Amnesty International z dne 19. oktobra 2017 z naslovom „Poljska: na ceste branit človekove pravice“ in poročilom organizacije Human Rights Watch z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Spodkopavanje nadzora in ravnotežja – napad na pravno državo in človekove pravice na Poljskem“,

–  ob upoštevanju mnenj OVSE/ODIHR z dne 5. maja 2017 o osnutku predlogov sprememb zakona o nacionalnem sodnem svetu in nekaterih drugih dejanj Poljske; o osnutku poljskega zakona o nacionalnem inštitutu svobode – center za razvoj civilne družbe z dne 22. avgusta 2017; in o nekaterih določbah osnutka zakona o vrhovnem sodišču Poljske z dne 30. avgusta 2017, kjer je poudarjeno, da predlagane določbe same po sebi niso združljive z mednarodnimi standardi in zavezami v okviru organizacije OVSE,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev o sedmem rednem poročilu Poljske, ki ga je 31. oktobra 2016 sprejel odbor Združenih narodov za človekove pravice, ki je Poljsko pozval, naj sprejme ukrepe za zaščito neodvisnosti ustavnega sodišča in sodstva ter naj natančneje opredeli kaznivo dejanje terorizma zaradi zaščite pred zlorabo,

–  ob upoštevanju posredovanja Kanade v Svetu OZN za človekove pravice 9. maja 2017 v okviru splošnega rednega pregleda na Poljskem in dopisa z dne 23. oktobra 2017, ki ga je visoki komisar OZN za človekove pravice naslovil na Poljsko,

–  ob upoštevanju predhodnih ugotovitev z dne 27. oktobra 2017, ki jih je po uradnem obisku na Poljskem podal posebni poročevalec ZN o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov, v katerih je izrazil zaskrbljenost zaradi stanja neodvisnosti sodstva na Poljskem,

–  ob upoštevanju Resolucije 2188(2017) z dne 11. oktobra 2017 parlamentarne skupščine Sveta Evrope „Nove grožnje za pravno državo v državah članicah Sveta Evrope: izbrani primeri“,

–  ob upoštevanju ponavljajočih se množičnih protestov zoper vladne politike in zakonodajo, vključno s „črnim ponedeljkom“ oktobra 2016, ko so preprečili spremembo sedanjega zakona o splavu, „pohodom svobode“ 6. maja 2017 in protesti po sprejetju zakonov o reformi sodstva julija 2017,

–  ob upoštevanju, da je ženskam in deklicam od junija 2017 z zakonom omejen dostop do tabletke za nujno kontracepcijo; ob upoštevanju informativnega pregleda SZO iz junija 2017, v katerem je ta organizacija ocenila tabletko za nujno kontracepcijo kot varno in priporočila njeno dostopnost kot del nujnega reproduktivnega zdravstvenega varstva; ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije z dne 7. januarja 2015, ki spreminja dovoljenje za dajanje v promet zdravila za uporabo v humani medicini z imenom „ellaOne – ulipristal acetat“, izdanega s Sklepom C(2009)4049,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, prepoved diskriminacije, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost moških in žensk; ker so poljski državljani na referendumu leta 2013 potrdili zavezanost k tem vrednotam;

B.  ker člen 9 poljske ustave določa, da Republika Poljska spoštuje mednarodno pravo, ki je zanjo zavezujoče;

C.  ker EU deluje na podlagi domneve medsebojnega zaupanja, torej da bodo države članice spoštovale demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je zapisano v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Listini o temeljnih pravicah;

D.  ker je pravna država ena od skupnih vrednot, na katerih temelji EU, in ker je Komisija, skupaj s Parlamentom in Svetom, v skladu s Pogodbama odgovorna za spoštovanje pravne države kot temeljne vrednote Unije in zagotavljanje, da se spoštujejo zakoni, vrednote in načela EU;

E.  ker ta načela vključujejo: zakonitost, kar pomeni pregleden, odgovoren, demokratičen in pluralističen postopek izvajanja zakonodaje; pravno varnost; prepoved samovoljnosti izvršilnih oblasti; neodvisna in nepristranska sodišča; učinkovit sodni pregled s popolnim spoštovanjem temeljnih pravic; in enakost pred zakonom;

F.  ker je neodvisnost sodstva zapisana v členu 47 Listine o temeljnih pravicah in členu 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter je bistven pogoj demokratičnega načela delitve oblasti, kar se odraža tudi v členu 10 poljske ustave;

G.  ker bi bilo treba svobodo združevanja zaščititi; ker imajo živahna civilna družba in pluralistični mediji ključno vlogo pri spodbujanju odprte in pluralistične družbe, sodelovanju javnosti v demokratičnem procesu in krepitvi odgovornosti vlad; ker bi bilo treba nevladne organizacije ustrezno financirati;

H.  ker poljska vlada zavrača izvajanje sklepa Sodišča Evropske unije o sečnji v Beloveškem gozdu ter ne spoštuje začasnih odredb Evropskega sodišča za človekove pravice glede vrnitev v Belorusijo in tako jasno kaže, da Poljska ne upošteva Pogodb EU;

I.  ker so bili proti ducatom protestnikov uvedeni postopki v skladu z zakonikom o manjših kaznivih dejanjih, v nekaterih primerih pa v skladu s kazenskim zakonikom; ker naj bi policija več kot 300 oseb pridržala v povezavi z njihovo udeležbo v protestih oktobra 2017;

J.  ker je v skladu z Listino o temeljih pravicah, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice spolno in reproduktivno zdravje žensk sestavni del človekovih pravic, vključno s pravico do življenja in dostojanstva, varovanja pred nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem, pravico do zdravstvenega varstva, zasebnosti in izobraževanja ter prepovedjo diskriminacije, kar se odraža tudi v poljski ustavi;

K.  ker odrekanje dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z varnim in zakonitim splavom, pomeni kršitev temeljnih pravic žensk; ker je odbor OZN za človekove pravice Poljsko pozval, naj ne sprejme zakonodajne reforme, ki bi pomenila nazadovanje že tako omejevalne zakonodaje o dostopu žensk do varnega in zakonitega splava; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v več primerih razsodilo proti Poljski zaradi restriktivne razlage te pravice;

1.  poudarja, da je bistveno zagotoviti, da se v celoti ohranijo skupne evropske vrednote iz člena 2 PEU in poljske ustave ter da se zagotovijo temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

2.  ponavlja svoje stališče, izraženo v resolucijah z dne 13. aprila 2016 in 14. septembra 2016; ponovno izraža zaskrbljenost posebej zaradi hitrih zakonodajnih sprememb na številnih področjih, ki potekajo brez ustreznega posvetovanja ali možnosti za neodvisno in legitimno oceno ustavnosti, kar lahko povzroči načrtno spodkopavanje temeljnih človekovih pravic, nadzora in delitve oblasti ter pravne države; ponovno izraža zaskrbljenost zlasti zaradi takih sprememb na področju javnih medijev, kazenske zakonodaje, zakonodaje o policiji, javni upravi, boju proti terorizmu, nevladnih organizacijah, azilu, svobodi zbiranja in pravicah žensk;

3.  z velikim obžalovanjem in vse večjo zaskrbljenostjo ugotavlja, da še vedno ni kompromisne rešitve za temeljni problem pravilnega delovanja ustavnega sodišča (njegove neodvisnosti in legitimnosti ter objavljanja in izvrševanja vseh njegovih sodb), kar resno ogroža poljsko ustavo in demokracijo ter pravno državo na Poljskem; z velikim obžalovanjem poudarja, da poljska vlada noče upoštevati konstruktivne kritike, ki jo podajajo poljska javnost ter nacionalne in mednarodne institucije ter institucije EU, poleg tega pa niso bili predstavljeni ukrepi v odgovor na te pomisleke;

4.  je globoko zaskrbljen zaradi spremenjene zakonodaje o poljskem sodstvu, zlasti glede možnosti, da se strukturno ogroža neodvisnost sodstva ter slabi načelo pravne države na Poljskem;

5.  je seznanjen, da je predsednik Duda 27. julija 2017 z vetom zavrnil dva sporna zakona, ki ju je sprejel poljski parlament, kot nezdružljiva s poljsko ustavo ter pojasnil, da resno ogrožata neodvisnost sodstva na Poljskem; poziva k široki razpravi na nacionalni ravni z vsemi ustreznimi deležniki o reformi sodstva, ki bi morala ohranjati pravno državo in spoštovati pravo EU ter evropske standarde o neodvisnosti sodstva; poziva poljskega predsednika, naj ne podpiše novih zakonov, razen če v celoti zagotavljajo neodvisnost sodstva;

6.  podpira priporočilo Komisije v zvezi z načelom pravne države ter postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih je uvedla proti Poljski zaradi kršitev prava EU; potrjuje odločenost Komisije, da kot varuhinja pogodb spremlja razmere na Poljskem in izvajanje njenih priporočil s strani poljskih oblasti ter da hkrati še naprej v celoti podpira Poljsko pri iskanju ustreznih rešitev za krepitev načela pravne države;

7.  poziva poljski parlament in vlado, naj v celoti izvajata vsa priporočila Komisije in Beneške komisije ter naj ne uvajata reform, ki bi ogrozile spoštovanje načela pravne države, zlasti neodvisnost sodstva; poziva k odložitvi sprejemanja zakonov, dokler Komisija in Beneška komisija ne pripravita ustrezne ocene;

8.  poziva poljsko vlado, naj spoštuje začasno odredbo Sodišča Evropske unije z dne 27. julija 2017 v zadevi C-441/17 ter naj takoj ustavi obsežno sečnjo v Beloveškem gozdu, ki lahko povzroči veliko in nepopravljivo škodo temu kraju svetovne dediščine pod zaščito UNESCA; poziva poljsko vlado, naj ustavi nagle vrnitve v Belorusijo in tako spoštuje zavezujoče začasne odredbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 8. junija 2017, poleg tega pa naj vsakomur, ki na poljskih mejah izrazi namero zaprositi za azil ali mednarodno zaščito, zagotovi celovit dostop do poljskega postopka za pridobitev azila v skladu z mednarodnimi obveznostmi in pravom EU;

9.  poziva poljsko vlado, naj spoštuje pravico do zbiranja in v veljavnem zakonu o zbiranju odpravi določbe, ki dajejo prednost „cikličnim“ zborovanjem z odobritvijo vlade; poziva organe, naj uvajajo kazenskih sankcij proti ljudem, ki se udeležujejo mirnih zborovanj ali protidemonstracij, ter naj umaknejo kazenske obtožbe proti mirnim protestnikom;

10.  poziva poljsko vlado, naj razveljavi zakon o ustanovitvi nacionalnega instituta za svobodo – centra za razvoj civilne družbe, ki kritičnim skupinam civilne družbe ovira dostop do javnih sredstev, ter naj zagotovi pravično, nepristransko in pregledno razdeljevanje javnih sredstev civilni družbi, s čimer bi zagotovili pluralistično zastopanost;

11.  izraža zaskrbljenost zaradi poročil medijev o policijskem nadzoru nad voditelji opozicije in civilne družbe ter poziva poljske oblasti, naj ta poročila preučijo in v celoti spoštujejo zasebnost vseh državljanov;

12.  poziva poljsko vlado, naj zavzame odločno stališče o pravicah žensk in deklic ter zagotovi brezplačno in dostopno kontracepcijo brez diskriminacije in da bo nujna kontracepcija na voljo brez recepta; pri tem poziva k odpravi zakona, ki omejuje dostop žensk in deklic do tabletke za nujno kontracepcijo;

13.  ostro kritizira vsak zakonodajni predlog, ki bi prepovedal splav v primeru hude ali smrtne prizadetosti zarodka; poudarja, da je univerzalni dostop do zdravstvenega varstva, zlasti spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva ter s tem povezanih pravic, temeljna človekova pravica; znova odločno potrjuje svojo podporo organizacijam za pravice žensk, ki so bile nedavno tarča pravnega pregona;

14.  poziva poljsko vlado, naj v celoti spoštuje vse določbe o načelu pravne države in temeljnih pravicah, kot jih določajo Pogodbe, Listina o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah in mednarodni standardi o človekovih pravicah, ter naj s Komisijo vzpostavi neposreden dialog;

15.  poziva Komisijo, naj Parlament redno, podrobno in na pregleden način obvešča o doseženem napredku in sprejetih ukrepih;

16.  meni, da sedanje razmere na Poljskem pomenijo jasno tveganje za hudo kršitev vrednot iz člena 2 PEU; naroči svojemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj pripravi posebno poročilo v skladu s členom 83(1)(a) Poslovnika, da bi na zasedanju glasovali o obrazloženem predlogu, s katerim bi Svet pozvali k ukrepanju v skladu s členom 7(1) PEU;

17.  ponovno poudarja, da sta potrebna redno spremljanje in dialog, ki bo vključeval vse države članice, pa tudi Svet, Komisijo in Parlament, da bi se zaščitile temeljne vrednote EU, tj. demokracija, temeljne pravice in načelo pravne države, kot je predlagal v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(5);

18.  poziva poljsko vlado, naj ustrezno ukrepa in strogo obsodi ksenofobni in fašistični shod, ki je potekal v Varšavi v soboto, 11. novembra 2017;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu, predsedniku, vladi in parlamentu Poljske, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0123.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0344.
(3) Priporočilo Komisije (EU) 2017/146 z dne 21. decembra 2016 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi Priporočila (EU) 2016/1374 (UL L 22, 27.1.2017, str. 65).
(4) Priporočilo Komisije (EU) 2017/1520 z dne 26. julija 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi priporočil (EU) 2016/1374 in (EU) 2017/146 (UL L 228, 2.9.2017, str. 19).
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.

Pravno obvestilo