Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2194(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0022/2018

Predložena besedila :

A8-0022/2018

Razprave :

PV 01/03/2018 - 5
CRE 01/03/2018 - 5

Glasovanja :

PV 01/03/2018 - 8.18
CRE 01/03/2018 - 8.18

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0060

Sprejeta besedila
PDF 357kWORD 57k
Četrtek, 1. marec 2018 - Bruselj Končna izdaja
Prednostne naloge EU za 62. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk
P8_TA(2018)0060A8-0022/2018

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 Svetu o prednostnih nalogah EU za 62. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk (2017/2194(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju 62. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk, njegove prednostne teme „Izzivi in priložnosti za doseganje enakosti spolov in krepitve vloge podeželskih žensk in deklet“ ter teme za ponovni pregled „Udejstvovanje in dostop žensk do medijev in informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihov učinek in raba v smislu instrumenta za napredek in krepitev vloge žensk“,

–  ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje za krepitev vloge žensk, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Organizacije združenih narodov Peking +5, Peking +10, Peking +15 in Peking +20 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000, 11. marca 2005, 2. marca 2010 ter 9. marca 2015,

–  ob upoštevanju člena 157(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o spodbujanju enakosti spolov pri raziskavah o duševnem zdravju in kliničnih raziskavah(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju(4),

–  ob upoštevanju resolucije OZN z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, sprejete na vrhunskem srečanju OZN o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS(5),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju splošnega priporočila št. 34 (2016) Odbora za odpravo diskriminacije žensk o pravicah podeželskih žensk,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017(6) o pristopu EU k navedeni konvenciji,

–  ob upoštevanju pariškega sporazuma z dne 12. decembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0022/2018),

A.  ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Unije, priznano v Pogodbah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

B.  ker je peti cilj trajnostnega razvoja OZN doseči enakost spolov in krepiti vlogo vseh žensk in deklic po svetu in ker je treba ta cilj v celoti vključiti v Agendo 2030, da bi dosegli napredek pri vseh ciljih trajnostnega razvoja; ker cilji trajnostnega razvoja vključujejo cilj „podvojiti kmetijsko produktivnost in dohodke malih pridelovalcev hrane, zlasti žensk“;

C.  ker morajo imeti Unija in njene države članice vodilno vlogo pri krepitvi vloge žensk in deklet ter si morajo prizadevati za popolno enakost spolov v Uniji, ta cilj pa spodbujati tudi v vseh zunanjih odnosih;

D.  ker so se socialne in gospodarske razmere ter življenjski pogoji v zadnjih desetletjih bistveno spremenili in se močno razlikujejo v različnih državah članicah;

E.  ker so zaradi pomanjkanja vladnih ukrepov proti neenakosti spolov sedanji in prihodnji dosežki na tem področju vprašljivi, obravnavanje tradicionalnih razmerij moči med spoloma, stereotipov in prepričanj pa je ključnega pomena za zagotovitev krepitve vloge žensk in odpravo revščine;

F.  ker diskriminacijo žensk čutijo tudi ženske s podeželja, saj večina žensk na svetu živi na podeželskih območjih in so zato bolj izpostavljene več oblikam diskriminacije, in sicer na podlagi starosti, razreda, etnične pripadnosti, rase, invalidnosti in spolne identitete;

G.  ker udeležba žensk na trgu dela na podeželju zajema širok nabor delovnih mest, ki presega konvencionalno kmetijstvo;

H.  ker je delo žensk na podeželju pogosto plačano slabše kot delo moških z enakim rezultatom, ker pogosto ni uradno priznano, kot na primer neplačano negovalno delo, in se ne odraža v številu žensk, ki so lastnice kmetij, ker so ženske kljub temu ključni akterji pri doseganju gospodarskih, okoljskih in socialnih sprememb, potrebnih za trajnostni razvoj;

I.  ker se ženske na podeželju, ki pogosto opravljajo večino negovalnega dela v svojih družinah in skupnostih, soočajo s številnimi težavami pri dostopu do varstva otrok in oskrbe ostarelih v družini, kar prinaša nesorazmerno breme za ženske in ovira njihovo vključevanje na trg dela, ker je zagotavljanje kakovostnih storitev oskrbe bistvenega pomena za ženske ter spodbuja usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

J.  ker se ženske na podeželju soočajo s številnimi težavami pri dostopu do ustreznih javnih zdravstvenih storitev zaradi omejene mobilnosti in pomanjkanja dostopa do prevoza ali do sredstev za naročanje prevoza (na primer mobilnih telefonov), ker so potrebne celovite zdravstvene storitve, ki bi vključevale telesno, duševno in čustveno dobro počutje podeželskih žensk (na primer za odziv na nasilje na podlagi spola), ker je dostop do pravic do spolnega in reproduktivnega zdravja ter izobraževanja na podeželskih območjih omejen;

K.  ker je za družbo kot celoto bistveno, da zadrži prebivalce na podeželju, še posebej na območjih z naravnimi omejitvami, saj je od tega odvisno ohranjanje okolja in krajine;

L.  ker sta neenakost spolov in propadanje okolja neposredno povezana;

M.  ker podnebne spremembe in njihove posledice še posebej in nesorazmerno negativno vplivajo na ženske in dekleta na podeželju, ker so ženske na podeželju tudi pomembne nosilke sprememb v smeri bolj trajnostnega in ekološkega kmetijstva ter lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest, ker je zagotovitev enakega dostopa kmetic do zemlje in drugih proizvodnih virov ključnega pomena za doseganje enakosti spolov, prehranske varnosti in učinkovitih podnebnih politik;

N.  ker se mlade ženske na podeželju še vedno soočajo z neenakostjo in različnimi oblikami diskriminacije, ker je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje učinkovite enakosti moških in žensk, da bo na voljo več možnosti za delo, kar vključuje samozaposlitev in delo v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki bi jim omogočilo, da ostanejo na podeželju in tako zagotovijo generacijsko pomladitev ter preživetje kmetijskega sektorja in podeželskih območij;

O.  ker je kmetijski sektor, v katerem ženske igrajo pomembno vlogo, ključnega pomena za vitalnost podeželskih območij ter za krepitev generacijske pomladitve, socialne kohezije in gospodarski rasti, ker bi moralo kmetijstvo zagotavljati varno, hranljivo in zdravo hrano, ker bi moral kmetijski sektor prispevati tudi k diverzifikaciji krajine, blažitvi podnebnih sprememb ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine;

P.  ker ima prehrana pomembno vlogo za razvoj in dobro počutje deklet, slaba prehrana pa povzroči telesne in duševne težave, kot so zaostanek v razvoju, neplodnost, brezvoljnost, utrujenost in slaba koncentracija, ter tako zmanjša gospodarski potencial žensk in vpliva na dobro počutje širše družine in skupnosti;

Q.  ker bi morale imeti ženske na podeželju možnost udeležbe v organih odločanja v javnem sektorju, saj je uravnotežena zastopanost nujna za doseganje enakosti;

R.  ker so moški in ženske pri preprečevanju tveganj na delovnem mestu izpostavljeni različnim dejavnikom, ker se na primer pri ocenjevanju škodljivih učinkov kemikalij izračuni pogosto opravijo na podlagi konstitucije moških, ki imajo na splošno večjo mišično maso, posebna priporočila za nosečnice in doječe matere pa se niti ne upoštevajo, ker je treba torej pri sprejemanju ukrepov, s katerimi bi zagotovili zdravje žensk v kmetijstvu, upoštevati različne dejavnike;

S.  ker je diskriminacija žensk prisotna tudi v medijskem sektorju, ker je vloga medijev v celotni družbi ključnega pomena in je zato zaželeno, da so ženske, ki predstavljajo vsaj 50 % družbe, pošteno vključene v ustvarjanje medijskih vsebin in odločanje v medijskih organizacijah;

T.  ker je vloga medijev ključnega pomena za spodbujanje enakosti spolov, saj mediji odražajo in tudi oblikujejo vzore in pravila ravnanja, tako pa bistveno prispevajo k oblikovanju javnega mnenja in kulture;

U.  ker medijska pokritost prispeva k širokemu razumevanju kompleksnosti položaja žensk in moških v vseh slojih družbe;

V.  ker so ženske in otroci nesorazmerno prizadeti zaradi konfliktov in predstavljajo največji delež beguncev v taboriščih ali na poti iskanja varnosti;

W.  ker v številnih družbah ženskam pravna sredstva ne zagotavljajo enake pravice do zemlje in lastnine, kar povečuje revščino in omejuje njihov gospodarski razvoj;

X.  ker se transspolne ženske soočajo z nesorazmerno diskriminacijo na podlagi spolne identitete;

Y.  ker je večja podpora za spolno in reproduktivno zdravje in pravice osnovni pogoj za enakost spolov in krepitev vloge žensk;

Z.  ker družbene norme v zvezi z vlogo žensk in moških postavljajo ženske v položaj večje ranljivosti, zlasti v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter škodljivimi praksami, kot so pohabljanje ženskih spolovil ali otroške, zgodnje in prisilne poroke;

1.  priporoči Svetu:

Splošni pogoji za krepitev vloge žensk in deklet

Krepitev vloge podeželskih žensk

Udejstvovanje in dostop žensk do medijev in informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihov učinek in raba v smislu instrumenta za napredek in krepitev vloge žensk

   (a) naj ponovno potrdi trdno zavezo Pekinškim izhodiščem za ukrepanje;
   (b) naj podpira matere, ki so podjetnice na podeželju, saj se soočajo s specifičnimi izzivi; poudarja, da lahko spodbujanje podjetništva med temi ženskami pripomore ne le k uspešnemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, temveč tudi privede do novih zaposlitvenih možnosti in dviga kakovosti življenja na podeželju ter spodbudi druge ženske, da udejanjijo svoje projekte;
   (c) naj povsod odpravi vse oblike diskriminacije žensk in deklet z namenom boja proti vsem oblikam nasilja, ki so huda kršitev njihovih temeljnih pravic in neposredna posledica diskriminacije;
   (d) naj vključi vse vlade in jih pozove k pripravi programov za odpravo spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter škodljivih praks, kot so poroke otrok, zgodnje in prisilne poroke ter pohabljanje ženskih spolovil in trgovina z ljudmi;
   (e) naj pozove države članice k boju proti spolnim stereotipom in vlaganju v dostop žensk in deklet do prilagojenega izobraževanja, vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja, zlasti na podeželskih območjih, s posebnim poudarkom na naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, pa tudi podjetništvu in inovacijah, saj so ta področja pomembna orodja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter spodbujanje enakosti v kmetijskem in živilskem sektorju, pa tudi na področju turizma in drugih panog na podeželju;
   (f) naj oblikuje politike za odpravo revščine in zagotavljanje ustreznega življenjskega standarda najbolj ranljivih skupin, tudi žensk in deklet, zlasti s sistemi socialnega varstva;
   (g) naj spodbuja obveščanje, ukrepe za tehnično pomoč in izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami v zvezi z uvedbo zaposlitvenega statusa za zakonske partnerice v kmetijskem sektorju, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, da bi lahko uveljavljale individualne pravice, zlasti porodniški dopust, socialno zavarovanje v primeru nezgode pri delu, dostop do usposabljanja in pokojninske pravice;
   (h) naj odpravi razliko v plačilu med spoloma, razliko v prejemkih (dohodku) skozi vse življenje in razliko v pokojninah;
   (i) naj pozove države članice ter regionalne in lokalne organe, naj na podeželju zagotovijo splošni dostop do ustreznega otroškega varstva in oskrbe ostarelih;
   (j) naj pozove države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo cenovno dostopne in visokokakovostne zmogljivosti ter javne in zasebne storitve za vsakodnevno življenje, zlasti na podeželju in predvsem na področju zdravja, izobraževanja in nege; ugotavlja, da bi bile za to na podeželju potrebne infrastruktura za varstvo otrok, zdravstvene storitve, izobraževalne ustanove, ustanove za oskrbo starejših in vzdrževanih oseb, storitve za nadomeščanje v primeru bolezni ali materinstva ter kulturne storitve;
   (k) naj zagotovi vključevanje načela enakosti spolov, ki služi kot orodje za vključevanje načela enakosti žensk in moških, ter boja proti diskriminaciji v vse politike in programe s pomočjo zadostnih finančnih in človeških virov;
   (l) naj zbere sredstva, potrebna, da se doseže enakost z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike in ukrepe, tudi z vključevanjem vidika spola v proračun, kar bi služilo kot orodje za vključevanje načela enakosti žensk in moških ter boj proti diskriminaciji;
   (m) naj zagotovi, da bosta Parlament in njegov Odbor za pravice žensk in enakost spolov popolnoma vključena v postopek odločanja glede stališča EU na 62. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk;
   (n) naj opozori, da Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk uvaja obveznost, da se neposredna in posredna diskriminacija žensk odpravi s pravnimi, političnimi in programskimi ukrepi na vseh življenjskih področjih, in da je člen 14 te konvencije edina mednarodna obveznost, ki obravnava posebne potrebe žensk na podeželskih območjih;
   (o) naj zagotovi, da bodo imele podeželske ženske in dekleta dostop do cenovno dostopne in visokokakovostnega formalnega in priložnostnega izobraževanja, vključno z usposabljanjem, kar bi jim moralo omogočiti pridobivanje novih ali razvijanje že pridobljenih upravnih, finančnih, gospodarskih, tržnih in podjetniških spretnosti, pa tudi državljansko, civilno in politično vzgojo ter usposabljanje na področju trajnostnega kmetijstva; naj zagotovi, da bodo imele ženske enake možnosti in svobodo izbire v zvezi s poklicno potjo, ki ji želijo slediti;
   (p) naj podeželskim ženskam in dekletom zagotovi preprost dostop do kreditnih in proizvodnih virov, prav tako pa naj jim zagotovi podporo pri njihovih podjetniških in inovacijskih pobudah;
   (q) naj ohrani pravico in dostop do visokokakovostne splošne zdravstvene oskrbe, ki upošteva fiziološke razlike med moškimi in ženskami ter je prilagojena potrebam podeželskih žensk in deklet, zlasti kar zadeva spolno in reproduktivno zdravje in pravice;
   (r) naj obsodi vse oblike nasilja nad ženskami in zagotovi, da žrtve, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, niso prikrajšane za enak dostop do pomoči;
   (s) naj izboljša učinkovitost, preglednost in demokratičnost mednarodnih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih institucij, ki podpirajo in krepijo vloge podeželskih žensk ter zagotavljajo njihovo prisotnost z enakopravnim sodelovanjem;
   (t) naj olajša prehod podeželskih žensk z neformalnega na formalno gospodarstvo in prizna, da ženske na podeželju delajo na številnih področjih in so pogosto nosilke sprememb v smeri trajnostnega in ekološkega kmetijstva, prehranske varnosti in ustvarjanja zelenih delovnih mest;
   (u) naj načrtuje in izvaja kmetijske politike, odporne na podnebne vplive, ki bi ustrezno upoštevale posebno ogroženost podeželskih žensk zaradi naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;
   (v) naj zagotovi udeležbo podeželskih žensk in deklet pri odločanju glede načrtovanja in odzivanja na vse faze nesreč in drugih kriz, od zgodnjega opozarjanja do pomoči, sanacije in obnove, ter njihovo varnost in zaščito v primeru nesreč in drugih kriz;
   (w) naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnega, čistega in zdravega okolja za podeželske ženske;
   (x) naj zagotovi visokokakovostno in dostopno infrastrukturo ter javne storitve za podeželske ženske in skupnosti ter vlaga v njihov razvoj in vzdrževanje;
   (y) naj olajša digitalni razvoj, saj lahko ta pomembno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, in sicer s poenostavitvijo prehoda na samozaposlitev, povečanjem konkurenčnosti in razvojem turizma ter vzpostavitvijo boljšega ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem;
   (z) naj podpre ustanavljanje in tekoče dejavnosti skupin lokalnih skupnosti, ki bi se redno sestajale in razpravljale o razvojnih težavah in izzivih ter sprejemale konstruktivne ukrepe;
   (aa) naj pozove države članice, socialne partnerje in civilno družbo, naj podprejo in spodbujajo udeležbo žensk v organih odločanja in upravljanja združenj ter stanovskih, podjetniških in sindikalnih organizacij na področju kmetijskih politik, zdravja, izobraževanja in kmetijstva, pa tudi v upravnih in predstavniških organih, z enako zastopanostjo;
   (ab) naj prizna in podpira aktivno vlogo žensk na podeželskih območjih in njihov prispevek h gospodarstvu, ki ga zagotavljajo kot podjetnice, vodje družinskih podjetij ter nosilke trajnostnega razvoja;
   (ac) naj podeželskim ženskam zagotovi lastninske pravice, zlasti v zvezi s kmetijskimi gospodarstvi ter dedovanjem zemljišč, saj je to pomembno orodje za krepitev njihovega gospodarskega položaja, ki jim omogoča, da v celoti sodelujejo pri razvoju podeželja in imajo od njega korist;
   (ad) naj podeželskim ženskam zagotovi dostop do proizvodnih virov, elektronskih platform, trgov, trženjskih zmogljivosti in finančnih storitev; naj spodbuja lokalne, regionalne in tradicionalne trge, vključno s tržnicami, saj imajo tam ženske več možnosti za neposredno prodajo svojih proizvodov, kar vpliva na krepitev njihovega gospodarskega položaja;
   (ae) naj spodbuja zaposlovanje žensk v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti na položajih, ki prispevajo h krožnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam;
   (af) naj razvija politike zaposlovanja, storitve in programe, namenjene reševanju negotovih razmer podeželskih žensk, ki pogosto delajo v neformalnem sektorju in se lahko soočajo z različnimi oblikami presečne diskriminacije na podlagi spola, starosti, razreda, veroizpovedi, etnične pripadnosti, invalidnosti ali spolne identitete; naj zagotovi pomoč in podporo, prilagojeno njihovim potrebam in interesom;
   (ag) naj vzpostavi programe, da se zagotovi dostop žensk in njihovih družin do splošnih sistemov socialnega varstva, ki vplivajo na njihov položaj po upokojitvi in tako zmanjšujejo večplastno razliko v pokojninah;
   (ah) naj zbira in pripravi statistične podatke, ločene po spolu, o vrednotah, razmerah, okoliščinah in potrebah podeželskih žensk, ki bodo omogočali oblikovanje ustreznih politik; naj redno spremlja položaj žensk na podeželskih območjih;
   (ai) naj pozove k ratifikaciji in izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, tudi njenega člena 6 z naslovom „Invalidne ženske“; naj zagotovi dostopnost proizvodov, infrastrukture in storitev;
   (aj) naj pozove Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj zagotovijo cenovno dostopne in visokokakovostne zmogljivosti ter javne in zasebne storitve za vsakodnevno življenje na podeželju ter ustvarijo potrebne pogoje za izboljšanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem žensk na podeželskih območjih, predvsem z zagotovitvijo ustreznih negovalnih ustanov za vzdrževane osebe, dostopne zdravstvene oskrbe in javnega prevoza;
   (ak) naj poudarja, kako pomembno je vključevanje varnostnih ukrepov v politike EU na področju življenjskih in delovnih razmer žensk, ki so zaposlene kot sezonske kmetijske delavke, zlasti kar zadeva njihovo potrebo po socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju in zdravstveni oskrbi, in spodbuja regionalne, lokalne in nacionalne organe ter druge institucije k zagotavljanju temeljnih človekovih pravic delavcev migrantov in sezonskih delavcev ter njihovih družin, zlasti žensk in ranljivih oseb, obenem pa naj krepi njihovo vključevanje v lokalno skupnost;
   (al) naj zagotovi dostop do zanesljive, hitre, širokopasovne internetne infrastrukture in storitev, vlaga v rabo novih tehnologij na podeželju in v kmetijstvu ter jo spodbuja, prizna njene pomembne socialne, psihološke in ekonomske koristi, vztraja pri razvoju celostnega pristopa („digitalna vas“) in spodbuja enake možnosti za dostop do teh tehnologij in do usposabljanja za njihovo uporabo;
   (am) naj posveti pozornost prisotnosti in napredovanju žensk v medijskem sektorju ter nestereotipni medijski vsebini;
   (an) naj spodbuja javne medijske organizacije k vzpostavitvi lastnih politik enakosti, ki zagotavljajo uravnoteženo zastopanost moških in žensk v organih odločanja;
   (ao) naj zagotovi učinkovit boj proti vse pogostejšemu prikazovanju žensk in deklet v medijih kot spolnih objektov, ob ustreznem spoštovanju svobode izražanja;
   (ap) naj spodbuja medijske organizacije k preprečevanju postopkov organizacijske kulture, ki je pogosto neskladna z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja;
   (aq) naj obravnava razliko v plačilu med spoloma v medijskem sektorju z ukrepi proti diskriminaciji in naj ženskam in moškim zagotovi enako plačilo za enako delo;
   (ar) naj sprejme vse potrebne ukrepe proti nasilnim dejanjem proti preiskovalnim novinarjem, s posebnim poudarkom na novinarkah, ki so pogosto bolj ranljive;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji.

(1) UL C 316, 22.9.2017, str. 182.
(2) UL C 50, 9.2.2018, str. 25.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0028.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0099.
(5) UL L 180, 15.7.2010, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.

Zadnja posodobitev: 1. oktober 2018Pravno obvestilo