Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2208(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0046/2018

Predložena besedila :

A8-0046/2018

Razprave :

PV 12/03/2018 - 20
CRE 12/03/2018 - 20

Glasovanja :

PV 13/03/2018 - 7.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0067

Sprejeta besedila
PDF 196kWORD 57k
Torek, 13. marec 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Regije EU, ki zaostajajo v razvoju
P8_TA(2018)0067A8-0046/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju (2017/2208(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 174, 175 in 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o vplivu proračunskih omejitev za lokalne in regionalne oblasti glede izdatkov strukturnih skladov EU v državah članicah(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o okrepljenem sodelovanju s partnerji in prepoznavnosti uspešnosti delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o gradnikih kohezijske politike EU po letu 2020(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU(8),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. aprila 2017 o konkurenčnosti v regijah z nizkimi dohodki in nizko rastjo – poročilo o regijah, ki zaostajajo v razvoju (SWD(2017)0132),

–  ob upoštevanju predhodnih pogojenosti za strategije pametne specializacije,

–  ob upoštevanju sedmega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, ki ga je Komisija objavila 9. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za ribištvo (A8-0046/2018),

A.  ker je dolga gospodarska kriza na območju EU negativno vplivala na gospodarsko rast na regionalni ravni, čeprav je kohezijska politika s približno tretjino proračuna EU prispevala h krepitvi rasti in ustvarjanju delovnih mest ter k zmanjšanju razlik med regijami v EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra ponovno preuči možnosti regionalnega in nacionalnega sofinanciranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter njegovega učinka na nacionalne javne primanjkljaje;

B.  ker je kohezijska politika, ki se izvaja prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, glavna politika EU za naložbe, rast in razvoj, ki je usklajena s cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter katere cilj je zmanjšati gospodarske, socialne in ozemeljske razlike med regijami, spodbujati konvergenco ter s tem izboljšati kakovost življenja evropskih državljanov;

C.  ker so glavni cilji Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada za obdobje 2014–2020 naložbe, ki spodbujajo rast in ustvarjanje delovnih mest ter so namenjene krepitvi trga dela, regionalnih gospodarstev in evropskega teritorialnega sodelovanja ter izboljšanju čezmejnega, mednarodnega in medregionalnega sodelovanja znotraj Evropske unije, nenazadnje pa tudi zmanjšanju razvojnih razlik med posameznimi regijami Evrope;

D.  ker po podatkih iz poročila Komisije o regijah, ki zaostajajo v razvoju, 47 regij, ki pripadajo 8 državam članicam, zaostaja v razvoju; ker poročilo lahko pripomore k boljšemu razumevanju zapletenosti izzivov, s katerimi se soočajo regije, ki zaostajajo v razvoju, in bi torej moralo biti na voljo v vseh uradnih jezikih EU;

E.  ker ima kohezijska politika v vseh regijah, ki zaostajajo v razvoju, pomembno vlogo, in v večini teh regij zajema zelo visok delež javnih naložb;

F.  ker so v regijah, ki zaostajajo v razvoju, stopnje produktivnosti, zaposlenosti in obiskovanja šole nižje kot v drugih regijah iste države članice;

G.  ker Evropska komisija v svojem poročilu razlikuje dve vrsti regij, ki zaostajajo v razvoju: „regije z nizko rastjo“, med katere sodijo manj razvite regije in regije v tranzitu, ki se v obdobju 2000–2013 niso približale povprečju EU, v državah članicah, katerih BDP na prebivalca po standardu kupne moči je bil v letu 2013 nižji od povprečja EU, kar pomeni skoraj vse manj razvite regije in regije v tranzitu v Grčiji, Španiji, Italiji in na Portugalskem, in „regije z nizkim dohodkom“, med katere sodijo vse regije, katerih BDP na prebivalca po standardu kupne moči je bil v letu 2013 nižji od 50 % povprečja EU, kar pomeni številne manj razvite regije v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem in v Romuniji;

H.  ker regije z nizko rastjo v primerjavi z regijami z nizkimi dohodki, ki na splošno ohranjajo svoj razvojni potencial, trpijo zaradi gospodarske stagnacije, zlasti zaradi upada javnih in zasebnih naložb;

I.  ker regije, ki zaostajajo v razvoju, v primerjavi z drugimi regijami bolj trpijo zaradi pomanjkanja javnih in zasebnih naložb, kar je povezano tudi s potrebo po spoštovanju obveznosti vračanja javnega dolga, ki jih nalaga pakt za stabilnost;

J.  ker je v regijah, ki zaostajajo v razvoju, pogosto zaznati pomanjkanje strukturnih reform, kar zmanjšuje učinek že tako omejenih javnih naložb;

K.  ker imajo regije, ki zaostajajo v razvoju, močno pomanjkljivo infrastrukturo na področju javnega prevoza, gospodarstva in energetike in potrebujejo učinkovitejše in uspešnejše naložbe;

L.  ker Komisija meni, da je potrebna tesnejša povezava med kohezijsko politiko in priporočili za posamezne države v okviru evropskega semestra;

M.  ker se regije, ki zaostajajo v razvoju, in zlasti regije z nizkimi dohodki, pogosto soočajo z množičnim odseljevanjem mladih in kvalificiranih delavcev, ki so nujni vir gospodarskega in družbenega oživljanja teh območij, zato so te regije manj privlačne z vidika zaposlovanja in naložb;

N.  ker bi bilo treba pojma regije z nizkimi dohodki in regije z nizko rastjo natančneje opredeliti

O.  ker je ozaveščenost končnih uporabnikov o regionalnih in lokalnih programih, ki jih financira EU, bistvena ne glede na ravni financiranja v določeni regiji;

P.  ker sta dobro upravljanje in učinkovita javna uprava v regijah, ki zaostajajo v razvoju, potrebna, saj znatno prispevata k ustvarjanju pogojev za gospodarsko rast; ker bi zmanjšanje prevelikega števila pravil in nadzora ter dolžine in zapletenosti postopkov, pa tudi boljša uporaba orodij informacijske in komunikacijske tehnologije, prispevali k povečanju učinkovitosti in dobrega upravljanja v regijah, ki zaostajajo v razvoju;

Q.  ker imajo na podlagi sedmega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji regije, ki zaostajajo v razvoju, najnižji evropski indeks kakovosti upravljanja, kar pomeni, da je učinek javni uprav manjši;

R.  ker so za dobro poučeno, preglednejše, nepristransko in pravičnejše politično odločanje pomembni zanesljivi, posodobljeni in razčlenjeni številčni in statistični podatki;

S.  ker bi bilo treba v regijah, ki zaostajajo v razvoju, zmanjšati ovire za rast in infrastrukturne vrzeli;

T.  ker se mala in srednja podjetja v regijah, ki zaostajajo v razvoju, financirajo z veliko višjimi obrestnimi merami in ker ta podjetja težje pridobijo bančna posojila za sofinanciranje projektov evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

U.  ker v štirih od petih regij, ki zaostajajo v razvoju, najmanj 25 % prebivalcev živi v mestu ali na območju, od koder se vsak dan vozijo v mesto (funkcionalno mestno območje), in ker v eni od petih regij, ki zaostajajo v razvoju, živi več kot 50 % prebivalcev na funkcionalnem mestnem območju;

V.  ker tradicionalne dejavnosti, kot so mali obrtni ribolov ali malo obrtno kmetijstvo, opredeljujejo identiteto in način življenja na večini obalnih in podeželskih območij v regijah, ki zaostajajo v razvoju, in so gospodarsko, ozemeljsko in družbeno pomembne; ker so razvojne strategije potrebne za povečanje zmožnosti za zadržanje in pritegnitev talentov, sprejetje novih tehnologij in spodbujanje novih naložb;

1.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija predstavila delovni dokument svojih služb o konkurenčnosti v regijah z nizkimi dohodki in nizko rastjo – poročilo o regijah, ki zaostajajo v razvoju; poudarja, da so v poročilu predlagane nekatere pozitivne rešitve za podpiranje gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in ustvarjanja delovnih mest v teh regijah; nadalje poudarja, da analiza o njihovi konkurenčnosti pomembno prispeva k prihodnjim razpravam o kohezijski politiki;

2.  pozdravlja izvajanje pilotnih pobud za regije, ki zaostajajo v razvoju, v dveh regijah v Romuniji in dveh regijah na Poljskem (v slednjih s podporo Svetovne banke), zlasti z opredelitvijo strateških prednostnih nalog ter konkretnih, hitro izvedljivih ukrepov; z zanimanjem pričakuje objavo rezultatov:

3.  poudarja, da je kohezijska politika bistvena za zagotavljanje in spodbujanje javnih in zasebnih naložb v vseh regijah EU, in sicer neposredno ali z ustvarjanjem ugodnih pogojev za naložbe; poudarja, da mora EU kot celota za spodbujanje splošno usklajenega razvoja izvajati ukrepe za okrepitev svoje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, s katerimi bo zmanjšala razlike v stopnji razvoja v različnih regijah in zaostalost regij, ki najbolj zaostajajo v razvoju;

4.  poziva Komisijo, naj opredeli regije, ki zaostajajo v razvoju, na ravni NUTS III, na podlagi splošnih gospodarskih in družbenih razmer, in naj natančneje usmerijo financiranje teh območij v skladu s programskimi ciklusi evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj za različne regije, ki zaostajajo v razvoju, oblikujejo prilagojene strategije, programe in ukrepe, ob upoštevanju teženj in podregijskih neenakosti, saj se poti, po katerih regij z nizkimi dohodki in regij z nizko rastjo, ter izzivi, s katerimi se soočajo, zelo razlikujejo glede na njihove posebnosti, pri čemer naj uporabijo strategijo pametne specializacije, pospešijo njihovo konvergenco in zagotovijo najboljše rešitve za ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast in trajnostni razvoj na teh območjih; meni, da bi bilo treba te strategije, programe ali ukrepe uskladiti z agendo za mesta, saj te regije niso le podeželska območja;

6.  poudarja, da je brezposelnost, zlasti mladih, še vedno izjemno visoka ter poleg nizke stopnje razvoja malih in srednjih podjetij ter naložb vanje eden najhujših in najbolj perečih problemov v veliki večini regij, ki zaostajajo v razvoju; poudarja, da so srednje- in višješolsko izobraževanje, strokovno usposabljanje na delu in prenos znanja bistveni za boj proti zaskrbljujoči ravni brezposelnosti in razširjenemu odseljevanju mladih iz teh regij; poudarja pomen izobraževanja in usposabljanja ter večjih naložb glede na potrebe in razvoj malih in srednjih ter družinskih podjetij; meni, da vključitev mladih vodi k večji uspešnosti, saj imajo pogosto inovativne rešitve;

7.  ugotavlja, da delovna sila, ki je izobražena in usposobljena v skladu s potrebami regionalnega gospodarstva, močno vpliva na konkurenčnost, produktivnost in privlačnost trga dela, ki se nato lahko razvije v okolje rasti in odprtosti za javne in zasebne naložbe; meni, da bi bilo treba v tem okviru upoštevati sedanje razmere v regijah, ki zaostajajo v razvoju, zlasti negativno stopnjo migracij in njen negativen vpliv na zaposlovanje; poudarja vlogo, ki jo v regijah, ki zaostajajo v razvoju, imata kmetijstvo in ribištvo, saj prek spodbujanja družinskih podjetij in ustvarjanja delovnih mest ter lajšanja družbene vključenosti zagotavljata oskrbo s hrano in prehransko varnost;

8.  ugotavlja, da je postala diverzifikacija za kmete in ribiče nujna, zlasti v regijah, ki zaostajajo v razvoju, saj omogoča dodatne vire dohodka in spodbuja gospodarsko in okoljsko trajnostne dejavnosti; vendar ugotavlja, da diverzifikacija ne more nadomestiti bolj tradicionalnih dejavnosti, kot je trajnostno ribištvo; spodbuja države članice ter regionalne in lokalne organe, naj podpirajo projekte modrega gospodarstva in podobne projekte ter tako pomagajo ljudem v regijah, ki zaostajajo v razvoju, da razvijejo okoljsko trajnostne vire dohodkov;

9.  upa, da se bodo pri izvajanju strategije EU 2020 na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja, pa tudi prihodnje dolgoročne strategije EU in njenih ciljev, še nadalje ustrezno upoštevale posebne potrebe regij, ki zaostajajo v razvoju, s poudarkom na stalnem zaostanku v infrastrukturi in razvoju človeškega kapitala, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi stopnji zgodnje opustitve šolanja in njenim negativnim posledicam za zaposlovanje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči učinek morebitnega povečanje stopnje sofinanciranja Evropskega socialnega sklada v prihodnjem finančnem obdobju;

10.  meni, da je treba pri načrtovanju in izvajanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov najti pravo ravnovesje med strukturnimi ukrepi, socialnimi politikami in industrijskimi politikami, da bi spodbudili gospodarsko rast, trajnostni razvoj in ustvarjanje delovnih mest, in sicer s kombiniranjem nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov ter s pritegnitvijo finančne podpore, s čimer bi prispevali k obravnavanju preostalih pomanjkljivosti; v zvezi s tem poudarja, da bi finančni instrumenti z nižjim tveganjem lahko imeli prednost pred tistimi z višjim tveganjem, kjer gospodarski obeti to dopuščajo;

11.  poudarja, da lahko kohezijska politika služi kot korektivni instrument za popravo vrzeli in neravnovesij na področju konkurenčnosti ter makroekonomskih neravnovesij med regijami ter omogoči oblikovanje privlačnega in trajnostnega okolja za podjetja in državljane; poudarja, da so v regijah z nizko rastjo največje ugotovljene težave dostop do kredita, zagotavljanje spoštovanja pogodb in zaščita manjšinskih naložb, medtem ko so v regijah z nizkimi dohodki največja težave odprava nesolventnosti, dobava električne energije ter zagotavljanje spoštovanja pogodb;

12.  ugotavlja, da so regije, ki zaostajajo v razvoju, pod velikim migracijskim pritiskom; meni, da je prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov za reševanje tega vprašanja lahko uspešen le, če se dejansko spoštuje tudi načelo solidarnosti; meni, da morajo biti begunci in migranti pod mednarodno zaščito deležni ustreznega usposabljanja in izobraževanja, da se bodo lahko vključili na trg dela;

13.  ugotavlja, da so številne težave regij, ki zaostajajo v razvoju, podobne težavam v najbolj oddaljenih regijah; zato pozdravlja strategijo, ki jo Komisija predlaga v sporočilu z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU(9);

14.  meni, da bi lahko v okviru kohezijske politike uporabili merila demografskega in socialnega razvoja, kot je na primer indeks regionalnega socialnega napredka, ter okoljska in druga merila, in jih poleg BDP vključili v prihodnja poročila Komisije o regijah, ki zaostajajo v razvoju, da bi zagotovili, da bodo te regije izpolnile svoj potencial;

15.  poudarja negativne posledice gospodarske in finančne krize, zlasti za regije z nizko rastjo, zaradi česar se je zmanjšala rezerva proračunskih politik, kar je povzročilo omejevanje javnih naložb; na drugi strani podarja pomen zmanjšanja dolga za odpravo proračunskega primanjkljaja in prilagajanje javnih naložb zahtevam glede rasti;

16.  meni, da ima kohezijska politika pozitivni učinek na ustvarjanje rasti in zaposlovanje; poudarja, da bi bilo treba v največji možni meri izvrševati enotno stališče o Paktu za stabilnost in rast, in sicer kar zadeva prožnost pri cikličnih pogojih, strukturnih reformah in javnih naložbah, usmerjenih v izvajanje glavnih strukturnih reform in podobnih projektov, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020; priznava, da je treba pojasniti kontekst in področje izvajanja strukturnih reform v okviru kohezijske politike; vendar ugotavlja, da strukturne reforme v državah članicah in regijah v okviru programov za podporo lahko prispevajo k boljšemu izidu naložb v okviru kohezijske politike;

17.  poziva k okrepljenemu ukrepanju, da se poveča konvergenca med vsemi regijami, tudi z namenom, da se zagotovi njihova odpornost na nenadne pretrese;

18.  ugotavlja, da je v regijah, ki zaostajajo v razvoju, zlasti v tistih z nizkimi dohodki, dostop do kreditov težji zaradi višjih obrestnih mer in do določene mere zato, ker kreditni sistem ne želi prevzemati tveganj; poudarja, da je treba zagotoviti lažji dostop do kreditov, da bi pomagali malim in srednjim podjetjem, spodbujali nove poslovne modele in spodbujali rast v regijah, ki zaostajajo v razvoju;

19.  poudarja, kako pomembna so sredstva EU za spodbujanje gospodarske odpornosti in kohezije teh regij, skupaj s konkurenčnostjo, naložbami in priložnostmi za sodelovanje; zato priznava prispevek lokalnih akcijskih skupin pri oblikovanju lokalnih strategij; predlaga, da Komisija razmisli o možnosti, da bi predlagala dodelitev večjega deleža podpore lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, tako pa prispevali k reševanju izzivov in izgradnji zmogljivosti; ponovno opozarja, da so v regijah, ki zaostajajo v razvoju, pogosto težave pri dostopu do financiranja, pride pa tudi do birokratskih in upravnih zamud, ki ovirajo delovanje skladov EU;

20.  meni, da bi lahko iskali pozitivne spodbude za regije v sedanjem okviru makroekonomskih pogojev, ki jih narekuje evropski semester;

21.  upošteva pomen dobrega ekonomskega upravljanja za splošno uspešnost evropskih strukturnih in investicijskih skladov, končna cilja pa sta odprava pomanjkljivosti in preprečevanje zamud; v zvezi s tem podpira potrebo, da se analizira in nato pregleda smisel povezave med evropskim semestrom in kohezijsko politiko;

22.  meni, da solidarnost, večja institucionalna zmogljivost, spoštovanje načela dobrega upravljanja in večja povezljivost in digitalizacija v teh regijah znatno vplivajo na gospodarsko rast ter učinkovitejšo in uspešnejšo porabo obstoječih sredstev; zato opozarja na vprašanje podpiranja in izboljšanja kakovosti uprave in institucij v prizadetih regijah; poziva Komisijo in države članice, naj razširijo primere najboljših praks v zvezi z večjo učinkovitostjo javne uprave, saj bi moralo biti glavno priporočilo za regije, ki zaostajajo v razvoju, učinkovito upravljanje;

23.  v zvezi s tem poudarja pomen načela partnerstva in upravljanja na več ravneh, ki ga je treba okrepiti ne glede na načelo subsidiarnosti; meni, da je nadvse pomembno, da pri načrtovanju in izvajanju strategij ter posebnih programov in ukrepov za te regije sodelujejo vse ravni upravljanja in deležniki, da se ustvari dejanska evropska dodana vrednost za državljane;

24.  ponovno poudarja, kako pomembni so inovacije, digitalizacija in izboljšanje storitev na lokalni ravni (zdravstvo, sociala, pošta) in infrastrukture, kar ustvarja ugodne pogoje in dobro podlago za spodbujanje rasti in krepitev kohezije v regijah, ki zaostajajo v razvoju; meni, da je zagotavljanje hitrih internetnih povezav predpogoj za preživetje podeželskih in gorskih območij; opozarja na potencial večsektorskih projektov, ki spodbujajo gospodarski, socialni in teritorialni razvoj tako, da se izrabijo sinergije med evropskimi skladi;

25.  predlaga, da bi bila priporočila po posameznih državah v okviru evropskega semestra večletna, s srednjeročnim nadzorom in pregledi, in bi jih bilo treba razumeti kot pozitivno spodbudo za začetek izvajanja strukturnih reform, ne pa kot instrument, ki bi lahko preprečil dostop upravičencem kohezijske politike, da bi prispevala k skupnim ciljem Unije;

26.  meni, da bi bilo treba ukrepe, ki povezujejo uspešnost evropskih strukturnih in investicijskih skladov z dobrim ekonomskim upravljanjem in ki so navedeni v Uredbi (EU) št. 1303/2013, natančno preučiti, tudi ob sodelovanju vseh deležnikov; poleg tega je prepričan, da bi bilo treba ponovno razmisliti o smiselnosti povezave med temi skladi in dobrim ekonomskim upravljanjem v naslednjem programskem obdobju in upoštevati njihovo izvajanje v obdobju 2014–2020; meni, da bi morala Komisija preučiti prilagoditve v zvezi s povezanostjo evropskega semestra s kohezijsko politiko; v zvezi s tem predlaga sistem pozitivnih spodbud z novimi rezervami v novem večletnem finančnem okviru, ki bi lahko služile kot finančni okvir, ki bi ga bilo mogoče uporabiti, ko bi države članice ukrepale v skladu s priporočili za posamezno državo in drugimi zahtevami evropskega semestra;

27.  meni, da bi bilo zlasti treba podpreti proizvodne in avtohtone poslovne dejavnosti, ki so značilne za regije, ki zaostajajo v razvoju, vključno s trajnostnim turizmom, krožnim gospodarstvom, lokalnim prenosom energije, kmetijstvom, izdelki in inovacijami, osredotočenimi na MSP; meni, da bi morale sinergije, ki izhajajo iz učinkovitega združevanja financiranja regionalnih in nacionalnih organov ter instrumentov EU, ob uporabi integriranih teritorialnih naložb;, prispevati k ustvarjanju gospodarskih priložnosti, zlasti za mlade

28.  poudarja, da je pomembno izkoristiti vse priložnosti, ki jih EU ponuja za trajnostni razvoj in rast teh regij; meni, da bi se države članice pri pripravi operativnih in čezmejnih programov sodelovanja morale zlasti osredotočati na regije, ki zaostajajo v razvoju; opozarja, da je poleg možnosti, ki jih ponuja kohezijska politika, in v skladu z njimi, pomembno spodbujati uporabo skladov v neposredni upravi in Evropskega sklada za strateške naložbe;

29.  poudarja pomen zanesljivih, posodobljenih in razčlenjenih statističnih podatkov; zato zahteva, da Komisija in Eurostat zagotovita čim bolj podrobno in geografsko razčlenjene statistične podatke, ki se bodo lahko uporabili za oblikovanje ustreznih evropskih kohezijskih politik, vključno s politikami za regije, ki zaostajajo v razvoju; glede tega pozdravlja informacije iz poročila Komisije;

30.  poziva Komisijo, naj preuči možnost pregleda obstoječe povezave med kohezijsko politiko in makroekonomskim upravljanjem, pri čemer jo opozarja, da legitimnost kohezijske politike neposredno temelji na pogodbah in da gre za eno vidnejših evropskih politik in za najpomembnejši izraz evropske solidarnosti ter dodane vrednosti v vseh evropskih regijah; meni, da mora biti povezava med kohezijsko politiko in procesi ekonomskega upravljanja v okviru evropskega semestra uravnotežena, vzajemna in usmerjena v sistem pozitivnih spodbud; podpira večje priznavanje teritorialne razsežnosti, kar bi utegnilo koristiti evropskemu semestru. meni, da bi bilo treba zato najti ravnovesje med ekonomskim upravljanjem in cilji ekonomske, socialne in teritorialne kohezijske politike, določenimi v pogodbah, ter trajnostno rastjo, ustvarjanjem delovnih mest in varstvom okolja;

31.  opozarja, da morajo vsi politični akterji priznati vlogo kohezijske politike kot glavnega instrumenta evropske ekonomske politike za spodbujanje javnih in zasebnih naložb, ki upoštevajo posebne ekonomske, socialne in teritorialne posebnosti regij;

32.  poziva države članice, naj sprejmejo nacionalne in regionalne strategije za razvoj in programe za pomoč regijam, ki zaostajajo v razvoju, s katerimi bi izboljšali njihove upravne zmogljivosti upravljanje in druge dejavnike, ki so bistveni za njihovo rast, kot je predlagala Komisija v svojem poročilu; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj državam članicam, regijam in občinam zagotovi tehnično, strokovno in praktično pomoč, da se bo uporabila najboljša praksa in podprla digitalizacija javnih storitev;

33.  poziva, naj kohezijska politika še naprej ostaja prednostna naloga Unije in naj se ji tako nameni ambiciozna količina sredstev, tudi ob upoštevanju pritiskov na proračun EU, ter naj se povečajo sinergije z drugimi skladi EU in pritegne dopolnilna finančna pomoč s finančnimi instrumenti v programskem okviru po letu 2020; poudarja, da se vrednote, kot je evropska solidarnost, ki jih predstavlja kohezijska politika, ne bi smele spodkopavati;

34.  ponovno opozarja na odgovornost Parlamenta za načrtovanje in odobritev ustreznega zakonodajnega okvira za prihodno kohezijsko politiko; poudarja, da je treba ohraniti glavno vlogo in cilj kohezijske politike v skladu s členom 174 PDEU, ne le za namene približevanja, temveč tudi, da se prepreči, da nekatera ozemlja zaostajajo; poudarja, da je treba poenostaviti pravila in zagotoviti ustrezno ravnovesje med poenostavitvijo politike in ustreznim nadzorom, hkrati pa zmanjšati pretirana upravna bremena; meni, da bi morale Komisijo in države članice preučiti možnost širše uporabe člena 7 Uredbe (EU) št. 1301/2013 o ESRR, in sicer s financiranjem povezave mest z okoliškimi območji v regijah, ki zaostajajo v razvoju;

35.  poziva Komisijo, naj bolj podpre razvoj inovativnih sistemov, kot so inovativne strategije za pametno specializacijo, in tako okrepi interakcijo med podjetji, univerzami in raziskovalnimi središčih v regijah, ki zaostajajo v razvoju; nadalje poudarja, da so dobro povezana ozemlja bistvenega pomena za raziskovalna partnerstva, vključno s pobudami evropskega partnerstva za inovacije, da bi lahko inovativne prakse dodatno spodbudile trajnostni razvoj kmetijstva in povezanih podjetij v regijah, ki zaostajajo v razvoju;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, vladam ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(3) UL C 181, 19.5.2016, str. 29.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0053.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0245.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0254.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.
(9) Sporočilo Komisije z dne 24. oktobra 2017 (COM(2017)0623).

Zadnja posodobitev: 6. november 2018Pravno obvestilo