Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 13. december 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehnični standardi o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente
 Stanje pogajanj z Združenim kraljestvom
 Priporočilo po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji
 Letno poročilo o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike
 Letno poročilo o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike
 Letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki EU na tem področju
 Hongkong: 20 let po predaji

Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehnični standardi o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente
PDF 249kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 17. novembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente (C(2017)07684 – 2017/2979(DEA))
P8_TA(2017)0489B8-0667/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2017)07684),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 29. novembra 2017, v katerem poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 4. decembra 2017,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012(1) (MiFIR) ter zlasti členov 32(1) in 50(5) Uredbe,

–  ob upoštevanju členov 10(1) in 13 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(2),

–  ob upoštevanju osnutka regulativnih tehničnih standardov o obveznosti trgovanja za izvedene finančne instrumente v skladu z uredbo MiFIR, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložil 28. septembra 2017 v skladu s členom 32(1) MiFIR,

–  ob upoštevanju spremnega pisma organa ESMA Komisiji z dne 28. septembra 2017 o osnutku regulativnih tehničnih standardov ESMA o obveznosti trgovanja v okviru MiFIR,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 12. decembra 2017,

A.  ker delegirana uredba v Prilogi določa razrede izvedenih finančnih instrumentov, za katere bi morala veljati obveznost trgovanja, uvedena s členom 28 MiFIR; ker se z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja ta obveznost trgovanja, lahko trguje le na reguliranem trgu, v večstranskem sistemu trgovanja, organiziranem sistemu trgovanja ali na mestu trgovanja v tretji državi, ki ga Komisija šteje za enakovrednega;

B.  ker je organ ESMA 28. septembra 2017 predložil osnutek regulativnih tehničnih standardov (RTS) s spremnim pismom Komisiji in pozval vse vpletene strani, naj se zavežejo, da bodo skrajšale svoje roke, da bi dosegli politični cilj za obveznost trgovanja, ki se bo uporabljal od 3. januarja 2018; ker organ ESMA poleg tega ugotavlja, da je še vedno treba opraviti veliko število odločitev o enakovrednosti, preden začne veljati obveznost trgovanja;

C.  ker Parlament meni, da sprejeti regulativni tehnični standardi zaradi sprememb Komisije k besedilu niso isti kot osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki jih je predložil ESMA, in ker meni, da ima tri mesece časa za nasprotovanje osnutkom regulativnih tehničnih standardov („obdobje nadzora“);

D.  ker bi se morala delegirana uredba začeti uporabljati 3. januarja 2018, ko se začne uporabljati Direktiva 2014/65/EU (MiFID II) in MiFIR, in ker če bi Parlament v celoti izkoristil trimesečno obdobje, ki mu je na voljo za pregled, bi prekoračil datum, ko začnejo veljati pravila o obveznosti trgovanja;

E.  ker je obveznost trgovanja za izvedene finančne instrumente pomemben del obveznosti, o katerih so se dogovorili voditelji držav skupine G20 v Pittsburghu leta 2009;

F.  ker bi hitra objava delegirane uredbe v uradnem listu omogočila pravočasno izvajanje in pravno varnost glede določb, ki se nanašajo na obveznost trgovanja za izvedene finančne instrumente;

G.  ker Parlament poudarja, kako pomembno je, da Komisija dokonča ustrezne odločitve o enakovrednosti, preden začne veljati obveznost trgovanja;

H.  ker Parlament ugotavlja, da regulativni tehnični standardi ne vsebujejo nobene posebne določbe glede paketnih poslov ter ker bi Komisija in ESMA lahko potrebovala nadaljnja navodila za obravnavo paketov; ker Parlament meni, da bi ta navodila morala biti v skladu z določbami iz dela „hitra rešitev“ uredbe MiFID II;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 84.
(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.


Stanje pogajanj z Združenim kraljestvom
PDF 330kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom (2017/2964(RSP))
P8_TA(2017)0490B8-0677/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije(1), in z dne 3. oktobra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom(2),

–  ob upoštevanju smernic Evropskega sveta (člen 50) z dne 29. aprila 2017, sprejetih po prejemu uradnega obvestila Združenega kraljestva v skladu s členom 50 PEU, in Priloge k Sklepu Sveta z dne 22. maja 2017, ki določa pogajalske smernice za sklenitev sporazuma z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o podrobnostih njegovega izstopa iz Evropske unije,

–  ob upoštevanju skupnega poročila pogajalcev Evropske unije in vlade Združenega kraljestva z dne 8. decembra 2017 o napredku v prvi fazi pogajanj v skladu s členom 50 PEU o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je namen pogajanj med Evropsko unijo (EU) in Združenim kraljestvom v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) zagotoviti urejen izstop Združenega kraljestva iz EU ob upoštevanju okvira prihodnjih odnosov Združenega kraljestva z Unijo, ko ne bo več njena država članica;

B.  ker je za uresničitev urejenega izstopa potrebno dosledno časovno zaporedje pogajanj, da se v prvi fazi obravnavajo vprašanja ločitve, ki izhajajo iz skorajšnjega izstopa Združenega kraljestva, preden se lahko pogajanja pomaknejo v drugo fazo;

C.  ker tri daleč najpomembnejša vprašanja ločitve zadevajo pravice državljanov EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki prebivajo v državah EU-27, meja med Irsko in Severno Irsko ter edinstvene in posebne okoliščine, s katerimi bo soočen otok Irska, in pa poravnava finančnih obveznosti Združenega kraljestva do EU;

D.  ker je treba pri vseh treh vprašanjih ločitve doseči zadosten napredek, da bi se lahko pogajanja nadaljevala in vstopila v drugo fazo, in ker je treba ta napredek doseči čim prej, da bi za drugo fazo pogajanj ostalo dovolj časa;

E.  ker skupno poročilo pogajalcev Evropske unije in vlade Združenega kraljestva kaže, da je bil dosežen zadosten napredek;

F.  ker je Združeno kraljestvo, kar zadeva pravice državljanov EU:

   privolilo, da vsi državljani EU, ki v času izstopa zakonito prebivajo v Združenem kraljestvu, in državljani Združenega kraljestva, ki v času izstopa zakonito prebivajo v kateri od držav članic EU-27, ter njihovi družinski člani uživajo vse pravice, določene v zakonodaji EU, kot jo razlaga Sodišče Evropske unije, na podlagi jamstev, ki se določijo v sporazumu o izstopu,
   privolilo tudi, da bo sporazum o izstopu zaščitil ožje družinske člane državljanov in osebe, ki so z njimi v trajni zvezi ter trenutno prebivajo izven države gostiteljice, ter da bo to veljalo tudi za otroke, rojene v prihodnosti in izven države gostiteljice,
   privolilo, da bodo državljanske pravice neprekinjeno zagotovljene do smrti s sorazmernim postopkom, za katerega bodo veljala ustrezna jamstva v skladu s koncepti prava EU. Ta postopek in ta jamstva bodo določeni v sporazumu o izstopu,
   privolilo, da bodo upravni postopki potekali pregledno, nemoteno in racionalno, da bodo obrazci kratki, enostavni in uporabniku prijazni ter da bodo prošnje, ki jih bodo družinski člani vložili sočasno, obravnavane skupaj,
   privolilo, da bodo zajamčene vse ustrezne pravice, ki temeljijo na pravu EU, in da bodo podrobno določene v sporazumu o izstopu,
   privolilo v ohranitev vseh pravic socialnega varstva na podlagi prava EU. To vključuje prenos vseh prejemkov socialnega varstva, ki jih je mogoče prenesti v tujino,
   privolilo, da bodo določbe o pravicah državljanov iz sporazuma o izstopu vključene v poseben pravni akt Združenega kraljestva, tako da bodo imele te pravice neposredni učinek;

G.  ker je Združeno kraljestvo glede Irske in Severne Irske sprejelo potrebne zaveze, s katerimi je zagotovilo, da z uskladitvijo predpisov ne bo vzpostavljena strogo nadzorovana meja, vključno s:

   posebnimi rešitvami za Severno Irsko, če bodo potrebne,
   zavezo, da bo varovalo vse dele sporazuma iz leta 1998,
   zagotovilom, da ne bo krčenja pravic oseb na Severnem Irskem;

H.  ker je Združeno kraljestvo, kar zadeva finančno poravnavo, ustrezno pojasnilo, katere finančne obveznosti namerava izpolniti kot država članica, ki izstopa;

I.  ker to ne pomeni, da so bila rešena vsa odprta vprašanja, niti ne nakazuje, kakšno bo stališče Parlamenta v postopku odobritve končnega sporazuma o izstopu;

J.  ker bi bilo treba drugo fazo pogajanj – na podlagi smotrnih in nedvoumnih načel – posvetiti dokončanju ureditve za urejen izstop Združenega kraljestva iz Unije, tudi morebitni prehodni ureditvi, potrebni za izstop Združenega kraljestva; ker bi bilo treba v tem kontekstu opredeliti splošni dogovor okvira prihodnjih odnosov;

K.  ker bosta Združeno kraljestvo in EU ostala bližnja soseda ter bosta še naprej imela številne skupne interese, čeprav Združeno kraljestvo ne bo več država članica;

L.  ker bi takšne tesne odnose v obliki pridružitvenega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom lahko šteli za ustrezen okvir, s katerim bi bilo mogoče zaščititi in spodbujati te skupne interese, vključno z novimi trgovinskimi odnosi;

M.  ker je prednost pridružitvenega sporazuma ta, da gre za prilagodljiv instrument, ki omogoča sodelovanje na številnih raznolikih področjih politik;

N.  ker bo prehodna ureditev potrebna, da bi se izognili neurejenemu izstopu Združenega kraljestva iz EU in da bi pogajalcem EU in Združenega kraljestva zagotovili možnost, da oblikujejo sporazum o prihodnjih odnosih;

O.  ker ne glede na izid pogajanj o prihodnjih odnosih, ti ne smejo predstavljati nikakršnega kompromisa med, na eni strani, notranjo in zunanjo varnostjo, vključno s sodelovanjem na področju obrambe, in prihodnjimi gospodarskimi odnosi na drugi strani;

P.  ker lahko takšne izjave, kot je bila izjava Davida Davisa, v kateri je izid prve faze pogajanj označil zgolj za „izjavo o nameri“, ogrozijo dobro vero, vzpostavljeno med pogajanji;

1.  pozdravlja skupno poročilo o napredku, ki so ga predstavili pogajalci EU in Združenega kraljestva, v katerem ugotavljajo, da je bil dosežen zadosten napredek pri pogajanjih o sporazumu o izstopu, in čestita pogajalcu Unije za dosedanje vodenje pogajanj;

2.  meni, da poročilo omogoča prehod pogajanj v drugo fazo, in priporoča, naj Evropski svet sprejme ustrezno odločitev, vendar je prepričan, da morajo pogajanja potekati v dobri veri, in meni, da lahko pogajanja v drugi fazi napredujejo le, če bo vlada Združenega kraljestva v celoti upoštevala zaveze, ki jih je dala v skupnem poročilu, in če se bodo te zaveze v celoti prenesle v osnutek sporazuma o izstopu;

3.  poudarja pa, da še vedno niso rešena vsa vprašanja za urejen izstop Združenega kraljestva iz EU in da jih je treba rešiti, preden bo sporazum o izstopu dokončan, ter ugotavlja, da bo treba sporazum, ko bo dokončan, oblikovati v jasno in nedvoumno pravno besedilo; opozarja, da nerešena vprašanja zadevajo:

   razširitev pravic državljanov na prihodnje partnerje,
   zagotovitev, da bo upravni postopek nezahteven, ugotovitvene narave in brezplačen, da bodo v primeru izpodbijanja izjav dokazno breme nosili organi Združenega kraljestva ter možnost, da družine začnejo postopek z enim obrazcem,
   zagotovitev, da bodo sodbe Sodišča Evropske unije v zvezi z razlago določb o pravicah državljanov zavezujoče ter da bo vzpostavljen neodvisen nacionalni organ (varuh človekovih pravic), ki bo obravnaval pritožbe državljanov,
   zagotavljanje pravic do prostega gibanja po vsej EU za državljane Združenega kraljestva, ki trenutno prebivajo v eni od držav članic EU-27,
   zagotovitev, da bodo zaveze v zvezi s Severno Irsko in Irsko v celoti izvršljive;

4.  zato si pridržuje vse pravice v zvezi s končnim sporazumom o izstopu, ki ga bo moral v skladu s členom 50(2) PEU odobriti, da bo lahko začel veljati;

Okvir za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom

5.  opozarja, da člen 50(2) PEU določa, da mora Unija pri pogajanjih o sporazumu o izstopu in njegovi sklenitvi upoštevati okvir za prihodnje odnose med EU in državo, ki jo zapušča;

6.  predlaga, da bi bil splošni dogovor med EU in Združenim kraljestvom o tem okviru za prihodnje odnose, če ga bosta dosegla, v obliki politične izjave, priložene sporazumu o izstopu;

7.  ugotavlja, da se bo mogoče o sporazumu, ki bo določil nove odnose med EU in Združenim kraljestvom na podlagi zgoraj navedenega okvira, uradno pogajati šele, ko bo Združeno kraljestvo po izstopu iz EU tretja država;

8.  poudarja, da bo sprejel okvir za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom v okviru sporazuma o izstopu le, če bo popolnoma skladen z naslednjimi načeli:

   tretja država, ki ne izpolnjuje enakih obveznosti kot država članica, ne more imeti enakih ugodnosti kot država članica Evropske unije ali EGP,
   zaščita celovitosti notranjega trga in štirih svoboščin, ki ne dopušča pristopa po posameznih sektorjih,
   avtonomija odločanja EU,
   varovanje pravnega reda EU ter vloge Sodišča Evropske unije,
   Združeno kraljestvo spoštuje standarde, določene z mednarodnimi obveznostmi, vključno s temeljnimi pravicami, ter zakonodajo in politike Unije na področjih okolja, podnebnih sprememb, varstva potrošnikov, boja proti davčni utaji in izogibanju davkom, poštene konkurence, varstva podatkov in zasebnosti, trgovinskih, socialnih in delavskih pravic, zlasti varoval proti socialnemu dampingu, z jasnim mehanizmom izvrševanja za zagotavljanje skladnosti,
   varovanje sporazumov EU s tretjimi državami in organizacijami, vključno s Sporazumom EGP,
   varovanje finančne stabilnosti EU ter skladnost z njeno regulativno in nadzorno ureditvijo in standardi ter njihova uporaba,
   pravo ravnovesje med pravicami in obveznostmi, vključno s sorazmernimi finančnimi prispevki;

9.  poziva, naj okvir za prihodnje odnose, ob skladnosti z omenjenimi načeli, zagotovi kar se da tesne odnose med EU in Združenim kraljestvom;

10.  ponovno poudarja, da bi lahko bil pridružitveni sporazum, o katerem bi se EU in Združeno kraljestvo pogajala in dogovorila po izstopu Združenega kraljestva v skladu s členom 217 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ustrezen okvir za prihodnje odnose; predlaga, naj tak sporazum, poleg okvira za upravljanje, ki bi moral vključevati močan in neodvisen mehanizem za reševanje sporov, zajema naslednje štiri stebre:

   trgovinske in gospodarske odnose,
   tematsko sodelovanje,
   notranjo varnost,
   zunanjo politiko in varnostno sodelovanje;

11.  opominja, da mnogi državljani Združenega kraljestva odločno nasprotujejo temu, da bi izgubili pravice, ki jih uživajo v skladu s členom 20 PDEU; predlaga, naj EU-27 preuči, kako bi lahko izgubo ublažili v okviru primarne zakonodaje Unije, obenem pa v celoti spoštovali načela vzajemnosti, pravičnosti, simetrije in nediskriminacije;

Prehodna ureditev

12.  ponovno poudarja, da se je mogoče dogovoriti o prehodni ureditvi za zagotavljanje pravne varnosti in kontinuitete samo, če vsebuje pravo ravnovesje med pravicami in obveznostmi, je časovno omejena na obdobje, ki ni daljše od treh let, in jo sestavlja podaljšanje pravnega reda EU, vključno s pravicami državljanov, za kar bodo morali v Združenem kraljestvu še naprej veljati obstoječi regulativni, proračunski, nadzorni, pravosodni in izvršilni instrumenti in strukture Unije; ugotavlja, da Združeno kraljestvo ne bo več del institucij in organov EU;

13.  potrjuje, da se morajo morebitne spremembe pravnega reda EU, ki bodo prišle v veljavo v prehodnem obdobju, samodejno uporabljati za Združeno kraljestvo v skladu s prehodno ureditvijo, dogovorjeno med EU in Združenim kraljestvom;

14.  vztraja, da bodo vsi prihodnji trgovinski sporazumi, ki jih bo Združeno kraljestvo po izstopu izpogajalo s tretjimi državami, lahko začeli veljati šele ob koncu obdobja, v katerem bo veljala prehodna ureditev;

15.  opozarja, da se lahko prehodno obdobje, dogovorjeno v okviru sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom, začne šele, ko bo sporazum v veljavi;

o
o   o

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom in vladi Združenega kraljestva.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0102.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0361.


Priporočilo po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji
PDF 552kWORD 85k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (2016/3044(RSP))
P8_TA(2017)0491B8-0660/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 116 in 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta(1),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 8. junija 2016 o ustanovitvi Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu(2),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2015(3) in z dne 6. julija 2016(4) o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(5),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. junija 2017 o oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2017)0340),

–   ob upoštevanju pregleda in analize vrzeli v zvezi s pristojnostmi finančnoobveščevalnih enot EU ter ovir pri pridobivanju in izmenjavi informacij, ki ju je opravil forum finančnoobveščevalnih enot Evropske unije (forum finančnoobveščevalnih enot EU), z dne 15. decembra 2016,

–  ob upoštevanju osnutka priporočila Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji,

–  ob upoštevanju končnega poročila Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (A8-0357/2017),

–  ob upoštevanju člena 198(12) Poslovnika,

1.Splošno

1.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so panamski dokumenti zamajali zaupanje državljanov v naš finančni in davčni sistem; opozarja, kako pomembno je, da se ponovno vzpostavi zaupanje javnosti in zagotovijo pravični in pregledni davčni sistemi ter davčna in socialna pravičnost; zato poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj ustrezno izvajajo in okrepijo svoje pravne instrumente, da bi namesto tajnosti zavladala preglednost, medsebojno sodelovanje in izmenjava informacij, ter naj se učinkoviteje borijo proti pranju denarja, države članice pa naj poenostavijo svoje davčne sisteme, da bi zagotovili pravičnejše obdavčevanje ter vlagali v realno gospodarstvo;

2.  poudarja, da je evropski model obdavčitve nujno treba preoblikovati in tako omejiti nepošteno konkurenco med državami članicami;

3.  obžaluje številne primere nepravilnosti, ki jih je Preiskovalni odbor Parlamenta za preiskovanje domnevnih kršitev ter nepravilnosti pri uporabi prava Unije v zvezi s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo odkril pri izvajanju zakonodaje EU, in poudarja, da je zelo zaskrbljen zaradi kršitev direktive o preprečevanju pranja denarja (AMLD III)(6), povezanih s sodelovanjem med finančnoobveščevalnimi enotami Unije; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, zaveze, sodelovanje in naložbe v finančne in človeške vire za izboljšanje nadzora in izvrševanja, ne le z namenom učinkovitejšega preprečevanja in boja proti nezakonitim praksam, kot so pranje denarja, davčne goljufije in davčne utaje, temveč tudi za preprečevanje in odpravljanje izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja, ki so sicer zakonita praksa, vendar so v nasprotju z duhom zakonodaje; opozarja na načelo predvidljivosti kršitev; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo vse kršitve tudi ustrezno kaznovane; vztraja, da morajo biti ta prizadevanja stroškovno učinkovita;

4.  poziva države članice, naj ukrepajo v primeru prijav pranja denarja in poročanja o sumljivih transakcijah, da bi se izvedle ustrezne preiskave, takoj ko so organi seznanjeni s temi podatki;

5.  opozarja na okvir EU za poročila o sumljivih transakcijah in poudarja, da je potrebno tesnejše mednarodno sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami Unije in izven nje; zahteva tudi, da se preiskovalne pristojnosti evropskih organov, zlasti Europol in Eurojust, v primerih pranja denarja okrepijo;

6.   opozarja, da je ustrezno preverjanje končnega dejanskega lastnika pomembno za preprečevanje uporabe navideznih podjetij za pranje denarja (kot se je izkazalo v primeru azerbajdžanske pralnice); poziva tudi k učinkovitemu izvajanju in izvrševanju evropske direktive o preprečevanju pranja denarja;

7.  poziva države članice, naj ne izvajajo agresivnega davčnega načrtovanja na strani ponudbe prek oglaševanja in ponujanja davčnih stališč in ugodnosti ali ad hoc pravil;

8.  poziva vse jurisdikcije, ki so že ali še bodo prenesle priporočila OECD za preprečevanje erozije davčne osnove v nacionalno pravo, naj ne spoštujejo le črke zakona ampak tudi smisel teh priporočil; opozarja, da je preglednost pomemben instrument za boj proti davčni utaji, še zlasti pa agresivnemu davčnemu načrtovanju;

9.  obžaluje, da v veljavni zakonodaji o davčni utaji in pranju denarja na ravni EU in nacionalni ravni še vedno obstajajo številne vrzeli, ter meni, da je nujno treba dosledno izvajati obstoječo zakonodajo in jo še naprej krepiti; pozdravlja okrepljena prizadevanja in napredek, dosežen od objave panamskih dokumentov, pri predlaganju novih zakonodajnih predlogov za uvedbo vključujočih strategij, vendar obžaluje pomanjkanje politične volje nekaterih držav članic, da bi dosegle napredek na področju reform in izvrševanja, ki bi prinesel dejanske spremembe;

10.  meni, da je obžalovanja vredno, da posamezne države članice vprašanja davčne politike na ravni Sveta pogosto blokirajo, da bi zaščitile davčne oaze; ponavlja opozorila odbora TAXE1, da bi možnost veta držav članic v davčnih zadevah oziroma zahteva glede soglasja v Svetu zavrla spodbude za premik z mrtve točke v smeri rešitve, ki bi temeljila na sodelovanju; znova poziva Komisijo, naj uporabi postopek iz člena 116 PDEU, s katerim je mogoče spremeniti zahtevo glede soglasja v Svetu, če Komisija ugotovi, da razlika med zakonskimi določbami, ureditvijo ali upravnimi ukrepi v državah članicah izkrivlja pogoje konkurence na notranjem trgu;

11.  ugotavlja, da izogibanje davkom, davčna utaja in pranje denarja ostajajo svetovni pojav, zato terjajo celovit, jasen in usklajen odziv, ki bo temeljil na vzajemni podpori in okrepljenem sodelovanju na ravni EU in na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo na področju svetovnega boja proti izogibanju davkom, davčnim utajam in pranju denarja;

12.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da primanjkuje ambicioznih in konkretnih ukrepov za boj proti davčnim oazam; v zvezi s tem opozarja, da zgolj večja preglednost ne bo zadostovala za rešitev tega problema; zato poudarja, da je nujno treba doseči mednarodno sodelovanje in večstranski pristop, pri čemer morajo sodelovati razvite države in države v razvoju;

13.  poziva države članice in institucije EU, naj podprejo in spodbujajo medvladno vrhunsko srečanje na ravni OZN, da bi opredelili časovni načrt in skupni akcijski načrt za odpravo davčnih oaz;

14.  poudarja, da je treba za popolno upoštevanje digitalizacije poslovnega okolja opredeliti koncept digitalnih poslovnih enot za zagotovitev, da bodo družbe, ki ustvarjajo prihodke v eni državi članici, nimajo pa fizičnega sedeža v tej državi članici, res obravnavane enako kot družbe, ki imajo tam fizično poslovno enoto; zato poziva Komisijo, naj v vse evropske ukrepe proti izogibanju davkom in druge davčne ukrepe vključi tudi digitalna podjetja;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj delujejo proaktivno in naj ta vprašanja obravnavajo kot prednostno nalogo, še preden pride do medijskih razkritij; opozarja, da preglednost ne more biti zgolj sektorska;

16.  poudarja, da je treba paziti, da brexit ne bo spodbudil davčne konkurence med preostalimi 27 državami članicami pri privabljanju nekaterih sektorjev in storitev iz Združenega kraljestva, pa tudi, da Združeno kraljestvo in njegova čezmorska in povezana ozemlja ne bodo popustila v prizadevanjih proti davčnim utajam; opozarja Komisijo, da bi bilo treba to razsežnost ustrezno upoštevati v drugi fazi brexita pri pogajanjih o partnerskem ali trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom;

17.  obžaluje odločitev Komisije, da ne bo več izpolnjevala svoje zaveze glede tega, da bo vsaki dve leti objavila poročilo o boju proti korupciji za vse države članice; ugotavlja, da bo Komisija boj proti korupciji v prihodnje spremljala v okviru evropskega semestra; meni, da bi lahko druge gospodarske in finančne teme v tem procesu zasenčile boj proti korupciji; poziva Komisijo, naj bo za zgled in začne poročilo ponovno objavljati ter se zaveže k veliko bolj verodostojni in izčrpni strategiji za boj proti korupciji;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo oceno učinka možnosti, da bi za državljane in podjetja EU v državah, ki so na seznamih EU nekooperativnih davčnih jurisdikcij in držav s strateškimi pomanjkljivostmi v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, veljala obvezna registracija ali prepoved lastništva, vključno z dejanskim lastništvom, finančnih računov in slamnatih podjetij, s čimer bi preprečevali davčno utajo in davčne goljufije;

2.Davčna utaja in izogibanje davkom

2.1.Off-shore strukture

19.  poudarja, da je nujno potrebna skupna mednarodna opredelitev off-shore finančnega centra, davčne oaze, oaze tajnosti, nekooperativne davčne jurisdikcije in države z visokim tveganjem glede pranja denarja in financiranja terorizma; poziva, naj bodo te opredelitve mednarodno dogovorjene brez poseganja v takojšnjo objavo skupnega evropskega črnega seznama; poudarja, da je pri teh opredelitvah treba določiti jasna in objektivna merila;

20.  opozarja države članice na pomen splošnega pravila o preprečevanju zlorab v davčni politiki ter davčne uprave spodbuja, naj to načelo dosledno uporabljajo, da preprečijo nastajanje struktur za davčne goljufije in utaje;

21.  meni, da je za tesnejše mednarodno sodelovanje bistvenega pomena tudi, da se ohrani pravna objektivnost teh opredelitev in njihovega izvrševanja, saj bi nekatere jurisdikcije utegnile pristopiti k mednarodno dogovorjenim standardom, a jih v praksi ne bi uporabljale; poudarja, da te opredelitve ne bi smele biti politično pristranske in bi morale te jurisdikcije spodbujati, naj sprejmejo ukrepe, ki bi pripeljali do njihovega črtanja s seznama;

22.  opozarja, da je formalna zavezanost mednarodno dogovorjenim standardom prvi korak, samo z njihovim pravilnim izvajanjem ter dejanskim in pristnim prizadevanjem pa se bodo zmanjšali dejavniki tveganja in bo boj proti pranju denarja, davčnim goljufijam in davčnim utajam tudi učinkovit;

23.  opozarja, da se proste cone in prostocarinska območja ne smejo zlorabljati, tako da bi imela enake učinke kot davčna oaza ali za izogibanje mednarodnim pravilom glede preglednosti z namenom pranja denarja; poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje prostocarinskih območij v Evropski uniji;

24.  poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, s katerim bo zagotovila, da bodo za off-shore strukture z dejanskimi lastniki v državah članicah veljale podobne zahteve glede revizij in poročanja o poslovanju kot v evropski jurisdikciji, v kateri je dejanski lastnik;

25.  meni, da bi morala EU prepovedati trgovinske odnose s pravnimi strukturami s sedežem v davčnih oazah, kadar ni mogoče ugotoviti, kdo je končni lastnik;

26.  poziva Komisijo, naj vsako leto objavi javno poročilo o uporabi sredstev EU ter prenosu denarja Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj v off-shore strukture, ki bo vključevalo število in vrsto zaustavljenih projektov, pojasnila o razlogih za njihovo zaustavitev in nadaljnje ukrepe za preprečitev, da bi sredstva EU neposredno ali posredno prispevala k izogibanju davkom in davčnim goljufijam;

2.1.1.Skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij

27.  pozdravlja vodilno vlogo Komisije pri oblikovanju meril za skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij; obžaluje, da ta postopek traja predolgo; poziva Svet, naj ne zmanjšuje ambicioznosti meril tega seznama, temveč jo še poveča; vztraja, naj se upoštevajo vsa merila, ki jih je predlagala Komisija, med drugim tudi neobstoj davka od dohodkov pravnih oseb ali skoraj ničelno stopnjo tega davka, ter poudarja, da so ta merila pomembna, če naj bo seznam učinkovit in nepristranski; meni, da bi bilo treba merila o preglednosti uporabljati v celoti in da bi morali v zvezi z merili ustrezno upoštevati tudi izvajanje in izvrševanje; poziva Svet, naj vzpostavi neomajne, sorazmerne in odvračilne sankcije zoper države s seznama, in poudarja, da bi moralo biti ocenjevanje posameznih držav pregledno, če naj bo seznam učinkovit in verodostojen; poziva Svet in Komisijo, naj za posodobitev seznama v prihodnosti vzpostavita pregleden in objektiven mehanizem pregleda, v katerega bo vključen tudi Parlament; želi spomniti, da je namen seznama spreminjanje ravnanja jurisdikcij v zvezi s pranjem denarja in davčnimi goljufijami;

28.  obžaluje, da seznam nekooperativnih jurisdikcij, ki ga je oblikovala EU in odobril in objavil Svet, navaja samo jurisdikcije zunaj EU, izpušča pa države v EU, ki so sistematično spodbujale in omogočale škodljive davčne prakse in ki ne izpolnjujejo merila pravične obdavčitve; poudarja, da je simulacija organizacije Oxfam pokazala, da bi bile na ta seznam vključene vsaj štiri države članice, če bi bile pregledane z istimi merili EU; je zaskrbljen, ker avtomatična izključitev držav EU iz nadzora vpliva na legitimnost, verodostojnost in učinkovitost celotnega procesa;

29.  meni, da bi morala Komisija ob začetku veljavnosti evropskega seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij predlagati spremljevalno zakonodajo, s katero bi opredelili usklajene obveznosti za davčne organe v vseh državah članicah, v skladu s katerimi bi morali ti organi vsako leto razkriti podatke o skupni vrednosti in namembnosti denarnih nakazil iz posameznih držav članic v jurisdikcije na seznamu;

30.  poziva, naj se sankcije uporabljajo tudi za podjetja, banke, računovodska podjetja, odvetniške pisarne in davčne svetovalce, ki so dokazano vpleteni v nezakonite, škodljive ali protipravne dejavnosti v nekooperativnih jurisdikcijah ali so tam z uporabo razpoložljivih pravnih instrumentov omogočali nezakonite, škodljive ali protipravne ureditve v zvezi z obdavčenjem pravnih oseb;

31.  obžaluje, da so se v panamskih dokumentih pojavili tudi številni državljani, pravne osebe in politično izpostavljene osebe EU; spodbuja države članice, naj pojasnijo, ali so te navedbe ustrezno preiskale in, če so, ali je šlo za kršenje nacionalnega prava; poudarja, da veliko državljanov, subjektov in politično izpostavljenih oseb, ko so bile povabljene k sodelovanju s preiskovalnim odborom Parlamenta za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, žal ni želelo zagotoviti informacij, ki bi bile uporabne za cilje odbora;

32.  ugotavlja, da sta po zadnjih podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o neposrednih tujih naložbah Luksemburg in Nizozemska skupaj prejela več naložb kot ZDA, od tega veliko večino v subjekte za posebne namene, ki ne opravljajo omembe vredne gospodarske dejavnosti, Irska pa je bila prejemnica več tujih naložb kot Nemčija ali Francija; poudarja, da po podatkih državnega statističnega urada tuje naložbe na Malti predstavljajo 1.474 % celotnega gospodarstva te države; ugotavlja, da je bilo po raziskavah Univerze v Amsterdamu 23 % vseh naložb podjetij, ki so končale v davčnih rajih, posredovanih prek Nizozemske; meni, da ti podatki jasno kažejo, da nekatere države članice omogočajo obsežno preusmerjanje dobička na račun drugih držav članic;

33.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 predloži poročilo z oceno davčnih ureditev v državah članicah ter jurisdikcijah, regijah in drugih upravnih strukturah, ki so od njih odvisne ter omogočajo davčno utajo in davčne goljufije, s tem pa potencialno škodljivo vplivajo na enotni trg;

2.1.2.Evropski seznam tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja

34.  obžaluje, da Komisija še vedno ni opravila neodvisne ocene, da bi opredelila tretje države z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti, kot je predvideno v direktivi o preprečevanju pranja denarja, temveč se je oprla le na seznam, ki ga je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), katerega članica je tudi Komisija; obžaluje, da Komisija ni podala zadovoljivega odgovora na zahteve Parlamenta v zvezi s tem;

35.  poziva Komisijo, naj pospeši delo v zvezi s svojim seznamom in Parlamentu poroča o izvajanju časovnega načrta zanj ter zlasti o svojih prizadevanjih za povečanje virov, ki jih potrebuje delovna skupina za preprečevanje finančnega kriminala;

36.  meni, da je bistvenega pomena, da so cilji EU glede tega vprašanja ambicioznejši od ciljev skupine FATF; v zvezi s tem poudarja, da je treba več vlagati v človeške in finančne vire ali da je treba optimizirati njihovo dodelitev znotraj Komisije, da bi okrepili postopek pregleda;

37.  meni, da je namen tega seznama spodbujanje k spremembam v ravnanju teh jurisdikcij glede pranja denarja in financiranja terorizma ter odvračanje drugih držav od tega, da bi izvajale podobne politike, ki bi utegnile biti škodljive;

38.  poziva Komisijo, naj kot institucija prevzame osrednjo vlogo pri seznamu tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja in pri pregledu evropskega seznama davčnih oaz ter poskrbi za skladnost in komplementarnost;

2.2.Druga davčna zakonodaja

39.  pozdravlja novo zakonodajo, ki je bila v zadnjih dveh letih sprejeta v odziv na afero LuxLeaks; pozdravlja predanost EU projektu OECD o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; poziva države članice, naj zakonodajo EU hitro prenesejo v nacionalne pravne sisteme in zagotovijo njeno izvrševanje;

40.  poziva k ambicioznemu javnemu poročanju po posameznih državah, s čimer bi povečali davčno preglednost in javni nadzor multinacionalnih podjetij, saj bi širša javnost pridobila dostop do informacij o ustvarjenem dobičku, prejetih subvencijah in davkih, ki jih ta podjetja plačujejo v jurisdikcijah, kjer opravljajo svojo dejavnost; poziva Svet, naj doseže soglasje o začetku pogajanj z drugimi institucijami EU, da bi sprejeli javno poročanje po državah, kar je eden od ključnih ukrepov, da bi vsem državljanom zagotovili večjo preglednost v zvezi z davčnimi informacijami o podjetjih;

41.  poudarja, da bo javno poročanje po posameznih državah vlagateljem in delničarjem omogočilo, da bodo pri intervencijah na skupščini delničarjev in sprejemanju naložbenih odločitev upoštevali davčno strategijo podjetij;

42.  opozarja, da bi morale informacije o davkih postati bistven sestavni del finančnega poročanja podjetij;

43.  poziva Svet, naj doseže hiter in ambiciozen dogovor o obeh korakih skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB); spominja, da bi tako poleg zmanjšanja stroškov za podjetja in davčne uprave držav članic rešili vprašanje transfernih cen in na enotnem trgu zagotovili bolj pošteno konkurenco; poudarja, da je harmonizacija davčne osnove najboljši način, s katerim bi zakonito odpravili davčno optimizacijo in agresivno davčno načrtovanje; želi spomniti, da je potrebna nova, zavezujoča opredelitev stalne poslovne enote, saj bi z njo zagotovili, da se bo davek pobiral tam, kjer poteka gospodarska dejavnost in se ustvarja vrednost; poudarja, da je to treba doseči z minimalnimi zavezujočimi merili, s katerimi bi ugotovili, ali je gospodarska dejavnost dovolj obsežna, da bi jo obdavčili v državi članici in tako preprečili problematiko podjetij poštnih nabiralnikov, zlasti zaradi izzivov, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo;

44.  spodbuja Komisijo in države članice, naj se lotijo veliko ambicioznejših reform na področju obdavčevanja;

45.  poudarja, da če želimo zaustaviti preusmerjanje dobička, se mora enotno obdavčevanje uporabljati po vsem svetu, in da pri uvedbi CCCTB na ravni EU obstaja tveganje, da bo odtekanje sredstev iz držav članic EU drugam postalo stalnica, prav tako kot dejstvo, da nekatere države članice izkoriščajo preostali svet; ugotavlja, da bi enostransko ukrepanje EU lahko odpravilo spodbude za preusmerjanje dobička znotraj EU in prispevalo k njegovem preusmerjanju v države zunaj nje;

46.  želi ponovno spomniti na svoja priporočila, naj se avtomatična izmenjava informacij v zvezi z davčnimi stališči razširi na vsa davčna stališča, Komisija pa naj dobi dostop do vseh ustreznih informacij, da bi se zagotovilo spoštovanje evropskih pravil o konkurenci(7);

47.  poziva Komisijo, naj čim prej predloži zakonodajni predlog za pregled direktive o upravnem sodelovanju(8), da bi še izboljšali davčno sodelovanje med državami članicami, tako da bi uvedli obveznost odgovarjanja na skupinske poizvedbe v davčnih zadevah in bi lahko posamezna evropska država zagotovila vse informacije, ki jih druge države potrebujejo za pregon oseb, ki izvajajo čezmejno davčno utajo; želi spomniti na svoj predlog spremembe direktive o upravnem sodelovanju za izboljšanje usklajevanja držav članic pri davčnih revizijah(9);

48.  obžaluje, da neplačani davki, izterjani od prejemnikov nezakonite davčne pomoči, v skladu s pravili EU o državni pomoči pripadajo državi, ki je pomoč odobrila, ne pa državam, ki so zaradi izkrivljajočih davčnih sistemov utrpele erozijo davčne osnove; poziva Komisijo, naj v ta namen razvije ustrezno metodologijo za izračun izgube prihodkov, ki so jo utrpele prizadete države članice, in ustrezen postopek izterjave, da bodo neplačani davki pripadli državam članicam, kjer se je dejansko opravljala gospodarska dejavnost;

49.  meni, da morajo davčne reforme državljanom vedno omogočiti nadzor, civilni družbi pa dostop do informacij in usposabljanja, da se bo lahko dejavno vključila v oblikovanje politik, kar trenutno ni praksa;

50.  poleg tega poudarja, da je treba davčno zakonodajo na nacionalni ravni ali ravni EU poenostaviti in oblikovati tako, da bo razumljiva za vsakega državljana in ne bo preveč zapletena, kar bi kvečjemu koristilo tej panogi, da bi se lažje izogibala davkom;

51.  poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju(10), kjer bodo zajeti ukrepi, ki bi javnim organom preprečili sodelovanje s podjetji, ki uporabljajo davčno oaze;

52.  poziva Komisijo, naj začne celovito oceno 19-letnega dela skupine za kodeks ravnanja v zvezi z obdavčitvijo podjetij, ki naj se osredotoča na rezultate, dosežene v zvezi s preprečevanjem škodljivih čezmejnih ureditev glede davka od dohodkov pravnih oseb v obliki javnega poročila; poziva k temu, naj se na podlagi ugotovitev opravi reforma Skupine za kodeks ravnanja, ki bo omogočila večjo preglednost in učinkovitost njenega dela, saj mora skupina imeti osrednjo vlogo v prizadevanjih EU za izboljšave na tem področju; poziva Parlament, naj pridobi večja pooblastila za nadzor in odgovornost v zvezi s skupino;

53.  poziva Komisijo, naj pripravi seznam škodljivih davčnih praks, pri katerih se skupina za kodeks ravnanja doslej še ni uspela dogovoriti za ukrepanje, in naj ga objavi; poziva Komisijo, naj do leta 2020 oceni učinek pristopa „nexus“ v zvezi z ureditvami za obdavčitev intelektualne lastnine in po možnosti oceni učinek teh ureditev na inovacije in izgubo pri pobiranju davkov;

54.  obžaluje, da se v panamskih dokumentih pojavljajo številne države članice EU; poziva Komisijo, naj sodeluje z davčnimi organi in začne obširno oceno potencialno škodljivih davčnih ukrepov v državah članicah, ki izkrivljajo konkurenco, sprejetih protiukrepov in učinkov prelivanja teh ukrepov na druge jurisdikcije; poziva k vzpostavitvi učinkovitega nadzornega mehanizma, s katerim bi spremljali države članice v zvezi z morebitnimi novimi škodljivimi davčnimi ukrepi, ki bi jih lahko uvedle;

55.  poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, s katerim bi obravnavala vprašanje čezmejnih preoblikovanj in prenosov sedeža ter zagotovila jasna pravila o prenosu sedeža podjetja v EU, vključno s pravili za preprečevanje podjetij poštnih nabiralnikov;

56.  poziva Komisijo in vse države članice, naj onemogočijo prakso inverzije davka od dohodkov pravnih oseb, pri čemer manjše podjetje, ki ima sedež v davčni oazi, kupi multinacionalno družbo, ki prevzame sedež tega podjetja in s tem „premesti“ svoj sedež ter zmanjša skupno davčno obremenitev družbe, nato pa „zmanjšuje dobiček“ z izplačili v davčni oazi, ki jih je mogoče odbiti od davka (na primer v obliki posojil, licenčnin in storitev), katerih namen je izogibanje plačilu davkov na dobiček na domačem trgu te multinacionalne družbe;

57.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti vse pogosteje uporabljenim škodljivim davčnim praksam, na primer zlorabi posebnih ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine, izvedenih instrumentov, poslov zamenjave itd., katerih namen je izogibanje davkom;

58.  pozdravlja ugotovitve Komisije glede državne pomoči iz avgusta 2016, da je Irska podjetju Apple nezakonito odobrila 13 milijard EUR nezakonite davčne olajšave; dvomi v odločitev irske vlade, da se pritoži zoper omenjeno odločitev, samo da ji ne bi bilo treba pobrati neplačanega zneska;

59.  poziva države članice, naj poiščejo in odpravijo vse oblike davčne amnestije, ki bi lahko vodile v pranje denarja in davčno utajo ali ki bi lahko nacionalnim organom preprečile uporabo predloženih podatkov za preiskovanje finančnega kriminala;

60.  je zaskrbljen, ker namerava vlada ZDA spodbujati davčne olajšave za velike korporacije in finančno deregulacijo; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja načrt davčne reforme v ZDA (t. i. Blueprint), in morebitno izvajanje davčne amnestije v tej državi, s katero se omogoča vračanje dobička velikih tehnoloških podjetij nazaj v ZDA pri zelo nizki davčni stopnji;

61.  poziva države članice, naj okrepijo svoje davčne uprave z ustreznim osebjem, da bi zagotovili učinkovito pobiranje davčnih prihodkov in obravnavanje škodljivih davčnih praks, saj zmanjšanje števila osebja poleg pomanjkanja ustreznega usposabljanja, tehničnih orodij in preiskovalnih pristojnosti resno ovirajo davčne uprave v nekaterih državah članicah;

62.  ugotavlja, da je en primer sheme izogibanja davkom v EU, tako imenovani „dvojni irski sendvič“, ki bo do leta 2020 postopoma opuščen; poziva vse države članice, naj spremljajo svoje pogodbah o dvojnem obdavčevanju, da bi preprečili izkoriščanje shem za izogibanje davkom zaradi davčnega neskladja;

63.  obžaluje, da ni zanesljivih in nepristranskih statističnih podatkov o obsegu izogibanja davkom in davčne utaje; poudarja, da je pomembno razviti ustrezne in pregledne metode za izmerjenje obsega teh pojavov ter njihovega učinka na javne finance, gospodarske dejavnosti in javne naložbe držav;

64.  poziva Komisijo, naj izda smernice in v njih jasno opredeli razliko med nezakonitimi in zakonitimi praksami na področju davčne utaje in izogibanja davkom, tudi takimi, ki so v nasprotju z duhom zakona, da bi vsem stranem zagotovila pravno varnost; poziva države članice in tretje države, naj zagotovijo, da za globe in denarne sankcije, ki se naložijo utajevalcem davkov in posrednikom, ne bo mogoče uveljavljati davčne olajšave;

65.  poudarja, da je treba izvajanje odgovorne davčne strategije šteti za steber družbene odgovornosti podjetij in da so davčna utaja, izogibanje davkom in agresivno davčno načrtovanje neskladni z družbeno odgovornostjo podjetij; znova poziva Komisijo, naj ta element vključi v posodobljeno strategijo EU za družbeno odgovornost podjetij;

66.  poziva podjetja, naj izpolnjevanje vseh davčnih obveznosti brez kakršnega koli izogibanja davkom postane sestavni del njihove družbene odgovornosti podjetij;

67.  ponavlja poziv odbora TAXE 2 k ustanovitvi novega centra Unije za doslednost in usklajenost davčne politike v okviru Komisije, ki bi ocenjeval in spremljal davčne politike držav članic na ravni Unije in zagotavljal, da države članice ne bi sprejemale novih škodljivih davčnih ukrepov; predlaga, da bi moral ta center spremljati, ali države članice upoštevajo skupni evropski seznam nekooperativnih jurisdikcij, pa tudi zagotavljati in spodbujati sodelovanje med nacionalnimi davčnimi upravami (npr. v zvezi z usposabljanjem in izmenjavo primerov najboljše prakse);

68.  ponavlja priporočila Parlamenta(11), naj se sestavi nabor protiukrepov, ki bi jih morale Unija in države članice kot delničarke in financerke javnih organov, bank in programov financiranja uporabiti za podjetja, ki uporabljajo davčne oaze za agresivno davčno načrtovanje in ne spoštujejo standardov Unije glede dobrega davčnega upravljanja;

69.  znova poziva Komisijo, naj spremeni evropsko zakonodajo, med drugim določbe, ki zadevajo statut Evropske investicijske banke (EIB), uredbo o Evropskem skladu za strateške naložbe (uredba EFSI), štiri uredbe o skupni kmetijski politiki (SKP) in pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo), da bi prepovedala financiranje s sredstvi EU za tiste končne upravičence ali finančne posrednike, ki so dokazano vpleteni v utajo davkov ali agresivno davčno načrtovanje;

70.  poziva Komisijo in Svet, naj vzpostavita obvezen standardiziran javni evropski poslovni register, da bi pridobila ažurne in verodostojne informacije o podjetjih ter dosegla preglednost s čezmejnim dostopom do primerljivih in zanesljivih informacij o podjetjih v EU;

71.  predlaga, naj Komisija oceni učinek čezmejnih prestopov nogometnih igralcev na davčne prihodke držav članic in predstavi ukrepe, ki bi utegnili preprečiti veliko izgubo prihodkov, vključno z ukrepi glede posrednikov, ki omogočajo te prestope;

72.  poziva Komisijo, naj se vzdrži sklepanja trgovinskih sporazumov z jurisdikcijami, ki veljajo za davčne oaze;

2.3.Izmenjava informacij

73.  meni, da je obžalovanja vredno, da izvajanje določb direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ki so bile v veljavi v času iz panamskih dokumentov, ni bilo učinkovito ter da je bilo izmenjanih le malo informacij in stališč; opozarja, da je avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi ključnega pomena, da bi si države članice lahko medsebojno pomagale pri pobiranju prihodkov od davkov in da bi se ustvarili enaki konkurenčni pogoji; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge, s katerimi bi še izboljšali davčno sodelovanje med državami članicami EU, tako da bi uvedli obveznost odgovarjanja na skupinske poizvedbe v davčnih zadevah, zato da bo lahko posamezna evropska država drugi državi zagotovila vse informacije, potrebne za pregon oseb, ki so udeležene v čezmejni davčni utaji;

74.  je zelo zaskrbljen, ker se število davčnih stališč, ki jih države članice podelijo multinacionalnim podjetjem, v zadnjih letih povečuje, in to kljub družbenemu razburkanju zaradi škandala LuxLeaks;

75.  vztraja, da bi Komisija morala imeti dostop do vseh informacij, izmenjanih v okviru direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, in sicer v skladu s pravili glede varstva podatkov, da bi lahko ustrezno spremljala in izvrševala njeno izvajanje; poudarja, da bi bilo treba te informacije hraniti v centralnem registru, ki bi ga vodila Komisija, saj ima izključno pristojnost na področju konkurence;

76.  poziva k učinkovitejši izmenjavi, obdelavi in uporabi informacij na svetovni ravni in k učinkovitemu in doslednemu izvajanju določb o skupnih standardih poročanja, pri čemer bi od politike razkrivanja in izpostavljanja v okviru medsebojnih strokovnih pregledov prešli na režim sankcij; opozarja, da je potrebna vzajemnost pri izmenjavi informacij med Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in sodelujočimi državami podpisnicami; poziva države članice, naj podprejo države v razvoju pri izvajanju teh standardov; poudarja, da ni potrebna zgolj zavezanost držav skupnim standardom poročanja, marveč je treba sistem tudi izvajati in poskrbeti za visoko kakovost posredovanih podatkov; izpostavlja, da ima obstoječi skupni standard poročanja pomanjkljivosti in pozdravlja prizadevanje OECD za njegovo izboljšanje, tako da bi postal učinkovitejši; poziva Komisijo, naj pomaga odpraviti ugotovljene vrzeli;

77.  poziva, naj se okrepijo javni poslovni registri, javni registri dejanskega lastništva in javno poročanje po posameznih državah, da se odpravijo omejitve, do katerih je prišlo zaradi izmenjave informacij v okviru večstranske konvencije OECD o izvajanju ukrepov, povezanih z davčnimi sporazumi, za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička iz junija 2017, kajti konvencija državam omogoča izbiro partnerjev, torej v praksi dopušča dvostranskost;

78.  poudarja, da obvezna avtomatična izmenjava informacij, povezana s potencialnim dogovorom o agresivnem davčnem načrtovanju s čezmejno razsežnostjo (DAC6), ne sme biti dostopna zgolj davčnim organom;

79.  poziva Komisijo, naj zagotovi vzajemnost pri izmenjavi informacij med EU in tretjimi državami, ki niso podpisale mednarodno dogovorjenih standardov; poudarja, da je treba uvesti učinkovite sankcije zoper finančne institucije, ki imajo evropske stranke in ki ne spoštujejo standardov glede avtomatične izmenjave informacij; meni, da bi moral biti v predlog vključen mehanizem za reševanje sporov, ki bi pomagal pri morebitnih sporih med EU in tretjimi državami; želi spomniti na svoje priporočilo, naj se uvede davčni odtegljaj ali ukrep s podobnim učinkom, da iz EU ne bi odtekali neobdavčeni dobički;

80.  meni, da morajo biti subjekti, ki so dolžni predložiti informacije davčnim organom, enaki kot v direktivi o preprečevanju pranja denarja, zlasti:

   (1) kreditne institucije;
   (2) finančne institucije;
   (3) naslednje fizične ali pravne osebe pri izvajanju svojih poklicnih dejavnosti:
   (a) revizorji, zunanji računovodje in davčni svetovalci;
   (b) notarji in drugi neodvisni pravni strokovnjaki, kadar v imenu in za račun svoje stranke sodelujejo pri kakršni koli finančni ali nepremičninski transakciji ali pomagajo pri načrtovanju ali opravljanju transakcij za svojo stranko, ki se nanašajo na:
   (i) nakup in prodajo nepremičnin ali poslovnih subjektov;
   (ii) upravljanje denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja stranke;
   (iii) odpiranje ali upravljanje bančnih ali varčevalnih računov ali računov vrednostnih papirjev;
   (iv) organizacijo prispevkov, potrebnih za oblikovanje, delovanje ali upravljanje podjetij;
   (v) ustanavljanje, delovanje ali upravljanje skrbniških skladov, podjetij, fundacij ali podobnih struktur;
   (c) izvajalci storitev za družbe in sklade, ki niso zajeti v točki (a) ali (b);
   (d) nepremičninski agenti;
   (e) druge osebe, ki trgujejo z blagom, če so plačila izvedena ali prejeta v gotovini in znašajo 10 000 EUR ali več, bodisi da gre za posamično transakcijo ali za več medsebojno povezanih transakcij;
   (f) ponudniki storitev iger na srečo;

3.Pranje denarja

3.1.Zakonodaja o preprečevanju pranja denarja

81.  poudarja, da bi morale države članice učinkovito in dosledno izvajati vse določbe direktive o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno izvrševanje zakonodaje; poziva jo, naj poveča in zagotovi ustrezna sredstva za obstoječe sisteme za spremljanje; poziva Komisijo, naj svoji delovni skupini za preprečevanje finančnega kriminala nameni več sredstev;

82.  poudarja, da pravni okvir četrte direktive o preprečevanju pranja denarja v celoti prepoveduje anonimne prinosniške delnice, ki so se razen ustrezno registriranih izkazale za koristno orodje za vzpostavljanje mednarodnih sistemov za pranje denarja; poziva države članice, naj pravilno izvajajo in izvršujejo četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki je začela veljati 26. junija 2017; poziva Komisijo, naj spremlja, ali se direktiva pravilno prenaša in izvaja;

83.  poziva Komisijo, naj začne postopek ugotavljanja kršitve zoper države članice, ki ne spoštujejo prava Unije, kakor se je izkazalo v panamskih dokumentih in drugih aferah;

84.  poudarja, da so potrebni redno posodobljeni, javno dostopni, medsebojno povezani in standardizirani registri dejanskih lastnikov družb, fundacij, skrbniških skladov in podobnih pravnih ureditev, s katerimi bi preprečili anonimnost končnih dejanskih lastnikov; poziva, naj se pri opredelitvi dejanskega lastnika zniža sedanji prag za vrednost lastniškega deleža; meni, da morajo EU in države članice v mednarodnih forumih prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju standardov preglednosti za končne dejanske lastnike;

85.  poudarja poziv predstavnikov francoskih finančnoobveščevalnih enot preiskovalnemu odboru Parlamenta za preiskovanje domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, saj je mnenja, da je treba v skladu s 26. priporočilom FATF o finančnem nadzoru na ravni EU izrecno predvideti, da lahko nadzor, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ, seže vse do matičnega subjekta skupine;

86.  poziva Komisijo, naj nadzoruje vzpostavljanje javno dostopnih zemljiških knjig;

87.  poziva, da bi bila pri ugotavljanju dejanskega lastništva zajeta vsaka fizična oseba oziroma vse fizične osebe, ki končno posedujejo ali nadzirajo pravni subjekt prek posrednega ali neposrednega lastništva vsaj ene delnice ali enakovredne najmanjše enote udeležbe v tem subjektu, vključno z udeležbo v obliki prinosniških delnic ali na druge načine, z izjemo družbe, ki je uvrščena na organizirani trg in mora v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi, s katerimi se zagotavlja ustrezna preglednost informacij o lastništvu, spoštovati zahteve po razkritju;

88.  ugotavlja, da se nezakoniti denar, ki izhaja iz izplačila teh transakcij, preoblikuje v zakonita sredstva, ki izhajajo iz zakonitih transakcij; zato opozarja, da je treba predpise na področju pranju denarja razširiti na nepremičninski trg, da bi preprečili nove nezakonite pojave;

89.  poudarja, da je treba izboljšati izvrševanje skrbnega preverjanja strank, s čimer bi zagotovili ustrezno ocenjevanje tveganj, povezanih s profilom stranke; poudarja, da bi morali biti za skrbno preverjanje strank vedno odgovorni pooblaščeni subjekti, tudi ko se da v zunanje izvajanje; poziva, naj bo ta odgovornost jasno opredeljena in naj se v primeru zunanjega izvajanja predvidijo sankcije za malomarnost ali navzkrižje interesov; meni tudi, da bi bilo treba področje uporabe za pooblaščene subjekte med drugim razširiti tudi na nepremičninske posrednike, s čimer bi zagotovili, da bi določbe glede postopka skrbnega preverjanja strank veljale tako za regulirane kot za trenutno neregulirane subjekte; poziva k harmonizaciji skrbnega preverjanja strank na ravni EU in k ustreznemu oblikovanju teh postopkov, da bi zagotovili njihovo spoštovanje;

90.  meni, da bi morale biti sankcije za pranje denarja, davčne goljufije in davčne utaje strožje in bolj odvračilne in da bi morale države članice uporabiti pristop, ki temelji na tveganju, ko usmerjajo sredstva v boju proti tem nezakonitim praksam; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za direktivo Parlamenta in Sveta o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi (COM(2016)0826); poziva države članice, naj preučijo, ali bi bilo treba v primerih zelo hude davčne goljufije prepovedati poravnavo v kazenskem postopku; ob tem pa ugotavlja, da bi morale EU in njene države članice obenem razviti spodbude za posamezne kategorije pooblaščenih subjektov, ki bi jih odvračale od teh dejavnosti, in poskrbeti, da bi te dejavnosti zanje postale nedonosne; poziva države članice, naj pregledajo zastaralne roke za pranje denarja in tako preprečijo, da bi zaradi neukrepanja pristojnih organov prišlo do zastaranja;

91.  zahteva uvedbo učinkovitega mehanizma spremljanja na evropski ravni, ki bo zajemal tudi povezane jurisdikcije, saj medsebojni strokovni pregledi Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in redno medsebojno ocenjevanje zaradi političnih in drugih vplivov zlahka postanejo neučinkoviti;

92.  poudarja, da se je treba dogovoriti o skupnem tolmačenju in opredelitvi politično izpostavljene osebe na ravni EU;

93.  poziva k harmonizirani opredelitvi davčnih kaznivih dejanj na ravni EU in k vzpostavitvi posebnega instrumenta kazenskega prava, ki bi ga sprejeli na podlagi člena 83(2) PDEU ali v skrajnem primeru na podlagi člena 116 PDEU, če države članice ne bi dosegle dogovora, s katerim bi odpravile izkrivljanje konkurence na notranjem trgu; poziva k harmonizirani opredelitvi predhodnih kaznivih dejanj pri pranju denarja na ravni EU in k omejitvi izjem, ki jih države članice lahko uporabijo, da zavrnejo sodelovanje in izmenjavo informacij; želi spomniti na svoje stališče pri reviziji četrte in pete direktive o preprečevanju pranja denarja, da se pri davčnih kaznivih dejanjih ne zahteva kaznovanje z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom;

94.  je zaskrbljen zaradi sprejetja programov za podeljevanje državljanstva osebam, ki niso rezidenti EU, t. i. zlati vizum, ali programov za vlagatelje iz tretjih držav v zameno za finančne naložbe, ne da bi bilo opravljeno (ustrezno) skrbno preverjanje stranke; poziva Komisijo, naj oceni, ali države članice spoštujejo direktivo o preprečevanju pranja denarja in drugo s tem povezano zakonodajo EU v primerih, ko se državljanstvo podeli v okviru tovrstnih programov;

95.  poziva Komisijo in Svet, naj resno obravnavata ambiciozni pregled četrte direktive o preprečevanju pranja denarja (COM(2016)0450, o katerem sta 28. februarja 2017(12) glasovala Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Parlamenta in s katerim naj bi odpravili številne obstoječe vrzeli v zakonodaji in bistveno okrepili veljavno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, tako da se na primer natančneje opredeli dejanski lastnik in prepove vodstvenim delavcem, pooblaščenim direktorjem in drugim pooblaščenim zastopnikom, da nastopajo kot dejanski lastniki, če ne izpolnjujejo pogojev, tako da javnosti omogočijo neomejen dostop do registrov dejanskih lastnikov podjetij in trustov in izvajajo učinkovitejši mehanizem sankcij za kršitve direktive o preprečevanju pranja denarja; zato poziva Komisijo in Svet, naj v potekajočih pogajanjih v okviru trialoga ne omilita tega odločnega predloga Parlamenta;

96.  poziva k večji politični in regulativni osredotočenosti na novonastajajoča tveganja, povezana z novimi tehnologijami in finančnimi produkti, kot so izvedeni finančni instrumenti, zamenjave in virtualne valute(13);

97.  poziva Komisijo, naj oceni možnost uporabe novih tehnologij za lažje ugotavljanje resnih primerov finančnega kriminala, kot je enolična digitalna identiteta, ter naj zagotovi spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti;

98.  poziva Komisijo, naj nujno pripravi oceno o tem, kako elektronske igre, virtualne valute, kriptovalute ter tehnologije blokovnih verig in finančne tehnologije vplivajo na pranje denarja in davčni kriminal; poziva jo tudi, naj razmisli o sprejetju morebitnih ukrepov, vključno z zakonodajo, s katero bi vzpostavili regulativni okvir za te dejavnosti, da bi omejili orodja za pranje denarja;

99.  poziva k zaplembi premoženja, pridobljenega s kriminalnimi dejavnostmi; v zvezi s tem poziva k hitremu sprejetju uredbe o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi, kar bi olajšalo čezmejno izterjavo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji; poudarja, da bo pravni instrument, ki ga predlaga Komisija, omogočil boljše sodelovanje in lažje priznavanje takšnih odredb ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

100.  poudarja, da je treba sprejeti tudi ukrepe, s katerimi bi uskladili nacionalne strategije s strategijami evropskih agencij in organov, kot so Europol, Eurojust in OLAF; poziva, da bi bilo treba odpraviti ovire, ki onemogočajo izmenjavo informacij, da bi olajšali to sodelovanje;

101.   pozdravlja, da se je portugalska vlada pred kratkim odločila prepovedati izdajo novih prinosniških delnic in pretvoriti že obstoječe v nominalne vrednostne papirje, in poziva Komisijo, naj za vso EU predlaga zakonodajo z enakim učinkom;

102.   poziva pristojne organe k strožjemu nadzoru pri ocenjevanju primernosti in ustreznosti članov upravnega odbora in delničarjev kreditnih institucij v EU; meni, da bi bilo treba ustvariti pogoje, v katerih bi pristojni organi imeli možnost izvajati nenehen nadzor nad merili za ocenjevanje delničarjev in članov upravnega odbora, zaradi katerih je zdaj zelo težko preklicati odobritev, ko je enkrat izdana; meni tudi, da bi bilo treba podaljšati časovne načrte in povečati prožnost pri nasprotovanju prevzemom, zlasti kadar morajo pristojni organi opraviti lastne preiskave informacij, posredovanih v zvezi z dogodki v tretjih državah in politično izpostavljenimi osebami;

3.2.Finančnoobveščevalne enote

103.  meni, da bi s harmonizacijo statusa in delovanja evropskih finančnoobveščevalnih enot okrepili izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj v okviru platforme finančnoobveščevalnih enot začne izvajati projekt, s katerim bi ugotovila, do katerih virov informacij imajo te enote trenutno dostop; poziva Komisijo, naj izda smernice o tem, kako bolje zbližati funkcije in pooblastila evropskih finančnoobveščevalnih enot, pri tem pa naj opredeli najmanjše skupno področje in vsebino finančnih, upravnih in kazenskopravnih informacij, ki bi jih morale te enote pridobiti in si jih izmenjavati; meni, da bi morale te smernice vključevati tudi razlago za skupni dogovor o funkcijah finančnoobveščevalnih enot za strateško analizo;

104.  meni, da bodo evropske finančnoobveščevalne enote učinkovitejše, če bodo imele neomejen in neposreden dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na njihove naloge, ki bi jih dobile od pooblaščenih subjektov in registrov; finančnoobveščevalne enote bi morale prav tako biti zmožne pridobiti te podatke na podlagi zahteve druge enote v Uniji ter izmenjati podatke z enoto, ki podatke zahteva;

105.  predlaga, da države članice pri izvajanju direktive o preprečevanju pranja denarja odpravijo zahtevo, po kateri morajo finančnoobveščevalne enote, kadar želijo deliti informacije z drugo finančnoobveščevalno enoto v obveščevalne namene, pridobiti soglasje tretje osebe, saj bi z odpravo te zahteve spodbudili izmenjavo informacij med temi enotami; poziva Komisijo, naj v direktivi o preprečevanju pranja denarja poda smernice v zvezi s splošnimi določbami, zlasti v zvezi s potrebo po spontani in hitri izmenjavi informacij z drugimi finančnoobveščevalnimi enotami;

106.  poudarja, da je potrebno učinkovitejše komuniciranje med ustreznimi pristojnimi organi na nacionalni ravni, pa tudi med finančnoobveščevalnimi enotami v različnih državah članicah; poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski sistem primerjalnih analiz kot orodje za standardizacijo informacij, ki se zbirajo in izmenjujejo, in za okrepitev sodelovanja med finančnoobveščevalnimi enotami; poudarja, da bi moralo to vključevati okrepitev mreže FIU.net v okviru Europola, pa tudi samega Europola, zlasti za pridobivanje informacij in statističnih podatkov o toku informacij, dejavnostih in rezultatih analize finančnoobveščevalnih enot, pa tudi pristojnosti in virov Eurojusta za obravnavanje pranja denarja in davčne utaje; poleg tega poziva države članice, naj povečajo človeške, finančne in tehnične vire v finančnoobveščevalnih enotah, da bi okrepili preiskovalne in sodelovalne zmogljivosti, da se ustrezno obdela in uporabi povečano število poročil o sumljivih transakcijah;

107.  ugotavlja, da bi bilo omejevanje namena uporabe informacij, ki si jih izmenjajo finančnoobveščevalne enote, treba pregledati ter poenotiti na ravni EU in na svetovni ravni, da bi se lahko informacije uporabile za obravnavanje davčnih kaznivih dejanj in za namene dokazovanja;

108.  vztraja, da morajo biti imenovanja na vodstvene položaje v finančnoobveščevalnih enotah neodvisna in politično nepristranska ter da morajo temeljiti na poklicnih kvalifikacijah, postopek izbora pa mora biti pregleden in nadzorovan; poudarja, da je treba določiti skupna pravila o neodvisnosti institucij, odgovornih za uveljavljanje predpisov v zvezi z davčnimi goljufijami in pranjem denarja, ter da morajo biti organi kazenskega pregona pri ukrepanju na podlagi poročil finančnoobveščevalnih enot popolnoma neodvisni;

109.  poziva Komisijo, naj preveri, ali se ta zaveza ustrezno spoštuje v vseh državah članicah;

110.  ponovno poudarja svoje stališče glede četrte direktive o preprečevanju pranja denarja v zvezi z ustanovitvijo evropske finančnoobveščevalne enote in potrebo po zagotovitvi učinkovitega in usklajenega sistema za izmenjavo informacij, pa tudi centraliziranih zbirk podatkov; poudarja, da je treba podpirati finančnoobveščevalne enote v državah članicah, zlasti v čezmejnih primerih;

111.  vztraja pri dejstvu, da pristojni organi ne bi smeli čakati, da postanejo preobremenjeni zaradi vse večje uporabe digitalnih tehnologij pri davčnih svetovalcih in davkoplačevalcih; meni, da bi morali pristojni organi v skladu s tem razvijati svoja orodja in preiskovalne zmogljivosti; meni, da bi lahko pristojnim organom ponudil nove priložnosti v zvezi s ponavljajočim se vprašanjem dodelitve virov ali izboljšanjem sodelovanja med njimi;

4.Posredniki

112.  obžaluje, da posredniki v EU še niso enotno regulirani; poziva Svet, naj čim prej preuči in sprejme predlog Komisije o obvezni samodejni izmenjavi informacij na področju obdavčitve, predvsem v primeru čezmejnih ureditev (COM(2017)0335), o katerih je treba poročati, s čimer bi okrepili obveznosti posrednikov glede poročanja; spodbuja države članice, naj razmislijo o morebitnih prednostih razširitve področje uporabe direktive tudi na izključno domače primere;

113.  poudarja, da mora ta predlog zapolniti vrzeli, ki bi utegnile dopuščati agresivno davčno načrtovanje, in sicer z oblikovanjem novih pravil za posrednike, ki so vpleteni v takšne prakse;

114.  ugotavlja, da je dejavnost upravljanja premoženja še vedno v veliki meri neregulirana in da bi bilo treba določiti zavezujoča mednarodna pravila in standarde, s katerimi bi zagotovili enakopravne pogoje ter to področje bolje regulirali in opredelili; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v vseh ustreznih mednarodnih forumih prevzame pobudo za oblikovanje takšnih standardov in pravil;

115.  poziva, naj se v okviru samoorganizacije in samoregulacije izvaja ustrezen nadzor; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bili potrebni ciljno usmerjeni ukrepi na ravni EU, vključno z možnostjo priprave zakonodaje, da se zagotovi ustrezen nadzor nad samoregulacijo pooblaščenih subjektov, tj. prek ločenega in neodvisnega nacionalnega regulatorja/nadzornega organa;

116.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in nadzorniki izda smernice za standardizacijo oblik poročanja za pooblaščene subjekte, da bodo finančnoobveščevalne enote informacije lahko hitreje obdelale in si jih izmenjale;

117.  poziva k ureditvi, ki bi davčne posrednike spodbujala, da se ne bi posluževali izogibanja davkom in davčne utaje ter ščitenja dejanskih lastnikov;

118.  poudarja, da če ima posrednik sedež zunaj EU, mora zadevni davčni zavezanec davčnim organom svoje države neposredno posredovati potencialno agresivne davčne načrte, še preden se začnejo izvajati, da se lahko ti organi odzovejo na davčna tveganja in sprejmejo ustrezne ukrepe;

119.  meni, da bi strožja pravila v zvezi z vlogo posrednikov koristila celotnemu sektorju, saj pošteni posredniki ne bodo več v slabšem položaju zaradi nelojalne konkurence, posledično pa lažje ločiti pleve od zrnja;

120.  poziva, naj se tako na ravni EU kot na ravni držav članic uvedejo učinkovitejše, bolj odvračilne in sorazmerne sankcije zoper banke in posrednike, ki so zavestno, namerno in sistematično vključeni v nezakonite davčne sheme ali v pranje denarja; poudarja, da bi morale biti te sankcije naložene neposredno podjetjem, pa tudi vodstvenim delavcem in članom upravnega odbora, odgovornim za te sheme; poudarja, da so znatne kazni bistvenega pomena, in meni, da bi lahko z javnim izpostavljanjem v potrjenih primerih take posrednike odvračali od izogibanja svojim obveznostim in spodbujali skladnost;

121.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo sektorji, v katerih zaradi nepreglednih shem dejanskega lastništva vlada največje tveganje (kot je ugotovila Komisija v oceni tveganj za pranje denarja), učinkovito spremljali in nadzorovali; poziva države članice, naj zagotovijo smernice o dejavnikih tveganja, povezanih s transakcijami, ki vključujejo davčne svetovalce, revizorje, zunanje računovodje, notarje in druge neodvisne pravne strokovnjake;

122.  poziva k boljšemu izvajanju pravil, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, ter k temu, da bi imela še bolj odvračilen učinek, če bi povečali njihovo prepoznavnost v javnosti, zlasti z boljšimi javnimi statistikami o izvršilnih ukrepih v zvezi s poklicnimi svetovalci glede davkov in pranja denarja;

123.  poudarja, da je potrebno večje spremljanje, nadzor in usklajevanje nacionalnih sistemov certificiranja za posrednike, ki opravljajo poklic davčnega strokovnjaka v EU; v zvezi s tem poziva države članice, naj posrednikom odvzamejo dovoljenje, če se dokaže, da dejavno spodbujajo ali omogočajo davčno utajo, nezakonito davčno načrtovanje in pranje denarja;

124.  poziva Komisijo, naj oceni, ali pristojni organi držav članic ravnajo v skladu s postopki za izdajanje dovoljenj za posrednike, ki so že predvideni v pravu Unije, na primer v četrti direktivi o kapitalskih zahtevah;

125.  poziva, naj se pri tem poklicu sprejme metodologija, v skladu s katero poklicna zaupnost ne bi preprečevala ustreznega poročanja o sumljivih transakcijah ali o drugih morebitnih nezakonitih dejavnostih, brez poseganja v pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in splošna načela kazenskega prava, oziroma naj se obstoječa metodologija izboljša tako, da bo dosežen enak učinek;

126.  poziva države članice, naj sprejmejo odvračilne ukrepe za posrednike s sedežem v EU, ki so dejavni v jurisdikcijah s seznamov EU nekooperativnih davčnih jurisdikcij in držav s strateškimi pomanjkljivostmi v ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, na primer z njihovo izključitvijo iz javnih naročil; Komisijo tudi poziva, naj izvede oceno učinka možnosti prepovedi delovanja posrednikov s sedežem v EU v jurisdikcijah, ki so na seznamih EU nekooperativnih davčnih jurisdikcij in držav s strateškimi pomanjkljivostmi v ureditvah za preprečevanje pranja denarja;

127.  poudarja, da bi bilo treba za boljše mednarodno sodelovanje uskladiti zahteve glede revizije in računovodenja na svetovni ravni, da bi računovodska in revizijska podjetja odvrnili od sodelovanja v nezakonitih davčnih strukturah; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba boljše izvajanje mednarodnih računovodskih standardov obravnavati kot učinkovito orodje za to;

4.1.Banke

128.  spodbuja vse države članice, naj v skladu s priporočilom iz četrte direktive o preprečevanju pranja denarja vzpostavijo sisteme registrov bančnih računov ali sisteme pridobivanja elektronskih podatkov, ki bi finančnoobveščevalnim enotam in pristojnim organom omogočili dostop do informacij o bančnih računih; priporoča, naj se preuči možnost uvedbe nacionalnih registrov bančnih računov, ki bi bili standardizirani in povezani na ravni EU in ki bi vsebovali vse račune, povezane s pravnimi ali fizičnimi osebami, da bi pristojni organi in finančnoobveščevalne enote lahko enostavno dostopali do njih;

129.  priporoča, naj se v tem registru računov beležijo in objavljajo statistični podatki o transakcijah z davčnimi oazami in državami z visokim tveganjem in naj se informacije razčlenijo po transakcijah s povezanimi in nepovezanimi strankami ter po državah članicah;

130.  priznava, da je bilo ugotovljeno, da so bile banke vključene v štiri glavne dejavnosti, in sicer zagotavljanje in upravljanje off-shore struktur, odpiranje bančnih računov za off-shore subjekte, zagotavljanje drugih finančnih produktov in korespondenčno bančništvo(14); poudarja pomembnost jasnejše in strožje zakonodaje o korespondenčnem bančništvu glede nakazil sredstev v off-shore in nekooperativne jurisdikcije z obveznostjo prenehanja dejavnosti, če niso predložene informacije o dejanskem lastništvu;

131.  poziva k strogi uporabi sankcij za banke, vključno z začasnim ali stalnim odvzemom bančnih licenc finančnih ustanov, ki so dokazano vpletene v spodbujanje ali omogočanje pranja denarja, davčnih utaj ali agresivnega davčnega načrtovanja;

132.  poudarja pomen boljšega usklajevanja med sedeži bank in njihovimi podružnicami tako v EU kot s tretjimi državami, da se zagotovi polno spoštovanje notranjih kodeksov ravnanja in zakonodaje o preprečevanju pranja denarja;

133.  poudarja, da bi bilo treba preglede v okviru nacionalnega bančnega nadzora izvajati sistematično in naključno, da bi zagotovili celovito izvajanje predpisov proti pranju denarja v vseh bankah;

134.  poziva, naj se Evropski centralni banki in Evropskemu bančnemu organu podeli več pooblastil, da bi izvajala redna (napovedana in nenapovedana) preverjanja skladnosti v celotnem bančnem sektorju EU in nadomestil sedanji sistem pregledov, ki se izvajajo le v primeru posameznih preiskav ali primerov, ki so postali javni;

135.  poziva, naj se preuči, ali bi bilo izvedljivo nadzornemu organu podeliti pristojnosti, da opravi bančno preiskavo, kadar imetnik računa ni znan po imenu;

136.  pozdravlja sedanjo analizo tveganj in ranljivosti finančnega sistema EU; poudarja, kako pomembno je opredeliti nove tehnologije in finančne produkte, ki bi se utegnili uporabljati kot sredstvo za pranje denarja; poziva, naj se na podlagi te analize v vse nove predloge, v katerih bodo obravnavane te nove tehnologije, vključno s finančnimi tehnologijami, vključijo določbe o pranju denarja;

137.  poziva, naj se po nizozemskem zgledu uvede prisega za bančnike, in sicer v obliki prostovoljne zaveze sektorja, da ne bo posloval z davčnimi oazami;

4.2.Odvetniki

138.  opozarja, da se poklicna skrivnost ne more uporabljati za zaščito oziroma prikrivanje nezakonitih praks ali za kršenje duha zakona; poziva, da načelo poklicne skrivnosti med odvetnikom in njegovo stranko ne bi smelo preprečevati ustreznega poročanja o sumljivih transakcijah ali o drugih morebitnih nezakonitih dejavnostih, brez poseganja v pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in splošna načela kazenskega prava; poziva države članice, naj izdajo smernice glede razlage in uporabe načela poklicne skrivnosti pri poklicih in naj uvedejo jasno razmejitev med tradicionalnim sodnim svetovanjem in odvetniki, ki delujejo kot izvajalci finančnih storitev;

139.  poudarja, da imajo odvetniki, kadar opravljajo dejavnost, ki ne sodi v okvir njihove posebne naloge obrambe ali pravnega zastopanja in pravnega svetovanja, v nekaterih okoliščinah, povezanih z varovanjem javnega reda, dolžnost, da pristojnim organom posredujejo nekatere informacije, s katerimi so seznanjeni;

140.  poudarja, da bi morali odvetniki, ki svetujejo strankam, zakonsko soodgovarjati, če oblikujejo kazniv načrt davčne utaje in agresivnega davčnega načrtovanja ter sheme pranja denarja; poudarja, da morajo, kadar sodelujejo pri goljufiji, sistematično odgovarjati tako za kazenske sankcije kot za disciplinske ukrepe;

4.3.Računovodstvo

141.  poudarja, da bi bilo treba za izboljšanje mednarodnega sodelovanja bolje uskladiti zahteve glede revizije in računovodenja na svetovni ravni, pri tem pa spoštovati evropske standarde demokratične legitimnosti, preglednosti, odgovornosti in integritete, da bi računovodska in revizijska podjetja, pa tudi posamezne svetovalce, odvračali od oblikovanja struktur za davčno utajo, agresivno davčno načrtovanje ali pranje denarja; poziva k ustreznemu izvrševanju nedavno sprejetega revizijskega svežnja(15) in Odbora evropskih organov za nadzor revizorjev kot novega okvira za sodelovanje nacionalnih organov za nadzor revizorjev na ravni EU, s katerim naj bi okrepili nadzor revizorjev na ravni EU; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba boljše izvajanje mednarodnih računovodskih standardov obravnavati kot učinkovito orodje pri zagotavljanju spoštovanja standardov EU glede preglednosti in odgovornosti;

142.  ugotavlja, da bi bilo treba sedanjo opredelitev nadzora, ki je potreben za ustanovitev skupine podjetij, uporabljati tudi za računovodska podjetja, ki so del mreže podjetij, povezane s pravno izvršljivimi pogodbenimi ureditvami, v katerih so določeni skupno ime ali trženje, strokovni standardi, stranke, podporne storitve, financiranje ali ureditve zavarovanja poklicne odgovornosti, kot je predvideno v Direktivi 2013/34/EU(16) o letnih računovodskih izkazih;

143.  poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za ločitev računovodskih podjetij in izvajalcev finančnih ali davčnih storitev ter za vse svetovalne storitve, vključno z ureditvijo neskladnosti Unije za davčne svetovalce, da bi jim preprečili hkratno svetovanje tako javnim davčnim organom kot davkoplačevalcem ter da bi preprečili druga navzkrižja interesov;

4.4.Skrbniški skladi, fiduciarne družbe in podobne pravne ureditve

144.  odločno obsoja zlorabo skrbniških skladov, fiduciarnih družb in podobnih pravnih ureditev za pranje denarja; zato zahteva jasna pravila, ki bi omogočala preprosto identifikacijo dejanskega lastnika, vključno z obveznostjo, da morajo skrbniški skladi obstajati v pisni obliki in biti registrirani v državi članici, kjer je sklad ustanovljen, upravljan ali voden;

145.  poziva k standardiziranim, redno posodobljenim, javno dostopnim in medsebojno povezanim registrom dejanskega lastništva na ravni EU v povezavi z vsemi stranmi v dejavnostih komercialnih in nekomercialnih skrbniških skladov, fundacij in podobnih pravnih ureditev, s čimer bi postavili temelj za svetovni register;

146.  meni, da bi evropski register skrbniških skladov moral vsebovati:

   (a) skrbnike, vključno z njihovimi imeni in naslovi ter imeni in naslovi vseh oseb, v skladu z navodili katerih delujejo;
   (b) skrbniško pogodbo;
   (c) vsa pisma z željami;
   (d) ime in naslov ustanovitelja;
   (e) imena vseh morebitnih izvršiteljev in njihova navodila;
   (f) letne računovodske izkaze sklada;
   (g) podrobnosti o vseh izplačilih in dodelitvah sklada z imeni in naslovi vseh upravičencev;
   (h) zastopniške posrednike, vključno z njihovimi imeni in naslovi;

147.  poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšnem obsegu se lahko prostocarinska območja in izdaja dovoljenj za ladje zlorabljajo za namene davčne utaje, in po potrebi predloži ustrezen predlog za ublažitev tega tveganja;

5.Razsežnost tretjih držav

148.  poudarja, da je potrebno okrepljeno sodelovanje na svetovni ravni na področju davkov ter pranja denarja, ki naj zaradi njunega mednarodnega značaja poteka pod okriljem OZN; poudarja, da bodo rešitve učinkovite le, če bodo dosežene z globalnimi pristopi, ki bodo temeljili na sodelovanju in usklajevanju, ter poziva, naj bo EU gonilna sila pri prizadevanju za pošten svetovni davčni sistem; poudarja, da bodo ukrepi EU na mednarodni ravni učinkoviti in verodostojni samo, če nobena država članica ali čezmorske države ali ozemlja ne bodo delovali kot davčna oaza za podjetja ali jurisdikcija z bančno tajnostjo;

149.  z zaskrbljenostjo ugotavlja visoko povezanost med številom slamnatih podjetij in davčnih stališč ter nekaterimi davčnimi jurisdikcijami tretjih držav in državami članicami EU; pozdravlja avtomatično izmenjavo informacij med državami članicami EU o njihovih davčnih stališčih; vendar izraža pomisleke, da nekatere države članice ali nekatere njihove davčne oaze izdajajo „ustna“ davčna stališča, da bi zaobšle to obveznost; poziva Komisijo, naj to prakso dodatno preišče;

150.  poudarja, da bi se morala EU znova pogajati o trgovinskih, gospodarskih in drugih pomembnih dvostranskih sporazumih s Švico, da jih uskladi s svojo politiko boja proti davčnim goljufijam, zakonodajo proti pranju denarja in zakonodajo o financiranju terorizma, da se odpravijo hude pomanjkljivosti v švicarskem nadzornem sistemu, ki omogoča ohranjanje notranje bančne tajnosti, ustvarjanje struktur „offshore“ po vsem svetu, davčne goljufije in utaje, ki niso kaznivo dejanje, šibek nadzor, neustrezno samoregulacijo pooblaščenih subjektov ter agresiven pregon in ustrahovanje žvižgačev;

151.  meni, da bi EU morala prek Komisije nastopati enotno pri pogajanjih o davčnih sporazumih s tretjimi državami, namesto da še naprej sodeluje v dvostranskih pogajanjih, ki ne prinašajo optimalnih rezultatov; meni, da bi morala EU sprejeti enak pristop, ko se pogaja o prihodnjem sporazumu o prosti trgovini, partnerstvu in sodelovanju, saj bi morala vanj vključiti klavzule o dobrem davčnem upravljanju, zahteve glede preglednosti in določbe proti pranju denarja;

152.  poudarja pomen krepitve določb proti izogibanju davkom v okviru CCCTB, da bi odpravili določanje transfernih cen v jurisdikcije tretjih držav, saj vodi do znižanja davčne osnove podjetij v Uniji;

153.  meni zlasti, da bi bilo treba pri pogajanjih o prihodnjih trgovinskih ali partnerskih sporazumih oziroma pri spreminjanju obstoječih sporazumov vanje vključiti zavezujočo klavzulo davčne pogojenosti, vključno s skladnostjo s standardi mednarodnega akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in priporočili projektne skupine za finančno ukrepanje;

154.  zahteva, da pogajanja o poglavjih o naložbah in finančnih storitvah v prihodnjih trgovinskih sporazumih ali sporazumih o partnerstvu potekajo po načelu pozitivnih seznamov, zato da bodo koristi od lajšanja in liberalizacije, ki jih prinašajo sporazumi med Unijo in zadevno tretjo stranjo, imeli samo finančni sektorji, ki so potrebni za komercialni razvoj, realno gospodarstvo in gospodinjstva;

155.  poziva k strogim izvršilnim ukrepom glede vseh mednarodnih sporazumov o izmenjavi informacij med davčnimi organi, da bi se zagotovilo ustrezno izvajanje v vseh jurisdikcijah in da bi se v primeru neizvajanja uporabljali učinkoviti, odvračilni in sorazmerni samodejni postopki nalaganja sankcij;

156.  poudarja pomen popolne dejanske vzajemnosti v okviru sporazuma o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (FATCA) in podobnih sporazumov;

157.  poziva zadevne države članice, naj izkoristijo priložnost svojih neposrednih odnosov z zadevnimi državami, da bi te izvajale pritisk na svoje čezmorske države in ozemlja(17) ter najbolj oddaljene regije(18), ki ne spoštujejo mednarodnih standardov na področju sodelovanja v davčnih zadevah, preglednosti in pranja denarja; meni, da bi bilo treba obveznosti, ki jih nalaga EU glede preglednosti in primerne skrbnosti, učinkovito izvrševati tudi na teh ozemljih;

158.  poudarja pomen jasne opredelitve pojmov „offshore jurisdikcija“, „čezmorska država“ in „najbolj oddaljena regija“, saj se vsak od teh pojmov navezuje na različne pravne sisteme, prakso in ureditev; poudarja, da se je treba boriti proti vsem oblikam davčnih goljufij in davčne utaje, ne glede na to, kje se pojavijo; ugotavlja, da se v trenutnih ureditvah v najbolj oddaljenih regijah uporablja zakonodaja Unije ter spoštujejo njeni in mednarodni standardi s posebnim statusom, ki ga imajo v skladu s členom 349 PDEU, kar je Evropsko sodišče potrdilo v zadevi C-132/14(19);

159.  meni, da zloraba zakonodaje o varstvu zasebnosti in podatkov ne bi smela ščititi tistih, ki ravnajo nezakonito, pred kazenskopravnimi sredstvi;

160.  poziva k organizaciji svetovnega vrha o boju proti pranju denarja, davčnim goljufijam ter izogibanju davkom, da bi odpravili tajnost v finančnem sektorju, okrepili mednarodno sodelovanje in pritisnili na tretje države, zlasti njihove finančne centre, da se uskladijo z globalnimi standardi, Evropsko komisijo pa poziva, naj prevzame pobudo za tako vrhunsko srečanje;

161.  poziva Komisijo, naj analizira razmerje med stroški in skupnim dobičkom ter morebitni vpliv visoke obdavčitve pri vračanju kapitala iz tretjih držav z nizkimi davki v matično državo; poziva Komisijo in Svet, naj ocenita davčne predpise o odloženem plačilu davka v Združenih državah Amerike, morebitni davčni amnestiji, ki jo je napovedala nova administracija, in morebitni oslabitvi mednarodnega sodelovanja;

162.  poudarja, kako pomembna je boljša dvostranska izmenjava informacij med tretjimi državami in finančnoobveščevalno enoto EU;

163.  želi spomniti, da je znesek pomoči v podporo zbiranja domačih virov še vedno nizek, in poziva Komisijo, naj v skladu z zavezami akcijske agende iz Adis Abebe podpira države v razvoju v boju proti izogibanju davkom ter poveča finančno in tehnično pomoč njihovim nacionalnim davčnim upravam;

Države v razvoju

164.  poziva EU, naj upošteva posebne pravne značilnosti in temu ustrezne šibke točke držav v razvoju, na primer pomanjkanje zmogljivosti pri organih, ki so zadolženi za boj proti davčnim goljufijam, davčni utaji in pranju denarja; poudarja, da so za tretje države, ki nimajo zmogljivosti za zbiranje, upravljanje in izmenjavo zahtevanih informacij v okviru avtomatične izmenjave informacij, potrebna ustrezna prehodna obdobja;

165.  poudarja, da bi bilo treba pri načrtovanju ukrepov in politik za boj proti izogibanju davkom na nacionalni in mednarodni ravni ter ravni EU posebno pozornost nameniti razmeram v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah, ki so običajno najbolj prizadete zaradi izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb ter imajo zelo ozko davčno osnovo in nizek delež davkov v BDP; poudarja, da bi ti ukrepi in politike morali prispevati k ustvarjanju javnih prihodkov sorazmerno z dodano vrednostjo, ustvarjeno na njihovem ozemlju, da bi tem državam omogočili, da bi ustrezno financirale svojo razvojno strategijo;

166.  poziva Komisijo, naj posreduje pri Afriški uniji, da bi bili ukrepi proti nezakonitim finančnim tokovom izrecno navedeni v konvenciji Afriške unije o preprečevanju korupcije in boju proti njej;

167.  poziva EU in njene države članice, naj na tem področju okrepijo skladnost politike za razvoj, ter ponovno poziva, naj se opravi analiza prelivanja nacionalnih davčnih politik in davčnih politik EU, da bi ocenili njihov vpliv na države v razvoju glede na sprejete davčne sporazume in sporazume o gospodarskem partnerstvu;

168.  poziva države članice, naj ustrezno zagotovijo pravično obravnavo držav v razvoju pri pogajanjih o davčnih sporazumih, pri tem pa naj upoštevajo njihov posebni položaj in zagotovijo pravično porazdelitev pravic do obdavčitve med državami izvora in rezidentstva; glede tega poziva k pristopu k vzorčni davčni konvenciji OZN in k zagotovitvi preglednosti pogajanj o sporazumih;

169.  poziva k večji mednarodni podpori državam v razvoju pri boju proti korupciji in tajnosti, ki omogočata nezakonite finančne tokove; poudarja, da za boj proti nezakonitim finančnim tokovom potrebujemo tesno mednarodno sodelovanje ter usklajeno ukrepanje razvitih držav in držav v razvoju, in sicer v partnerstvu z zasebnim sektorjem in civilno družbo; poudarja, da si je treba prizadevati za okrepitev zmogljivosti davčnih uprav in za prenos znanja v partnerske države;

170.  poziva, naj se javna razvojna pomoč dodatno usmeri k vzpostavljanju ustreznega regulativnega okvira in h krepitvi davčnih uprav in institucij, pristojnih za boj proti nezakonitim finančnim tokovom; poziva, naj se ta pomoč daje v obliki tehničnega strokovnega znanja glede upravljanja virov, finančnih informacij in protikorupcijskih predpisov;

171.  obžaluje, da sedanji davčni odbor OECD ni dovolj vključujoč; želi spomniti na svoje stališče(20) glede ustanovitve svetovnega organa v okviru OZN, ki bo dobro opremljen in bo imel zadostna dodatna sredstva ter bo zagotavljal, da bodo lahko vse države enakopravno sodelovale pri oblikovanju in reformi svetovnih davčnih politik;

172.  obžaluje, da morajo države v razvoju, če ne želijo biti označene kot nekooperativne jurisdikcije, plačati, da bi štele kot udeleženke svetovnega foruma OECD za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene, na katerem se pri oceni praks držav uporabljajo referenčne vrednosti, pri določanju katerih te države niso bile v celoti udeležene;

173.  poudarja bistveno vlogo regionalnih organizacij in regionalnega sodelovanja pri izvajanju nadnacionalnega davčnega nadzora, ob upoštevanju načel subsidiarnosti in dopolnjevanja; poziva k skupni pripravi osnutka konvencije, ki bi pripomogla k odpravi dvojnega obdavčevanja in posledično tudi zlorab; opozarja, da sta pri tem ključnega pomena sodelovanje in izmenjava informacij med različnimi obveščevalnimi službami;

174.  poudarja, da davčne oaze plenijo svetovne naravne vire, zlasti vire v državah v razvoju; poziva EU, naj podpira države v razvoju pri boju proti korupciji, kriminalnim dejavnostim, davčnim goljufijam in pranju denarja; poziva Komisijo, naj tem državam s sodelovanjem in izmenjavo informacij pomaga, da se bodo borile proti eroziji davčne osnove in prenosu dobička v davčne oaze ter v banke z bančno tajnostjo; zahteva, da vse te države začnejo uporabljati skupne svetovne standarde za avtomatično izmenjavo informacij o bančnih računih;

175.  poziva Komisijo, naj v prihodnji sporazum o odnosih med EU in državami AKP po letu 2020 vključi določbe o boju proti davčni utaji, davčnim goljufijam in pranju denarja;

176.  poziva Komisijo, naj v okviru evropske zakonodaje o konfliktnih mineralih nemudoma pripravi spremljevalne ukrepe; poudarja, da je treba s temi ukrepi vzpostaviti integriran pristop, ki bo okrepil stalni dialog z državami, ki so bogate z minerali, da se spodbudi mednarodne standarde na področju potrebne skrbnosti in preglednosti, kot so opredeljeni v smernicah OECD;

177.  meni, da mora mednarodna skupnost, vključno s parlamenti, sprejeti vse potrebne ukrepe za vzpostavitev učinkovitih in preglednih davčnih in trgovinskih politik; poziva k večji doslednosti in usklajevanju v mednarodnem ukrepanju OECD, skupin G20, G8, G77, Afriške unije, Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Afriške razvojne banke;

6.Žvižgači

178.  je zaskrbljen, da bi pregon žvižgačev, zato da bi ohranili tajnost, lahko odvračal od prijavljanja nepravilnosti; poudarja, da bi bilo treba zaščititi tiste, ki delujejo v javnem interesu, in se izogibati utišanju žvižgačev, pri tem pa upoštevati tudi zakonite pravice podjetij;

179.  poziva Komisijo, naj čim prej dokonča temeljito oceno glede morebitne pravne podlage za nadaljnje ukrepanje na ravni EU in po potrebi predloži celovito zakonodajo, ki bo zajemala javni in zasebni sektor, vključno z orodji v podporo žvižgačem, s čimer bi jim zagotovili učinkovito zaščito in ustrezno finančno pomoč takoj, ko je to mogoče; meni, da bi morali imeti žvižgači prednostno možnost anonimne prijave ali vložitve pritožbe prek notranjih mehanizmov za prijave v zadevni organizaciji oziroma pristojnim organom, in da bi jih bilo treba zaščititi, ne glede na njihovo izbiro načina prijave;

180.  priporoča Komisiji, naj preuči primere najboljše prakse iz programov za žvižgače v drugih državah po svetu in opravi javno posvetovanje, da se seznani z mnenji deležnikov glede mehanizmov prijave;

181.  poudarja vlogo preiskovalnega novinarstva in poziva Komisijo, naj v svojem predlogu zagotovi zaščito za preiskovalne novinarje, enakovredno tisti, ki jo uživajo žvižgači;

182.  meni, da bi bilo treba delodajalce spodbuditi, naj določijo notranje postopke za prijavo, in da bi morala vsaka organizacija imeti osebo, odgovorno za zbiranje prijav; meni, da bi morali predstavniki delavcev sodelovati pri izbiri te osebe; priporoča, da institucije EU dajejo zgled in hitro uvedejo notranji okvir za zaščito žvižgačev;

183.  poudarja, kako pomembno je ozaveščanje zaposlenih in drugih posameznikov o pozitivni vlogi žvižgačev in obstoječih pravnih okvirih za prijavljanje nepravilnosti; spodbuja države članice, naj izvajajo kampanje ozaveščanja; meni, da je treba uvesti zaščitne ukrepe proti povračilnim in destabilizacijskim praksam proti žvižgačem ter zagotoviti polno odškodnino za povzročeno škodo;

184.  poziva Komisijo, naj oblikuje instrumente za zaščito žvižgačev pred neupravičenim kazenskim preganjanjem, gospodarskimi sankcijami in diskriminacijo ter naj v zvezi s tem oblikuje skupni sklad za ustrezno finančno pomoč žvižgačem, katerih preživetje je po razkritju pomembnih dejstev ogroženo, ta sklad pa naj se deloma financira iz izterjanih sredstev ali naloženih glob;

7.Medinstitucionalno sodelovanje

7.1.Sodelovanje s Preiskovalnim odborom o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (PANA)

185.  poudarja, kako pomembno je spoštovati načelo lojalnega sodelovanja med institucijami EU;

186.  meni, da bi bilo treba okrepiti izmenjavo informacij med institucijami EU, zlasti v zvezi z zagotavljanjem ustreznih informacij, ki jih je treba dati na voljo preiskovalnim odborom;

187.  obžaluje, da Skupina za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij v okviru Sveta in nekatere države članice niso pokazale velike zavezanosti prošnjam odbora PANA za sodelovanje; meni, da je močnejša zavezanost držav članic ključnega pomena, da se združijo prizadevanja in dosežejo boljši rezultati; sklene, da bo nadzoroval dejavnosti in napredek Skupine za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij, tako da bo redno izvajal zaslišanja; poziva Komisijo, naj do sredine leta 2018 predloži zakonodajni predlog v skladu s členom 116 PDEU, če države članice do takrat ne bodo sprejele reforme mandata Skupine za kodeks ravnanja;

188.  se pritožuje, ker so celo dokumenti, ki so medtem postali javno dostopni, bili samo delno na razpolago preiskovalnemu odboru Parlamenta;

189.  opozarja, da je svet ECOFIN delovno skupino na visoki ravni za davčna vprašanja decembra 2015 pozval, naj ugotovi, ali je treba izboljšati splošno upravljanje, preglednost in delovne metode, ter naj v času nizozemskega predsedstva zaključi reformo skupine za kodeks ravnanja; opozarja, da je svet ECOFIN delovno skupino na visoki ravni marca 2016 pozval, naj pregleda novo upravljanje, preglednost in delovne metode, zlasti kar zadeva učinkovitost postopka odločanja tudi v povezavi z uporabo pravila o širokem soglasju v letu 2017; z zanimanjem pričakuje rezultate teh prizadevanj;

7.2.Preiskovalna pravica Evropskega parlamenta

190.  poudarja, da je sedanji pravni okvir za delovanje preiskovalnih odborov v Evropskem parlamentu zastarel in ne zagotavlja potrebnih pogojev, v katerih bi se preiskovalna pravica Parlamenta lahko učinkovito uresničevala;

191.  poudarja, da sta pomanjkanje pooblastil in omejen dostop do dokumentov znatno ovirala in zavlačevala preiskovalno delo, ki je že tako začasne narave, ter preprečila celovito oceno domnevnih kršitev prava EU;

192.  ugotavlja, da Komisija in Svet v več nedavnih zadevah, ki so jih obravnavali preiskovalni in posebni odbori (tudi PANA), v nekaterih primerih nista posredovala zahtevanih dokumentov ali sta jih predložila z veliko zamudo; poziva k uvedbi mehanizma odgovornosti, da bi zagotovili takojšen in zajamčen prenos dokumentov, ki jih preiskovalni odbor ali posebni odbor zahteva in do katerih je upravičen, Parlamentu;

193.  meni, da je preiskovalna pravica ena od glavnih pristojnosti Parlamenta; poziva institucije EU, naj okrepijo preiskovalne pravice Parlamenta na podlagi člena 226 PDEU; je trdno prepričan, da je zmožnost sodnega pozivanja sumljivih oseb in dostopa do ustreznih dokumentov bistvenega pomena za ustrezno delovanje parlamentarnih preiskovalnih odborov;

194.  poudarja, da je za izvajanje demokratičnega nadzora nad izvršno vejo oblasti bistvenega pomena, da ima Parlament preiskovalna pooblastila, ki ustrezajo pooblastilom nacionalnih parlamentov držav članic EU; meni, da mora biti Evropski parlament za izvajanje demokratičnega nadzora pristojen, da osebe pozove k obveznemu pričanju in zahteva predložitev dokumentov; meni, da je za uveljavljanje teh pravic potrebno, da se države članice dogovorijo za izvajanje sankcij zoper posameznike, ki se ne odzovejo na poziv ali ne predložijo dokumentov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja nacionalne parlamentarne preiskave; želi spomniti, da Parlament podpira stališče, navedeno v predlogu iz leta 2012 o tem vprašanju(21);

195.  je odločen, da bo po vzoru ameriškega kongresa oblikoval stalni preiskovalni odbor;

196.  poziva politične skupine Parlamenta, naj sprejmejo odločitev o vzpostavitvi začasnega posebnega odbora v tem parlamentarnem obdobju, ki bo nadaljeval delo odbora PANA in preiskal nedavna razkritja o rajskih dokumentih;

197.  brez poseganja v druge ustrezne ukrepe zahteva, da generalni sekretar v skladu s členom 116a(3) poslovnika Parlamenta podjetjem, ki se niso odzvala na uradno vabilo preiskovalnega odbora, da nastopijo pred njim, trajno odvzame kartice za vstop;

198.  poziva države članice, naj nujno izboljšajo preglednost, odgovornost in učinkovitost metod dela Skupine za kodeks ravnanja;

199.  poziva Skupino za kodeks ravnanja, naj pripravi letno poročilo, v katerem bo opredelila in opisala najbolj škodljive davčne ukrepe, ki jih uporabljajo države članice, in navedla sprejete protiukrepe;

200.  poziva k dokončanju nujne reforme skupine za kodeks ravnanja pri obdavčevanju podjetij, pri čemer je treba zagotoviti popolno preglednost in udeležbo vseh institucij EU in civilne družbe; poziva, da je treba s to reformo povsem na novo opredeliti strukturo upravljanja in preglednost Skupine za kodeks ravnanja, vključno z njenim mandatom in poslovnikom, pa tudi s postopki sprejemanja odločitev in merili za ugotavljanje škodljivih davčnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice;

7.3.Druge institucije

201.  pozdravlja ustanovitev enotnega in neodvisnega Evropskega javnega tožilstva kot prvi korak in poziva vse države članice, naj se pridružijo tej pobudi;

202.  poziva, naj se Komisiji podelijo večje pristojnosti glede izvrševanja, da bi lahko zagotavljala učinkovito in dosledno izvajanje zakonodaje Unije v državah članicah, Evropski parlament pa naj izvaja strožji nadzor;

203.  poziva k oblikovanju novega centra za usklajevanje in dosledno izvajanje davčne politike Unije v okviru Komisije, da bi obravnavali sistemske pomanjkljivosti v sodelovanju med pristojnimi organi po vsej EU;

204.  poziva k znatni okrepitvi sodelovanja v mreži FIU.net v okviru Europola in predlaga povezovanje teh dejavnosti s predlaganim centrom za usklajevanje in dosledno izvajanje davčne politike Unije v upanju, da bi to pripeljalo do vzpostavitve davčnega Europola, ki bi usklajeval davčne politike držav članic in okrepil pristojnosti njihovih organov pri preiskovanju in odkrivanju nezakonitih mednarodnih davčnih shem;

205.  poziva države članice, naj ob reformi Pogodb podprejo, da se bodo odločitve o davčni politiki sprejemale s kvalificirano večino v Svetu in po rednem zakonodajnem postopku;

o
o   o

206.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo in končno poročilo preiskovalnega odbora posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1.
(2) UL L 166, 24.6.2016, str. 10.
(3) UL C 366, 27.10.2017, str. 51.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.
(5) UL C 399, 24.11.2017, str. 74.
(6) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).
(7) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji; priporočilo A4.
(8) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).
(9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji; priporočilo B5.
(10) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.
(11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji; priporočilo C3.
(12) Glej poročilo A8-0056/2017.
(13) Posvetovanje v odboru PANA z Brooke Harrington in drugimi strokovnjaki, 24. januar 2017.
(14) Panamski dokumenti: Kako bogati in vplivni skrivajo svoj denar (The Panama Papers: Breaking the Story of How the World’s Rich and Powerful Hide their Money), Obermayer in Obermaier, 2016.
(15) Direktiva 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (UL L 158, 27.5.2014, str. 196) in Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77).
(16) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(17) Grenlandija, Nova Kaledonija in pridružena območja, Francoska Polinezija, Francoska južna in antarktična ozemlja, Walliški in Futunski otoki, Mayotte, Saint Pierre in Miquelon, Aruba, Nizozemski Antili (Bonaire, Curacao, Saba, Sint Eustatius, Sint Maarten), Anguilla, Kajmanski otoki, Falklandski otoki, Južna Georgia in otoki Južni Sandwich, Montserrat, Pitcairn, Sveta Helena in pridružena območja, Britansko antarktično ozemlje, Britansko ozemlje Indijskega oceana, Otočje Turks in Caicos, Britanski Deviški otoki in Bermudi.
(18) Najbolj oddaljene regije: Kanarski otoki, La Réunion, Francoska Gvajana, Martinik, Guadeloupe, Mayotte, Saint-Martin, Azori in Madeira.
(19) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:62014CJ0132&from=SL
(20) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310).
(21) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 41.


Letno poročilo o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike
PDF 382kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (2017/2123(INI))
P8_TA(2017)0492A8-0351/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Lizbonske pogodbe,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015, 15. decembra 2016 in 22. junija 2017,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP) z dne 25. novembra 2013, 18. novembra 2014, 18. maja 2015, 27. junija 2016, 14. novembra 2016 in 18. maja 2017 ter sklepov Sveta o globalni strategiji EU z dne 17. julija 2017,

–  ob upoštevanju 19. srečanja francosko-nemškega ministrskega sveta, ki je potekalo 13. julija 2017 v Parizu,

–  ob upoštevanju neformalnega srečanja obrambnih ministrov in neformalnega srečanja ministrov za zunanje zadeve (Gymnich) od 6. do 9. septembra 2017 v Talinu,

–  ob upoštevanju srečanja obrambnih ministrov EU 30. novembra 2011,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 z naslovom Vojaške strukture EU: trenutno stanje in obeti(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki)(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2017 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018(7),

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Izvedbeni načrt za varnost in obrambo, ki ga je podpredsednica/visoka predstavnica predstavila 14. novembra 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem obrambnem akcijskem načrtu (COM(2016)0950),

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednikov Evropskega sveta in Komisije ter generalnega sekretarja zveze Nato z dne 8. julija 2016, skupnega niza predlogov, ki sta ga 6. decembra 2016 podprla Svet zveze Nato in Svet EU, ter poročila o napredku pri njegovem izvajanju, sprejetega 14. junija 2017,

–  ob upoštevanju izjave iz Bratislave z dne 16. septembra 2016,

–  ob upoštevanju novega obrambnega svežnja, ki ga je Komisija predstavila 7. junija 2017 v sporočilu za javnost z naslovom Evropa, ki ščiti: Komisija odpira razpravo o napredku v smeri varnostne in obrambne unije,

–  ob upoštevanju dokumenta o razmisleku o prihodnosti evropske obrambe z dne 7. junija 2017,

–  ob upoštevanju raziskave evrobarometra 85.1 iz junija 2016, v kateri je polovica anketiranih državljanov EU menila, da so ukrepi EU nezadostni, dve tretjini pa sta si želeli, da bi se sodelovanje EU na področju varnostne in obrambne politike okrepilo prek prizadevanj držav članic,

–  ob upoštevanju koncepta za krizno upravljanje v sklopu nove civilne misije SVOP v Iraku, ki ga je Svet predstavil dne 17. julija 2017, ter Sklepa Sveta (SZVP) 2017/1425 z dne 4. avgusta 2017 o stabilizacijskem ukrepu Evropske unije v regijah Mopti in Segou v Maliju,

–  ob upoštevanju politike EU o usposabljanju za SVOP, ki jo je Svet za zunanje zadeve sprejel 3. aprila 2017,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta z dne 23. oktobra 2017 o stališču, ki se v imenu Evropske unije sprejme v Skupnem odboru EGP glede spremembe Protokola 31 k Sporazumu EGP (Pripravljalni ukrep Unije o raziskavah na področju obrambe),

–  ob upoštevanju uradnega obvestila o stalnem strukturnem sodelovanju (PESCO) z dne 13. novembra 2017,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 10. novembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu o izboljšanju vojaške mobilnosti v Evropski uniji (JOIN(2017)0041),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0351/2017),

Strateško okolje Unije

1.  poudarja, da se na področju mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, in vrednot, ki jih zagovarjajo zahodne demokracije, ter miru, blaginje in svoboščin, ki jih zagotavlja ta red, ki je nastopil po drugi svetovni vojni, in ki ustrezajo temeljem, na katerih je zgrajena Evropska unija, pojavljajo veliko število povsem novih konvencionalnih in hibridnih izzivov, saj družbeni, gospodarski, tehnološki in geopolitični trendi pričajo o čedalje večji ranljivosti svetovnega prebivalstva za šoke in pretrese, kot so meddržavni konflikti, naravne nesreče, skrajni vremenski pojavi, krize zaradi vode, razpad držav in kibernetski napadi, na katere se je treba odzvati skupaj in usklajeno; opozarja, da so evropski državljani zaskrbljeni predvsem zaradi varnosti; poudarja, da mora zunanje delovanje Unije slediti vrednotam in načelom iz člena 21 PEU;

2.  poudarja, da se nobena država članica ne more sama spoprijemati s kompleksnimi varnostnimi izzivi, s katerimi se soočamo dandanes, zato mora EU, če se želi odzvati na te notranje in zunanje izzive, okrepiti prizadevanja za konkretno in tesno sodelovanje v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)/skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), prevzeti vlogo učinkovitega akterja na mednarodnem prizorišču, kar pomeni enotno nastopanje in sodelovanje, in osredotočiti vire na strateške prednostne naloge; meni, da je treba obravnavati temeljne vzroke nestabilnosti, torej revščino in čedalje večjo neenakost, slabo upravljanje, razpad državnih sistemov in podnebne spremembe;

3.  obžaluje, da se povečujeta moč in število mednarodnih terorističnih organizacij in hudodelskih združb, kar utegne dobiti še dodatno spodbudo s porazom ISIS/Daiša in dejstvom, da njegovi borci bežijo, obenem pa se na jugu in Bližnjem vzhodu širi nestabilnost, saj v nestabilnih in razpadajočih državah, kot je Libija, ni več nadzora na velikimi območji brezvladja, ki so dovzetna za vpliv zunanjih sil; je še vedno zaskrbljen zaradi čezmejne razsežnosti teroristične grožnje v območju Sahela; globoko obžaluje, da so dejavnosti Demokratične ljudske republike Koreje, povezane z jedrskimi raketami in balističnimi izstrelki, povečale napetost v regiji in onkraj njenih meja, saj jasno ogrožajo mednarodni mir in varnost;

4.  poudarja, da ruska vojna proti Ukrajini na vzhodu še traja, da se ne izvajajo sporazumi iz Minska, brez katerih ni moč rešiti konflikta, ter da se nadaljujejo nezakonita priključitev in militarizacija Krima ter vsiljevanje sistemov za preprečevanje dostopa in zaseganje območij; izraža veliko zaskrbljenost, da pretirane ruske vojaške vaje in dejavnosti, ki potekajo brez mednarodnih opazovalcev, in hibridne taktike, vključno s kibernetskim terorizmom, lažnimi novicami in kampanjami dezinformiranja, gospodarsko in energetsko izsiljevanje povzročajo nestabilnost v državah vzhodnega partnerstva in zahodnega Balkana, usmerjajo pa se tudi na zahodne demokracije in povečevanje napetosti znotraj teh držav; izraža zaskrbljenost, da bo varnostno okolje EU še dolgo zelo nestanovitno; poudarja, kako pomemben je zahodni Balkan za varnost in stabilnost EU, in meni, da je treba okrepiti politična prizadevanja EU ter se osredotočiti na to regijo, tudi z okrepitvijo mandata misij SVOP; je trdno prepričan, da je potrebno več povezovanja in usklajevanja, da bi se presegla ranljivost EU;

5.  obžaluje teroristično grožnjo, ki se naglo širi tako v Evropi kot onkraj njenih meja; meni, da bo nepopoln odziv na vojaški ravni neizbežno vodil v stalno povečevanje notranjih varnostnih groženj; odločno poziva k evropskemu paktu za boj proti džihadistom, s katerim bi se bilo mogoče učinkovito zoperstaviti tem grožnjam;

6.  meni, da je terorizem dandanes eden ključnih izzivov za varnost državljanov EU, saj je za preprečevanje nadaljnjih terorističnih napadov in boj proti temeljnim vzrokom zanje potrebno hitro, odločno in usklajeno ravnanje na notranji in zunanji ravni; zlasti poudarja, da je treba preprečiti radikalizacijo, blokirati vse vire financiranja terorističnih organizacij, se spopasti s teroristično propagando ter blokirati uporabo interneta in družbenih omrežij v te namene, tudi s storitvami samodejnega odstranjevanja, prav tako pa izboljšati izmenjavo informacij med varnostnimi službami držav članic, pa tudi s tretjimi državami, zvezo Nato in drugimi ustreznimi partnerskimi organizacijami; meni, da bi moral mandat misij SVOP vključevati boj proti terorizmu, da bi bilo mogoče dosledneje prispevati k programom deradikalizacije, zlasti v primeru misij EULEX na Kosovu ter EUFOR ALTHEA v Bosni in Hercegovini, torej dveh državah, v kateri se iz tujine vrača precej borcev;

7.  je močno zaskrbljen nad vse bolj smrtonosno teroristično grožnjo v območju Sahela, nad njenim širjenjem v Centralno Afriko ter nad nestabilnostjo na Bližnjem vzhodu (Sirija, Irak, Palestina); poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj misijam SVOP zagotovi izvršilni mandat, prav tako pa naj učinkovito in odločno posreduje;

8.  meni, da v okviru sedanje širitvene politike EU ostaja verodostojen pristopni proces, temelječ na obsežnem in pravičnem pogojevanju, pomemben pripomoček za spodbujanje varnosti s krepitvijo odpornosti držav na jugovzhodu Evrope;

9.  meni, da sedanje varnostno okolje predstavlja izziv v trenutku, ko si EU in Nato prizadevata za razširitev in poglobitev svojega sodelovanja, ter da bo EU z izstopom Združenega kraljestva izgubila del svojih vojaških zmogljivosti in se nemara ne bo mogla več opirati na strokovno znanje Združenega kraljestva, velja pa tudi obratno; ugotavlja, da izstop Združenega kraljestva daje nov zagon pobudam, ki so bile dolgo blokirane, prav tako pa bi lahko omogočil pripravo novih predlogov; poudarja, kako pomembno je nadaljevati tesno obrambno sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom tudi po izstopu slednjega, med drugim tudi na področju izmenjave podatkov obveščevalnih služb in boja proti terorizmu; meni, da bi moralo imeti Združeno kraljestvo možnost, če tako želi, da sodeluje v misijah SVOP, in sicer v okviru novega sodelovalnega odnosa med EU in Združenim kraljestvom na področju obrambe;

10.  pozdravlja obnovljeno zavezo ZDA evropski varnosti; poudarja, da je EU trdno zavezana čezatlantski skupnosti skupnih vrednot in interesov; je obenem prepričan, da je potrebna odgovorna in samozavestna SZVP in da mora glede tega EU postati samozavesten zunanjepolitični akter;

Institucionalni okvir

11.  je trdno prepričan, da bi morala EU, kadar je to potrebno, odločno ukrepati za oblikovanje svoje prihodnosti, saj sta notranja in zunanja varnost vse bolj prepleteni, to pa neposredno vpliva na vse evropske državljane; svari, da lahko pomanjkanje skupnega pristopa vodi v neusklajenost in razdrobljenost ukrepov, dopušča večkratno podvajanje in neučinkovitost, Unija in države članice pa utegnejo biti zaradi tega ranljive; zato meni, da bi morala imeti EU možnost učinkovito izkoriščati celotno paleto notranjih in zunanjih varnostnih instrumentov, in sicer do ravni iz člena 42(7) PEU; poudarja, da je cilj opredelitve skupne obrambne politike iz člena 42(2) PEU vzpostaviti skupno obrambo ter zagotoviti Uniji strateško avtonomijo, da bi lahko spodbujala mir in varnost v Evropi in po svetu; poudarja praktične in finančne koristi nadaljnjega povezovanja evropskih obrambnih zmogljivosti;

12.  poudarja, da mora EU, da bi bila kos novim izzivom, uporabiti celotno zbirko razpoložljivih političnih instrumentov – od mehke do trde moči in od kratkoročnih ukrepov do dolgoročnih politik na področju klasične zunanje politike, ki poleg dvostranskih in večstranskih prizadevanj v diplomaciji, razvojnega sodelovanja, civilnih in gospodarskih instrumentov, nujne pomoči, preprečevanja kriz in strategij za obdobja po konfliktih zajemajo tudi ohranjanje in uveljavljanje miru, tudi skladno s civilnimi in vojaškimi sredstvi, opisanimi v členu 43(1) PEU; meni, da bi morala SVOP temeljiti na načelu, da evropske varnosti ni mogoče zagotavljati zgolj z zanašanjem na vojaška sredstva; meni, da bi morali zunanji ukrepi EU zajemati oceno njihovega učinka na strateške interese EU, v središču katerih so ljudje, za povečanje varnosti ljudi, krepitev človekovih pravic in mednarodnega prava ter spodbujanje trajnega miru; poudarja, da mora ESZD okrepiti zmogljivosti, da bi lahko bolje napovedovala krize in se že od vsega začetka zoperstavljala varnostnim izzivom; poudarja potrebo po bolj skladnem in bolje usklajenem sodelovanju med vojaškimi, civilnimi, razvojnimi in humanitarnimi akterji;

13.  pozdravlja viden napredek, dosežen pri oblikovanju močnejše evropske obrambe, odkar je bila junija 2016 sprejeta globalne strategija EU za zunanjo in varnostno politiko; pozdravlja zlasti začetek delovanja evropskega obrambnega sklada, predlagano širjenje pripravljalnega ukrepa za raziskave na področju obrambe in zakonodajni predlog za evropski program za razvoj obrambne industrije (EDIDP); poziva države članice, naj v prihodnje povečajo finančne prispevke v proračun EU, da bi bilo mogoče pokriti dodatne stroške, ki jih EU prinaša evropski obrambni sklad;

14.  pozdravlja, da je EFTA pristopila k pripravljalnemu ukrepu za raziskave na področju obrambe, še posebej pa pozdravlja norveški prispevek v znesku 585 000 EUR za leto 2017; izraža željo, da bi lahko Norveška še naprej sodelovala pri programih, ki jih financira Unija in imajo posledice za obrambo oziroma sodijo na področje obrambe;

15.  poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlament v vseh fazah takoj in v celoti obvesti o vsaki sklenitvi ali spremembi mednarodnih sporazumov, ki imajo posledice za obrambo oziroma sodijo na področje obrambe; meni, da ima vsak finančni prispevek tretjih držav pomembne proračunske posledice za Unijo, saj lahko tretja država s tem, ko ne izda potrebnih izvoznih dovoljenj, vpliva na finančne interese Unije v obsegu, ki močno presega velikost njenega prispevka; poudarja, da v primerih, ko tretje strani prispevajo za programe, ki jih financira Unija in imajo posledice za obrambo oziroma sodijo na področje obrambe, Parlament pričakuje, da Komisija in podpredsednica/visoka predstavnica, preden podata predlog, ocenita vpliv takšnega prispevka z vidika strateških politik in interesov Unije ter obvestita Parlament o tej oceni;

16.  poudarja, da so se Komisija in vse več držav članic zavezale k začetku delovanja evropske obrambne unije ter da so evropski državljani temu močno naklonjeni; poudarja, da je to v skladu z zahtevo državljanov Unije in Parlamenta, zlasti prek številnih pozivov, izraženih v njegovih prejšnjih resolucijah; izpostavlja večjo učinkovitost ter odpravo podvajanja in zmanjšanje stroškov, ki jih bo prineslo močnejše evropsko povezovanje na obrambnem področju; poudarja pa, da vzpostavitev dejanske evropske obrambne unije zahteva politično voljo in odločnost; poziva države članice, naj se zavežejo skupni in avtonomni evropski obrambi ter naj si prizadevajo, da bi njihovi nacionalni proračuni za obrambo v desetih letih znašali vsaj 2 % njihovega BDP;

17.  je prepričan, da je edini način za povečanje sposobnosti Unije za izvajanje vojaških nalog občutno povečanje učinkovitosti vseh vidikov procesa, s katerim se ustvarjajo vojaške zmogljivosti; spominja, da odhodki za obrambo EU-28 predstavljajo 40 % odhodkov, ki jih za obrambo namenjajo ZDA, ustvarijo pa zgolj 15 % zmogljivosti, ki jih v tem procesu ustvarijo ZDA, kar priča o zelo resni težavi z učinkovitostjo;

18.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj ukrepata v zvezi s pozivi Parlamenta k pripravi bele knjige o varnosti in obrambi EU v okviru priprav naslednjega večletnega finančnega okvira, kot je zahteval Parlament v svojih resolucijah z dne 22. novembra 2016, 23. novembra 2016 in 16. marca 2017; meni, da sta vzpostavitev evropske obrambne unije s povezovanjem njene strateške usmeritve in prispevkov EU k razvoju zmogljivosti ter oblikovanje evropskega institucionalnega okvira za obrambo elementa, ki morata biti podprta z medinstitucionalnim dogovorom; poudarja, da je mogoče s celovitim in zaupanja vrednim delom vseh deležnikov razširiti področje uporabe in povečati učinkovitost obrambnih odhodkov; prav tako poziva k opredelitvi vplivnejše vloge za nevtralne države, kot sta Avstrija in Švedska, ne da bi s tem postavili pod vprašaj nevtralnost posameznih držav članic;

19.  poudarja, da bi morala bela knjiga EU o varnosti in obrambi poleg opisa strateškega okolja in strateških ciljev za naslednji večletni finančni okvir vsebovati tudi načrt za vzpostavljanje zmogljivosti EU, v katerem bi opredelili tudi potrebne in razpoložljive zmogljivosti, pa tudi pomanjkljivosti, dopolnjevati pa bi jo moral tudi oris predvidenih ukrepov držav članic in Unije v sklopu večletnega finančnega okvira in na daljši rok;

20.  pozdravlja pred kratkim izkazano politično voljo za povečanje učinkovitosti SVOP; podpira vse poskuse, da bi izkoristili celoten potencial, ki ga ponuja Lizbonska unija, z zagotovitvijo uspešnega sodelovanja med državami članicami in vzpostavitvijo operativno relevantnih zmogljivosti za izpolnjevanje nalog iz člena 43(1) PEU, in sicer z:

   (a) obvezno uvedbo zagonskega sklada, kakor ga predvideva pogodba, za hiter začetek izvajanja operacij,
   (b) vzpostavitvijo stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) na vojaških področjih, potrebnih za izvajanje nalog SVOP, na primer trajno združene vojaške enote,
   (c) reformo medvladnega mehanizma za skupno financiranje ATHENA, da bi omogočili solidarnost med državami članicami, ki lahko prispevajo zgolj finančna sredstva, in tistimi, ki lahko k operacijam SVOP prispevajo zgolj vojake,
   (d) združevanjem in deljenjem zmogljivosti, ki bosta prej pravilo kot izjema, ter s premikom k izvajanju večine od 300 predlogov, ki jih je leta 2011 predstavilo 28 načelnikov generalštaba,
   (e) združevanjem nacionalnih virov na področju raziskav, razvoja, javnih naročil, vzdrževanja in usposabljanja,
   (f) usklajevanjem nacionalnih obrambnih načrtov (usklajeni letni pregled na področju obrambe – CARDS), kakor se trenutno načrtuje,
   (g) oblikovanjem skupnih pravil za vojaško certificiranje in skupne politike o varnosti oskrbe,
   (h) uveljavljanjem pravil notranjega trga s strani Komisije v zvezi z nacionalnimi javnimi naročili na področju obrambe v skladu z direktivo o javnih naročilih na področju obrambe iz leta 2009;

21.  pozdravlja namero Komisije, da bi v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira predlagala poseben program za raziskave na področju obrambe z namenskim proračunom in lastnimi pravili; poudarja, da bi morale države članice zagotoviti dodatna sredstva za ta program, ne da bi posegale v obstoječe okvirne programe, s katerimi se financirajo raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, kot je zahtevano v resoluciji Parlamenta z dne 5. julija 2017; ponavlja svoje prejšnje pozive Komisiji, naj zagotovi sodelovanje Unije v programih za raziskave in razvoj na področju obrambe, ki jih izvajajo države članice, ali, kjer je to ustrezno, skupaj z industrijo, kot je navedeno v členih 185 in 187 PDEU;

22.  pozdravlja predlog Komisije za evropski program za razvoj obrambne industrije (EDIDP); poudarja, da bi moral biti cilj vsakega ukrepa za podporo, usklajevanje ali dopolnjevanje ukrepov držav članic na področju obrambe prispevati k postopnemu oblikovanju skupne obrambne politike, kot je med drugim navedeno v členu 2(4) PDEU, zato bi moral zajemati skupni razvoj, standardizacijo, certificiranje in vzdrževanje, s čimer bi zagotovili sodelovalne programe in višjo stopnjo interoperabilnosti; poziva Komisijo, naj novi evropski program za razvoj obrambne industrije promovira čim širše, zlasti pa spodbuja mala in srednja podjetja, naj sodelujejo v skupnih čezmejnih projektih;

23.  meni, da je izvoz orožja, streliva in z obrambo povezanega blaga in storitev iz držav članic pomemben del zunanje, varnostne in obrambne politike EU;

24.  poziva Svet, naj sprejme konkretne ukrepe za uskladitev in standardizacijo evropskih oboroženih sil v skladu s členom 42(2) PEU, da bi olajšali sodelovanje pripadnikov oboroženih sil pod okriljem nove evropske obrambne unije, kar bo korak k postopnemu oblikovanju skupne obrambne politike EU;

25.  poudarja, da bi z uporabo vseh možnosti, ki jih ponuja Pogodba, povečali konkurenčnost in izboljšali delovanje obrambne industrije na enotnem trgu, dodatno spodbudili obrambno sodelovanje s pozitivnimi spodbudami, se usmerili v projekte, ki jih države članice ne morejo izpeljati, zmanjšali nepotrebno podvajanje ter spodbujali učinkovitejšo uporabo javnih sredstev; meni, da bi bilo mogoče z rezultati teh strateških sodelovalnih programov uvesti tehnologije z dvojno rabo, ki bi kot takšne prinesle visoko dodano vrednost državam članicam; poudarja pomen razvoja evropskih zmogljivosti in povezanega obrambnega trga;

26.  poziva k oblikovanju natančnih in zavezujočih smernic, da se zagotovi dobro opredeljen okvir za aktiviranje in izvajanje člena 42(7) PEU v prihodnosti;

27.  poziva Komisijo, Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj sodelujejo s Parlamentom v medinstitucionalnem dialogu o postopnem oblikovanju skupne obrambne politike; poudarja, da bi bilo treba v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za vse notranje vidike SVOP vzpostaviti celovit proračun EU za obrambo in da bi bilo treba v okviru Lizbonske pogodbe razviti doktrino za njegovo izvrševanje; poudarja, da je potrebna revizija mehanizma Athena, da bi bilo mogoče razširiti paleto operacij, katerih stroški so skupni, in spodbujati sodelovanje pri misijah in operacijah SVOP;

28.  opozarja, da je treba novi obrambni proračun financirati z novimi sredstvi v naslednjem večletnem finančnem okviru;

29.  meni, da bi lahko bilo odločanje o vprašanjih SVOP bolj demokratično in pregledno; zato predlaga, naj Parlament svoj Pododbor za varnost in obrambo (SEDE) spremeni v polnopraven parlamentarni odbor ter mu tako omogoči, da prevzame večje pristojnosti glede nadzora in odgovornosti v povezavi s SVOP ter vidnejšo vlogo pri njenem izvajanju, zlasti s preverjanjem pravnih aktov, povezanih z varnostjo in obrambo;

30.  obžaluje pomanjkanje sodelovanja in izmenjave informacij med varnostnimi in obveščevalnimi službami v Evropi; meni, da bi se bilo mogoče s tesnejšim sodelovanjem obveščevalnih služb bolje zoperstaviti terorizmu; v zvezi s tem poziva k oblikovanju celovitega evropskega obveščevalnega sistema;

Stalno strukturirano sodelovanje

31.  pozdravlja uradno obvestilo o stalnem strukturnem sodelovanju (PESCO) in njegovo predvideno udejanjenje na podlagi pripravljenosti držav članic, da v okviru SVOP sprejmejo zaveze za ambiciozno in vključujoče PESCO, in poziva Svet k njegovi hitri vzpostavitvi; poudarja, da želena vključevalnost sodelovanja ne sme ogrožati polne zavezanosti SVOP ali visoke ravni ambicij med sodelujočimi državami članicami; opozarja, da je treba določiti jasna merila za sodelovanje in pustiti drugim državam članicam možnost, da se pridružijo v poznejši fazi; meni, da bi morale biti dejavnosti v okviru stalnega strukturnega sodelovanja vedno povsem usklajene s SVOP;

32.  poudarja, da bi se moralo stalno strukturno sodelovanje vzpostaviti v okviru EU in biti upravičeno do njene učinkovite podpore, ob polnem spoštovanju pristojnosti držav članic na področju obrambe; ponovno poziva k ustreznemu financiranju stalnega strukturnega sodelovanja, ki bi se zagotovilo iz proračuna Unije; meni, da bi bilo treba v okviru stalnega strukturnega sodelovanja zahtevati sodelovanje v vseh agencijah in organih Unije, ki spadajo na področje SVOP, vključno z Evropsko akademijo za varnost in obrambo (EAVO); ponovno poziva k vzpostavitvi sistema bojnih skupin EU, ki bi jih v okviru spremenjenega mehanizma Athena uvrščali med skupne stroške;

33.  poudarja, da je treba poenostaviti upravne postopke, ki po nepotrebnem upočasnjujejo oblikovanje sil za misije SVOP in čezmejno gibanje sil za hitro odzivanje v EU; poziva države članice, naj vzpostavijo sistem na ravni celotne EU za usklajevanje hitrega pretoka osebja, opreme in materiala obrambnih sil za namene SVOP, kadar se uveljavlja solidarnostna klavzula in kadar so vse države članice obvezane zagotoviti pomoč in podporo z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo, v skladu s členom 51 ustanovne listine OZN; v zvezi s tem pozdravlja skupno sporočilo o izboljšanju vojaške mobilnosti; poziva Komisijo, naj do marca 2018 Parlamentu in državam članicam predstavi obsežen akcijski načrt, ki naj bo v celoti skladen s sedanjimi prizadevanji v okviru NATO;

34.  poziva, naj se v okviru stalnega strukturnega sodelovanja vzpostavi civilno-vojaški strateški sedež EU, ki bo imel vsa pooblastila in bo sestavljen iz obstoječe vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje (MPCC), civilne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje (CPCC) ter direktorata za krizno upravljanje in načrtovanje (CMPD), prav tako pa naj se vzpostavi platforma za celovito operativno podporo v celotnem ciklusu načrtovanja, od začetne politične opredelitve do natančnih načrtov;

35.  spodbuja države članice, ki sodelujejo v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, naj ustanovijo „stalne evropske integrirane sile“, ki jih bodo sestavljale enote njihove nacionalne vojske, in jih dajo na voljo Uniji za izvajanje SVOP, kot določa člen 42(3) PEU;

36.  meni, da bi morala biti skupna politika na področju kibernetske obrambe eden prvih gradnikov evropske obrambne unije; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pripravi predloge za ustanovitev enote EU za kibernetsko obrambo v okviru stalnega strukturnega sodelovanja;

Generalni direktorat za obrambo

37.  poziva, naj se v tesnem usklajevanju s podpredsednico/visoko predstavnico oceni priložnost za ustanovitev generalnega direktorata za obrambo v okviru Komisije (GD za obrambo), ki bi spodbujal ukrepe Unije za podpiranje, usklajevanje in dopolnjevanje ukrepov držav članic, namenjenih postopnemu oblikovanju skupne obrambne politike, kot je določeno v členu 2 PDEU;

38.  meni, da bi moral biti predlagani GD za obrambo pristojen za zagotavljanje odprtih meja za prosto gibanje čet in opreme, saj gre za nujni pogoj za zagotavljanje ravni strateške samostojnosti, interoperabilnost, zanesljivost oskrbe, standardizacije in sistemov vojaškega certificiranja, ki je potrebna za: prispevke EU za programe v okviru SVOP in stalnega strukturnega sodelovanja; raziskave na področju obrambe, ki jih financira EU; strateško samostojnost EU; konkurenčnost evropske obrambne industrije, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki tvorijo oskrbovalno verigo evropske obrambe; ter za medinstitucionalne dogovore na področju obrambe, vključno z belo knjigo EU o varnosti in obrambi; poudarja, da bi moral predlagani GD za obrambo prispevati k boljšemu usklajevanju nalog med različnimi akterji, da bi se povečali skladnost in doslednost politik;

39.  poudarja, da bi moral predlagani GD za obrambo sodelovati z Evropsko obrambno agencijo (EDA); meni, da bi morala biti Evropska obrambna agencija izvajalska agencija za ukrepe Unije v okviru evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja, če je to predvideno v Lizbonski pogodbi; ponovno poziva Svet, naj zagotovi, da se bodo upravni odhodki in odhodki iz poslovanja Evropske obrambne agencije financirali iz proračuna Unije; ugotavlja, da bi bilo treba nove naloge in vse večjo odgovornost Evropske obrambne agencije pospremiti s povečanjem njenega proračuna, obenem pa poudarja, da morebitna vzpostavitev GD za obrambo in obnovljena prizadevanja za povečanje učinkovitosti SVOP ne bi smela voditi v preusmerjanje virov v rast birokratskih struktur in podvajanje struktur;

Usklajeni strateški in letni pregledi na področju obrambe

40.  pozdravlja strateški pregled načrta EU za razvoj zmogljivosti, ki bo pripravljen spomladi 2018; poudarja, da bo načrt za razvoj zmogljivosti v okviru Evropske obrambne agencije služil spodbujanju sodelovanja med državami članicami v prizadevanjih za zapolnjevanje vrzeli v zmogljivostih;

41.  pozdravlja vzpostavitev postopka usklajenega letnega pregleda na področju obrambe (CARD); meni, da bi moral usklajeni letni pregled na področju obrambe učinkovito prispevati k standardizaciji in harmonizaciji naložb in zmogljivosti nacionalnih oboroženih sil ter tako zagotovitvi strateško in operativno avtonomijo in doslednost Unije ter državam članicam omogočiti, da skupaj učinkoviteje vlagajo v obrambo; pozdravlja predlog za začetek poskusnega izvajanja leta 2017;

42.  spodbuja države članice, naj preučijo možnost skupnega javnega naročanja obrambnih sredstev;

43.  poudarja, da bi moral usklajeni letni pregled na področju obrambe temeljiti na beli knjigi EU o varnosti in obrambi in na načrtu za razvoj zmogljivosti ter da bi moral obravnavati celoten spekter zmogljivosti, povezanih s SVOP, zlasti zmogljivosti držav članic, ki so vključene v stalno strukturirano sodelovanje; meni, da bi bilo treba na podlagi usklajenega letnega pregleda na področju obrambe pripraviti sklop konkretnih predlogov za zapolnitev vrzeli in določiti, kje bi bili primerni ukrepi Unije, da bi se to upoštevalo pri načrtovanju proračuna EU za naslednje leto; poudarja, da morata Komisija in Evropska obrambna agencija sodelovati pri oblikovanju letnih delovnih programov v okviru zmogljivostnega in raziskovalnega sklopa predlaganega evropskega obrambnega sklada; poudarja, da Evropska obrambna agencija ne bi smela imeti pomembne vloge le pri oblikovanju programa, temveč tudi pri upravljanju projektov, ki se financirajo v okviru zmogljivostnega dela;

44.  poudarja, da je treba natančno usklajevati vse dejavnosti, povezane s SVOP, predvsem usklajeni letni pregled na področju obrambe, stalno strukturno sodelovanje in evropski obrambni sklad;

45.  meni, da bi morala Komisija upoštevati rezultate usklajenega letnega pregleda na področju obrambe in vzpostaviti medinstitucionalni sporazum, ki bi določal obseg in financiranje nadaljnjih ukrepov Unije; meni, da bi morala Svet in Komisija na podlagi medinstitucionalnega sporazuma sprejeti potrebne odločitve na svojem področju pristojnosti za odobritev takšnih ukrepov; redno poziva k medparlamentarnemu sodelovanju na področju obrambe za pregled usklajenega letnega pregleda na področju obrambe in k poznejšemu razvoju obrambnih zmogljivosti;

Misije in operacije SVOP

46.  se zahvaljuje več kot šest tisoč ženskam in moškim, ki so dobro in lojalno opravljali svoje delo v civilnih in vojaških misijah Unije na treh celinah; ceni te misije kot skupni prispevek Evrope k miru in stabilnosti v svetu; obžaluje pa, da lahko učinkovitost teh misij še vedno ogrozijo strukturne slabosti, neenakomerni prispevki držav članic in neprimernost za operativno okolje, ter pri tem zlasti obžaluje omejitve mandata misij SVOP; v zvezi s tem poudarja potrebo po dejanski učinkovitosti, ki jo je mogoče doseči zgolj z zagotavljanjem ustrezne vojaške opreme, ter poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj izkoristita možnosti, ki jih v zvezi s tem ponuja člen 41(2) PEU; pozdravlja povečanje porabe držav članic za obrambo v podporo pripadnikom naše vojske; meni, da je treba ta trend ohraniti, okrepiti in usklajevati na ravni EU; poziva, naj se sprejmejo učinkoviti ukrepi, s katerimi bi poskrbeli za to, da se bodo vtisi in izkušnje, pridobljeni na kadrovski ravni pri prejšnjih misijah SVOP, ocenili ter upoštevali pri oblikovanju prihodnjih misij SVOP;

47.  pozdravlja predstavitev prvega letnega poročila podpredsednice/visoke predstavnice o SVOP; pri tem verjame, da to poročilo ne bi smelo biti samo kvantitativno ter opisovati dosežkov s statističnimi podatki in podrobnimi informacijami, ampak bi se moralo v bodoče osredotočiti na oceno političnega vpliva dejavnosti SVOP pri izboljševanju varnosti naših državljanov;

48.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Komisijo in države članice, naj misije in operacije SVOP bolj usmerijo k prednostnim nalogam globalne strategije EU, pa tudi k dejanskemu stanju na lokalni in regionalni ravni;

49.  verjame, da je treba dodatno prispevati h kriznemu upravljanju in preprečevanju kriz ter še posebej zagotoviti pomoč pri obnovi in stabilizaciji Iraka; pozdravlja nedavno odločitev Sveta, da začne novo civilno misijo SVOP v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku, in pričakuje, da bo EU prevzela mednarodno vodenje na tem področju, vključno z bojem proti terorizmu in civilno obnovo; poziva EU, naj tokrat zagotovi boljše usklajevanje med sodelujočimi državami članicami ter z regionalnimi in lokalnimi akterji;

50.  pozdravlja dejavnosti operacije EU NAVFOR MED ter poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj povečajo podporo za lokalne varnostne akterje na južni obali Sredozemlja;

51.  pričakuje od podpredsednice/visoke predstavnice in Sveta, da se bo misija EUBAM Libya ob podaljšanju mandata začela znova in se bo vzpostavilo sodelovanje z lokalnimi varnostnimi akterji, ki so prisotni na libijski južni meji; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj predložijo nove zamisli glede tega, kako obravnavati varnostne pomisleke v Sahelu, in jih povežejo z misijo EUBAM Libya v okviru njenega celovitega in celostnega pristopa in v podporo nemško-francoski pobudi; pozdravlja sklep Sveta z dne 4. avgusta 2017 o stabilizacijskem ukrepu Evropske unije za Mali v regijah Mopti in Segou; v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlament obvesti o tem, kako se ta ukrep povezuje z misijami in operacijami SVOP v tej regiji;

52.  pozdravlja uspeh operacije EUFOR ALTHEA, ki je v Bosni in Hercegovini dosegla vojaško končno stanje; je vseeno zaskrbljen, ker še ni bilo doseženo politično končno stanje;

53.  pozdravlja nedavno ustanovitev središča za stalno operativno poveljstvo EU, vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje, kot je zahteval Parlament v svoji resoluciji z dne 12. septembra 2013, saj je to predpogoj za učinkovito načrtovanje, poveljevanje in nadzor nad skupnimi operacijami; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno osebje, da bo lahko poveljstvo postalo povsem delujoče, ter naj mu podelijo nalogo načrtovanja izvršnih vojaških operacij SVOP, kot je operacija EUFOR ALTHEA, in poveljevanja tem operacijam;

54.  meni, da je treba zaradi napovedi Združenega kraljestva, da bo izstopilo iz Unije, pregledati možnost poveljevanja v okviru misije EU NAVFOR Somalija/operacije Atalanta; poudarja uspeh operacije, zahvaljujoč kateri od leta 2014 niti enega samega plovila niso napadli pirati; pozdravlja podaljšanje te operacije do leta 2018;

55.  ugotavlja, da je v civilnih misijah SVOP zasedenih le 75 % mest; v zvezi s tem obžaluje, da kadrovski predpisi EU, ki bi pomenili boljše pogoje in zaščito za osebje na misijah, ne veljajo za osebje, zaposleno v misijah, čeprav se te misije financirajo iz proračuna Unije; je prepričan, da to ovira učinkovitost misij; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsa prosta mesta v vseh misijah hitro zapolnjena;

56.  pozdravlja sprejetje politike EU o usposabljanju za SVOP in pomembno vlogo Evropske akademije za varnost in obrambo kot osrednje institucije usposabljanja, vključene v strukture SVOP; poziva države članice, naj tej akademiji zagotovijo ustrezna finančne, človeške in infrastrukturne vire;

57.  obžaluje, da države članice ne morejo hitro napotiti osebja, potrebnega za fazi priprave in vzpostavitve civilnih misij SVOP; v zvezi s tem pozdravlja predlog, ki so ga skupaj pripravile ESZD in službe Komisije za večplastni pristop, da bi pospešile napotitve na civilne misije SVOP;

58.  spodbuja k nadaljnjim prizadevanjem za pospešitev zagotovitve financiranja za civilne in civilno-vojaške misije ter za poenostavitev postopkov odločanja in izvajanja; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 210 finančne uredbe uvesti posebna pravila za nabavo pri ukrepih kriznega upravljanja v okviru SVOP, da bi olajšala hitro in prožno izvajanje operacij;

59.  pozdravlja ustanovitev platforme za podporo misijam v letu 2016; obžaluje, da sta njena velikost in področje uporabe omejena, ter ponovno poziva k nadaljnjemu napredku pri vzpostavljanju centra skupnih služb, ki bi dodatno povečal učinkovitost z zagotovitvijo osrednje točke za usklajevanje vseh podpornih storitev za misije;

60.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi izboljšala kibernetsko varnost, zlasti za misije SVOP, med drugim s sprejemanjem ukrepov na ravni EU in držav članic za blaženje groženj SVOP, na primer s krepitvijo odpornosti prek izobraževanja, usposabljanja in vaj ter z racionalizacijo izobraževanja in usposabljanja o kibernetski obrambi EU;

61.  verjame, da se EU in njene države članice soočajo z grožnjo brez primere v obliki kibernetskih napadov, ki jih podpirajo države, pa tudi kibernetskega kriminala in terorizma; verjame, da so kibernetski napadi zaradi svoje narave grožnja, za katero je potreben odziv na ravni EU; spodbuja države članice, naj zagotovijo vzajemno pomoč v primeru kibernetskega napada proti kateri izmed držav članic;

62.  poziva države članice, naj uporabijo popolno porazdelitev bremena za vojaške misije SVOP s postopnim povečanjem skupnega financiranja z namenom polnega skupnega financiranja, ki bi moralo več državam članicam omogočiti in jih spodbuditi, da prispevajo svoje zmogljivosti in sile ali zgolj sredstva; v zvezi s tem poudarja pomen pregleda mehanizma Athena in kritja vseh stroškov v zvezi s financiranjem vojaških operacij SVOP;

63.  poziva Svet, naj ukrepa v skladu s členom 41(3) PEU in nemudoma sprejme sklep o ustanovitvi zagonskega sklada za nujno financiranje začetnih faz vojaških operacij za naloge iz člena 42(1) in člena 43 PEU; poziva ga, naj reši sedanje težave s financiranjem hibridnih misij; poziva k večji prožnosti finančnih pravil EU za podpiranje njenih sposobnosti odzivanja na krize in za izvajanje veljavnih določb Lizbonske pogodbe;

Sodelovanje med EU in Natom

64.  meni, da je v sedanjih okoliščinah strateško partnerstvo med EU in Natom bistveno za obravnavanje varnostnih izzivov, s katerimi se soočata EU in njeno sosedstvo; meni, da bi lahko skupna izjava EU in Nata ter ukrepi izvajanja, ki ji sledijo, lahko sodelovanje in dopolnjevanje povzdignili na višjo raven ter zaznamovali novo in pomembno fazo strateškega partnerstva; pozdravlja skupni sveženj 42 predlogov, namenjenih krepitvi sodelovanja in usklajevanja med organizacijama, izmed katerih jih je kar 10 namenjenih povečanju odpornosti na hibridne grožnje; je seznanjen, da se bo to delo nadaljevalo v duhu popolne odprtosti in preglednosti, ob popolnem spoštovanju avtonomije in postopkov obeh organizacij pri odločanju, temeljilo pa bo na načelih vključenosti in vzajemnosti brez poseganja v posebno naravo varnostne in obrambne politike katere koli države članice; izreka pohvalo za sodelovanje v boju proti kibernetskim grožnjam, pri razvoju strateškega komuniciranja ter usklajevanju pomorskih dejavnosti in skupnih vaj ter izpostavlja izvrstno sodelovanje in dopolnjevanje med operacijo EU Sophia in Natovo operacijo Sea Guardian; pozdravlja tudi, da sta organizaciji junija 2017 objavili prvo skupno poročilo o izvajanju in napredek, dosežen pri izvajanju skupnega svežnja predlogov, ter poziva k nadaljnjemu napredku; poudarja celovito zavezanost EU čezatlantski skupnosti skupnih vrednot in interesov;

65.  ugotavlja, da se močna EU in močan Nato medsebojno krepita; meni, da bi morale države članice okrepiti svoja prizadevanja, da bi delovale v okviru evropske obrambne unije in kot samostojni regionalni varnostni akterji, pa tudi v dopolnilni vlogi v okviru Nata, kjer je to primerno; ugotavlja, da bi morala EU, kot določa njena globalna strategija, prispevati k: (a) odzivanju na zunanje konflikte in krize, (b) krepitvi zmogljivosti partnerjev in (c) zaščiti Unije in njenih državljanov; pozdravlja sklop potekajočih pobud za izvedbo globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe, razvoj tesnejših odnosov med EU in Natom ter omogočanje državam članicam EU, da bodo lahko skupaj sodelovanje pri obrambnih raziskavah in razvile obrambne zmogljivosti; meni, da bosta varnost in zaščita Evrope vse bolj odvisni od delovanja obeh organizacij v okviru njunih pristojnosti; poziva k prizadevanjem za boljše sodelovanje v boju proti hibridnim grožnjam, tudi prek Evropskega centra odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj, ter izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov;

66.  poudarja pomen sodelovanja in vključevanja v kibernetsko varnost, ne le men državami članicami EU, ključnimi partnerji in Natom, ampak tudi med različnimi akterji znotraj družbe;

Partnerstva SVOP

67.  poudarja, da partnerstva in sodelovanje z državami, ki delijo vrednote EU, prispevajo k učinkovitosti in učinku SVOP; v zvezi s tem pozdravlja prispevke Albanije, Avstralije, Kanade, Čila, Kolumbije, Gruzije, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Moldavije, Črne gore, Nove Zelandije, Norveške, Srbije, Švice, Turčije, Ukrajine in Združenih držav;

68.  pozdravlja, da je bil 7. decembra 2016 podpisan Sporazum o nabavi in vzajemnih storitvah med EU in ZDA; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlament obvesti o tem, kako je ta sporazum izboljšal pogoje in zaščito osebja misij SVOP;

69.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj določijo vojaške atašeje EU v delegacijah EU, ki prispevajo k izvajanju strateških ciljev Unije;

70.  pozdravlja predlog Komisije o pregledu instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, da bi se podprli ukrepi, ki se izvajajo v okviru pobude za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD), ki bo EU omogočila financiranje krepitve zmogljivosti in odpornosti ter jačanje zmogljivosti partnerskih držav; spodbuja ESZD in Komisijo, naj brez odlašanja uveljavita to pobudo, izboljšata učinkovitost in trajnost misij SVOP ter zagotovita bolj prožen in celosten pristop EU, ki bo izkoriščal civilno-vojaške sinergije;

o
o   o

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, generalnemu sekretarju zveze Nato, agencijam EU na področjih vesolja, varnosti in obrambe ter vladam in nacionalnim parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0344.
(3) UL C 93, 9.3.2016, str. 144.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0435.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0440.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0092.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0302.


Letno poročilo o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike
PDF 364kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (2017/2121(INI))
P8_TA(2017)0493A8-0350/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki,

–  ob upoštevanju členov 21 in 36 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o politični odgovornosti,

–  ob upoštevanju sporočila Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz leta 2016 in skupnega sporočila Komisije in ESZD o strateškem pristopu k odpornosti pri zunanjem delovanju EU iz leta 2017,

–  ob upoštevanju ključnih načel globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, zlasti tistih, ki se nanašajo na suverenost in ozemeljsko celovitost držav ter nedotakljivost meja in ki jih v enaki meri spoštujejo vse sodelujoče države,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 12. decembra 2011 z naslovom „Človekove pravice in demokracija v središču zunanjega delovanja EU – za učinkovitejši pristop“ (COM(2011)0886),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0350/2017),

Uvod

1.  je prepričan, da nobena od držav članic sama ni sposobna premagati izzivov, ki so danes pred nami; poudarja, da je skupno ukrepanje EU najučinkovitejši način za ohranjanje interesov Evrope, spoštovanje njenih vrednot, njeno delovanje v širšem svetu kot enotne in vplivne svetovne akterke ter zaščito njenih državljanov in držav članic pred vse večjimi varnostnimi grožnjami, tudi v svetovni digitalni sferi; je zaskrbljen, saj je varnostna struktura EU še vedno negotova in razdrobljena vpričo starih in novih izzivov, s katerimi se vsakodnevno spopada, njen hibridni mir pa je postal nezadovoljiva resničnost; poziva države članice, naj ukrepajo in izpolnijo želje tistih evropskih državljanov, ki so že večkrat poudarili, da je zunanja in varnostna politika EU, ki temelji na temeljnih vrednotah in človekovih pravicah, najpomembnejša in najnujnejša med vsemi politikami EU; meni, da je skrajni čas, da države članice začnejo izvajati orodja, instrumente in politike skupne zunanje in varnostne politike, da bi se lahko EU odzvala na zunanje konflikte in krize, vzpostavila zmogljivosti partnerjev in zaščitila Evropsko unijo;

2.  opozarja na zavezo EU, da bo razvila skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi vrednot demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v skladu z ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom; meni, da bi morale EU in njene države članice, če želijo izpolniti to zavezo ter prispevati k spodbujanju človekovih pravic in demokracije po svetu, nastopati enotno ter zagotoviti, da se njihovo sporočilo sliši;

3.  meni, da mora biti EU učinkovita in verodostojna svetovna akterka, ki spoštuje vrednote, prav tako pa mora biti sposobna ukrepanja ter učinkovitega dialoga z drugimi svetovnimi akterji, kar pomeni govoriti enotno in delovati skupaj, svoje vire pa osredotočiti na strateške prednostne naloge, če želi uspešno premagovati izzive, s katerimi se sooča, zlasti varnostne grožnje;

4.  želi opomniti, da morajo biti zunanje politike Unije usklajene med seboj, pa tudi z drugimi politikami z zunanjo razsežnostjo, in da si je treba še naprej prizadevati za cilje, opredeljene v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji;

5.  meni, da so temeljni cilji, ki jih mora Evropska unija doseči v skladu s pričakovanji svojih državljanov, naslednji:

   usklajevanje ocenjevanja resnih groženj in izzivov znotraj EU ter skupen pristop k njihovemu odpravljanju, predvsem pa preprečevanje radikalizacije, ki lahko terorističnim skupinam omogoči novačenje članov,
   utrditev in poglobitev evropskega projekta ter njegovega zunanjega delovanja, med drugim s poglabljanjem sodelovanja in povečevanjem zmogljivosti EU na področju skupne zunanje in varnostne politike, vključno z informacijsko vojno,
   sodelovanje med državami članicami, partnerji, mednarodnimi organizacijami in institucijami za varstvo miru v skladu z jasno določenimi in preudarno izbranimi pogoji, da se okrepi na pravilih temelječ svetovni politični in gospodarski red, vključno z varstvom človekovih pravic, in sodelovanje s partnerji za pridobitev vodilne vloge pri spravi ter vzpostavljanju, ohranjanju in po potrebi uveljavljanju miru;

Usklajevanje ocenjevanja resnih groženj in izzivov: obravnavanje sedanjih političnih in varnostnih razmer

6.  poudarja, da so ključni pogoji za stabilnost EU zagotavljanje varnosti državljanov EU in celovitosti ozemlja EU, stabilizacija sosedstva, zlasti zahodnega Balkana s poudarkom na večji prepoznavnosti EU v tej regiji, spodbujanje reform, da se ohrani na pravilih temelječ politični in gospodarski mednarodni red, oprt na sodelovanje, da se odpravijo izvirni vzroki oboroženih spopadov ter da se utrdijo politike preprečevanja, mirnega reševanja konfliktov in dialoga s pluralnimi demokracijami, zavezanimi obrambi človekovih pravic; poziva k aktivnejši javni diplomaciji EU in prepoznavnosti projektov, ki jih izvaja EU;

7.  meni, da se je v vse bolj konfliktnih in nestabilnih mednarodnih razmerah mogoče z velikimi varnostnimi izzivi, kot so širjenje orožja za množično uničevanje, kršenje varnostne ureditve v Evropi, terorizem, konflikti v vzhodnem in južnem sosedstvu, vojne, v katerih se posredno vojskujejo večje sile, hibridna in informacijska vojna, vključno z digitalnimi napadi, in negotova oskrba z energijo, mogoče spopadati le s kombinacijo učinkovitega multilateralizma, združenih mehkih sil in verodostojnih trdih sil; poudarja, da ti izzivi zajemajo tudi humanitarno razsežnost begunskih kriz, problematično agresivno vedenje Severne Koreje, kršenje mednarodnega prava s strani Rusije in vse večjo vojaško moč Kitajske, kar bo lahko rešil samo odločen diplomatski odziv;

8.  meni, da učinkovitejša skupna zunanja in varnostna politika temelji predvsem na opredelitvi skupnih strateških prednostnih nalog in vizij; meni, da se je treba spoprijeti z izvirnimi vzroki nestabilnosti, ki je močno razširjena zaradi nestabilnih ali ranljivih držav, ter z izvirnimi vzroki prisilnih in nedovoljenih migracij: revščino, pomanjkanjem gospodarskih priložnosti, nedostopnostjo izobrazbe, socialno izključenostjo, oboroženimi konflikti, nedemokratičnim in slabim upravljanjem, korupcijo, podnebnimi spremembami, povečevanjem sektaštva, grožnjo radikalizacije in širjenjem ekstremističnih ideologij; opozarja na akcijski načrt, sprejet na vrhu v Valletti, ki poziva k deljeni odgovornosti izvornih, tranzitnih in ciljnih držav: poudarja, da je pomembno uničiti ekonomski model tihotapskih mrež;

9.  poudarja, da je treba spopasti z avtokratičnimi in nepotističnimi trendi, povečati podporo demokratičnim silam in okrepiti boj proti islamskemu terorizmu v južnem sosedstvu in v državah, ki mejijo na naše sosede, ter se osredotočiti na tiste skupine, ki spodbujajo državljane EU, naj se jim pridružijo v boju za ekstremistične ideje; opozarja, da so regija Sahel in druga povezana geografska območja prednostnega pomena za varnost v Evropski uniji; poudarja, da so potrebna usklajena diplomatska prizadevanja EU, ZDA in drugih mednarodnih partnerjev, da z akterji v regiji, kot so Turčija, zalivske države in Iran, sodelovali pri oblikovanju jasnega stališča proti verskemu ekstremizmu in terorizmu ter skupne strategije za spoprijemanje s temi svetovnimi izzivi v skladu zavezo na ravni OZN glede spoštovanja mednarodnega prava in univerzalnih vrednot; meni, da je treba ta diplomatska prizadevanja dopolniti s širokim naborom drugih orodij in instrumentov, ki so na voljo EU, tudi z orodji za izboljšanje političnih, socialnih in gospodarskih razmer, ki bi omogočile vzpostavitev in ohranjanje miru;

10.  meni, da mora biti boj proti nasilnemu ekstremizmu tesno povezan s spoštovanjem univerzalnih človekovih pravic; poudarja, da se mora EU boriti proti državam, ki sponzorirajo radikalizacijo in terorizem, ter jih obsoditi, zlasti če je podpora namenjena subjektom, ki jih je EU uvrstila na seznam terorističnih organizacij; poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje s partnerji, ki imajo izkušnje v boju s terorizmom;

11.  poudarja, da je mogoče trajnostno rešitev za sirsko krizo doseči le znotraj obstoječega okvira, dogovorjenega v OZN, ter da mora taka rešitev temeljiti na vključujoči politični rešitvi pod vodstvom Sirije, v katero bodo vključeni vsi ustrezni deležniki; znova poziva vse članice varnostnega sveta OZN, naj izpolnijo svojo odgovornost v tej krizi; podpira poziv posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Sirijo državam, ki jamčijo za prekinitev ognja, naj si nujno prizadevajo, da bo ta tudi spoštovana;

12.  pozdravlja strategijo EU za Sirijo, sprejeto aprila 2017, ki sankcije razširja na osebe, ki so sodelovale pri razvoju in uporabi kemičnega orožja; se zavzema, da se sankcije razširijo tudi na kršitelje človekovih pravic; poudarja, da morajo vsi tisti, krivi za kršitve mednarodnega prava, odgovarjati; znova poziva EU in njene države članice, naj do uspešne predložitve zadeve Mednarodnemu kazenskemu sodišču s partnerji proučijo možnost ustanovitve sodišča za vojne zločine v Siriji; poudarja, da mora EU pokazati polno zavezanost zagotavljanju pomoči za obnovo Sirije po konfliktu;

13.  poziva vse vpletene strani, znotraj in zunaj Libije, naj podprejo tako libijski politični sporazum, podpisan 17. decembra 2015, kot tudi na njem temelječ predsedniški svet, edino oblast, ki jo priznavajo mednarodna skupnost in OZN; poudarja, da je rešitev libijske krize pogoj za stabilnost v Sredozemlju; poudarja tudi pomen južnega sosedstva in potrebo po vzpostavitvi evro-sredozemskega prostora miru, blaginje, stabilnosti in povezovanja; izraža odločno podporo rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta, ki predvideva soobstoj dveh držav, z neodvisno, demokratično, nedeljivo in uspešno palestinsko državo, ki bo v miru in varnosti soobstajala z varno državo Izrael; poudarja, kako pomembno je zagotoviti skladnost politike EU v primerih zasedbe ali priključitve ozemlja;

14.  pozdravlja, da vse pogodbenice še naprej uspešno izvajajo skupni celoviti načrta ukrepanja, dogovorjen med EU3 + 3 in Iranom; poudarja, da je nadaljnje celovito izvajanje tega sporazuma s strani vseh pogodbenic ključno za svetovna prizadevanja za neširjenje orožja in rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu; poudarja, da je omenjeni načrt večstranski sporazum, ki ga je potrdil varnostni svet OZN v svoji resoluciji, in da ga ni mogoče enostransko spreminjati; opozarja na varnostno tveganje, ki ga Iran povzroča s svojim programom balističnih izstrelkov, in poudarja, da je treba v celoti izvajati resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2231 (2015), v kateri je Iran pozval, naj se odreče vsem dejavnostim v zvezi z balističnimi izstrelki, ki bi lahko nosili jedrsko orožje, vključno z izstreljevanjem z uporabo te balistične tehnologije;

15.  ugotavlja, da je ministrstvo za finance ZDA na protiteroristični črni seznam državljanov uradno dodalo člane Iranske revolucionarne garde (IRGC);

16.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne katastrofe v Jemnu, ki še ni končana; ponovno poudarja, da dolgotrajnega konflikta v Jemnu ni mogoče rešiti z vojaškim posegom, ter podpira prizadevanja EU in OZN za premirje in gradnjo temeljev za mirovna pogajanja; meni, da mora EU ukrepati, da bi zagotovila ohranitev etničnih in verskih manjšin na Bližnjem vzhodu, zlasti v Iraku in Siriji;

17.  obsoja dejstvo, da Rusija vedno znova uporablja pravico veta varnostnem svetu OZN, in meni, da s tem spodkopava mednarodna prizadevanja za mir in rešitev konfliktov v Siriji in širše v južnem sosedstvu Evropske unije;

18.  priznava, da si je treba še naprej prizadevati za zakonito migracijo in mobilnost, tudi na dvostranski ravni, s spodbujanjem dobro upravljane mobilnosti med celinami in na celinah ter s podpiranjem politik, ki spodbujajo zakonite poti za migracijo, ob sočasnem boju proti nezakonitim mrežam, ki izkoriščajo ranljive ljudi; opozarja na prizadevanja posameznih držav članic v tem pogledu in meni, da je treba nujno utrditi zakonite in varne poti v Evropo; v zvezi s tem obžaluje, da ni prave, uravnotežene in verodostojne evropske migracijske in azilne politike, kot se je izkazalo med krizo v Sredozemlju, ter poziva Svet in države članice, naj ustrezno ukrepajo;

19.  trdno verjame, da je potreben nov pristop k odnosom EU z vzhodnimi sosedami; je prepričan, da mora biti ena od glavnih prednostnih nalog zunanje politike EU podpora državam, ki se želijo tesneje povezati z EU; meni, da je podaljšanje sankcij proti posameznikom in subjektom v Rusiji neizogibna posledica neizvajanja sporazumov iz Minska, in še naprej meni, da je izvajanje te sporazumov s strani vseh podpisnic podlaga za trajnostno politično rešitev konflikta v vzhodni Ukrajini;

20.  poudarja, da je možnost tesnejšega sodelovanja z Rusijo pogojena s tem, da ta država v celoti spoštuje evropsko varnostno ureditev in mednarodno pravo; vztraja, da bi morala EU preučiti možnost postopnega sprejetja dodatnih sankcij, če bo Rusija še naprej kršila mednarodno pravo; se znova zavezuje neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter vseh drugih držav vzhodnega partnerstva znotraj njihovih mednarodno priznanih meja; poudarja, da odločitev Rusije z dne 21. marca 2014 o priključitvi Krima Ruski federaciji ostaja nezakonita v skladu z mednarodnim pravom, in obžaluje odločitev ruskih oblasti, ki je sledila, in sicer da vsem prebivalcem Krima vsilijo ruske potne liste; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Svet, naj odigrata dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju dolgotrajnih in zamrznjenih konfliktov;

21.  obsoja večkratne kršitve mednarodnega prava s strani Rusije ter njeno hibridno vojskovanje; priznava pa, da sta mogoča utemeljeno in usklajeno selektivno sodelovanje ter dialog z Rusijo na področjih skupnega interesa, da se zagotovi odgovornost in spoštovanje mednarodnega prava; poudarja, da je treba ohraniti in spodbujati možnosti za prihodnje sodelovanje pri reševanju svetovnih kriz, če obstaja neposreden ali posreden interes EU ali priložnost za spodbujanje vrednot EU;

22.  meni, da je normalizacija odnosov nujna tako za EU kot za Rusijo in da mora morebitna strategija EU-Rusija poudariti okrepljeno zavezanost in podporo vzhodnim partnericam EU; poudarja, da EU ne sme zapreti vrat poglabljanju dvostranskih političnih in gospodarskih odnosov z Rusijo, če bo Rusija spoštovala mednarodno pravo in podpisane sporazume ter opustila vse bolj sovražno nastrojenost zoper sosede in Evropo;

23.  znova poudarja, da so suverenost, neodvisnost in mirno reševanje sporov ključna načela evropske varnostne ureditve, ki se uporabljajo za vse države; odkrito obsoja rusko agresijo v Ukrajini, vključno z nezakonito priključitvijo Krima in konfliktom na vzhodu Ukrajine, ki ga plačuje Rusija; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj od Rusije zahtevajo, da konča agresijo in izpusti vse politične zapornike; poziva mednarodno skupnost, naj odigra dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju konflikta ter podpre prizadevanja za trajno mirno rešitev, ki bo spoštovala enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, zlasti z napotitvijo misij za vzpostavitev in ohranjanje miru na celotnem ozemlju s soglasjem ukrajinskih oblasti;

24.  znova poudarja, da se je treba strateško preusmeriti na zahodni Balkan in da mora EU uresničiti svoje cilje v tej regiji, saj bo to dalo nov zagon verodostojni politiki širitve EU na osnovi københavnskih meril ter okrepilo vladavino prava in odpornost državnih institucij; meni tudi, da mora stabilnost zahodnega Balkana ostati glavna prednostna naloga Evropske unije; poziva k večjim prizadevanjem za boljše družbene, gospodarske in politične razmere v tej regiji; je prepričan, da sta evropsko povezovanje in regionalna sprava najboljši sredstvi za spopadanje z nevarnostmi, ki nastajajo zaradi tujega vmešavanja in vplivov, ki povzročajo nestabilnost, financiranja velikih salafističnih in vahabitskih mrež ter novačenja tujih borcev, organiziranega kriminala, hujših sporov med državami, dezinformacij in hibridnih groženj; poudarja, da je treba še naprej spodbujati zelo učinkovite politične družbe v tej regiji; poudarja, kako pomembno je, da se države zahodnega Balkana približajo zunanji in varnostni politiki EU, ne glede na njihov napredek v procesu pridruževanja EU; spodbuja takojšnje odprtje ustreznih poglavij za vse države kandidatke na zahodnem Balkanu;

25.  poudarja, da bodo vrata EU odprta za nove članice, ko bodo vsa ta merila izpolnjena; pozdravlja nedavna prizadevanja v berlinskem procesu in na vrhu v Trstu, da bi dali nov zagon približevanju držav zahodnega Balkana članstvu v EU; znova poudarja, da je treba posebno pozornost in podporo nameniti izvajanju ključnih institucionalnih in političnih reform na zahodnem Balkanu, in poziva Komisijo, naj še enkrat razmisli o dodelitvi dodatnih finančnih sredstev za instrument predpristopne pomoči, saj je eno najpomembnejših orodij za pomoč pri izvajanju teh reform;

26.  opominja, da je bil pri pregledu evropske sosedske politike izražen poziv k vključitvi sosedskih tretjih držav; poziva k večji podpori za države, ki mejijo na naše sosede, na osnovi skupnih vrednot in interesov in z namenom spopadanja s svetovnimi vprašanji in skupnimi izzivi; poudarja, da se je treba zavzeti za večji vpliv in zaščito žensk, ranljivih družbenih skupin in manjšin, zlasti v Afriki, kjer je potrebno tesno sodelovanje med evropskimi in lokalnimi malimi in srednjimi podjetji v partnerstvu s civilno družbo in kjer je treba podpreti vzpostavljanje demokratičnih, preglednih in učinkovitih institucij ter na pravilih temelječ svetovni red;

27.  meni, da so mednarodno sodelovanje in razvojne politike temeljni instrumenti za doseganje teh ciljev, in poudarja, da so potrebni preglednejše, boljše, učinkovitejše in uspešnejše dodeljevanje in uporaba sredstev EU ter večje sinergije z drugimi mednarodnimi organizacijami; poudarja, da je treba obravnavati glavne varnostne grožnje v Afriki, da bi odpravili grožnjo, ki predstavljajo teroristične skupine, preprečili novačenje posameznikov, zatrli radikalne ideologije in poskrbeli za zanesljivo oskrbo z energijo iz okolju prijaznih in trajnostnih energetskih virov, hkrati pa spodbudili rešitve zunaj omrežja;

28.  ostro obsoja vse poskuse sedanjih predsednikov, da bi še naprej ostali na oblasti, tako da kršijo volilno zakonodajo in zlasti ustavo, se jima izogibajo ali ju nezakonito spreminjajo; obsoja tudi vse strategije za odpravo omejitev mandata ali izogibanje tem omejitvam; poziva vse vlade, naj sprejmejo ukrepe za preglednost in celovitost celotnega volilnega postopka ter vse potrebne previdnostne in druge ukrepe za preprečevanje goljufij ali morebitnih nezakonitih praks; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi političnih kriz in z njimi povezanega nasilja ter kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti v državah na območju afriških Velikih jezer; ponovno poudarja, da verjame v številčne misije za opazovanje volitev ter, po potrebi, finančno, tehnično in logistično podporo kot sredstvo za vzpostavitev pravičnega, verodostojnega in demokratičnega volilnega postopka;

29.  spodbuja razvoj skladne in trdne strategije za regijo Sahel, namenjene izboljšanju upravljanja, odgovornosti in legitimnosti državnih in regionalnih institucij, povečanju varnosti, boju proti radikalizaciji, trgovini z ljudmi, orožjem in mamili ter krepitvi gospodarskih in razvojnih politik;

30.  ponavlja, da je treba sprejeti posodobljeno strategijo za odnose med EU in Azijo; v zvezi s tem podpira okrepljeno sodelovanje v okviru azijsko-evropskih srečanj, tudi na parlamentarni ravni; spodbuja podporo tesnejšemu regionalnemu sodelovanju in ukrepom za krepitev zaupanja v južni Aziji, da se zmanjšajo napetosti med Indijo in Pakistanom; priporoča nadaljnjo podporo mirovnemu posredovanju EU v mirovnem procesu pod vodstvom in pristojnostjo Afganistana; poudarja, da je ohranjanje miru, stabilnosti in blaginje v azijsko-pacifiški regiji v velikem interesu EU in njenih držav članic; meni, da je bistveno in nujno oblikovati posodobljeno strategijo EU za severovzhodno azijsko regijo ob upoštevanju nenehnega povečevanja vojaških zmogljivosti ter agresivnega in neodgovornega vedenja v Demokratični ljudski republiki Koreji; obsoja poskuse in provokacije Demokratične ljudske republike Koreje ter njene večkratne kršitve resolucij varnostnega sveta OZN in mednarodnih obveznosti; poziva k uporabi diplomatskega vpliva EU, da se ustvari pritisk na Demokratično ljudsko republiko Koreje in da se njene voditelje prepriča, naj opustijo orožje za množično uničenje; poziva k uporabi vseh diplomatskih sredstev, vključno s sankcijami, da se prepreči stopnjevanje te krize; poziva k trajni in mirni jedrski razorožitvi Korejskega polotoka ter celovitemu izvajanju vseh ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN;

31.  poudarja, da je ohranjanje miru, stabilnosti in blaginje v azijsko-pacifiški regiji v velikem interesu EU in njenih držav članic; vse vpletene strani poziva, naj razlike premoščajo na miren način in naj se vzdržijo enostranskih ukrepov, da bi spremenile trenutno stanje, tudi v Vzhodno- in Južnokitajskem morju in Tajvanski ožini, da se ohrani regionalna varnost; ponovno izraža zavezanost, da bo podprl koristno sodelovanje Tajvana v mednarodnih organizacijah in dejavnostih;

32.  opominja, da imata Latinska Amerika in EU skupne vrednote in načela ter da obe verjameta v učinkovit multilateralizem, in poudarja, da je partnerstvo med njima pomembno in da ga je treba utrditi z namenom skupnega reševanja največjih svetovnih izzivov; je globoko zaskrbljen zaradi napadov na člane sodnih organov, demokratično izvoljene opozicijske voditelje in pripadnike civilne družbe v Venezueli; poudarja, da so spoštovanje pravne države, boj proti korupciji, demokratični napredek ter spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic osnova za tesnejše povezovanje in sodelovanje z Latinsko Ameriko in Karibi;

33.  znova izraža podporo mirovnemu procesu v Kolumbiji, ki je odločilnega pomena za prihodnost Kolumbijcev in stabilizacijo regije; zahteva, da se vse premoženje sil FARC, vključno s sredstvi, pridobljenimi s tihotapljenjem drog, uporabi za izplačilo odškodnine žrtvam konflikta;

Utrditev in poglobitev evropskega projekta prek okrepljenih zmogljivosti EU

34.  poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj pri vseh ustreznih priložnostih uporabljajo celovit pristop EU, in meni, da je treba pri zunanjem delovanju EU dosledno in sistematično uporabljati usklajene ukrepe v vseh politikah EU, hkrati pa upoštevati in izvajati cilje Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja, predvsem na področju humanitarne pomoči, kmetijstva, razvoja, trgovine, energije, podnebja, znanosti in kibernetske obrambe ter varnosti, da bo mogoče zajeti kolektivno moč EU; meni, da zanesljiva oskrba z energijo, spoštovanje človekovih pravic in podnebna diplomacija ostajajo pomembni vidiki skupne zunanje in varnostne politike EU, ki jih je treba obravnavati kot del celovitega pristopa, in da je treba energetsko unijo še naprej razvijati;

35.  priznava, da bi lahko podnebne spremembe resno vplivale na regionalno in svetovno stabilnost, saj spori zaradi segrevanja planeta, povezani z ozemljem, hrano, vodo in drugimi viri, slabijo gospodarstva, ogrožajo regionalno varnost in so vir migracijskih tokov; spodbuja EU in njene države članice, naj razmislijo tudi, kako lahko v vojaško načrtovanje na nacionalni ravni in ravni EU vključijo strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in kakšne bi bile ustrezne zmožnosti, prednostne naloge in odzivi;

36.  poudarja, da bo prihodnost evropskega obrambnega sodelovanja močno zaznamovala odločite Združenega kraljestva, da izstopi iz EU, in poziva k nadaljnji angažiranosti EU in Združenega kraljestva kot pomembnih mednarodnih partnerjev, da se ohrani evropska varnost; poudarja, da so predsedniške volitve v Združenih državah Amerike prinesle negotovost v čezatlantsko partnerstvo, in poudarja, da sta potrebni protiutež za obrambo EU in vzpostavitev strateške avtonomije;

37.  meni, da bi morala EU, če želi doseči odločnejšo, učinkovitejšo in bolj na vrednotah temelječo skupno zunanjo in varnostno politiko, povečati svojo energetsko varnost, tako da takoj zmanjša in srednjeročno odpravi sedanjo odvisnost od nafte in plina, ki ji ju dobavljajo avtoritarni režimi;

38.  poudarja, da je sedanji postopek odločanja o skupni zunanji in varnostni politiki, ki temelji na soglasju na ravni Sveta, glavna ovira za učinkovito in pravočasno zunanje delovanje EU; meni, da bi bilo treba tudi za skupno zunanjo in varnostno politiko uporabiti glasovanje s kvalificirano večino; meni, da morajo institucije EU izboljšati svoje zmogljivosti za predvidevanje konfliktov in kriz, tudi s pomočjo ocene kratko- in dolgoročnega učinka njihovih politik za odpravljanje temeljnih vzrokov težav; meni, da bi se morala EU hitreje in učinkoviteje odzivati na nastajajoče krize in nameniti več pozornosti preprečevanju konfliktov, predvsem z uporabo civilnih instrumentov v zgodnji fazi; poziva države članice, naj uresničijo priporočila Parlamenta in sledijo načelu odgovornosti za zaščito; poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje med državami članicami, partnerskimi državami in mednarodnimi generacijami, in opozarja na to, kako pomembna je učinkovita izmenjava informacij in usklajevanje preventivnih ukrepov;

39.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Komisijo in države članice, naj skušajo še bolj povečati sposobnost EU za soočanje s hibridnimi in kibernetskimi grožnjami, prav tako pa zmogljivost EU in njenih partnerskih držav za boj proti lažnim novicam in dezinformacijam, naj opredelijo jasna merila za odkrivanje lažnih novic, dodelijo več sredstev in projektno skupino za strateško komunikacijo preoblikujejo v samostojen oddelek znotraj ESZD; v zvezi s tem poziva k oblikovanju skupnih zmogljivosti in metod za celostno analizo tveganja in ranljivosti ter h krepitvi odpornosti EU in njene sposobnosti za strateško komuniciranje; poudarja vlogo neodvisnih spletnih in drugih medijev pri spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnih kompetenc ter potrebo po krepitvi teh medijev kot vira verodostojnih informacij, zlasti v EU in njenem sosedstvu, in opozarja, da je treba izboljšati skupne televizijske in radijske postaje EU; poziva Komisijo, naj se glede teh vprašanj bolje uskladi z ESZD in državami članicami;

40.  meni, da moč Evrope temelji na njeni sposobnosti za oblikovanje skupnosti vrednot in spoštovanja raznolikosti kultur, ki povezuje vse Evropejce; v zvezi s tem meni, da ima EU pomembno vlogo kot nosilka demokracije, svobode, pravne države in človekovih pravic in priložnosti in da bi morala svoje vrednote še naprej spodbujati zunaj EU; spominja, da so človekove pravice sestavni del skupne zunanje in varnostne politike in da bi morale biti osrednji pogoj zunanjih politik, prav tako pa meni, da bi morale biti te politike dosledne in načelne; poudarja, da bi morala kulturna diplomacija postati pomemben del zunanjega delovanja EU, in poziva Komisijo, naj razširi program Erasmus+ in spodbuja razvoj ambiciozne diplomacije znanosti; poziva k tesnejšemu sodelovanju z Unescom, Odborom za svetovno dediščino, nedržavnimi akterji in organizacijami civilne družbe kot ključnimi partnerji EU;

41.  poudarja, da je bilo v resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov št. 1820 (2008) z dne 19. junija 2008 ugotovljeno, da so posilstvo in druge oblike spolnega nasilja lahko vojni zločin, zločin proti človeštvu ali sestavni del genocida, in da je treba v oboroženih spopadih ženskam zagotoviti humanitarno zaščito;

42.  meni, da razvoj trdne obrambne industrije krepi tehnološko neodvisnost EU; poziva k razvoju industrijskih in tehnoloških virov, potrebnih za izboljšanje kibernetske varnosti, tudi s spodbujanjem enotnega trga za proizvode kibernetske varnosti; poziva, naj se dajo na voljo znatno povečani finančni in človeški viri v institucijah EU, da bi povečali kibernetsko varnost in zmogljivost kibernetske obrambe EU; poudarja, da je treba kibernetsko obrambo vključiti v zunanje delovanje ter skupno zunanjo in varnostno politiko, pa tudi povečati sposobnost odkrivanja kibernetskega kriminala;

43.  ugotavlja, da je informacijska in kibernetska vojna zoper države članice EU in druge zahodne države nameren poskus destabilizacije in diskreditiranja političnih, gospodarskih in družbenih struktur; poudarja, da varnost držav članic EU, ki so tudi članice zveze NATO, zagotavlja člen 5 Severnoatlantske pogodbe; poziva k tesnejšemu usklajevanju kibernetske obrambe med državami članicami EU, institucijami EU, zvezo NATO, Združenimi državami Amerike in drugimi verodostojnimi partnerji;

44.  poudarja vlogo neodvisnih medijev pri spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnih kompetenc ter potrebo po krepitvi teh medijev kot vira verodostojnih informacij, zlasti v EU in njenem sosedstvu, ter nadaljnji krepitvi zmogljivosti EU za boj proti lažnim novicam in zavajajočim informacijam; v zvezi s tem poudarja, da je treba na ravni EU razviti večjo odpornost proti takim informacijam, ki se širijo prek interneta; poziva Komisijo, naj se glede teh vprašanj bolje uskladi z ESZD;

45.  meni, da bi morala Evropa še okrepiti sodelovanje pri skupni obrambi, da bo lahko zaščitila skupne vrednote in načela ter strateško avtonomijo; poudarja, kako pomembna je povezava med zunanjo in notranjo varnostjo, boljšim izkoristkom virov in nadzorom nad tveganji na obrobju Evrope; želi spomniti, da je povezava med varnostjo in razvojem eno od ključnih načel, na katerem temelji pristop Unije k zunanjim krizam in konfliktom; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo potencial Lizbonske pogodbe na področju skupne varnostne in obrambne politike, in v zvezi s tem pozdravlja izvedbeni načrt za varnost in obrambo; spodbuja pregled pristopa EU k civilnim misijam skupne varnostne in obrambne politike, da bi zagotovili, da so misije ustrezno zasnovane, izvajane in podprte; meni, da bi bilo treba v celoti izkoristiti zmogljivosti Evropske obrambne agencije (EDA), stalno strukturno sodelovanje (PESCO) in bojne skupine EU; poziva države članice, naj v zvezi s tem zagotovijo dodatno financiranje;

46.  meni, da morajo Evropska unija in njene države članice razviti učinkovito zunanjo in varnostno politiko ter sodelovati z zvezo NATO in drugimi mednarodnimi partnerji, OZN, nevladnimi organizacijami, zagovorniki človekovih pravic in drugimi pri skupnih vprašanjih ter z namenom spodbujanja miru, blaginje in stabilnosti po vsem svetu; poudarja pomen ozaveščanja in politične zavezanosti za nujno izvajanje ambiciozne, učinkovite in strukturirane skupne varnostne in obrambne politike; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj odpravijo težave pri komunikaciji EU ter dosežejo večjo odgovornost in prepoznavnost njenega zunanjega delovanja; poziva države članice in institucije EU, naj izpolnijo pričakovanja glede obrambe po sprejetju globalne strategije EU in načrtov Komisije za izboljšanje raziskav na področju obrambe in razvoja zmogljivosti;

47.  poziva Komisijo, da v predlogu za naslednji večletni finančni okvir dodobra upošteva vse večje varnostne izzive; meni, da se morata tako obseg kot prilagodljivost proračuna skupne zunanje in varnostne politike skladati s pričakovanji državljanov glede tega, da bo EU skrbela za varnost; vztraja, da je potrebna celovita vizija za politiko in instrumente EU na področju varnosti, vključno s plodnim usklajevanjem s predlaganim evropskim obrambnim skladom; poziva države članice, naj si prizadevajo 2 % BDP nameniti obrambnim odhodkom ter 20 % svojih obrambnih proračunov uporabiti za opremo, ki jo je EDA opredelila kot potrebno; opozarja tudi, da je treba vsako novo politiko podpreti s financiranjem iz novih virov; ugotavlja, da ima več držav članic – predvsem zaradi finančnih omejitev – težave z vzdrževanjem zelo širokega spektra povsem operativnih obrambnih zmogljivosti; zato poziva k okrepljenemu sodelovanju in usklajevanju pri tem, katere zmogljivosti ohraniti, da se bodo lahko države članice specializirale za določene zmogljivosti in tako učinkoviteje porabile sredstva; meni, da je interoperabilnost bistvenega pomena, če naj bodo sile držav članic bolj združljive in povezane; želi spomniti, da odobrena sredstva za skupno zunanjo in varnostno politiko predstavljajo 3,6 % obveznosti razdelka 4 v letu 2016 in 0,2 % celotnega proračuna EU; obžaluje, da obseg in nezadostno izvrševanje ter sistematične prerazporeditve iz poglavja skupne zunanje in varnostne politike razkrivajo, da EU kronično primanjkuje ambicij, da bi delovala kot svetovni akter;

48.  ugotavlja, da zastoji v varnostnem svetu OZN ovirajo ukrepanje mednarodne skupnosti in preprečujejo reševanje kriz; ponovno poziva države članice, naj podprejo reformo sestave in delovanja varnostnega sveta;

Sodelovanje v koalicijah in z institucijami, ki skrbijo za varnost

49.  poudarja, da je v strateškem interesu EU ohraniti in poglobiti svoje čezatlantske odnose na osnovi skupnih vrednot, mednarodnega prava in multilateralizma; poziva EU, naj še naprej razvija svojo strateško avtonomijo in ustvari lastne zmogljivosti za boljše reševanje regionalnih in mednarodnih konfliktov, ki vplivajo nanjo; meni, da bi se morale EU in ZDA osredotočiti na prilagajanje čezatlantskih struktur današnjim izzivom, kot so zaščita človekovih pravic, boj proti podnebnim spremembam, boj proti korupciji in mednarodnemu terorizmu, preprečevanje radikalizacije, širjenje orožja za množično uničevanje ter boj proti prizadevanjem tretjih držav za destabilizacijo EU in zveze NATO; poudarja tudi, kako pomembno je trajno in poglobljeno sodelovanje med EU in ZDA pri reševanju skupnih vprašanj, tako bilateralno kot v zvezi NATO; spominja, da je EU za ZDA najpomembnejša partnerica in obratno ter da enostranske poteze vodijo samo k oslabitvi čezatlantskega partnerstva; meni, da mora Evropa dodatno okrepiti vzajemno koristno povezavo med zasebnim in javnim sektorjem ter utrditi strateške odnose z ZDA; poziva Svet in ESZD, naj skušata v dialogu z vlado ZDA vedno načeti vprašanje ekstrateritorialnih sankcij ZDA;

50.  odločno podpira izjavo z vrha v Varšavi leta 2016, zlasti o sodelovanju med EU in zvezo NATO, ter pozdravlja odločitve o tesnejšem sodelovanju med zvezo NATO in EU na številnih področjih, pa tudi namestitev sil ZDA in Kanade ter drugih večnacionalnih sil na vzhodni bok EU;

51.  poziva k obsežnejši izmenjavi informacij med državami članicami in institucijami ter boljšemu usklajevanju med EU, državami članicami in zvezo NATO, in vztraja, da morajo še naprej sodelovati čim tesneje in tako, da se medsebojno dopolnjujejo, ob tem pa spoštovati ključno evropske vrednote in norme; priznava, da bosta izmenjava informacij med EU, njenimi državami članicami in zvezo NATO ter njuno usklajeno delovanje privedla do rezultatov na področjih, kot so odzivanje na terorizem in hibridne grožnje, spremljanje razmer, krepitev odpornosti, strateško komuniciranje, kibernetska varnost in krepitev zmogljivosti v odnosu do partnerjev EU; meni, da je za povečanje varnosti EU potrebno nadaljnje usklajevanje in tesnejše sodelovanje z drugimi obstoječimi večstranskimi subjekti, kot je Eurocorps; znova poudarja, da bi morala biti oživitev strateških partnerstev prednostna naloga EU;

52.  poudarja vlogo Parlamenta pri oblikovanju pristne skupne zunanje politike v skladu s pričakovanji evropskih državljanov; poziva Svet, naj v glavnih fazah oblikovanja zunanje politike deluje v soglasju s Parlamentom;

53.  izraža priznanje podpredsednici/visoki predstavnici za njeno delo in jo poziva, naj tudi v prihodnje skrbi, da bodo prihodnja letna poročila bolj strnjena in zazrta v prihodnost ter osredotočena na najpomembnejše prednostne naloge v prihajajočem letu in oceno ukrepov, začetih v preteklem letu, vključno z njihovimi finančnimi posledicami, da bodo tako podala celovit pregled uspešnosti EU;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državam članicam.


Letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki EU na tem področju
PDF 438kWORD 73k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju (2017/2122(INI))
P8_TA(2017)0494A8-0365/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) z dne 18. decembra 1979(1),

–  ob upoštevanju splošnih smernic iz konvencije CEDAW št. 12, 19 in 35 o nasilju nad ženskami, št. 26 o delavkah migrantkah in št. 32 o razsežnosti statusa begunca, azila, državljanstva in apatridnosti žensk, povezani s spolom,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 69/167 z dne 18. decembra 2014(2) o varstvu in spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh migrantov, ne glede na njihov migrantski status,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin z dne 18. decembra 1990(3),

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325, 1820, 1888, 1889, 1960, 2106, 2122 in 2242 o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967(4) ter konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 43 in 97,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah(5),

–  ob upoštevanju Newyorške deklaracije za begunce in migrante, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 19. septembra 2016(6),

–  ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja OZN in agende za trajnostni razvoj do leta 2030, katerih cilj je zagotavljanje miru in blaginje za ljudi in planet(7),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) z dne 12. aprila 2011, ki jo je EU podpisala 13. junija 2017(8),

–  ob upoštevanju smernic OECD za mednarodna podjetja, sprejetih leta 1976 in spremenjenih leta 2011(9),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012(10),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015(11),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Evropske komisije in njene podpredsednice/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom „Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo (2015–2019): vmesni pregled junij 2017“ (SWD(2017)0254),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Evropske komisije in njene podpredsednice/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom „Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020“, sprejetega leta 2015(SWD(2015)0182),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini(12), ter prvega poročila o njenem izvajanju z naslovom Od skupne vizije do enotnega ukrepanja: izvajanje globalne strategije EU, objavljenega leta 2017(13),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/168/SZVP z dne 21. marca 2011 o Mednarodnem kazenskem sodišču in razveljavitvi Skupnega stališča 2003/444/SZVP(14),

–  ob upoštevanju evropske agende o migracijah z dne 13. maja 2015 (COM(2015)0240) in sporočila Komisije z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (COM(2016)0385),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, sprejetih leta 2007 in pregledanih leta 2017(15),

–  o upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z naslovom Novo evropsko soglasje o razvoju: Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost(16), ki so ga Svet, Parlament in Komisija sprejeli 7. junija 2017,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje, sprejetih leta 2014(17),

–  ob upoštevanju varstva svobode do izražanja v spletu in drugod, ki jo zagotavljajo člen 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, člen 10 Mednarodne konvencije o človekovih pravicah ter člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, sprejetih leta 2013(18),

–  ob upoštevanju mednarodne zaščite svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jo zagotavljajo člen 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981, člen 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter člen 10 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju na podlagi vere ali prepričanja, sprejetih dne 21. februarja 2011(19),

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, sprejetih leta 2013(20),

–  ob upoštevanju smernic EU za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, sprejetih leta 2001 in pregledanih leta 2012(21),

–  ob upoštevanju Protokola OZN o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Organizacije združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu(22) in Konvencijo Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi;

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI), sprejetih leta 2013(23),

–  ob upoštevanju smernic EU o dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami, sprejetih leta 2001 in pregledanih leta 2009(24),

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, sprejetih leta 2005 in pregledanih leta 2009(25),

–  ob upoštevanju smernic EU glede nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti vsem oblikam njihove diskriminacije, sprejetih leta 2008(26),

–  ob upoštevanju smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih, sprejetih leta 2003 in pregledanih leta 2008(27),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem(28),

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, sprejetih leta 2005 in pregledanih leta 2008(29),

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015(30),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 „Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP“(31),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015(32) ter prejšnjih resolucij o tej temi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o človekovih pravicah in migracijah v tretjih državah(33),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(34),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU(35),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta za človekove pravice v letu 2016(36),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu(37), v kateri je pozval podpredsednico/visoko predstavnico, sproži pobudo za vzpostavitev embarga EU na prodajo orožja Savdski Arabiji,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje nagrade Saharova za svobodo misli, ki je bila leta 2016 podeljena Nadii Murad in Lamiji Adži Bašar,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju(38), poročila posebnega poročevalca OZN za vprašanja manjšin z dne 28. januarja 2016 o manjšinah in kastnem razlikovanju in podobnih sistemih podedovanega statusa(39) ter smernic OZN v zvezi z razlikovanjem na podlagi porekla,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 „Podpora EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav“(40),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0365/2017),

A.  ker člen 21 PEU zavezuje EU k skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), ki jo vodijo načela, ki so navdihnila njen nastanek in ki jih želi s svojim delovanjem spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel ustanovne listine OZN, listine EU o temeljnih pravicah in mednarodnega prava; ker bo Unija pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

B.  ker so zaradi sedanjih zlorab človekovih pravic in temeljnih svoboščin po vsem svetu, vključno s hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi hudodelstvi in genocidi, potrebna odločna prizadevanja celotne mednarodne skupnosti;

C.  ker so spoštovanje, spodbujanje, nedeljivost in varovanje univerzalnosti človekovih pravic temelji SZVP; ker ima Parlament v svoji vlogi nadzora nad SZVP pravico biti obveščen in se je z njim treba posvetovati o njenih glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah (člen 36 PEU);

D.  ker globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je Svet sprejel junija 2016, potrjuje, da se morajo človekove pravice sistematično vključevati v vse politične sektorje in institucije, vključno z mednarodno trgovino in trgovinsko politiko;

E.  ker je večja usklajenost notranjih in zunanjih politik EU, pa tudi med samimi zunanjimi politikami, temeljna zahteva za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic; ker bi izboljšana doslednost morala EU omogočiti hitrejše odzivanje v zgodnjih fazah kršenja človekovih pravic in v nekaterih primerih njihovo predvidevanje in preprečevanje, tudi na področju mednarodne trgovine in trgovinske politike;

F.  ker je sestavni del zunanje politike Unije njena zavezanost učinkoviti večstranskosti, v središču katere je OZN, izhaja pa iz prepričanja, da je večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami;

G.  ker člen 207 PDEU določa, da trgovinska politika EU temelji na načelih in ciljih zunanjega delovanja Unije; ker lahko trgovina in človekove pravice medsebojno vplivata v tretjih državah in ker ima poslovna skupnost v sistemu družbene odgovornosti podjetij, o kateri se trenutno razpravlja v OZN, in globalnih vrednostnih verigah pomembno vlogo pri dajanju pozitivnih spodbud v zvezi s spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in družbene odgovornosti podjetij; ker imajo dobro upravljanje in javni organi, ki delujejo v splošnem interesu, pomembno vlogo pri poslovnem ravnanju; ker EU sodeluje pri prizadevanjih za pripravo zavezujoče pogodbe o podjetništvu in človekovih pravicah;

H.  ker si varstvo človekovih pravic najranljivejših skupin, kot so etnične, jezikovne in verske manjšine, invalidi, skupnost LGBTI, ženske, otroci, prosilci za azil in migranti, zasluži posebno pozornost;

I.  ker se otroci in ženske srečujejo z vse večjimi grožnjami, diskriminacijo in nasiljem, zlasti na vojnih območjih in v avtoritarnih režimih; ker enakost spolov vključuje ključne evropske vrednote in je zagotovljena v pravnem in političnem okviru EU; ker sta se nasilje in diskriminacija zoper ženske in dekleta v zadnjih letih povečala;

J.  ker so države v končni fazi odgovorne za varovanje vseh človekovih pravic, in sicer z uveljavljanjem in izvajanjem mednarodnih pogodb in konvencij o človekovih pravicah, spremljanjem kršitev človekovih pravic in zagotavljanjem učinkovitega regresa za žrtve;

K.  ker vse večje število kršitev človekovih pravic, ki pomenijo vojna hudodelstva in hudodelstva proti človečnosti, vključno z genocidom, zagrešijo državni in nedržavni akterji;

L.  ker je treba brezpogojno po vsem svetu zagotavljati in ohranjati svobodo misli, vesti, veroizpovedi, tudi svobodo, da se verjame ali ne, svobodo izražanja oziroma neizražanja veroizpovedi ter da se sprejme, opusti ali spremeni vero, in sicer z medverskim in medkulturnim dialogom; ker so splošno razširjeni zakoni, ki prepovedujejo bogokletstvo, kazni, ki jih nalagajo države, pa segajo od zaporne kazni in bičanja do smrtne kazni;

M.  ker so svoboda mnenja in izražanja, svoboda zbiranja in združevanja ter izvedba rednih, preglednih in poštenih volitev bistveni elementi demokracije; ker lahko volitve v krhkih in represivnih družbah, v katerih so pogosti konflikti, včasih sprožijo vsesplošno nasilje;

N.  ker je sodelovanje s tretjimi državami v vseh dvostranskih in večstranskih forumih, na primer v dialogih o človekovih pravicah, eno najučinkovitejših orodij za reševanje vprašanj s področja človekovih pravic v tretjih državah;

O.  ker morajo biti na voljo ustrezna sredstva in jih je treba uporabiti na najučinkovitejši način, da bi okrepili uveljavljanje človekovih pravic v tretjih državah;

P.  ker je dostop do vode in sanitarnih objektov temeljna človekova pravica, omejevanje tega dostopa pa eden od vzrokov za geopolitična trenja v posameznih regijah;

Q.  ker so objekti kulturne dediščine, predvsem na Bližnjem vzhodu, vse pogosteje tarča nezakonitega plenjenja in vandalizma;

R.  ker ima izobraževanje odločilno vlogo pri preprečevanju kršitev človekovih pravic in konfliktov ter prispeva k večji udeležbi državljanov v procesu odločanja v demokratičnih sistemih; ker bi morale države podpirati izobraževalne ustanove, ki spodbujajo človekove pravice, spoštovanje in različnost; ker so komunikacijski kanali, ki jih je vedno več, pomembno orodje, ki omogoča hitro sporočanje kršitev človekovih pravic, dosega številne žrtve ali morebitne žrtve teh kršitev v tretjih državah ter jim zagotavlja informacije in pomoč; ker je zbiranje obsežnih in razčlenjenih podatkov bistveno za varstvo človekovih pravic, zlasti pravic najbolj ranljivih skupin, marginaliziranih skupin ter skupin, ki jim grozi marginalizacija; ker je uporaba ustreznih kazalnikov tudi učinkovit način za ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju obveznosti držav, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb;

Splošne ugotovitve

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi odmika od demokracije, človekovih pravic in pravne države, ki so še naprej ogroženi po vsem svetu; opozarja, da se je EU zavezala spodbujanju univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vrednot ter krepitvi demokratičnih načel, kar je treba okrepiti po vsem svetu;

2.  ponavlja, da trdno verjame, da morajo EU in njene države članice dejavno zasledovati načelo vključevanja človekovih pravic in demokracije kot temeljnih načel, ki se medsebojno krepijo in so v samem osrčju EU, v vse politike EU, tudi v politike z zunanjo razsežnostjo, na primer na področjih razvoja, migracij, varnosti, boja proti terorizmu, širitve in trgovine; v tem smislu znova poudarja bistveni pomen zagotavljanja večje usklajenosti notranjih in zunanjih politik EU ter boljšega usklajevanja zunanjih politik držav članic; poudarja, da vse bolj kompleksni konflikti po svetu zahtevajo celovit, poenoten in odločen mednarodni pristop in sodelovanje; opozarja, da je uresničitev cilja EU, ki želi povečati svoj mednarodni vpliv verodostojnega in upravičenega mednarodnega akterja, v veliki meri odvisen od njene sposobnosti zavzemanja za človekove pravice in demokracijo navznoter in navzven, v skladu z zavezami iz ustanovnih pogodb;

3.  poudarja pomen okrepljenega sodelovanja med Komisijo, Svetom, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), Parlamentom in delegacijami EU, da bi spodbudili in zagotovili usklajeno in enotno nastopanje v prid človekovim pravicam in demokratičnim načelom; prav tako poudarja, kako pomembna so odločna prizadevanja za spodbujanje teh vrednot v večstranskih forumih, tudi s pravočasnim usklajevanjem na ravni EU in dejavnim pristopom med pogajanji; v zvezi s tem spodbuja EU, naj sproži in sofinancira pripravo resolucij ter okrepi izvajanje medregionalnih pobud v vseh mehanizmih OZN na področju človekovih pravic;

4.  pozdravlja dejstvo, da je v letu 2016 Parlament na svojih plenarnih zasedanjih redno razpravljal o pravni državi, demokratičnih načelih in kršitvah človekovih pravic ter tem vprašanjem posvetil tudi različne parlamentarne resolucije, obravnavali pa so jih tudi na sejah odborov in medparlamentarnih delegacij;

5.  poudarja delo Pododbora za človekove pravice (DROI), ki vzdržuje tesne delovne odnose z ESZD, drugimi institucijami EU, civilno družbo, večstranskimi institucijami za človekove pravice in posebnim predstavnikom EU (PPEU) za človekove pravice;

6.  opozarja, da je v letu 2016 Pododbor za človekove pravice pripravil tri poročila, in sicer o človekovih pravicah in migraciji v tretjih državah, o odgovornosti pravnih oseb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah in o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe v zvezi s temi samoiniciativnimi poročili;

7.   ugotavlja, da je pododbor DROI v letu 2016 v sklopu številnih službenih potovanj obiskal različne države, da bi zbral in izmenjal informacije z lokalnimi vladnimi in nevladnimi akterji na področju človekovih pravic, predstavil stališče Parlamenta ter si prizadeval za izboljšanje varstva in spoštovanja človekovih pravic;

Obravnavanje izzivov na področju človekovih pravic

8.  izraža resno zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila napadov na verske manjšine, ki jih pogosto zagrešijo nedržavni akterji, npr. ISIS/Daiš; obžaluje, da v številnih državah veljajo zakoni o spreobrnitvi in bogokletstvu, ki se tudi izvršujejo in dejansko verskim manjšinam in ateistom omejujejo svobode veroizpovedi ali prepričanja ali jim ti svobodi v celoti odvzemajo; poziva h konkretnim ukrepom za varstvo verskih manjšin, neverujočih in ateistov, ki so žrtve zakonov o bogokletstvu, ter poziva EU in države članice, naj sodelujejo v političnih razpravah o odpravi takšne zakonodaje; poziva EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za izboljšanje spoštovanja svobode misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja ter naj v odnosih s tretjimi državami spodbujajo medkulturni in medverski dialog; zahteva konkreten premik k dejanskemu izvajanju smernic EU o spodbujanju in varstvu svobode veroizpovedi ali prepričanja, vključno z zagotavljanjem sistematičnega in skladnega usposabljanja osebja EU na uradnih sedežih in v delegacijah; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah o svobodi veroizpovedi in prepričanja v Svetu za človekove pravice in Generalni skupščini OZN; v celoti podpira delo posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU Jána Figela;

9.  znova poudarja dejstvo, da je svoboda izražanja v spletu in drugje ključni element vsake demokratične družbe, saj omogoča razvoj kulture pluralizma, v kateri imajo civilna družba in državljani moč, da od svojih vlad in odločevalcev zahtevajo odgovornost, in spodbuja spoštovanje pravne države; poudarja, da je omejevanje svobode izražanja v spletu ali drugje, na primer z odstranjevanjem spletne vsebine, dovoljeno zgolj v izjemnih primerih, kadar to določa zakonodaja in je to upravičeno z legitimnim ciljem; zato poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za spodbujanje svobode izražanja prek svojih zunanjih politik in instrumentov; znova poziva, naj EU in države članice pozorneje spremljajo vse vrste omejitev svobode izražanja in medijev v tretjih državah ter naj jih hitro in sistematično obsodijo ter uporabijo vsa diplomatska sredstva in instrumente, da bodo odpravljene; poudarja, kako pomembno je zagotoviti dejansko izvajanje smernic EU o svobodi izražanja na spletu in drugje ter redno spremljati njihov učinek; obsoja usmrtitev in zaprtje številnih novinarjev in blogerjev leta 2016 ter poziva EU, naj jih učinkovito zaščiti; pozdravlja novi evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), uveden leta 2016, ki je posebno osredotočen na usposabljanje delegacij EU in medijskih akterjev v tretjih državah o izvajanju smernic; poudarja, kako pomembno je razkriti in obsoditi sovražni govor in napeljevanje k nasilju na internetu in drugje, saj ogrožata pravno državo in vrednote, na katerih temeljijo človekove pravice;

10.  je globoko zaskrbljen, da je civilna družba, vključno z verskimi organizacijami, po vsem svetu vse bolj na udaru, med drugim tudi zaradi čedalje več represivne zakonodaje, ki se sprejema po vsem svetu, v nekaterih primerih pod pretvezo boja proti terorizmu; poudarja, da so vse bolj omejene možnosti za delovanje civilne družbe svetovni pojav; opozarja, da ima neodvisna civilna družba ključno vlogo pri varovanju in spodbujanju človekovih pravic ter pri delovanju demokratične družbe, predvsem s spodbujanjem preglednosti, odgovornosti in delitve oblasti; poziva EU in njene države članice, naj stalno spremljajo primere kratenja svobode zbiranja in združevanja, vključno z različnimi oblikami prepovedi in omejevanja organizacij civilne družbe in njihovih dejavnosti, ter opozarjajo nanje, denimo v primeru zakonov, katerih cilj je omejiti prostor za delovanje civilne družbe, ali spodbujanja nevladnih organizacij, ki jih financira avtoritarna vlada (nevladne organizacije, ki jih organizira vlada); poleg tega poziva EU, njene države članice in delegacije EU, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, kot so dialog o človekovih pravicah, politični dialog in javna diplomacija, za sistematično opozarjanje na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe, ki so v nevarnosti, zlasti tistih, ki so bili pridržani ali zaprti samovoljno in/ali zaradi svojega političnega prepričanja ali družbenega delovanja, in naj nedvoumno obsodijo zatiranje, nadlegovanje in ubijanje zagovornikov človekovih pravic, tudi tistih, ki so dejavni na področju okolja; poziva k vzpostavitvi sistema za učinkovito spremljanje prostora civilne družbe z jasnimi referenčnimi merili in kazalniki, da bi zagotovili operacionalno in ugodno pravno okolje za civilno družbo;

11.  spodbuja delegacije EU in diplomatsko osebje držav članic, naj še naprej dejavno podpirajo zagovornike človekovih pravic s sistematičnim spremljanjem sojenj, obiskovanjem priprtih aktivistov in izjavami o posameznih primerih, kadar je to primerno; v zvezi s tem poudarja pomen orodij tihe diplomacije; pozdravlja dejstvo, da je EU v letu 2016 opozorila na primere zagovornikov človekovih pravic v dialogih in posvetovanjih na ravni EU z več kot 50 državami; poudarja dejstvo, da je sklad za nujno pomoč EIDHR v letu 2016 podprl več kot 250 zagovornikov človekovih pravic na ravni EU, kar pomeni 30-odstotni porast v primerjavi z letom 2015; pozdravlja oblikovanje in uspešno delovanje mehanizma EU za zagovornike človekovih pravic, ProtectDefenders.eu, ki ga izvaja civilna družba in je številnim zagovornikom človekovih pravic zagotovil prepotrebno podporo; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo program nadaljeval tudi po oktobru 2018, prav tako pa naj poveča njegovo zmogljivost, da bo mogoče zagotoviti podporo večjemu številu zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu;

12.  meni, da je obžalovanja vredno, da so mučenje, nečloveško ali poniževalno ravnanje in smrtna kazen še vedno prisotni v številnih državah po vsem svetu, in poziva EU, naj okrepi prizadevanja za njihovo izkoreninjenje; v zvezi s tem pozdravlja revizijo zakonodaje EU o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje; poziva ESZD in podpredsednico/visoko predstavnico, naj odločneje nastopita v boju proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, vključno s smrtno kaznijo, in sicer z okrepljenimi diplomatskimi prizadevanji in bolj sistematičnim javnim opredeljevanjem; v zvezi s tem poudarja zaskrbljujoče pogoje v nekaterih zaporih, vključno z nezdravljenjem zdravstvenih težav, in priporoča, naj ESZD, delegacije EU in države članice v celoti uporabijo vse obstoječe instrumente, kot so smernice EU o mučenju; pozdravlja dejstvo, da je Generalna skupščina OZN decembra 2016 sprejela resolucijo OZN o moratoriju za izvajanje smrtne kazni s podporo 117 držav; ugotavlja, da se je leta 2016 glede na leto poprej zmanjšalo število izvršenih usmrtitev v svetovnem merilu, a je močno zaskrbljen, ker skupno število usmrtitev kljub temu ostaja višje od povprečja, zabeleženega za prejšnje desetletje; poudarja, da so tisti, ki jim je ta kazen izrečena, pogosto nasprotujoči člani družbe in člani ranljivih skupin; poziva države, ki še vedno izvajajo to prakso, naj sprejmejo moratorij in odpravijo smrtno kazen;

13.  priznava, da imajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije potencialno pomembno vlogo pri spodbujanju in obrambi človekovih pravic ter popravi krivic po vsem svetu, ter poziva institucije EU in države članice, naj prek svojih kanalov obveščanja in v svojih specifičnih okvirih in področjih delovanja sistematično opozarjajo na stališča Parlamenta do posameznih vprašanj glede človekovih pravic, hkrati pa prispevajo k učinkovitosti in prepoznavnosti skupnih prizadevanj EU; izraža zaskrbljenost nad čedalje pogostejšo uporabo določenih tehnologij z dvojno rabo za kibernetski nadzor zoper politike, aktiviste in novinarje; v zvezi s tem pozdravlja potekajoče delo institucij EU za posodobitev Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(41); odločno obsoja, da se vse več zagovornikov človekovih pravic srečuje z digitalnimi grožnjami, vključno z ogrožanjem podatkov prek zaplembe opreme, elektronskega nadzora in uhajanjem podatkov; je zaskrbljen, ker spletne platforme v sklopu odstranjevanja teroristične vsebine in propagande s platforme brišejo legitimne videoposnetke, ki dokazujejo morebitne vojne zločine;

14.  izraža zaskrbljenost nad čedalje pogostejšo privatizacijo načel pravne države na spletu, pri kateri zasebna podjetja na podlagi svojih pogojev poslovanja, ne pa na podlagi demokratično sprejetih zakonov, sprejemajo odločitve o omejevanju temeljnih pravic, kot je svoboda govora;

15.  poziva Komisijo, naj sprejme direktivo o obveščanju in ukrepanju, s katero bi povečala preglednost in sorazmernost postopkov odstranjevanja, obenem pa zagotovila učinkovita pravna sredstva za uporabnike, katerih vsebina je bila po krivem odstranjena;

16.  obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami in dekleti, vključno z množičnim posilstvom, spolnim suženjstvom, prisilno prostitucijo, oblikami preganjanja na podlagi spola, trgovino z ljudmi, spolnim turizmom in vsemi drugimi oblikami fizičnega, spolnega in psihološkega nasilja, kot orožja v vojni; opozarja, da se kazniva dejanja na podlagi spola in kazniva dejanja spolnega nasilja v Rimskem statutu uvrščajo med vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost ali dejanja, ki so konstitutivni element genocida ali mučenja; poudarja, kako pomembno je braniti pravice žensk, tudi njihove spolne in reproduktivne pravice, prek zakonodaje, izobraževanja in zagotavljanja podpore organizacijam civilne družbe; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020, ki navaja obsežen seznam ukrepov za izboljšanje položaja žensk glede enakih pravic in krepitve njihove vloge; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bo dejansko izvajal; poleg tega pozdravlja sprejetje strateških prizadevanj za enakost spolov 2016–2019, ki spodbujajo enakost spolov in pravice žensk po vsem svetu; poudarja pomen ratifikacije in učinkovitega izvajanja Istanbulske konvencije s strani vseh držav podpisnic; poudarja, da je izobraževanje najboljše orodje za boj proti diskriminaciji in nasilju nad ženskami in otroki; poziva, naj Komisija, ESZD in podpredsednica/visoka predstavnica pospešijo izpolnjevanje obveznosti in zavez na področju pravic žensk na podlagi konvencije CEDAW, ter spodbuja tretje države, naj storijo enako; verjame, da bi morala EU nadaljevati vključevanje podpore za ženske v okviru operacij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), preprečevanja konfliktov in obnove po konfliktu; znova izraža pomen resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti; poudarja pomen doslednega, enakopravnega, polnega in dejavnega udejstvovanja žensk pri preprečevanju in razreševanju konfliktov, spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih reform, mirovnih operacijah, humanitarni pomoči, obnovi po konfliktih ter procesih demokratičnega prehoda, ki vodijo v trajne in stabilne politične rešitve; želi spomniti, da je bila nagrada Saharova za leto 2016 dodeljena Nadii Murad in Lamiji Adži Bašar, ki sta preživeli spolno suženjstvo s strani ISIS-a/Daiša;

17.  poudarja, da so dostopno zdravstvo ter univerzalno spoštovanje in dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, načrtovanje družine, dostop do ustreznih ženskih higienskih izdelkov, zdravstvena nega mater, predporodna zdravstvena nega in zdravstvena nega novorojenčkov ter službe za varen splav pomembni elementi reševanja življenja žensk in prispevajo k preprečevanju rojstev z visokim tveganjem ter zmanjševanju smrtnosti dojenčkov in otrok; meni, da je nesprejemljivo, da se telesa žensk in deklet, zlasti v zvezi z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, še vedno uporabljajo za ideološke spore; poziva EU in njene države članice, naj priznajo neodtujljivo pravico žensk in deklet do telesne nedotakljivosti in samostojnega odločanja, in obsoja pogoste kršitve spolnih in reproduktivnih pravic žensk, kar vključuje zavrnitev dostopa do storitev načrtovanja družine, kontracepcije ter služb za varen in zakonit splav;

18.  ostro obsoja ponovno uvedbo in razširitev pravila o globalni prepovedi („global gag rule“) ter njegov vpliv na svetovno zdravstveno oskrbo in pravice žensk in deklet; ponovno poziva EU in njene države članice, naj zadostijo potrebam po financiranju, ki so nastale na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, potem ko so ZDA opustile finančno pomoč, in sicer z uporabo tako nacionalnih sredstev kot sredstev EU za razvoj;

19.  želi spomniti, da je enakost žensk in moških eno temeljnih načel EU in njenih držav članic in da je vključevanje vidika spola eden glavnih ciljev Unije, kot je zapisan v pogodbah; zato poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov vključi v celotno zakonodajo EU, pa tudi v vse smernice, ukrepe in financiranje, kot osrednje načelo EU, pri tem pa naj poseben poudarek nameni politikam EU na področju zunanjih odnosov; poudarja, da je treba okrepiti vlogo delegacij EU, pa tudi vlogo glavne svetovalke ESZD za enakost spolov ter ji zagotoviti poseben proračun, namenjen področjem, za katera je pristojna;

20.  poziva ESZD, naj zagotovi, da bo v svoje politike vključila rezultate 61. zasedanja Komisije za položaj žensk, ki bodo poskrbeli za nov zagon pri spodbujanju krepitve gospodarske vloge žensk in pri obravnavi razlik med spoloma v spreminjajočem se svetu dela;

21.  ugotavlja pozitiven prispevek krepitve vloge žensk k uresničevanju vključujoče, pravične in miroljubne družbe ter trajnostnega razvoja; poudarja, da je osredotočenost na enakost spolov in krepitev vloge žensk izrecna v vseh ciljih trajnostnega razvoja in da bi si bilo treba bolj prizadevati za zagotovitev ohranjanja pravic žensk in učinkovito izvajanje politik, ki spodbujajo krepitev gospodarske in družbene vloge žensk ter njihovo udeležbo v procesih sprejemanja odločitev; poudarja tudi, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti krepitvi vloge pripadnic domorodnih ljudstev;

22.  poudarja, da bi bilo treba ženske spodbuditi, da se organizirajo v okviru sindikatov, poleg tega pa se jih ne bi smelo diskriminirati pri iskanju financiranja za poslovne dejavnosti;

23.  poziva EU, naj podpira vsa ženska združenja, ki vsakodnevno podpirajo ženske v humanitarnih krizah in konfliktih;

24.  znova poudarja, da je nujno treba povsod ratificirati in dejansko izvajati Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in njene izbirne protokole, da bi otrokom zagotovili pravno zaščito; poudarja, da so otroci pogosto tarča določenih načinov zlorabe, kot so otroške poroke ali pohabljanje spolnih organov, zato potrebujejo dodatno zaščito; poudarja, da ostajajo otroško delo, novačenje otrok v oboroženih konfliktih ter zgodnje in prisilne otroke v nekaterih državah kritična vprašanja; poziva, naj se EU sistematično posvetuje z ustreznimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami za otrokove pravice in v svojih političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami opozarja, da so države pogodbenice dolžne izvajati konvencijo; pozdravlja Strategijo Sveta Evrope o pravicah otrok (2016–2021); poziva, naj EU prek svojih zunanjih delegacij še naprej spodbuja uporabo priročnika EU-UNICEF za vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje in ustrezno usposobi osebje delegacij EU o tej temi; ponavlja poziv, naj Komisija predlaga celovito strategijo in akcijski načrt za otrokove pravice za naslednjih pet let, da bi jim v zunanjih politikah EU namenila prednost; pozdravlja dejstvo, da so bila v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja 2016 sredstva dodeljena podpori agencijam OZN za izvajanje ukrepov v zvezi s pravicami otrok, ki morajo bili oblikovani tako, da se dosegla kar največja dejanska korist za otroke v stiski, zlasti na področju zdravstvenih sistemov in dostopa do izobraževanja, vode in sanitarne ureditve; poziva k takojšnji rešitvi vprašanja otrok brez državljanstva, zlasti tistih, rojenih zunaj matične države staršev, in otrok migrantov;

25.  najostreje obsoja vse oblike diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi rase, barve kože, veroizpovedi, spola, spolne usmerjenosti, spolnih značilnosti, jezika, kulture, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti, invalidnosti ali katere koli druge značilnosti; poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje vseh vrst diskriminacije, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti, in sicer z dialogom o človekovih pravicah in političnim dialogom, delom delegacij EU in javno diplomacijo; poleg tega poudarja, da bi morala EU še naprej spodbujati ratifikacijo in dosledno izvajanje vseh konvencij OZN na to temo;

26.  poudarja, da trgovina z ljudmi vključuje novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb z zagroženo ali dejansko uporabo sile ali drugih oblik prisile, ugrabitve, goljufije, prevare, zlorabe moči ali ranljivega položaja oziroma z dajanjem ali sprejemanjem plačila ali drugih koristi za soglasje osebe, ki izvaja nadzor nad drugo osebo, za namene izkoriščanja; poziva EU in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi ustavili povpraševanje, ki spodbuja vse vrste izkoriščanja ljudi, zlasti žensk in otrok, in vodi v trgovino z njimi, njihov pristop pa naj temelji na človekovih pravicah in bo usmerjen k žrtvam; poudarja, da morajo vse države članice izvajati strategijo EU za izkoreninjenje trgovine z ljudmi in Direktivo 2011/36/EU(42) v zvezi s tem; izraža resno zaskrbljenost, saj so migranti in begunci zelo izpostavljeni izkoriščanju, tihotapljenju in trgovini z ljudmi; poudarja, da je treba ohraniti razlikovanje med pojmoma trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov;

27.  obsoja stalne kršitve človekovih pravic ljudi, ki trpijo zaradi kastne hierarhije in kastnega razlikovanja, vključno z nepriznavanjem enakosti, onemogočanjem dostopa do pravnega varstva in zaposlitve, nenehno segregacijo in ovirami zaradi kastnega sistema pri zagotavljanju osnovnih človekovih pravic in razvoja; ponovno poziva k vzpostavitvi politike EU o kastnem razlikovanju in poziva EU, naj izkoristi vsako priložnost, da bi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi takšnih kršitev človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja in podprejo sorodne pobude na ravni OZN in delegacij, tako da izvajajo in spremljajo cilje trajnostnega razvoja do leta 2030, spremljajo smernice OZN v zvezi z diskriminacijo na podlagi porekla ter podpirajo izvajanje priporočil iz mehanizmov OZN na področju človekovih pravic v zvezi s kastnim razlikovanjem na ravni držav;

28.  izraža globoko zaskrbljenost, da diskriminacija še vedno grozi manjšinam, ki so še posebno občutljive za politične, gospodarske, okoljske in z delom povezane spremembe in motnje; ugotavlja, da so številne osebe slabo politično zastopane oziroma sploh niso in jih revščina zelo prizadene; poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje kršitev človekovih pravic, katerih žrtve so manjšine; poudarja, da imajo manjšinske skupnosti posebne potrebe, zato bi jim bilo treba zagotoviti popoln dostop in enako obravnavo na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;

29.  pozdravlja ratifikacijo Konvencije OZN o pravicah invalidov in znova opozarja, kako pomembno je, da države članice in institucije EU to konvencijo ratificirajo in učinkovito izvajajo; poudarja, da invalidnost ljudem ne jemlje človekovega dostojanstva, ki zajema dolžnost države, da jih zaščiti; zlasti poudarja, da je treba načelo splošne dostopnosti in pravice invalidov verodostojno vključiti v vse ustrezne politike EU, vključno z razvojnim sodelovanjem, pri čemer poudarja preskriptivno in horizontalno naravo tega vprašanja; poziva EU, naj v svoje politike zunanjega delovanja in razvojne pomoči vključi boj proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti; v zvezi s tem pozdravlja vključitev pravic invalidov v novo evropsko soglasje o razvoju;

30.  znova izraža podporo sistematičnemu uvajanju določb o človekovih pravicah v mednarodne sporazume med EU in tretjimi državami, tudi v trgovinske in naložbene sporazume; opozarja, da je treba vse človekove pravice obravnavati kot enakovredne, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane; poziva Komisijo, naj učinkovito in sistematično spremlja izvajanje teh določb ter Parlamentu redno poroča o spoštovanju človekovih pravic v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjih sporazumov sprejme bolj strateški pristop k dialogu o človekovih pravicah; ima pozitivno stališče do sistema preferencialov GSP+ kot sredstva za spodbujanje učinkovitega izvajanja 27 osrednjih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in delovnih standardih; poziva k dejanskemu uveljavljanju GSP+ in pričakuje, da bo Komisija Parlamentu in Svetu poročala o stanju glede njegove ratifikacije in napredku, doseženem v okviru tega sistema; znova opozarja, kako pomembno je pravilno izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

31.  znova poudarja dejstvo, da bi morale biti dejavnosti vseh podjetij, vključno z evropskimi, ki delujejo v tretjih državah, popolnoma usklajene z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, ter poziva EU in njene države članice, naj to zagotovijo; prav tako znova poudarja pomen spodbujanja družbene odgovornosti podjetij in vodilne vloge evropskih podjetij pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic, in poudarja, da bi sodelovanje med organizacijami za človekove pravice in poslovnimi organizacijami opolnomočilo lokalne akterje in spodbujalo civilno družbo; priznava, da lahko globalne vrednostne verige prispevajo h krepitvi osrednjih mednarodnih delovnih, okoljskih in socialnih standardov ter pomenijo priložnosti in izzive v zvezi s trajnostnim napredkom in spodbujanjem človekovih pravic, zlasti v državah v razvoju; poziva EU, naj pri zagotavljanju ustreznega, poštenega, preglednega in trajnostnega upravljanja globalnih vrednostnih verig prevzame dejavnejšo vlogo in ublaži vse negativne učinke na človekove pravice, vključno s kršitvami pravic delavcev; poudarja pa, da bi bilo treba v primeru kršitev človekovih pravic s strani podjetij žrtvam zagotoviti učinkovit dostop do pravnih sredstev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo projekti, ki jih podpira EIB, v skladu s politiko in zavezami EU na področju človekovih pravic; je seznanjen s potekajočimi pogajanji o zavezujoči pogodbi o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami; spodbuja EU, naj se konstruktivno udeleži teh pogajanj;

32.  poziva EU in njene države članice, naj uporabijo vso svojo politično moč za preprečevanje vseh dejanj, ki bi jih lahko označili za genocid, vojno hudodelstvo ali hudodelstvo zoper človečnost, naj se odzivajo učinkovito in usklajeno, ko se taki zločini zgodijo, in uporabijo vsa potrebna sredstva, da odgovorne osebe privedejo pred sodišče, tudi z uporabo načela splošne sodne pristojnosti, ter pomagajo žrtvam in podprejo postopke stabilizacije in sprave; poziva mednarodno skupnost, naj vzpostavi instrumente, ki lahko skrajšajo čas med opozorilom in odzivom, da bi preprečila pojav, ponoven pojav in stopnjevanje nasilnih konfliktov, kot je sistem EU za zgodnje opozarjanje;

33.  poziva EU, naj zagotovi podporo organizacijam (vključno z nevladnimi organizacijami, organizacijami za preiskave na podlagi odprtih virov ter civilno družbo), ki digitalno ali drugače zbirajo, hranijo in ščitijo dokaze za zagrešene zločine z namenom poenostaviti mednarodni kazenski pregon;

34.  izraža resno zaskrbljenost zaradi uničevanja objektov kulturne dediščine v Siriji, Iraku, Jemnu in Libiji; ugotavlja, da se od 38 ogroženih objektov kulturne dediščine 22 nahaja na Bližnjem vzhodu; podpira dejavnosti programa za kulturno dediščino in njegove dejavnosti ugotavljanja dejstev v Siriji in Iraku v zvezi z uničevanjem arheološke in kulturne dediščine;

35.  pozdravlja prizadevanja EU, da bi podprla vzpostavitev mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma, s katerim želi OZN pomagati pri preiskavi resnih zločinov v Siriji; poudarja, da je treba podoben neodvisen mehanizem vzpostaviti tudi v Iraku; poziva EU in države članice, naj prispevajo sredstva za vzpostavitev tega mehanizma, če tega še niso storile;

36.  odločno obsoja grozotne zločine in kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili državni in nedržavni akterji; je zgrožen nad velikim obsegom zagrešenih zločinov, vključno z umori, mučenjem, posilstvi kot vojnim orožjem, suženjstvom in spolnim suženjstvom, novačenjem otrok vojakov, prisilnimi verskimi spreobrnitvami ter sistematičnim „čiščenjem“ in ubijanjem verskih manjšin; opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(43), razmere, ki jih trpijo verske manjšine na ozemlju, ki je pod nadzorom ISIS-a/Daiša, opredelil kot genocid; poudarja, da bi morale EU in njene države članice podpirati sodni pregon pripadnikov nedržavnih skupin, kot je ISIS/Daiš, tako da pozovejo Varnostni svet OZN, naj se Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS) podeli ustrezna pristojnost ali zagotovi, da bo za pravico poskrbljeno v obliki priložnostnih sodišč ali splošne sodne pristojnosti;

37.  ponavlja, da popolnoma podpira MKS, Rimski statut, tožilstvo, pooblastilo tožilca, da deluje na lastno pobudo, in napredek pri sprožanju novih preiskav, ki so bistvene za boj proti nekaznovanju za grozodejstva; poziva vse države članice, naj ratificirajo spremembe iz Kampale o kaznivem dejanju agresije in naj „grozodejstva“ dodajo na seznam kaznivih dejanj, za katera ima EU pristojnost; obsoja vse poskuse, da bi se spodkopala njegova legitimnost in neodvisnost, ter poziva EU in njene države članice, naj redno sodelujejo s tem sodiščem, da bi podprle njegove preiskave in odločitve z namenom, da se konča nekaznovanje mednarodnih zločinov, tudi kadar gre za aretacijo oseb, ki jih išče MKS; poziva EU in države članice, naj dosledno podpirajo preglede, preiskave in sklepe MKS ter sprejmejo ukrepe za preprečevanje in učinkovito odzivanje na primere nepripravljenosti za sodelovanje z MKS ter zagotovijo ustrezno financiranje; pozdravlja, da so se 6. julija 2016 predstavniki EU in MKS sestali v Bruslju v okviru 2. okrogle mize EU-MKS, ki je omogočila, da ustrezni uslužbenci MKS in institucij EU določijo skupna področja interesa, izmenjajo informacije o ustreznih dejavnostih in zagotovijo boljše sodelovanje med obema stranema; z globokim obžalovanjem opozarja na nedavna obvestila o odstopu od Rimskega statuta, kar predstavlja izziv glede dostopa žrtev do sodnega varstva, dejanje pa bi bilo treba odločno obsoditi; meni, da bi morale Komisija, ESZD in države članice še naprej spodbujati tretje države k ratifikaciji in uporabi Rimskega statuta; znova poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj imenuje posebnega predstavnika EU za mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravosodje s pooblastili za spodbujanje, vključevanje in zastopanje zavezanosti EU boju proti nekaznovanju in MKS v vseh zunanjih politikah EU; poziva EU in njene države članice, naj podprejo mehanizme odgovornosti in resolucije OZN v večstranskih forumih OZN, tudi v Svetu za človekove pravice;

38.  poziva EU, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva na večstranski in dvostranski ravni kot temeljnih načel za utrditev demokracije; spodbuja EU, naj podpre pravično izvajanje sodne oblasti po vsem svetu s podporo procesom zakonodajnih in institucionalnih reform v tretjih državah; poleg tega spodbuja delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj sistematično spremljajo sojenja, da bi spodbudili neodvisnost sodstva;

39.  izraža globoko zaskrbljenost in solidarnost z velikim številom migrantov, beguncev in prosilcev za azil, tudi vedno večjim številom žensk, ki so žrtve konfliktov, nasilja, preganjanja, napak pri upravljanju, revščine, nedovoljenih migracij, trgovine z ljudmi ter mrež, ki se ukvarjajo s tihotapstvom; poudarja, da je treba nujno sprejeti pristne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov migracijskih tokov in poiskati dolgoročne rešitve na podlagi spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva, torej da je treba obravnavati zunanjo razsežnost begunske krize, med drugim z iskanjem trajnostnih rešitev za konflikte v našem sosedstvu, na primer z razvijanjem sodelovanja in partnerstva z vpletenimi tretjimi državami, ki spoštujejo mednarodno pravo, ter zagotoviti spoštovanje človekovih pravic v teh državah; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nasilja nad otroki migranti, vključno s pogrešanimi otroki migranti in otroki migranti brez spremstva, ter poziva k ponovnim naselitvam, shemam za združitev družin in humanitarnim koridorjem; je globoko zaskrbljen zaradi stiske in vedno večjega števila notranje razseljenih oseb ter poziva k njihovemu varnemu povratku, ponovni naselitvi ali lokalni integraciji; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo humanitarno pomoč na področjih izobraževanja, namestitve, zdravstva in drugih humanitarnih področij, ki pomagajo beguncem kar najbližje domačim državam, ter k pravilnemu izvajanju politik vračanja; poudarja potrebo po celovitem pristopu k migracijam, ki bo temeljil na človekovih pravicah, ter poziva EU, naj še naprej sodeluje z OZN, regionalnimi organizacijami, vladami in nevladnimi organizacijami; poziva države članice, naj v celoti izvedejo evropski azilni sveženj in skupno migracijsko zakonodajo, zlasti za zaščito ranljivih prosilcev za azil; poudarja, da pojma varne države in varne države izvora ne bi smela preprečevati individualne obravnave prošenj za azil; svari pred instrumentalizacijo zunanje politike EU kot „upravljanja migracij“; poziva EU in države članice, naj vzpostavijo popolno preglednost, kar zadeva sredstva, namenjena tretjim državam za sodelovanje na področju migracij, in naj zagotovijo, da takšno sodelovanje ne bo koristilo strukturam, vpletenim v kršenje človekovih pravic, ampak bo dopolnjevalo izboljševanje razmer na področju človekovih pravic v teh državah;

40.  meni, da bi moralo biti razvojno sodelovanje tesno povezano s spodbujanjem človekovih pravic in demokratičnih načel, vključno s pravno državo in dobrim upravljanjem; v zvezi s tem spominja na izjavo OZN, da brez pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, ni mogoče v celoti uresničiti razvojnih ciljev; spominja tudi na zavezo EU, da bo podprla partnerske države in pri tem upoštevala njihovo razvitost in njihov napredek na področju človekovih pravic in demokracije;

41.  poudarja, da je tveganje za revščino ali družbeno izključenost večje med ženskami, in poziva Komisijo, naj v okviru svojih razvojnih politik okrepi prizadevanja za izvedbo ukrepov za boj proti revščini in družbeni izključenosti;

42.  želi spomniti, da drugo merilo Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP države članice zavezuje k preučitvi vsakega dovoljenja za izvoz orožja glede na to, kako namembna država spoštuje človekove pravice; v zvezi s tem želi spomniti na zavezo Komisije iz akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo v zvezi z varnostnimi silami in izvajanjem politike EU na področju človekovih pravic, vključno s pripravo in izvajanjem politike primerne skrbnosti na tem področju;

43.  ponovno poziva k skupnemu stališču EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se ohranjajo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno vztraja, naj EU prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja;

44.  meni, da bi morala EU nadaljevati prizadevanja za okrepitev spoštovanja človekovih pravic oseb LGBTI v skladu s smernicami EU o tem; poziva k izvajanju teh smernic v celoti, tudi z usposabljanjem osebja EU v tretjih državah; obsoja dejstvo, da je homoseksualnost v 72 državah še vedno kaznivo dejanje, je zaskrbljen, da 13 od teh držav izvaja smrtno kazen, ter meni, da nasilna dejanja in nasilje nad posamezniki zaradi njihove spolne usmerjenosti, kot so prisilna razkritja, zločini iz sovraštva in sovražni govor v spletu in zunaj njega ter korektivna posilstva, ne bi smeli ostati nekaznovani; je seznanjen z legalizacijo istospolnih porok in istospolnih civilnih partnerstev v nekaterih državah in spodbuja njihovo nadaljnje priznanje; obsoja kršitve nedotakljivosti telesa pri ženskah in manjšinskih skupinah; poziva države, naj prepovedo to prakso, preganjajo storilce ter zagotovijo podporo žrtvam;

45.  poudarja temeljni pomen boja proti korupciji v vseh oblikah, da se zagotovijo pravna država, demokracija in spoštovanje človekovih pravic; ostro obsoja vsakršno prakso ali ravnanje, ki tovrstne prakse sprejema;

46.  opozarja, da korupcija ogroža enakopravno uživanje človekovih pravic in spodkopava demokratične procese, kot so pravna država in pravično izvajanje sodne oblasti; meni, da bi morala EU na vseh ravneh dialoga s tretjimi državami poudarjati pomen integritete, odgovornosti in pravilnega upravljanja javnih zadev, financ in lastnine, kakor določa Konvencija OZN proti korupciji; priporoča, naj EU s svojim strokovnim znanjem bolj dosledno in sistematično podpre tretje države v njihovih prizadevanjih pri soočanju s korupcijo, in sicer z ustanavljanjem in utrjevanjem neodvisnih in učinkovitih institucij za boj proti korupciji; poziva zlasti Komisijo, naj se pogaja o določbah za boj proti korupciji v vseh prihodnjih trgovinskih sporazumih, ki jih bo sklenila na podlagi pogajanj s tretjimi državami;

47.  poudarja bistvene obveznosti in odgovornosti držav in drugih nosilcev odgovornosti za blažitev podnebnih sprememb, preprečevanje njihovega negativnega vpliva na človekove pravice in krepitev usklajenosti politik, da bi zagotovili, da bodo prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ustrezna, dovolj ambiciozna, nediskriminatorna in drugače skladna z obveznostmi s področja človekovih pravic; poudarja, da bo po ocenah OZN do leta 2050 mnogo okoljsko razseljenih oseb; poudarja povezavo med trgovinskimi, okoljskimi in razvojnimi politikami ter pozitivne in negativne učinke, ki jih te politike lahko imajo na spoštovanje človekovih pravic; pozdravlja mednarodno predanost spodbujanju povezovanja vprašanj okoljskih in naravnih nesreč ter podnebnih sprememb s človekovimi pravicami;

48.  poudarja, da se je prilaščanje zemljišč v zadnjih letih v državah v razvoju izredno povečalo; meni, da bi moral biti boj proti izkoriščanju in prilaščanju virov prednostna naloga; obsoja prakse, kot sta prilaščanje zemljišč in neselektivna raba naravnih virov; poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe, ki bodo odgovorili na številne nedavne resolucije Parlamenta s tega področja;

49.  poudarja, kako pomembno je vključiti človekove pravice ter dostop do dobrin in storitev, kot sta voda in komunalna infrastruktura, v socialne, izobraževalne, zdravstvene in varnostne politike;

50.  poziva mednarodne institucije, nacionalne vlade, nevladne organizacije in posameznike, naj sodelujejo, da bi vzpostavili ustrezen regulativni okvir za zagotovitev, da bo vsakdo na svetu imel zajamčen dostop do minimalne količine vode; poudarja, da voda ne bi smela biti blago, ampak vprašanje razvoja in trajnosti, ter da privatizacija vodnih virov držav ne odvezuje od odgovornosti na področju človekovih pravic; poziva države, v katerih je voda eden virov napetosti ali konfliktov, naj sodelujejo za souporabo vode, da bi dosegli koristi za trajnost in za miroljuben razvoj regije;

Obravnava izzivov in dejavnosti na področju podpore demokraciji

51.  poudarja, da bi morala EU še naprej dejavno podpirati demokratične in učinkovite institucije za človekove pravice in civilno družbo pri njihovih prizadevanjih za spodbujanje demokratizacije; pozdravlja neprecenljivo pomoč, ki se organizacijam civilne družbe po vsem svetu zagotavlja v okviru EIDHR, ki je še naprej glavni instrument EU pri izvajanju njene zunanje politike na področju človekovih pravic; poleg tega pozdravlja dosledna prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo za spodbujanje demokracije in spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin v vzhodnem in južnem sosedstvu EU;

52.  opozarja, da bi lahko izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pozitivno prispevale k določitvi primerov dobre prakse, ki bi jih nato lahko uporabili za podpiranje in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu;

53.  v zvezi s tem znova poziva Komisijo, naj oblikuje smernice EU za podporo demokraciji;

54.  priporoča, naj EU okrepi prizadevanja za oblikovanje bolj celovitega pristopa k procesom demokratizacije, v katerih so svobodne in poštene volitve zgolj ena razsežnost, ter tako pozitivno prispeva h krepitvi demokratičnih institucij in zaupanja javnosti v volitve po vsem svetu;

55.  pozdravlja napotitev osmih misij za opazovanje volitev in osmih misij strokovnjakov za volitve, ki jih je EU v letu 2016 razposlala po svetu; poudarja dejstvo, da je EU od leta 2015 napotila 17 misij za opazovanje volitev in 23 misij strokovnjakov za volitve; znova pozitivno ocenjuje, da EU stalno podpira volitve ter zagotavlja pomoč in podporo domačim opazovalcem volitev; pozdravlja in v celoti podpira delo skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev v tem pogledu;

56.  opozarja, da se je treba na poročila in priporočila misij za opazovanje volitev odzvati z ustreznimi ukrepi, da bi tako povečali njihov učinek in okrepili podporo EU demokratičnim standardom v državah, ki jih to zadeva;

57.  pozdravlja zavezo Komisije, ESZD in držav članic v sedanjem akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo, namreč da bodo odločneje in bolj dosledno sodelovale z organi za izvedbo volitev, parlamentarnimi institucijami in organizacijami civilne družbe v tretjih državah, da bi prispevale h krepitvi njihovega položaja in tako okrepile demokratične procese;

58.  poudarja, da je politika širitve eno najmočnejših orodij za večje spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic glede na trenutno politično dogajanje v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah; poziva Komisijo, naj še odločneje podpira krepitev demokratične politične kulture, spoštovanje načela pravne države, neodvisnost medijev in sodstva ter boj proti korupciji v teh državah; izraža svoje prepričanje, da bi moralo varstvo, dejavno spodbujanje in uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih načel ostati osrednji element evropske sosedske politike tudi po njeni spremembi; znova poudarja, da je varstvo, dejavno podpiranje in uveljavljanje človekovih pravic in demokracije v interesu partnerskih držav in EU; poudarja tudi, da mora EU še naprej uresničevati zavezo do svojih partnerjev, zlasti v svojem sosedstvu, da bo podpirala gospodarske, socialne in politične reforme, varovala človekove pravice in pomagala vzpostaviti pravno državo, kar so najboljši načini za okrepitev mednarodnega reda in zagotovitev stabilnosti v sosedstvu; opominja, da bi Unija za Sredozemlje lahko oblikovala politični dialog na tem področju ter se odločno zavzemala za človekove pravice in demokracijo v tej regiji oziroma bi to morala početi; želi spomniti, da mora vsaka država, ki želi postati članica EU, v celoti zajamčiti človekove pravice in strogo izpolnjevati københavnska merila, pri čemer bi lahko neupoštevanje teh meril vodilo k zamrznitvi pogajanj;

59.  poudarja, da graditev miru obsega prizadevanja za preprečevanje in omejevanje konfliktov ter povečevanje odpornosti političnih, družbeno-gospodarskih in varnostnih institucij, da se položijo temelji za trajnostni mir in dolgoročni razvoj; poudarja, da je spodbujanje pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic temeljnega pomena za ohranjanje miru;

Zagotavljanje celovitega in skladnega pristopa podpore človekovim pravicam in demokraciji s politikami EU

60.  je seznanjen s sprejetjem letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu za leto 2016; meni, da je letno poročilo nepogrešljivo orodje za nadzor, komunikacijo in razpravo o politiki EU na področju človekovih pravic in demokracije po svetu ter dragocen instrument, ki daje celovit pregled nad prednostnimi nalogami, prizadevanji in tudi izzivi EU na tem področju in ki se lahko uporabi za opredelitev novih načinov za učinkovito odzivanje nanje;

61.  odločno ponavlja svoje vabilo podpredsednici/visoki predstavnici, naj dvakrat letno sodeluje v razpravi s poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju, prvič ob predstavitvi letnega poročila EU in drugič v odziv na lastno poročilo; znova poudarja, kako pomemben je stalen medinstitucionalni dialog, in sicer v zvezi s spremljanjem nujnih resolucij Parlamenta o človekovih pravicah; želi spomniti, da imajo tudi pisni odgovori pomembno vlogo v medinstitucionalnih odnosih, saj omogočajo sistematično in poglobljeno spremljanje vseh točk, ki jih je izpostavil Parlament, in tako prispevajo k učinkovitejšemu usklajevanju; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj se izčrpno odzoveta na vprašanja za pisni odgovor in probleme v zvezi s človekovimi pravicami obravnavata na najvišji ravni dialoga z vpletenimi državami;

62.  izreka pohvalo ESZD in Komisiji za njuno izčrpno poročanje o dejavnostih EU na področju človekovih pravic in demokracije v letu 2016; vseeno pa meni, da bi lahko sedanjo obliko letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji izboljšali, in sicer tako, da bi pripravili boljši pregled dejanskega učinka ukrepov EU na človekove pravice in demokracijo v tretjih državah;

63.  ponavlja svoje mnenje, da je bilo sprejetje strateškega okvira EU in prvega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo leta 2012 pomemben mejnik za EU, saj je s tem postavila človekove pravice in demokracijo v središče svojih zunanjih odnosov; pozdravlja dejstvo, da je Svet julija 2015 sprejel nov akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in da je bil v letu 2017 opravljen vmesni pregled; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, ESZD, Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo učinkovito in usklajeno izvajanje sedanjega akcijskega načrta, med drugim s pristnim sodelovanjem z organizacijami civilne družbe; poudarja, da bi morale države članice poročati o tem, kako so izvedle načrt; posebej opozarja na to, kako pomembno je povečati učinkovitost in do največje mere izkoristiti lokalni učinek orodij, ki se uporabljajo za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in demokracije po vsem svetu;

64.  ponavlja svoje mnenje, da je za usklajeno in dosledno krepitev agende za človekove pravice in demokracijo potrebno trdno soglasje med državami članicami in institucijami EU ter večje sodelovanje med njimi, pa tudi pristno sodelovanje z organizacijami civilne družbe na lokalni, državni in mednarodni ravni; odločno poudarja, da bi morale države članice samostojneje izvajati akcijski načrt in strateški okvir EU ter ju uporabljati kot lasten načrt za dvostransko in večstransko spodbujanje človekovih pravic in demokracije;

65.  priznava ključno vlogo posebnega predstavnika EU za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa pri povečanju prepoznavnosti EU ter njene učinkovitosti pri varovanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel v svetu in poudarja njegovo vlogo pri spodbujanju doslednega in usklajenega izvajanja politike EU na področju človekovih pravic; pozdravlja podaljšanje mandata posebnega predstavnika EU do 28. februarja 2019 in znova poziva, naj ta mandat postane stalen; v zvezi s tem priporoča, naj ima posebni predstavnik EU pristojnost dajanja pobude, večjo javno navzočnost ter ustrezno kadrovsko in finančno podporo, da bo lahko v celoti izkoristil svoj potencial; priporoča tudi, naj posebni predstavnik EU poveča preglednost svojih dejavnosti, načrtov, poročil o napredku in pregledov;

66.  ugotavlja, da sta delo in vpliv posebnega predstavnika EU za človekove pravice samo delno dostopna prek pregleda letnega poročila o človekovih pravicah, njegovih računov v družbenih medijih in govorov, ki so na voljo;

67.  v celoti podpira strategije na področju človekovih pravic za posamezne države, s katerimi se ukrepi EU prilagajajo razmeram in potrebam posamezne države; znova poziva, naj se poslancem Evropskega parlamenta omogoči dostop do vsebine strategij; odločno poudarja pomen upoštevanja strategij na področju človekovih pravic za posamezne države na vseh ravneh oblikovanja politike do posameznih tretjih držav; ponavlja, da bi se morale strategije na področju človekovih pravic za posamezne države ujemati z ukrepi EU, ki se v vsaki državi izvajajo glede na specifične razmere, in bi morale zajemati izmerljive kazalnike razvoja ter možnost za njihovo prilagajanje, če je to potrebno;

68.  pozdravlja, da so vse delegacije EU in misije SVOP imenovale kontaktne točke za človekove pravice in enakost spolov; opozarja na svoje priporočilo podpredsednici/visoki predstavnici in ESZD, naj pripravita jasne operativne smernice glede vloge kontaktnih točk v delegacijah, da bi jim omogočili, da prevzamejo vlogo resničnih svetovalcev za človekove pravice in da učinkovito opravljajo svoje delo;

69.  ugotavlja, da je mogoče z dialogi o človekovih pravicah s tretjimi državami na dvostranski ravni učinkovito ukrepati in sodelovati pri uveljavljanju in zaščiti človekovih pravic; pozdravlja vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah z vse več državami; ceni in še naprej spodbuja vključitev civilne družbe v pripravljalne dialoge; znova poziva k oblikovanju celovitega mehanizma za spremljanje in pregledovanje delovanja dialogov o človekovih pravicah;

70.  želi spomniti, da se je EU zavezala, da bodo človekove pravice in demokracija osrednji element v njenih odnosih s tretjimi državami; zato poudarja, da je treba spoštovanje načel človekovih pravic in demokracije, vključno s klavzulami o pogojenosti s človekovimi pravicami v mednarodnih sporazumih, podpreti v vseh politikah EU z zunanjo razsežnostjo, kot so širitvena in sosedska politika, SVOP ter politike na področju okolja, razvoja, varnosti, boja proti terorizmu, trgovine, migracij, pravosodja in notranjih zadev;

71.  želi spomniti, da so sankcije eno bistvenih orodij SZVP; poziva Svet, naj sprejme sankcije, predvidene v zakonodaji EU, kadar se to zdi potrebno za uresničitev ciljev SZVP, zlasti za zaščito človekovih pravic ter utrjevanje in podpiranje demokracije, pri tem pa zagotovi, da ne bodo imele posledic za civilno prebivalstvo; poziva, naj bodo te sankcije osredotočene na uradnike, odgovorne za kršitve človekovih pravic, da bodo kaznovani za svoje zločine in zlorabe;

72.  se zaveda, da si Komisija prizadeva izpolniti svojo zavezo, da bo določbe o človekovih pravicah vključila v ocene učinka za zakonodajne in nezakonodajne predloge, izvedbene ukrepe ter naložbene in trgovinske sporazume; poziva jo, naj poveča kakovost in celovitost ocen učinka ter naj zagotovi sistematično vključevanje problematike človekovih pravic v besedilo zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov;

73.  znova izraža polno podporo trdni zavezanosti EU uveljavljanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel prek sodelovanja s strukturami OZN in specializiranimi agencijami OZN, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), regionalnimi organizacijami, kot so Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN), Združenje za regionalno sodelovanje v južni Aziji (SAARC), Afriška unija in Arabska liga, in drugimi organizacijami, v skladu s členoma 21 in 22 PEU;

74.  poudarja, da mora EU za izpolnitev ambicioznih ciljev iz novega akcijskega načrta zagotoviti dovolj sredstev in strokovnega znanja, tako z vidika namenskih človeških virov v delegacijah in na uradnih sedežih kot z vidika razpoložljivih sredstev;

75.  poleg tega znova poudarja, da je nadvse pomembno dejavno in dosledno sodelovanje EU z vsemi mehanizmi OZN za človekove pravice, zlasti s tretjim odborom Generalne skupščine OZN in Svetom za človekove pravice; priznava prizadevanja ESZD, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo skladnost EU glede problematike človekovih pravic na ravni OZN; spodbuja EU, naj si bolj prizadeva, da bo njen glas slišan, med drugim s spodbujanjem vse bolj razširjenega izvajanja čezmejnih pobud ter s sopokroviteljstvom in prevzemanjem vodilne vloge pri rešitvah; poudarja, da mora EU stopiti na čelo prizadevanj za reforme OZN, da bi se okrepila učinek in moč multilateralnega sistema, ki temelji na pravilih, in da bi se zagotovila učinkovitejše varstvo človekovih pravic in napredek mednarodnega prava;

o
o   o

76.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 70. Generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in vodjem delegacij EU.

(1) http://www.ohchr.org/Documents/ProfessionalInterest/cedaw.pdf
(2) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/167
(3) https://treaties.un.org/doc/source/docs/A_RES_45_158-E.pdf
(4) http://www.unhcr.org/3b66c2aa10
(5) http://www.ohchr.org/Documents/Publications/GuidingPrinciplesBusinessHR_EN.pdf
(6) http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/generalassembly/docs/globalcompact/A_RES_71_1.pdf
(7) https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld
(8) https://rm.coe.int/1680462542
(9) http://www.oecd.org/corporate/mne/oecdguidelinesformultinationalenterprises.htm
(10) https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131181.pdf
(11) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf
(12) http://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/regions/files/eugs_review_web_0.pdf
(13) http://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/full_brochure_year_1.pdf
(14) UL L 76, 22.3.2011, str. 56.
(15) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6846-2017-INIT/sl/pdf
(16) https://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/european-consensus-on-development-final-20170626_en.pdf
(17) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9647-2014-INIT/sl/pdf
(18) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11491-2013-INIT/sl/pdf
(19) http://www.ceceurope.org/wp-content/uploads/2015/08/CofEU_119404.pdf
(20) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8416-2013-INIT/sl/pdf
(21) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6129-2012-REV-1/sl/pdf
(22) https://www.osce.org/odihr/19223?download=true
(23) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/137584.pdf
(24) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_guidelines_on_human_rights_dialogues_with_third_countries.pdf
(25) UL C 303, 15.12.2009, str. 12.
(26) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-16173-2008-INIT/sl/pdf
(27) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10019-2008-INIT/sl/pdf
(28) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.
(29) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_guidelines_hrd_en.pdf
(30) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10255-2016-INIT/sl/pdf
(31) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0344.
(32) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.
(33) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0404.
(34) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0405.
(35) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0300.
(36) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0020.
(37) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0066.
(38) UL C 181, 19.5.2016, str. 69.
(39) http://www.ohchr.org/EN/HRBodies/HRC/RegularSessions/Session31/Documents/A_HRC_31_56_en.doc
(40) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 115.
(41) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
(42) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
(43) UL C 310, 25.8.2016, str. 35.


Hongkong: 20 let po predaji
PDF 282kWORD 56k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu, 20 let po predaji (2017/2204(INI))
P8_TA(2017)0495A8-0382/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju temeljnega zakona posebnega upravnega območja (PUO) Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

–  ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva in vlade Ljudske republike Kitajske o vprašanju Hongkonga z dne 19. decembra 1984, znane tudi kot skupne izjave Kitajske in Velike Britanije,

–  ob upoštevanju skupnih poročil Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko  z dne 26. aprila 2017 o posebnem upravnem območju Hongkong – letno poročilo za leto 2016 (JOIN(2017)0016), z dne 25. aprila 2016 o posebnem upravnem območju Hongkong – letno poročilo za leto 2015 (JOIN(2016)0010) in z dne 24. aprila 2015 o posebnem upravnem območju Hongkong – letno poročilo za leto 2014 (JOIN(2015)0012),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. junija 2016 o elementih za novo strategijo EU o Kitajski (JOIN(2016)0030), sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497) in sklepov Sveta z dne 18. julija 2016 o strategiji EU o Kitajski,

–  ob upoštevanju politike „ene Kitajske“, ki jo vodi EU,

–  ob upoštevanju Sporazuma o carinskem sodelovanju med EU in posebnim upravnim območjem Hongkong iz leta 1999(1),

–  ob upoštevanju brezvizumskega vstopa v schengensko območje(2) in preostali del Evropske unije za imetnike potnih listov posebnega upravnega območja Hongkong in obratno,

–  ob upoštevanju dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, ki se je začel leta 1995,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Hongkongu, zlasti tistih z dne 24. novembra 2016 o primeru Guija Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem(3), z dne 4. februarja 2016 o primeru pogrešanih knjižnih založnikov v Hongkongu(4), z dne 15. decembra 2005 o stanju človekovih pravic v Tibetu in v Hongkongu(5), z dne 8. aprila 2003 o tretjem in četrtem letnem poročilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o posebnem upravnem območju Hongkong(6), z dne 19. decembra 2002 o Hongkongu(7), z dne 26. oktobra 2000 o prvem in drugem letnem poročilu Komisije o posebnem upravnem območju Hongkong(8), z dne 8. oktobra 1998 o sporočilu Komisije Svetu o Evropski uniji in Hongkongu: obdobje po letu 1997(9) in z dne 10. aprila 1997 o razmerah v Hongkongu(10),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti tistih z dne 16. decembra 2015(11) in z dne 14. marca 2013 o odnosih med EU in Kitajsko(12),

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0382/2017),

A.  ker je Združeno kraljestvo Ljudski republiki Kitajski 1. julija 1997 predalo suverenost nad Hongkongom;

B.  ker skupna izjava Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 zagotavlja, temeljni zakon posebnega upravnega območja Hongkonga iz leta 1990 pa določa, da bo Hongkong avtonomijo in neodvisnost izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti ohranil 50 let po predaji suverenosti;

C.  ker EU in Evropski parlament še vedno močno podpirata načelo „ena država, dva sistema“ in visoko stopnjo avtonomije Hongkonga pod Kitajsko;

D.  ker se EU in Hongkong vsaka leto sestaneta na visoki ravni v okviru srečanja, imenovanega strukturirani dialog, ki je prvič potekal leta 2005; ker je 10. letni strukturirani dialog potekal 17. novembra 2016 v Bruslju;

E.  ker se dvostranski odnosi med EU in Hongkongom še krepijo; ker je EU druga največja trgovinska partnerica Hongkonga (takoj za celinsko Kitajsko) in ker je Hongkong 14. največji trgovinski partner EU na področju blagovne menjave in eden njenih ključnih partnerjev na področju trgovine s storitvami; ker bi morala potreba Hongkonga po nadaljnji diverzifikaciji gospodarstva, tesni povezanosti z novo svilno potjo in večjem vključevanju v regiji delte Biserne reke koristiti prihodnjim dvostranskim odnosom; ker je Hongkong po podatkih Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) druga največja svetovna destinacija za neposredne tuje naložbe;

F.  ker so obramba in zunanje zadeve Hongkonga v pristojnosti vlade Ljudske republike Kitajske;

G.  ker je posebno upravno območje Hongkong prek temeljnega zakona dobilo pravico, da neodvisno oblikuje zunanje gospodarske odnose in da postane član mednarodnih organizacij;

H.  ker se v Hongkongu tudi po 1. juliju 1997 že obstoječi sporazumi o civilnih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah ter mednarodni sporazumi o človekovih pravicah še naprej uporabljajo; ker je tudi Ljudska republika Kitajska podpisala in ratificirala mednarodne sporazume, ki urejajo te pravice, ter tako priznala pomen in univerzalnost človekovih pravic; ker je Kitajska vzpostavila forume za dialog z EU in drugimi mednarodnimi partnerji o temah v zvezi s pravno državo;

I.  ker je Hongkong član oziroma pridruženi član več kot 20 mednarodnih organizacij, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), Mednarodnim denarnim skladom (IMF), Skupino za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC), Interpolom, Banko za mednarodne poravnave (BIS), Azijsko razvojno banko (ADB), Azijsko banko za investicije v infrastrukturo (AIIB), Mednarodnim olimpijskim komitejem, Mednarodno trgovinsko zbornico, Mednarodno zvezo svobodnih sindikatov (ICFTU);

J.  ker je Hongkong pogodbenik Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

K.  ker temeljni zakon vsebuje določbe, ki zagotavljajo varstvo človekovih pravic in svoboščin posameznika;

L.  ker člen 27 temeljnega zakona zagotavlja svobodo govora, tiska in objavljanja ter svobodo združevanja, zbiranja, sprevodov in demonstracij;

M.  ker je v členih 45 in 68 temeljnega zakona določeno, da so izvršni predsednik in vsi člani zakonodajnega sveta navsezadnje izvoljeni na splošnih volitvah;

N.  ker je državni svet Ljudske republike Kitajske 10. junija 2014 izdal belo knjigo o politiki „ena država, dva sistema“ v Hongkongu v praksi in v njej poudaril, da je avtonomija posebnega upravnega območja Hongkong navsezadnje odvisna od odobritve centralne vlade Ljudske republike Kitajske;

O.  ker je tradicionalno odprta družba Hongkonga utrla pot razvoju pristne in neodvisne civilne družbe, ki dejavno in konstruktivno sodeluje v javnem življenju posebnega upravnega območja;

P.  ker je civilna družba Hongkonga povečala javno ozaveščenost glede državljanskih in političnih pravic, vere, zdravstva, okolja, podnebnih sprememb, politične udeležbe žensk, pravic delavcev v gospodinjstvu, pravic oseb LGBTI ter akademskih in kulturnih svoboščin;

Q.  ker ima Hongkong živahen večstrankarski sistem; ker so bili prebivalci Hongkonga v teku let priča množičnim demonstracijam v podporo demokraciji in popolnemu izvajanju temeljnega zakona, tudi protestom t. i. gibanja dežnikov iz leta 2014, pa tudi demonstracijam za svobodo medijev in med drugim zaradi izginotja hongkonških prodajalcev knjig;

R.  ker so bili nekateri novinarji in drugi medijski delavci (ki so bili pogosto podporniki demokracije in so izražali kritične poglede) v zadnjih 20 letih prisiljeni dati odpoved, premeščeni na manj občutljiva področja, v nekaterih primerih pa so jim grozili celo z nasiljem;

S.  ker so štirje prebivalci Hongkonga in en nerezident, povezani z založniško hišo Mighty Current in njeno knjigarno, konec leta 2015 izginili; ker so se več mesecev pozneje pojavile informacije, da so bili pridržani na neznanih lokacijah na celinski Kitajski, in ker je eden od prodajalcev, ki je bil izpuščen, poročal, da je bilo njegovo priznanje nezakonitega ravnanja izsiljeno;

T.  ker je v zadnjih nekaj letih v hongkonških medijih mogoče opaziti vse pogostejšo samocenzuro v zvezi z vprašanji, ki zadevajo celinsko Kitajsko, kar potrjujejo tudi raziskave in poročila hongkonškega združenja novinarjev;

U.  ker Hongkong nudi možnosti za usposabljanja na visoki ravni in dosego visoke akademske ravni, a akademska svoboda je ogrožena zaradi ponavljajočega se vmešavanja kitajske centralne vlade, zlasti v zvezi z imenovanji univerzitetnih svetov;

V.  ker anketa, ki se v redno opravlja v okviru programa za raziskovanje javnega mnenja univerze Hongkong, že dolgo beleži upad pri istovetenju s Kitajsko;

W.  ker je hongkonški urad za okolje januarja 2017 objavil medsektorski podnebni akcijski načrt Hongkonga 2030+, ki v skladu s Pariškim sporazumom določa nove cilje za emisije ogljika, in sicer zmanjšanje ogljične intenzivnosti za dve tretjini in absolutno zmanjšanje emisij ogljika za eno tretjino do leta 2030 glede na vrednosti iz leta 2005;

X.  ob upoštevanju pomena hongkonškega pristanišča za Ljudsko republiko Kitajsko in mednarodno trgovino;

1.  Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko priporoča, da

   (a) v dialogu z organi posebnega upravnega območja Hongkong in Ljudske republike Kitajske poudarijo, da tako, kot je politika ene Kitajske temelj za delovanje EU, tako je tudi popolno spoštovanje temeljnega zakona posebnega upravnega območja Hongkong in načela „ena država, dva sistema“ ključnega pomena za razvoj in nadaljnjo krepitev in nadgradnjo sedanjih in prihodnjih odnosov z EU, in da lahko vmešavanje v notranje zadeve Hongkonga ogrozi to načelo in se mu je zato treba izogibati;
   (b) obsodijo stalno vmešavanje Ljudske republike Kitajske v notranje zadeve Hongkonga, kar bi utegnilo ogroziti dolgoročne možnosti preživetja modela „ena država, dva sistema“;
   (c) okrepijo dvostranski dialog z vlado posebnega upravnega območja Hongkong, tudi v okviru letnega strukturiranega dialoga med EU in Hongkongom, in sicer o nizu tematik in političnih področij, kot so demokracija, človekove pravice, pravna država, trgovina, naložbe, finančne storitve, carine, okolje, podnebne spremembe, raziskave in izobraževanje, pa tudi podprejo izvajanje načela „ena država, dva sistema“ in nadaljujejo z letnim poročanjem podpredsednice/visoke predstavnice in Komisije Parlamentu in Svetu o razvoju dogodkov v Hongkongu;
   (d) priznajo, da se je Hongkong skozi leta razvil v odprto družbo, v kateri državljani uživajo človekove pravice, svoboščine, visoke standarde javnega zdravja in varnosti, preglednost, v kateri imajo sodstvo, ki mu državljani zaupajo, in v kateri vladata pravna država in nizka stopnja korupcije, poleg tega pa naj priznajo tudi, da imajo prebivalci Hongkonga legitimno pravico pričakovati, da bodo lahko ohranili svoj način življenja ter te pravice in vrednote ob visoki stopnji avtonomije;
   (e) poudarijo, da je spoštovanje avtonomije Hongkonga bistvenega pomena za njegov nadaljnji pozitivni razvoj in dobre odnose s celinsko Kitajsko, pa tudi za obnovitev dialoga med celinsko Kitajsko in Tajvanom;
   (f) se v celoti zavežejo, da bodo podpirali avtonomijo in blaginjo Hongkonga ter pravice in svoboščine njegovih državljanov, ter izrazijo trdno podporo za začetek postopka političnih reform, ki bo skladen z mednarodnimi standardi in temeljnim zakonom, ki prebivalcem posebnega upravnega območja zagotavlja pravico, da v postopku izbire najvišjih vodstvenih položajev volijo in so izvoljeni, in odraža večinsko mnenje hongkonške javnosti;
   (g) v zvezi s tem vladi Hongkonga in Ljudske republike Kitajske pozovejo, naj ostaneta zavezani in najdeta nov zagon za reformo splošne volilne pravice na prihodnjih volitvah izvršnega predsednika in članov zakonodajnega sveta v Hongkongu, da bi bil tamkajšnji volilni sistem demokratičen, pošten, odprt in pregleden;
   (h) najdejo načine, kako podpreti utrjevanje demokracije v Hongkongu in njegovega večstrankarskega sistema, ter izrazijo zaskrbljenost nad tem, da so člani opozicijskih političnih strank žrtve vse večjega nadlegovanja in da pri registru gospodarskih družb ne želijo registrirati več prodemokratičnih skupin;
   (i) pozdravijo rekordno udeležbo na zadnjih volitvah v zakonodajni svet leta 2016, hkrati pa izrazijo obžalovanje, da hongkonški organi za volitve zakonodajnega sveta leta 2016 niso želeli registrirati nove politične stranke, ki se zavzema za osamosvojitev, in da so izločili šest kandidatov, ki so se izrekli za večjo avtonomijo Hongkonga;
   (j) obsodijo ogrožanje osebne varnosti prodemokratičnih politikov, tudi ugrabitve in fizično nasilje, o katerih so poročali nekateri poslanci;
   (k) pozdravijo, da so bili po plačilu varščine izpuščeni trije voditelji prodemokratičnega gibanja Joshua Wong, Nathan Law in Alex Chow, ki so bili zaradi „nezakonitega zbiranja“ nedavno obsojeni na zaporno kazen med šest in osem mesecev, potem ko so bili lani zaradi udeležbe na mirnih protestih obsojeni na kazni brez odvzema prostosti, med drugim na družbenokoristno delo; hongkonško sodišče zadnje stopnje pozovejo k temu, da primere Joshue Wonga, Nathana Lawa in Alexa Chowa obravnavajo v skladu z obveznostmi, ki jih ima Hongkong v skladu s pravom na področju človekovih pravic, vlado Hongkonga pa naj pozovejo, da odlok o javnem redu spremeni tako, da bo skladen z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;
   (l) Kitajsko opozorijo, da se, čeprav se temeljni zakon, skupna izjava Kitajske in Velike Britanije in načelo „ena država, dva sistema“ v veliki meri sicer spoštujejo, vse bolj povečuje vsesplošno razširjena bojazen, da so bili visoka stopnja avtonomije Hongkonga oziroma pravna vrednost ali duh skupne izjave Kitajske in Velike Britanije postavljeni pod vprašaj;
   (m) izrazijo globoko zaskrbljenost nad tem, da stalni odbor nacionalnega ljudskega kongresa pred objavo sodnih odločb – na zahtevo ali na drugačen način – izdaja razlage temeljnega zakona, v katerih predlaga diskvalifikacijo demokratično izvoljenih zakonodajalcev, s čimer spodkopava zaupanje v popolno neodvisnost sodstva v posameznih zadevnih primerih; spomnijo, da bi morali biti sistem sodišč v Hongkongu in normalni sodni postopki glavni instrument reševanja sporov;
   (n) poudarijo, da je obravnavanje primera petih pogrešanih prodajalcev knjig sprožilo obžalovanja vredna vprašanja o avtonomiji posebnega upravnega območja, kot je določena v temeljnem zakonu, in o nejasnostih glede vloge organov kazenskega pregona celinske Kitajske v Hongkongu;
   (o) izrazijo zaskrbljenost zaradi navedb, da naj bi kitajski organi kazenskega pregona delovali v Hongkongu, kar bi pomenilo kršitev temeljnega zakona in ne bi bilo v skladu z načelom „ena država, dva sistema“;
   (p) poudarijo, da se svoboda obveščanja in svoboda govora na splošno spoštujeta, obenem pa izrazijo zaskrbljenost nad tem, da se stanje na področju svobode tiska v Hongkongu stalno slabša, saj so tako tiskani kot elektronski mediji pod vse večjim pritiskom, vse več je samocenzure, zlasti v zvezi z občutljivimi vprašanji, ki se nanašajo na celinsko Kitajsko ali hongkonško vlado, in nad tem, da je bil nadzor nad prodajo knjig s politično občutljivo vsebino poostren, tako da je bilo monopolizirano lastništvo nad skoraj vsemi tradicionalnimi knjigarnami;
   (q) nadaljujejo dvostranski dialog z vlado posebnega upravnega območja Hongkong o različnih političnih področjih, pa tudi o izvajanju načela „ena država, dva sistema“;
   (r) ponovno poudarijo, da vsakršna nova zakonodaja, sprejeta v skladu s temeljnim zakonom, vključno z zakonodajo, predlagano v skladu s členom 23 temeljnega zakona, kot je morebiten predlog zakona za nacionalno varnost, ne sme posegati v neodvisnost in izključno pristojnost hongkonškega sodstva in ne bi smela ogroziti obveznosti v okviru Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP), prav tako pa ne bi smela ogroziti svoboščin, kot so svoboda govora, medijev, združevanja in zbiranja, svoboda demonstracij, ustanavljanja sindikatov in stavke ter svoboda akademskega raziskovanja ter kulturnega in umetniškega izražanja, ter se ne bi smela uporabljati proti zagovornikom človekovih pravic in kritikom vlade;
   (s) Parlamentu kmalu predložijo predlog za to, kako naj se razvije sodelovanje s hongkonškimi organi na področju davčne preglednosti, vključno z avtomatično izmenjavo podatkov, bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma, pa tudi izvedbo ukrepov, h katerim je v svojem svežnju za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička pozvala OECD;
   (t) spodbujajo in podpirajo regionalno usklajena prodemokratična gibanja kot ključno orodje za spodbujanje azijskega sodelovanja pri vprašanjih demokracije in človekovih pravic;
   (u) pozovejo vlado Hongkonga, naj sprejme učinkovitejše ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam ter sprejme ukrepe za spremljanje in sankcioniranje podjetij, ki prek svojih hongkonških podružnic spodbujajo davčne utaje in goljufije;
   (v) najdejo načine, kako podpreti hongkonško civilno družbo, zlasti organizacije, ki branijo splošne vrednote in spodbujajo uveljavljanje človekovih pravic ter podpirajo neodvisnost sodstva in svobodo medijev; poudarijo, da so lahko le nenasilne oblike demonstracij in dialog instrument za ukrepanje v primeru sporov;
   (w) priporočijo zakonodajnemu svetu Hongkonga, naj temeljito preuči prihodnjo zakonodajo o železnici visoke hitrosti ob posvetovanju s civilnodružbenimi organizacijami in državljani Hongkonga;
   (x) hongkonške akademske institucije spodbudijo k temu, da še naprej ohranjajo visoke standarde za svoje učne načrte in raziskovanje ter ohranijo akademske svoboščine, hkrati pa naj v zvezi s tem izrazijo zaskrbljenost glede postopka imenovanja univerzitetnih svetov in zunanjega vmešavanja, usmerjenega v spreminjanje šolskih učnih načrtov, ki bi lahko ogrozila neodvisnost visokošolskih institucij; spodbujajo krepitev vezi med evropskimi in hongkonškimi akademskimi institucijami;
   (y) pozovejo k pravočasnemu sprejetju protidiskriminacijskega zakona;
   (z) spomnijo, da je na hongkonško družbo in prebivalstvo močno vplivalo priseljevanje, tudi beguncev, in hongkonško vlado pozovejo, naj svojo begunsko in migracijsko politiko uskladi z mednarodnimi standardi, zlasti kar zadeva mladoletne begunce brez spremstva;
   (aa) izpostavijo, da bi bilo – kljub nedavnim raziskavam, ki kažejo, da se želijo številni prebivalci Hongkonga izseliti v tujino – škoda, če Hongkongu ne bi uspelo obdržati najbistrejših in najboljših glav, in skrb vzbujajoče, če bi toliko ljudi, zlasti mladih, izgubilo upanje v prihodnost;
   (ab) je zaskrbljen, da je skupina strokovnjakov OZN za Severno Korejo v svojih poročilih ugotovila, da je Hongkong ena od dveh jurisdikcij za podjetja, v katerih deluje največji delež slamnatih družb, ki jih nadzoruje Severna Koreja; želi spomniti, da so skupna mednarodna podjetja s Severno Korejo v nasprotju z zadnjo resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2388 (2017), in poziva hongkonške oblasti, naj se odzovejo na pomisleke skupine strokovnjakov OZN za Severno Korejo;
   (ac) hongkonške organe opozorijo na to, da se je – po podatkih neke študije – količina komunalnih odpadkov v Hongkongu v preteklem desetletju povečala za 80 %, kar je dvakrat več kot rast prebivalstva, in jim pomagajo pri razvoju učinkovite politike za zmanjšanje odpadkov, pri spodbujanju recikliranja in drugih oblik krožnega gospodarstva ter pri povečevanju ozaveščenosti o odgovornem potrošništvu;
   (ad) v dialogu s kitajskimi organi poudarijo, da bi popolno spoštovanje avtonomije Hongkonga lahko služilo kot model za proces korenitih demokratičnih političnih reform na Kitajskem in za postopno liberalizacijo in odpiranje kitajske družbe;
   (ae) poudarijo, da je EU zavezana krepitvi demokracije, vključno s pravno državo, neodvisnostjo sodstva, temeljnimi svoboščinami in pravicami, preglednostjo ter svobodo obveščanja in izražanja v Hongkongu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v vednost vladi posebnega upravnega območja Hongkong in vladi Ljudske republike Kitajske.

(1) UL L 151, 18.6.1999, str. 20.
(2) UL L 81, 21.3.2001, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0444.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0045.
(5) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 523.
(6) UL C 64 E, 12.3.2004, str. 130.
(7) UL C 31 E, 5.2.2004, str. 261.
(8) UL C 197, 12.7.2001, str. 387.
(9) UL C 328, 26.10.1998, str. 186.
(10) UL C 132, 28.4.1997, str. 222.
(11) UL C 399, 24.11.2017, str. 92.
(12) UL C 36, 29.1.2016, str. 126.

Pravno obvestilo