Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0138(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0016/2018

Predložena besedila :

A8-0016/2018

Razprave :

PV 01/03/2018 - 3
CRE 01/03/2018 - 3

Glasovanja :

PV 01/03/2018 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0050

Sprejeta besedila
PDF 432kWORD 62k
Četrtek, 1. marec 2018 - Bruselj Končna izdaja
Obvezna avtomatična izmenjava informacij na področju obdavčevanja *
P8_TA(2018)0050A8-0016/2018

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (COM(2017)0335 – C8-0195/2017 – 2017/0138(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0335),

–  ob upoštevanju členov 113 in 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0195/2017),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(1),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0016/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Države članice vse težje ščitijo svoje davčne osnove pred erozijo, saj so postale strukture davčnega načrtovanja zelo kompleksne in pogosto izkoriščajo vse večjo mobilnost tako kapitala kot oseb na notranjem trgu. Te strukture so običajno sestavljene iz aranžmajev, ki so oblikovani tako, da zajemajo več jurisdikcij in obdavčljive dobičke prenašajo v jurisdikcije z ugodnejšimi davčnimi režimi ali zmanjšujejo skupne davčne obveznosti davčnega zavezanca. Tako se državam članicam pogosto občutno zmanjšajo davčni prihodki, kar jih ovira pri izvajanju rasti prijaznih davčnih politik. Zato je ključno, da davčni organi držav članic dobijo celovite in ustrezne informacije o potencialno agresivnih davčnih aranžmajih. Te informacije bi navedenim organom omogočile, da se lahko hitro odzovejo na škodljive davčne prakse ter odpravijo vrzeli s sprejetjem zakonodaje ali z ustreznimi ocenami tveganja in davčnim nadzorom.
(2)  Države članice vse težje ščitijo svoje davčne osnove pred erozijo, saj so agresivne in zapletene strukture davčnega načrtovanja postale zelo kompleksne in pogosto izkoriščajo vse večjo mobilnost tako kapitala kot oseb na notranjem trgu. Te strukture so običajno sestavljene iz aranžmajev, ki so oblikovani tako, da zajemajo več jurisdikcij in obdavčljive dobičke podjetij in posameznikov prenašajo v jurisdikcije z ugodnejšimi davčnimi režimi ali zmanjšujejo davčni učinek na davčne zavezance. Tako se državam članicam pogosto občutno zmanjšajo davčni prihodki. Poleg tega se stopnje davka na dohodek pravnih oseb znotraj držav članic in med njimi vse bolj razlikujejo, in je odločilnega pomena, da ne ogrožamo načela davčne enakosti. To države članice ovira pri izvajanju rasti prijaznih davčnih politik. Zato je ključno, da davčni organi držav članic dobijo celovite in ustrezne informacije o aranžmajih, ki omogočajo davčne utaje in izogibanje davkom. Te informacije bi navedenim organom omogočile, da se lahko hitro odzovejo na škodljive davčne prakse ter odpravijo vrzeli s sprejetjem zakonodaje ali z ustreznimi ocenami tveganja in davčnim nadzorom. Neodzivnosti davčnih organov na sporočene sheme ne bi smeli razumeti tako, da jih implicitno odobravajo. Oblike poročanja bi morale biti jedrnate in uporabnikom prijazne, da velika količina informacij, ki bi nastala zaradi te direktive, ne bi ovirala relevantnih ukrepov v zvezi s shemami, o katerih se poroča.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Glede na to, da večina potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja zajema več kot eno jurisdikcijo, bi razkritje informacij o navedenih aranžmajih prineslo dodatne pozitivne rezultate tam, kjer bi se tudi te informacije izmenjevale med državami članicami. Zlasti je ključnega pomena avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi, da se jim zagotovijo tiste informacije, ki jih potrebujejo za ukrepanje, kadar ugotovijo obstoj agresivnih davčnih praks.
(3)  Glede na to, da večina potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja zajema več kot eno jurisdikcijo, bi razkritje informacij o navedenih aranžmajih prineslo dodatne pozitivne rezultate tam, kjer bi se tudi te informacije izmenjevale med državami članicami. Zlasti sta ključnega pomena avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi in zagotovljena koordinacija s finančnoobveščevalnimi enotami, ki se ukvarjajo s pranjem denarja in financiranjem terorizma, da se jim zagotovijo informacije, ki jih potrebujejo za ukrepanje, kadar ugotovijo obstoj agresivnih davčnih praks. Države članice pa se spodbuja tudi k uvedbi podobnih zahtev v zvezi z razkrivanjem aranžmajev, ki se pojavijo samo v njihovi jurisdikciji.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Komisija je bila ob priznavanju pomena, ki ga ima lahko pregleden okvir za razvoj poslovne dejavnosti pri prispevanju k zajezitvi izogibanja davkom in davčnih utaj na notranjem trgu, pozvana, naj sproži pobude v zvezi z obveznim razkritjem potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja po vzoru ukrepa 12 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS). V zvezi s tem je Evropski parlament pozval k strožjim ukrepom proti posrednikom, ki pomagajo pri aranžmajih, ki lahko privedejo do izogibanja davkom in davčnih utaj.
(4)  Komisija je bila ob priznavanju pomena, ki ga ima lahko pregleden okvir za razvoj poslovne dejavnosti pri prispevanju k zajezitvi izogibanja davkom in davčnih utaj na notranjem trgu, pozvana, naj sproži pobude v zvezi z obveznim razkritjem potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja po vzoru ukrepa 12 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS). V zvezi s tem je Evropski parlament pokazal, da imajo pri svetovanju glede davčnih shem ter njihovem vzpostavljanju in upravljanju ključno vlogo posredniki, in pozval k strožjim ukrepom proti posrednikom, ki pomagajo pri aranžmajih, ki lahko privedejo do izogibanja davkom in davčnih utaj.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Opozoriti je treba, da je videti, da so nekateri finančni posredniki in drugi ponudniki davčnega svetovanja svojim strankam dejavno pomagali prikrivati denar v offshore strukturah. Čeprav skupni standard poročanja, uveden z Direktivo Sveta 2014/107/EU27, vsaj glede podatkov o finančnih računih pomeni pomemben korak naprej pri vzpostavljanju davčno preglednega okvira v Uniji, pa je mogoče ta okvir še izboljšati.
(5)  Opozoriti je treba, da so nekateri finančni posredniki in drugi ponudniki davčnega svetovanja ter revizorji svojim strankam dejavno pomagali prikrivati denar v offshore strukturah. Čeprav skupni standard poročanja, uveden z Direktivo Sveta 2014/107/EU27 vsaj glede podatkov o finančnih računih pomeni pomemben korak naprej pri vzpostavljanju davčno preglednega okvira v Uniji, pa je mogoče ta okvir še izboljšati. Poleg tega bi bilo treba ustrezno izboljšati zmogljivosti držav članic za obdelavo količine prejetih finančnih informacij ter okrepiti finančne, človeške in vire IT davčnih uprav ter jih vzdrževati na ustrezni ravni.
_________________
_________________
27 Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 359, 16.12.2014, str. 1).
27 Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 359, 16.12.2014, str. 1).
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Razkritje potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja s čezmejno razsežnostjo lahko uspešno prispeva k prizadevanjem za vzpostavitev okolja pravične obdavčitve na notranjem trgu. S tega vidika bi obveznost posrednikov, da davčne organe obvestijo o določenih čezmejnih aranžmajih, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, pomenila korak v pravo smer. Za oblikovanje celovitejše politike bi bilo pomembno tudi to, da si davčni organi, kot drugi korak po razkritju, informacije izmenjujejo s primerljivimi organi v drugih državah članicah. Taka ureditev bi tudi povečala učinkovitost skupnega standarda poročanja. Poleg tega bi bilo ključno, da se Komisiji omogoči dostop do zadostne količine informacij, da bo lahko spremljala pravilno delovanje te direktive. Tak dostop Komisije do informacij držav članic ne odvezuje od obveznosti priglasitve vsakršne državne pomoči Komisiji.
(6)  Razkritje potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja s čezmejno razsežnostjo lahko uspešno prispeva k prizadevanjem za vzpostavitev okolja pravične obdavčitve na notranjem trgu. S tega vidika bi obveznost posrednikov, revizorjev in po potrebi davčnih zavezancev, da davčne organe obvestijo o nekaterih čezmejnih aranžmajih, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, pomenila nujno potreben korak v pravo smer. Za oblikovanje celovitejše politike bi bilo pomembno tudi to, da si davčni organi, kot drugi korak po razkritju, avtomatično izmenjujejo informacije s primerljivimi organi v drugih državah članicah. Taka ureditev bi tudi povečala učinkovitost skupnega standarda poročanja. Poleg tega bi bilo ključno, da se Komisiji omogoči dostop do ustreznih informacij, da bo lahko spremljala pravilno delovanje te direktive in izpolnjevala svoje dolžnosti v okviru politik konkurence. Dostop Komisije do informacij ne odvezuje držav članic od obveznosti priglasitve vsakršne državne pomoči Komisiji. Da se posrednikom in davčnim zavezancem zagotovi večja pravna varnost, bi morala Komisija objaviti seznam sporočenih čezmejnih davčnih aranžmajev, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, a brez navedb posrednikov ali davčnih zavezancev.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Priznava se, da ima razkritje potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja več možnosti za doseganje predvidenega odvračilnega učinka, če davčni organi zadevne informacije prejmejo že v zgodnji fazi, torej še preden se razkriti aranžmaji dejansko izvedejo. Kadar se obveznost razkritja prenese na davčne zavezance, bi bilo smotrno obveznost razkritja teh potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja določiti na nekoliko pozneje, saj se davčni zavezanci ob vzpostavitvi teh aranžmajev morda ne zavedajo njihove narave. Da bi se upravam držav članic olajšalo delo, bi se lahko nadaljnja avtomatična izmenjava informacij o teh aranžmajih opravila vsako četrtletje.
(7)  Priznava se, da ima razkritje potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja več možnosti za doseganje predvidenega odvračilnega učinka, če davčni organi zadevne informacije prejmejo že v zgodnji fazi, torej še preden se razkriti aranžmaji dejansko izvedejo. Poleg tega bi bilo treba izreči ustrezne kazni, da bi te aranžmaje preprečili in onemogočili. Kadar se obveznost razkritja prenese na davčne zavezance, bi bilo smotrno obveznost razkritja teh potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja določiti na nekoliko pozneje. Da bi se upravam držav članic olajšalo delo, bi se lahko nadaljnja avtomatična izmenjava informacij o teh aranžmajih opravila vsako četrtletje.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Vse večja in vse pomembnejša vloga pravic intelektualne lastnine v poslovnih modelih in davčnih strukturah velikih podjetij dodatno kaže, da je nujno treba izboljšati izmenjavo informacij o aranžmajih izogibanja davkom, saj uporaba pravic intelektualne lastnine omogoča različne nezahtevne možnosti za umetni prenos dobičkov.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)   Ker ni celovitega javnega poročanja po posameznih državah o ustreznih finančnih podatkih večjih mednarodnih podjetij, so zbirni podatki o offshore strukturah nezanesljivi, kar je razvidno iz dejstva, da veliko nedavnih odmevnih struktur izogibanja davkom ni zabeleženih v sedanjih poslovnih podatkovnih zbirkah finančnih računov podjetij. Te statistične pomanjkljivosti ovirajo prizadevanja davčnih organov za izvedbo ocen tveganja v zvezi s tveganimi jurisdikcijami ter dokazujejo, da je potrebna intenzivnejša izmenjava informacij o strukturah davčnega načrtovanja.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Glede na to, da naj bi bil glavni cilj take zakonodaje osredotočen na zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga, je bistveno, da se pri tem na ravni Unije ne ureja tisto, kar presega potrebno za dosego predvidenih ciljev. Zato bi bilo treba vsa skupna pravila glede razkritja omejiti na čezmejne primere, torej na primere, ki vključujejo več kot eno državo članico ali državo članico in tretjo državo. V takih okoliščinah je zaradi možnega vpliva na delovanje notranjega trga mogoče utemeljiti potrebo po sprejetju skupnega sklopa pravil, namesto da bi se zadeva prepustila obravnavanju na nacionalni ravni.
(10)  Glede na to, da naj bi bil glavni cilj take zakonodaje osredotočen na zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga in na omejevanje davčne utaje in izogibanja davkom, je bistveno, da se pri tem na ravni Unije ne ureja tisto, kar presega potrebno za dosego predvidenih ciljev. Zato bi bilo treba vsa skupna pravila glede razkritja omejiti na čezmejne primere, torej na primere, ki vključujejo več kot eno državo članico ali državo članico in tretjo državo. V takih okoliščinah je zaradi možnega vpliva na delovanje notranjega trga utemeljena potreba po sprejetju skupnega sklopa pravil, namesto da bi se zadeva prepustila obravnavanju na nacionalni ravni. Če država članica izvaja dodatne podobne nacionalne ukrepe poročanja, bi bilo treba zbrane dodatne informacije po potrebi posredovati drugim državam članicam.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Ker vse države članice morda niso pripravljene predpisati in izvrševati učinkovitih kazni in ker bi bilo treba zagotoviti dosledno izvajanje te direktive v vseh državah članicah, bi morala biti izmenjava informacij med davčnimi organi avtomatična tudi v zvezi z izrečenimi kaznimi ter s primeri, ko katera država članica kazni ne izreka.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Zaradi izboljšanja možnosti za učinkovitost te direktive bi morale države članice določiti kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se ta izvaja, in zagotoviti, da se te kazni dejansko uporabljajo v praksi, da so sorazmerne in da imajo odvračilni učinek.
(13)  Zaradi izboljšanja možnosti za učinkovitost te direktive bi morale države članice določiti kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se izvaja, in zagotoviti, da se te kazni, vključno s finančnimi, dejansko takoj uporabijo v praksi, da so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice bi morale Komisiji predložiti javen seznam posrednikov in davčnih zavezancev, ki so jim v skladu s to direktivo izrečene kazni, vključno z imenom, državljanstvom in prebivališčem.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Zaradi dopolnjevanja ali sprememb nekaterih nebistvenih elementov te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s posodabljanjem prepoznavnih značilnosti, da bi se na seznam prepoznavnih značilnosti vključili potencialno agresivni aranžmaji davčnega načrtovanja ali nizi aranžmajev na podlagi posodobljenih informacij o takih aranžmajih ali nizih aranžmajev, ki so bile pridobljene z obveznim razkritjem takih aranžmajev.
(14)  Zaradi dopolnjevanja ali sprememb nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s posodabljanjem prepoznavnih značilnosti. Komisija bi morala vsaki dve leti objaviti osnutek posodobljenega seznama prepoznavnih značilnosti, ki opredeljujejo agresivno davčno načrtovanje, da bi vključili morebitne nove ali spremenjene aranžmaje davčne utaje ali izogibanja davkom, ki bi jih odkrili od objave prejšnjega posodobljenega seznama, in sicer z začetkom veljavnosti štiri mesece po objavi osnutka.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)   Za zagotovitev enotne uporabe in razlage prepoznavnih značilnosti bi morala Komisija v skladu s to direktivo redno spremljati dejavnosti davčnih organov.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Ker cilja te direktive, namreč izboljšanja delovanja notranjega trga z odvračanjem od uporabe čezmejnih agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim neusklajenim delovanjem držav članic, temveč ga je zato, ker je usmerjen v aranžmaje, zasnovane za potencialno izkoriščanje neučinkovitosti, ki izvirajo iz interakcije med različnimi nacionalnimi davčnimi pravili, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja, zlasti ob upoštevanju tega, da je omejena na aranžmaje s čezmejno razsežnostjo bodisi več kot ene države članice bodisi države članice in tretje države.
(18)  Ker ciljev te direktive, namreč bistvene omejitve katastrofalnih posledic davčnih utaj in izogibanja davkom za javne finance in izboljšanja delovanja notranjega trga z odvračanjem od uporabe čezmejnih agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim neusklajenim delovanjem držav članic, temveč ga je zato, ker je usmerjen v aranžmaje, zasnovane za potencialno izkoriščanje neučinkovitosti, ki izvirajo iz interakcije med različnimi nacionalnimi davčnimi pravili, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, zlasti ob upoštevanju tega, da je omejena na aranžmaje s čezmejno razsežnostjo bodisi več kot ene države članice bodisi države članice in tretje države.
Sprememba 17
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2011/16/EU
Člen 3 – točka 18 – točka c
(c)  ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja posle v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v navedeni jurisdikciji, aranžma ali niz aranžmajev pa predstavlja del ali celoto poslov navedene stalne poslovne enote;
(c)  ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja poslovno dejavnost v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote ali nadzorovanega tujega podjetja katere koli vrste, ki se nahaja v navedeni jurisdikciji, aranžma ali niz aranžmajev pa predstavlja del ali celoto poslov te stalne poslovne enote;
Sprememba 18
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2011/16/EU
Člen 3 – točka 18 – točka d
(d)  ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja posle v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote, ki se ne nahaja v navedeni jurisdikciji, aranžma ali niz aranžmajev pa predstavlja del ali celoto poslov navedene stalne poslovne enote;
(d)  ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja poslovno dejavnost v drugi jurisdikciji, ne da bi bila v njej davčna zavezanka;
Sprememba 19
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2011/16/EU
Člen 3 – točka 20
20.  „prepoznavna značilnost“ pomeni tipično lastnost ali značilnost aranžmaja ali niza aranžmajev, navedeno v Prilogi IV;
20.  „prepoznavna značilnost“ pomeni aranžma ali niz aranžmajev, naveden v Prilogi IV;
Sprememba 20
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2011/16/EU
Člen 3 – točka 23 – točka c a (novo)
(ca)  davčni zavezanec je dejanski lastnik drugega davčnega zavezanca, kot je opredeljeno v Direktivi (EU) 2015/849.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 1 a (novo)
1a.  Pri izvajanju revizij v zvezi z izkazi strank veljajo za revizorje obveznosti identifikacije in razkritja, če revizor ugotovi, da so revidirani subjekt ali njegovi posredniki morda prekršili obveznosti identifikacije in razkritja iz tega člena. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od revizorjev zahteva, da informacije o tovrstnih kršitvah v 10 delovnih dneh zabeležijo pri pristojnem organu, in sicer od datuma objave revizijskega poročila.
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi posrednikom omogoči pravico do oprostitve od predložitve informacij o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali nizu takih aranžmajev, če so upravičeni do varovanja poklicne skrivnosti odvetnikov v skladu z nacionalnim pravom te države članice. V takih okoliščinah je za izpolnitev obveznosti predložitve informacij o takem aranžmaju ali nizu aranžmajev odgovoren davčni zavezanec, posredniki pa davčnega zavezanca obvestijo o tej odgovornosti, nastali zaradi varovanja skrivnosti.
2.  Vsaka država članica lahko po potrebi sprejme potrebne ukrepe, s katerimi posrednikom omogoči pravico do oprostitve od predložitve informacij o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali nizu takih aranžmajev, če so upravičeni do varovanja poklicne skrivnosti odvetnikov v skladu z nacionalnim pravom te države članice. V takih okoliščinah je za izpolnitev obveznosti predložitve informacij o takem aranžmaju ali nizu aranžmajev odgovoren davčni zavezanec, posredniki pa davčnega zavezanca pisno obvestijo o tej odgovornosti, nastali zaradi varovanja skrivnosti, pri čemer morajo shraniti potrdilo o prejemu, ki ga podpiše davčni zavezanec. Davčni zavezanec pristojnim davčnim organom sporoči informacije o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali nizu takih aranžmajev v roku 10 delovnih dni.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 4
4.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od posrednikov in davčnih zavezancev zahteva, da predložijo informacije o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, ki so bile izvedeni med [datum političnega dogovora] in 31. decembrom 2018. Posredniki in davčni zavezanci, kot je ustrezno, informacije o navedenih čezmejnih aranžmajih predložijo do 31. marca 2019.
4.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od posrednikov, revizorjev in davčnih zavezancev zahteva, da predložijo informacije o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, ki so aktivni ... [datum začetka veljavnosti te direktive], in o tistih, ki začnejo veljati po tem datumu.
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 4 a (novo)
4a.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za oceno davčnih aranžmajev, ki se razkrijejo z izmenjavo informacij v skladu s to direktivo, ter svojim davčnim organom zagotovi potrebne vire.
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 6 – točka a
(a)  identifikacijo posrednikov in davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, rezidentstvom za davčne namene, davčno številko ter, kadar je primerno, osebe ki so s posrednikom ali davčnim zavezancem povezana podjetja;
(a)  identifikacijo posrednikov ali po potrebi revizorjev in davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, državljanstvom, rezidentstvom za davčne namene, davčno številko ter, kadar je primerno, ki so s posrednikom ali davčnim zavezancem povezana podjetja;
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 6 – točka c
(c)  povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, ali niza takih aranžmajev, vključno z navedbo imena, pod katerim so znani, če tako ime obstaja, ter abstrakten opis zadevnih poslovnih dejavnosti ali aranžmajev, ne da bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;
(c)  povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, ali niza takih aranžmajev, vključno z navedbo imena, pod katerim so znani, če tako ime obstaja, ter splošen opis zadevnih poslovnih dejavnosti ali aranžmajev, ne da bi to povzročilo razkritje intelektualne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 6 – točka d
(d)  datum, na katerega se bo ali se je začel izvajati čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ali prvi korak v nizu takih aranžmajev;
(d)  datum začetka izvajanja čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, ali prvega koraka v nizu takih aranžmajev;
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 6 – točka e
(e)  podrobnosti o nacionalnih davčnih določbah, katerih uporaba ustvari davčno ugodnost, če je ustrezno;
(e)  podrobnosti o nacionalnih davčnih določbah, na katerih temeljijo aranžmaji, o katerih se poroča, ali nizi takih aranžmajev, če je ustrezno;
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 6 – točka h
(h)  navedbo vseh morebitnih oseb v drugih državah članicah, na katere bi čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ali niz takih aranžmajev verjetno vplival, ob navedbi, s katerimi državami članicami so zadevni posredniki ali davčni zavezanci povezani.
(h)  navedbo vseh morebitnih oseb v drugih državah članicah, na katere bi čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ali niz takih aranžmajev verjetno vplival, ob navedbi, s katerimi državami članicami so zadevni posredniki, revizorji ali davčni zavezanci povezani.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 7
7.  Za lažjo izmenjavo informacij iz odstavka 5 tega člena Komisija v okviru postopka za določitev standardnega obrazca iz člena 20(5) določi praktične postopke, potrebne za izvajanje tega člena, vključno z ukrepi za standardizacijo sporočanja informacij iz odstavka 6 tega člena.
7.  Za lažjo izmenjavo informacij iz odstavka 5 tega člena Komisija v okviru postopka za določitev standardnega obrazca iz člena 20(5) določi praktične postopke in zagotovi zadostne vire, potrebne za izvajanje tega člena, vključno z ukrepi za standardizacijo sporočanja informacij iz odstavka 6 tega člena.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 8
8.  Komisija nima dostopa do informacij iz točk (a), (c) in (h) odstavka 6.
8.  Komisija ima dostop do informacij iz točk (b), (c), (d), (e), (f) in (g) odstavka 6. Komisija javno objavi seznam sporočenih čezmejnih aranžmajev brez navedbe posameznih posrednikov ali davčnih zavezancev.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2011/16/EU
Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 1
Komisija do 31. decembra 2017 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko držav članic za upravno sodelovanje na področju obdavčenja ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov iz odstavkov 1 in 2 člena 8a beležijo podatki, ki jih je treba sporočati v okviru navedenih odstavkov.
Komisija do 31. decembra 2017 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko za upravno sodelovanje na področju obdavčenja, do katere imajo dostop samo države članice in Komisija, ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov iz odstavkov 1 in 2 člena 8a beležijo podatki, ki jih je treba sporočati v okviru navedenih odstavkov.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2011/16/EU
Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 2
Komisija do 31. decembra 2018 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko držav članic za upravno sodelovanje na področju obdavčenja ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave informacij iz odstavkov 5, 6 in 7 člena 8aaa beležijo informacije, ki jih je treba sporočati v okviru navedenih odstavkov.
Komisija do 31. decembra 2018 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko za upravno sodelovanje na področju obdavčenja, do katere imajo dostop samo države članice in Komisija, ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave informacij iz člena 8aaa beležijo informacije, ki jih je treba sporočati v okviru navedenega člena. Poleg tega so informacije, avtomatično izmenjane v skladu s členi 8, 8a in 8aa, dostopne v centralnem direktoriju, v katerem je dostop omejen na države članice in Komisijo.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2011/16/EU
Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 3
Dostop do podatkov ali informacij, shranjenih v tej podatkovni zbirki, imajo pristojni organi vseh držav članic. Tudi Komisija ima dostop do podatkov ali informacij, shranjenih v tej podatkovni zbirki, vendar ob omejitvah iz člena 8a(8) in člena 8aaa(8). Komisija potrebne praktične postopke določi v skladu s postopkom iz člena 26(2).
Dostop do podatkov ali informacij, shranjenih v tej podatkovni zbirki, imajo pristojni organi vseh držav članic in Komisija. Komisija potrebne praktične postopke določi v skladu s postopkom iz člena 26(2).
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2011/16/EU
Člen 23 – odstavek 3
3.  Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave podatkov ali informacij iz členov 8, 8a, 8aa in 8aaa ter dosežene praktične rezultate. Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko in pogoje sporočanja za navedene letne ocene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).
3.  Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave podatkov ali informacij iz členov 8, 8a, 8aa in 8aaa, kakovosti in količine izmenjanih informacij ter zakonodajnih sprememb, ki so bile predlagane ali izvedene na podlagi vrzeli v regulativnem okviru, ki so bile razkrite na podlagi teh informacij. Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko in pogoje sporočanja za te letne ocene. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Na podlagi teh ocen Komisija pripravi zakonodajne predloge za odpravo vrzeli v obstoječem pravu.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Direktiva 2011/16/EU
Člen 23 – odstavek 3 a (novo)
(5a)  v členu 23 se vstavi naslednji odstavek:
„3a. Države članice Komisiji sporočijo število razkritih aranžmajev ali nizov aranžmajev, kot so razvrščeni v Prilogi IV, z njihovim opisom, državljanstvom davčnih zavezancev, ki imajo koristi od njih, ter število in obseg kazni, izrečenih posrednikom ali davčnim zavezancem, ki so te aranžmaje razkrili. Komisija vsako leto pripravi javno poročilo s temi informacijami.“
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b (novo)
Direktiva 2011/16/EU
Člen 23 – odstavek 3 b (novo)
(5b)  v členu 23 se vstavi naslednji odstavek:
„3b. Države članice Komisiji vsako leto predložijo seznam čezmejnih aranžmajev, ki jih davčni organ obravnava kot skladne s to direktivo.“.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2011/16/EU
Člen 23aa – odstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26a za spreminjanje Priloge IV, da bi se na seznam prepoznavnih značilnosti vključili potencialno agresivni aranžmaji davčnega načrtovanja ali nizi aranžmajev na podlagi posodobljenih informacij o takih aranžmajih ali nizih aranžmajev, pridobljenih z obveznim razkritjem takih aranžmajev.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26a za spreminjanje Priloge IV, da bi se na seznam prepoznavnih značilnosti vključili potencialno agresivni aranžmaji davčnega načrtovanja ali nizi aranžmajev na podlagi posodobljenih informacij o takih aranžmajih ali nizih aranžmajev, pridobljenih z obveznim razkritjem takih aranžmajev. Komisija to stori vsaki dve leti na podlagi razpoložljivih informacij o novih ali spremenjenih aranžmajih davčne utaje in izogibanja davkom, svoja nova merila pa v obliki osnutka objavi štiri mesece, preden začnejo veljati.
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2011/16/EU
Člen 25a – odstavek 1
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive ter povezanih s členoma 8aa in 8aaa, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive ter povezanih s členoma 8aa in 8aaa, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Komisija lahko objavi okvirno preglednico kazni.
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2011/16/EU
Člen 26a – odstavek 5 a (novo)
5a.   Komisija do… [tri leta po dnevu začetka veljavnosti te direktive] in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje poročila o uporabi te direktive.
Sprememba 41
Predlog direktive
Priloga 1
Direktiva 2011/16/EU
Priloga IV – Preskus glavne koristi – odstavek 1
Šteje se, da je rezultat preskusa pozitiven, če je glavna korist aranžmaja ali niza aranžmajev pridobitev davčne ugodnosti, pri tem pa je mogoče ugotoviti, da je navedena ugodnost tisti rezultat, ki se lahko pričakuje od uporabe takega aranžmaja ali niza aranžmajev, tudi z izkoriščanjem posebnega načina strukturiranosti aranžmaja ali niza aranžmajev.
Šteje se, da je rezultat preskusa pozitiven, če je ena od glavnih koristi aranžmaja ali niza aranžmajev pridobitev davčne ugodnosti, pri tem pa je mogoče ugotoviti, da je navedena ugodnost tisti rezultat, ki se lahko pričakuje od uporabe takega aranžmaja ali niza aranžmajev, tudi z izkoriščanjem posebnega načina strukturiranosti aranžmaja ali niza aranžmajev.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

Zadnja posodobitev: 1. oktober 2018Pravno obvestilo