Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2514(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0043/2018

Razprave :

PV 18/01/2018 - 4.2
CRE 18/01/2018 - 4.2

Glasovanja :

PV 18/01/2018 - 6.2

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0014

Sprejeta besedila
PDF 270kWORD 53k
Četrtek, 18. januar 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Primeri aktivistov za človekove pravice Wu Gana, Xie Yanga, Li Ming-cheja, Taši Vangčuka in tibetanskega meniha Čoekjija
P8_TA(2018)0014RC-B8-0043/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2018 o primerih aktivistov za človekove pravice Wu Gana, Xie Yanga, Li Ming-cheja, Taši Vangčuka in tibetanskega meniha Čoekjija (2018/2514(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti resolucije iz dne 13. marca 2014 o prednostnih nalogah EU za 25. sejo Sveta Združenih narodov za človekove pravice(1), z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko(2), z dne 24. novembra 2016 o primeru Gui Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem(3), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija(4) in z dne 6. julija 2017 o primerih Nobelovega nagrajenca Liu Xiaoboja in Lee Ming-cheja(5),

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki je začelo veljati leta 2003, in skupnega sporočila Evropske komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. junija 2016 o elementih za novo strategijo EU o Kitajski,

–  ob upoštevanju vrha EU-Kitajska, ki je potekal 1. in 2. junija 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju, da je stalni odbor kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa 1. julija 2015 sprejel nov zakon o nacionalni varnosti in da je bil 5. maja 2015 objavljen drugi osnutek novega zakona o upravljanju tujih nevladnih organizacij,

–  ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in člena 4, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in 35. kroga tega dialoga, ki je potekal 22. in 23. junija 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju podelitve nagrade Saharova za svobodo misli Wei Jingshengu leta 1996 in Hu Jiu leta 2008,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko/evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Evropske službe za zunanje delovanje z dne 27. decembra 2017 o obsodbi Wu Gana in Xie Yanga na Kitajskem,

–  ob upoštevanju lokalne izjave delegacije Evropske unije z dne 8. decembra 2017 o mednarodnem dnevu človekovih pravic,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje splošnih človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoročnega odnosa med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira ravno te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da bi jih vključila v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.  ker so se razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem nadalje poslabšale po nastopu na oblast predsednika Xi Džijnpinga, saj je vlada postala bolj sovražna do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in svobode veroizpovedi ter pravne države; ker so kitajske oblasti pridržale in preganjale stotine zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in novinarjev;

C.  ker je sodišče v Tianjinu aktivista Wu Gana 26. decembra 2017 obsodilo na osem let zapora zaradi spodkopavanja moči države; ker je Wu Gan redno opozarjal na občutljiva vprašanja v zvezi z zlorabo pooblastil vlade na spletu in zunaj njega; ker je Wu Gan po besedah njegovega odvetnika zavrnil dogovor z oblastmi, s katerim bi lahko dobil pogojno kazen, če bi priznal krivdo;

D.  ker je bil na isti dan v Hunanu obsojen in oproščen odvetnik za človekove pravice Xie Yang, potem ko je priznal krivdo za obtožbe poskusa prevrata; ker so Wu Gana aretirali več mesecev dotlej neprimerljivo gonjo odvetnikov za človekove pravice in njihovih zagovornikov v letu 2015, pri čemer je bilo v nekaj tednih po vsej državi na stotine ljudi, tudi Xie Yang, priprtih in zaslišanih; ker obstajajo domneve, da so Xie Yanga med zaslišanji mučili, pretepali in mu grozili;

E.  ker je vmesno sodišče v Yueyangu 28. novembra 2017 obsodilo zagovornika demokracije Lee Ming-cheja na petletno zaporno kazen, ko ga je spoznalo za krivega „spodkopavanja moči države“, in mu za dve leti odvzelo vse politične pravice na Kitajskem; ker je verjetno, da je do javnega priznanja Lee Ming-cheja prišlo pod pritiskom kitajskih oblasti; ker je Lee Ming-che od 19. marca 2017, po tem, ko je prešel iz Macaa v Zhuhai v kitajski provinci Guangdong, pogrešan;

F.  ker je bil tibetanski lastnik trgovine in zagovornik jezikovnih pravic Taši Vangčuk 27. januarja 2016 pridržan, potem ko se je pojavil v videu časopisa New York Times, v katerem je zagovarjal pravice Tibetancev, da se učijo in študirajo v materinščini; ker je bil Taši Vangčuk marca 2016 obtožen „spodbujanja separatizma“ in mu grozi 15-letna zaporna kazen, čeprav je navedenemu časopisu izrecno povedal, da ne poziva k neodvisnosti Tibeta;

G.  ker je bil leta 2015 tibetanski menih Čoekji iz samostana Phurbu v sečuanskem okrožju Seda zaprt zaradi praznovanja rojstnega dneva izgnanega duhovnega vodje dalajlame; ker je bil Čoekji po obtožbi kratek čas pridržan v zaporu v okrožju Kangding v prefekturi Ganzi in bil končno poslan v sečuanski zapor Mianyang, da bi tam odsedel štiriletno kazen; ker je imel Čoekji po poročilih medijev težave z ledvicami, zlatenico in druge zdravstvene težave, ki so se zaradi bivanja v zaporu poslabšale;

H.  ker odvetnikom za človekove pravice še naprej grozita ustrahovanje in zapor, kot v primerih uglednih pravnikov Li Yuhana, ki je pridržan brez možnosti stikov od novembra 2017, in Wang Quanzhanga, ki je bil aretiran julija 2015, bil več kot 800 dni pridržan brez možnosti stikov in domnevno mučen; ker zagovorniki človekovih pravic, ki kot predlagatelji peticij potujejo v večja mesta, da bi sprožili lokalna vprašanja, tvegajo, da jih bodo pridržali ali zaprli, kot se je zgodilo Li Xiaolingu, ki je zaprt od junija 2017 in trpi za hudo obliko glavkoma; ker so bili pridržani tudi zagovorniki človekovih pravic, ki zagotavljajo platformo predlagateljem peticij in drugim zagovornikom človekovih pravic, kot so Ding Lingjie, Liu Feiyue in Zhen Jianghua;

I.  ker je kitajska vlada sprejela nove zakone, in sicer zakon o državni varnosti, zakon o boju proti terorizmu, zakon o kibernetski varnosti in zakon o upravljanju tujih nevladnih organizacij, ki javni aktivizem in miroljubno kritiziranje vlade označujejo za ogrožanje državne varnosti, krepijo cenzuro, nadzor in kontrolo posameznikov in družbenih skupin ter odvračajo posameznike od zavzemanja za človekove pravice;

J.  ker se je Svet v strateškem okviru EU za človekove pravice in akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo zavezal, da bo EU spodbujala demokracijo in pravno državo ter „bo brez izjeme delovala v korist človekovih pravic na vseh področjih svojega zunanjega delovanja“ in „človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami“;

1.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi tega, kako kitajska vlada obravnava zagovornike človekovih pravic, aktiviste in odvetnike; opozarja Kitajsko na odgovornosti, ki jih ima kot svetovna sila, in poziva pekinške oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih mednarodnih instrumentov za človekove pravice, ki jih je Kitajska podpisala ali ratificirala; poleg tega odločno poziva pekinške oblasti, naj prekinejo vsakršno nadlegovanje vseh zagovornikov človekovih pravic v državi, da bodo ti lahko neovirano opravljali svoje delo;

2.  poziva kitajske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse zagovornike človekovih pravic, aktiviste, odvetnike in predlagatelje peticij, ki so zaprti zaradi svojega dela na področju človekovih pravic, ter naj prenehajo s sedanjim zatiranjem, ki jih nad navedenimi izvajajo s pridržanji, sodnim nadlegovanjem in ustrahovanjem;

3.  poziva vlado Ljudske republike Kitajske, naj nemudoma izpusti Wu Gana, saj je zaprt izključno zaradi miroljubnega uveljavljanja svobode izražanja in zbiranja, ter mu v pričakovanju izpustitve zagotovijo reden, neomejen dostop do družine in odvetnika, ki si ga bo sam izbral, ter da ne bo podvržen mučenju ali drugemu slabemu ravnanju; poziva, naj se mučenje na Kitajskem preišče hitro, učinkovito in nepristransko, ter naj se odgovornim sodi;

4.  poudarja, da je treba izvesti preiskavo v zvezi z domnevnim mučenjem Xie Yanga;

5.  poziva kitajske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo Lee Ming-cheja in mu v pričakovanju izpustitve zagotovijo varstvo pred mučenjem in vsakršnim slabim ravnanjem ter mu omogočijo dostop do družine, odvetnika, ki ga bo sam izbral, in ustrezne zdravstvene oskrbe;

6.  je močno zaskrbljen, ker je bil Taši Vangčuk aretiran in je še vedno zaprt ter je njegova pravica do svetovanja omejena, dokazov proti njemu ni, v kazenski preiskavi pa so bile nepravilnosti; poziva, naj se ga takoj in brezpogojno izpusti;

7.  poziva kitajske oblasti, naj takoj in brezpogojno izpustijo tibetanskega meniha Čoekjija; poziva kitajsko vlado, naj njegovim sorodnikom in odvetnikom, ki jih bo sam izbral, dovoli, da ga obiščejo, in mu zlasti zagotovi ustrezno zdravstveno oskrbo;

8.  poziva kitajsko vlado, naj spoštuje svojo ustavo, zlasti kar zadeva 4. člen o varstvu narodnostnih manjšin, 35. člen o varstvu svobode govora, medijev, zbiranja, združevanja, sprevodov in demonstracij, 36. člen o pravici do svobode veroizpovedi in 41. člen, ki zagotavlja pravico kritike in podajanja predlogov v zvezi z vsakim državnim organom ali funkcionarjem;

9.  ponavlja svoj poziv kitajski vladi, naj sodeluje v dialogu z njegovo svetostjo dalajlamo in njegovimi predstavniki, ter izraža podporo mirni rešitvi tibetanskega vprašanja z dialogom in pogajanji, da bi se Tibetu zagotovila resnična avtonomija v okviru kitajske ustave;

10.  obsoja tudi protibudistične kampanje v sklopu domovinske vzgoje, vključno z ukrepi za državno upravljanje tibetanskih budističnih samostanov; je zaskrbljen, ker se kitajsko kazensko pravo zlorablja za preganjanje Tibetancev in budistov, saj se njihove verske dejavnosti enačijo s separatizmom; obžaluje, da so se pogoji za prakticiranje budizma v Tibetu občutno poslabšali po protestih Tibetancev marca 2008, kitajska vlada pa je začela izvajati strožji nadzor prek domovinske vzgoje;

11.  je zaskrbljen zaradi sprejetja svežnja varnostnih zakonov in njegovega vpliva na manjšine na Kitajskem, zlasti kar zadeva zakon o boju proti terorizmu, ki bi lahko privedel do kaznovanja miroljubnih izrazov tibetanske kulture in vere, ter zakona o upravljanju tujih nevladnih organizacij, ki predpisuje strog nadzor vlade nad skupinami za varstvo človekovih pravic, saj gre za pristop, ki je odločno hierarhičen od zgoraj navzdol, namesto da bi spodbujal partnerstvo med lokalnimi in centralnimi ravnmi vlade ter civilno družbo;

12.  poudarja, da morajo kitajske oblasti zagotoviti, da bodo lahko vsi, ki so pridržani v osamitvi, nemudoma stopili v stik s svojimi družinami in odvetniki, pogoji pridržanja pa morajo izpolnjevati standarde iz načel za zaščito vseh oseb, ki so na kakršen koli način pridržane ali zaprte, kakor jih je generalna skupščina OZN sprejela z resolucijo št. 43/173 z dne 9. decembra 1988, vključno z dostopom do zdravstvene oskrbe;

13.  je zelo zaskrbljen, ker je bil seznanjen z obtožbami o mučenju zagovornikov človekovih pravic; zato poziva kitajsko vlado, naj v celoti spoštuje absolutno in brezpogojno prepoved mučenja ali drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, v skladu z 2. in 16. členom Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Kitajska ratificirala 4. oktobra 1988;

14.  spodbuja kitajsko vlado, naj ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, saj se približuje 20. obletnica njenega podpisa tega pakta, in naj zagotovi njegovo celovito izvajanje, tudi s končanjem vseh zlorab in kršitev, ter mu po potrebi prilagodi svojo zakonodajo;

15.  želi spomniti, da je pomembno, da EU v vsakem političnem dialogu in dialogu o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi, vključno z letnimi dialogi o človekovih pravicah, opozarja na vprašanje kršenja človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primerih manjšin v Tibetu in Sinkiangu, saj je to skladno z zavezo EU, da v odnosih s to državo nastopa odločno, jasno in enotno; vseeno obžaluje, da letni dialogi o človekovih pravicah med EU in Kitajsko niso prinesli oprijemljivih rezultatov; nadalje opozarja, da se je Kitajska s svojim procesom reform in vedno večjim globalnim udejstvovanjem odločila pristopiti k mednarodnemu okviru človekovih pravic, in sicer s podpisom dolge vrste mednarodnih pogodb o človekovih pravicah; zato poziva k nadaljevanju dialoga s Kitajsko, da bi spoštovala te zaveze;

16.  poziva vse države članice, naj zavzamejo odločen in na vrednotah temelječ pristop do Kitajske, in pričakuje, da ne bodo sprejemale enostranskih pobud ali dejanj, ki bi utegnila ogroziti enotnost, učinkovitost in usklajenost ukrepov EU; z velikim obžalovanjem spominja, da EU ni podala izjave o človekovih pravicah na Kitajskem na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice junija 2017 v Ženevi; pozdravlja sprejetje izjave na seji, ki je sledila, in pričakuje, da bo EU še naprej omenjala Kitajsko kot državo, ki ji mora Svet za človekove pravice namenjati pozornost, vsaj dokler bo država zavračala vsebinske reforme na področju pravic; nadalje poziva EU in njene države članice, naj izrazijo resno zaskrbljenost med prihajajočim splošnega rednim pregledom za Kitajsko ter naj zlasti zagotovijo, da bo lahko kitajska civilna družba svobodno sodelovala v postopku;

17.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj sprejmejo sklepe Sveta za zunanje zadeve o Kitajski, v katerih se poudarja ključni pomen človekovih pravic v odnosih med EU in Kitajsko ter jasno izražata zaskrbljenost nad negativno usmeritvijo Kitajske na tem področju in pričakovanje, da se bodo kitajske oblasti na to odzvale s specifičnimi ukrepi; poudarja, da bi se s takšnimi sklepi 28 držav članic EU in institucije EU združile v skupnem sporočilu in pristopu, kar zadeva človekove pravice na Kitajskem;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

(1) UL C 378, 9.11.2017, str. 239.
(2) UL C 399, 24.11.2017, str. 92.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0444.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0505.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0308.

Zadnja posodobitev: 27. september 2018Pravno obvestilo