Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2226(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0047/2018

Predložena besedila :

A8-0047/2018

Razprave :

PV 13/03/2018 - 20
CRE 13/03/2018 - 20

Glasovanja :

PV 14/03/2018 - 8.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0077

Sprejeta besedila
PDF 337kWORD 56k
Sreda, 14. marec 2018 - Strasbourg
Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018
P8_TA(2018)0077A8-0047/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018 (2017/2226(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti njenih členov 121(2), 136 ter 148,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju ocene Evropskega fiskalnega odbora z dne 20. junija 2017 glede prihodnje fiskalne naravnanosti, primerne za euroobmočje,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 in 17. junija 2010 ter sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(11),

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2017 o nadaljnjih korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2017)0821),

–  ob upoštevanju Evropske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je Komisija objavila jeseni 2017,

–  ob upoštevanju študij in poglobljenih analiz usklajenosti gospodarskih politik v euroobmočju v okviru evropskega semestra, ki so bile pripravljene za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (november 2015),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti 2016 (COM(2015)0690), poročila o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691) in osnutka skupnega poročila o zaposlovanju (COM(2015)0700),

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic, podpisanega in razglašenega v Göteborgu 17. novembra 2017,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije(12),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji(13),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2017)0770),

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2018,

–  ob upoštevanju razprave s Komisijo o svežnju evropskega semestra – letni pregled rasti za leto 2018, ki je potekala v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0047/2018),

A.  ker naj bi se po napovedih Komisije evropsko gospodarstvo še naprej povečevalo, čeprav naj bi ustvarjanje delovnih mest in rast kupne moči gospodinjstev v naslednjih dveh letih nekoliko izgubila zagon, in sicer naj bi bila leta 2017 rast v EU 2,4-odstotna, nato pa naj bi se leta 2018 rahlo upočasnila na 2,2 % in leta 2019 na 2,0 %; ker bodo vseeno potrebni nadaljnji ukrepi v politiki, da bi uredili nerešene posledice svetovne gospodarske krize;

B.  ker so zaradi sedanjih razmer v gospodarstvu EU potrebne ambiciozne in socialno uravnotežene strukturne reforme in naložbe v državah članicah, da bi spodbudili trajnostno rast, zaposlovanje in konkurenčnost ter dosegli konvergenco k višjim standardom;

C.  ker naj bi se rast zasebne potrošnje naslednje leto nekoliko zmanjšala in nato leta 2019 umirila, in sicer zaradi višje inflacije v primerjavi z letom 2017, čeprav je še vedno nižja od cilja ECB, ki je pod 2 %, vendar blizu te vrednosti;

D.  ker sta Evropska investicijska banka in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) poleg evropskih strukturnih in investicijskih skladov priskrbela pomembno podporo za naložbe v EU; ker so zasebne naložbe še vedno pod ravnjo iz leta 2008, kar negativno vpliva na potencialno rast, ustvarjanje novih delovnih mest in produktivnost;

E.  ker se pričakuje, da bo zaposlenost v EU še naprej naraščala in je bilo v drugi četrtini leta 2017 zaposlenih 235,4 milijona ljudi; ker nekateri kazalniki na trgu dela nakazujejo trajne težave, kot so vedno večja segmentacija trga dela, ki poglabljajo neenakosti, zlasti kar zadeva mlade in ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe; ker je stopnja brezposelnosti v EU 7,5-odstotna in v euroobmočju 8,9-odstotna, torej še vedno previsoka, zlasti med mladimi, čeprav je v EU najnižja v zadnjih devetih, v euroobmočju pa v zadnjih osmih letih; ker med številnimi državami članicami še vedno obstajajo znatne razlike in ker je pri stopnji zaposlenosti pot, da si opomorejo od krize, in nenazadnje dosežejo nacionalne cilje Evrope 2020, še dolga; ker je bila skrita brezposelnost (brezposelne osebe, ki želijo delati, vendar zaposlitve ne iščejo aktivno) leta 2016 20-odstotna;

F.  ker je več držav članic zaradi izogibanja davkom, utaje davkov in davčnih goljufij, ki koristijo nekaterim velikim korporacijam in posameznikom, izgubilo na milijarde evrov dohodka za upravljanje javnih financ na škodo malih in srednjih podjetij ter davkoplačevalcev;

G.  ker zagotavlja izboljšanje gospodarskih razmer priložnosti za izvajanje ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform, zlasti ukrepov za spodbujanje naložb, saj je raven naložb kot delež BDP danes še vedno nižja kot v obdobju neposredno pred finančno krizo, ter za izboljšanje razmer na področju javnih financ, ob upoštevanju bremena demografskega razvoja na vzdržnost dolga;

1.  je seznanjen z objavo svežnja o letnem pregledu rasti za leto 2018 ter s predlagano kombinacijo politik s področja naložb, ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform ter odgovornih javnih financ kot načinom za nadaljnje spodbujanje višjih stopenj rasti ter za krepitev evropskega okrevanja, konvergence k višjim standardom in konkurenčnosti; se strinja, da je za zagotavljanje rasti, delovnih mest ter za boj proti neenakostim, ki ovirajo gospodarsko rast, potreben nadaljnji napredek pri izvajanju strukturnih reform;

Poglavje 1 – Naložbe in rast

2.  poudarja trajno strukturno težavo nezadostne rasti možne proizvodnje, produktivnosti in konkurenčnosti, ki jo spremljajo prenizke javne in zasebne naložbe ter pomanjkanje ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform v nekaterih državah članicah;

3.  opozarja, da imajo nekatere države članice še vedno previsoke plačilnobilančne presežke, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za podprtje javnih in zasebnih naložb ter spodbudo gospodarske rasti;

4.  opozarja na pomembnost javnih in zasebnih naložb ob strukturnih reformah za spodbujanje in povečanje gospodarske rasti;

5.  opozarja na pomembnost spodbujanja javnih naložb v EU, da bi izravnali sedanji upad javnih naložb; poleg tega poziva k dokončanju unije kapitalskih trgov, da bi okrepili zasebne naložbe po vsem enotnem trgu; meni, da je treba regulativni okvir za zasebne naložbe še izboljšati;

6.  poudarja, da je treba več vlagati v raziskave, razvoj in inovacije ter v tehnološko posodabljanje, da bi spodbudili produktivnost; opozarja, da lahko naložbe na področjih, kot so infrastruktura, otroško varstvo, socialna stanovanja, izobraževanje, usposabljanje, zdravje, raziskave, digitalne inovacije in krožno gospodarstvo, povečajo produktivnost in/ali zaposlovanje; poziva Komisijo, naj obravnava priporočila za posamezne države na področju energijske učinkovitosti in porabe virov ter zagotovi, da bodo ta priporočila popolnoma skladna s pariškim podnebnim sporazumom;

7.  poziva Komisijo, naj oceni sedanje ovire za pomembne infrastrukturne projekte, ki krepijo rast, v celotnem življenjskem ciklu teh naložb in naj s Parlamentom in Svetom razpravlja o tem, kako se s temi ovirami spoprijeti v sedanjem pravnem okviru;

Poglavje 2 – Odgovorne javne finance

8.  je seznanjen s splošno nevtralno fiskalno naravnanostjo, predlagano v priporočilih za euroobmočje, ugotavlja pa, da je leta 2018 v številnih državah članicah mogoče pričakovati nekoliko ekspanzivno fiskalno naravnanost; opozarja, da je dosledno izvajanje in skladnost s fiskalnimi pravili Unije, tudi popolno spoštovanje sedanjih določb o prožnosti, najpomembnejše za pravilno delovanje gospodarske in monetarne unije;

9.  poudarja, da mora fiskalna naravnanost na nacionalni ravni in ravni euroobmočja s kratkoročno makroekonomsko stabilizacijo uravnotežiti dolgoročno vzdržnost javnih financ popolnoma v skladu s Paktom za stabilnost in rast;

10.  pozdravlja izboljšave v javnih financah, ki so ključne za dosego stabilnejše, trajnejše in učinkovitejše rasti, zlasti postopno zmanjševanje razmerja med javnim dolgom in BDP v EU in euroobmočju ter zmanjšanje nominalnega proračunskega primanjkljaja, pri tem pa poudarja, da je bruto razmerje med javnim dolgom in BDP v euroobmočju še vedno okoli 90 %, v nekaterih državah članicah pa znatno nad to ravnjo; poudarja, da bi morale te države članice nujno zmanjšati svoje visoko razmerje med javnim dolgom in BDP, saj je to v času gospodarskega okrevanja veliko lažje izvesti; vendar opozarja, da so starajoče se družbe in drugi demografski trendi ogromno breme za vzdržnost javnih financ; zato poziva države članice, naj bodo odgovorne do prihodnjih generacij;

11.  poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na sestavo in upravljanje nacionalnih proračunov; zato pozdravlja vse pogostejšo prakso pregleda porabe in še naprej spodbuja države članice, naj ocenijo kakovost svojih proračunov;

Poglavje 3 – Strukturne reforme

12.  opozarja, da morajo nekatere države članice še naprej izvajati socialno in okoljsko trajnostne, rasti prijazne strukturne reforme, zlasti glede na izboljšane gospodarske razmere po vsej EU in rast BDP v skoraj vseh državah članicah, da bi spodbudile konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest, rast in konvergenco k višjim standardom;

13.  vztraja, naj se odhodki za raziskave in razvoj približajo ciljem strategije Evropa 2020; poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezne politike in poskrbijo za naložbe, da bi zagotovile ali ohranile enakopraven dostop do vseživljenjskega učenja in usposabljanja, pri tem pa upoštevajo spremembe na trgu dela, tudi pojav novih poklicev;

14.  poudarja, da digitalizacija, globalizacija in tehnološke spremembe temeljito spreminjajo trg dela, kar pomeni na primer korenite spremembe v oblikah in statusih zaposlitve, za katere je potreben prilagojen prehod; zato poudarja pomen dinamičnih trgov dela z dostopnimi in kakovostnimi sistemi socialnega varstva, ki se zmorejo odzvati na te nove razmere na trgu dela;

15.  meni, da bi z reformami, ki bi odpravile ozka grla za naložbe, omogočili takojšnjo podporo gospodarski dejavnosti in obenem ustvarili pogoje za dolgoročno rast;

16.  poziva k pregledom obdavčevanja, katerih namen je doseganje dobre uravnoteženosti med obdavčitvijo kapitala, dela in potrošnje;

Poglavje 4 – Konvergenca in vključevanje

17.  poudarja, da bi bilo treba v okviru evropskega semestra in priporočil za posamezne države prispevati k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, tudi tistih iz stebra socialnih pravic, in doseči cilje rasti in zaposlovanja; zato pozdravlja pregled socialnih kazalnikov kot orodja za spremljanje izvajanja socialnega stebra;

18.  poudarja, da je v nedavnem obdobju realna rast plač zaostajala za rastjo produktivnosti, razmere na trgu dela pa so se izboljšale; glede na to poudarja, da bi plače v nekaterih sektorjih in na nekaterih področjih še lahko rasle v skladu s cilji produktivnosti, da bi se zagotovil dober življenjski standard in upoštevali konkurenčnost in potreba po odpravi neenakosti;

19.  poudarja, da je treba pri fiskalnih politikah upoštevati monetarno politiko in spoštovati neodvisnost ECB;

20.  poziva Komisijo, naj razvije celovito strategijo za podporo naložbam, ki bo povečala okoljsko trajnost, in zagotovi ustrezno povezavo med cilji OZN za trajnostni razvoj ter evropskim semestrom;

21.  pozdravlja dejstvo, da se v okviru letnega pregleda rasti za leto 2018 priznava potreba po uspešnih in pravičnih davčnih sistemih, ki zagotavljajo primerne spodbude za gospodarsko dejavnost; podpira pobude Komisije za doseganje večje preglednosti in reforme sistema DDV ter opaža dosežen napredek pri skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; pozdravlja prizadevanja na mednarodni ravni za boj proti davčnim goljufijam, utaji davkov in izogibanju davkom; ugotavlja, da lahko izboljšanje učinkovitosti nacionalnih davčnih sistemov znatno poveča javnofinančne prihodke;

22.  poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in beguncev, ter za njihovo vključevanje, in že zgodaj predvidijo zahteve za olajšanje njihovega prehoda na trg dela, s čimer bi preprečili, da jih posrka siva ekonomija, in zagotovili, da so za javne storitve zagotovljeni zadostni viri; poudarja, da bi morali imeti socialni partnerji ključno vlogo pri omogočanju lažjega vključevanja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in beguncev ter preprečevanju, da bi utrpeli diskriminacijo na trgu dela;

23.  je zaskrbljen nad vrzelmi in diskriminacijo, ki še naprej vplivajo na trge dela v nekaterih državah članicah in prispevajo k razlikam med moškimi in ženskami pri plačah, upokojevanju in sodelovanju pri sprejemanju odločitev;

Poglavje 5 – Okvir evropskega semestra: odgovornost in izvajanje

24.  pozdravlja, da se večja pozornost namenja skupni finančni naravnanosti euroobmočja, hkrati pa opozarja na obveznosti posameznih držav članic v zvezi s skladnostjo s Paktom za stabilnost in rast, vključno s popolnim upoštevanjem sedanjih določb o prožnosti; poudarja, da pojem skupne fiskalne naravnanosti ne pomeni, da se presežki in primanjkljaji v različnih državah članicah medsebojno izravnavajo;

25.  je zaskrbljen zaradi nizke stopnje upoštevanja priporočil za posamezne države, tudi priporočil o pospeševanju konvergence, povečanju konkurenčnosti in zmanjšanju makroekonomskih neravnotežij; meni, da bi večja nacionalna odgovornost s pomočjo javnih razprav na nacionalni ravni privedla do boljšega izvajanja priporočil za posamezne države; meni, da je pomembno zagotoviti, da se v nacionalnih parlamentih razpravlja o poročilih o državah in priporočilih za posamezne države; meni, da bi bilo treba regionalne in lokalne oblasti bolje vključiti v proces evropskega semestra; poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja za uveljavljanje teh priporočil, ki so usmerjena v obravnavanje izzivov, ki ogrožajo vzdržnost denarne unije;

26.  poudarja, da bi moral vsak nadaljnji korak k poglobitvi ekonomske in monetarne unije spremljati močnejši demokratični nadzor; zato vztraja, da je treba okrepiti tako vlogo Evropskega parlamenta kot nacionalnih parlamentov v skladu z načelom odgovornosti; poziva, naj se postopku pogajanj pridružijo tudi posvetovanja s socialnimi partnerji na nacionalni in evropski ravni;

27.  pozdravlja priznanje Komisije, da korupcija še vedno ovira naložbe v nekaterih državah članicah in da je za zagotovitev pravega gospodarskega razvoja potrebno spoštovanje pravne države ter neodvisnih sodnih organov in organov pregona; kljub temu obžaluje, da je Komisija ukinila letno poročilo o boju proti korupciji, in jo poziva, naj ponovno začne letno analizo korupcije v državah članicah in zagotovi mehanizme za boj proti njej;

Sektorski prispevki k poročilu o letnem pregledu rasti za leto 2018

Proračuni

28.  meni, da mora proračun EU zagotoviti spodbudo za trajnostno rast, konvergenco, naložbe in reforme s pomočjo rešitev in sinergij glede nacionalnih proračunov; zato meni, da letni pregled rasti državam članicam služi kot smernica za pripravo lastnega in evropskega proračuna, zlasti glede na to, da se pripravlja večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020;

29.  v zvezi s tem ponavlja, da je potrebna večja sinergija med nacionalnimi proračuni in proračunom EU; opozarja, da ima Komisija zaradi svojega sodelovanja v evropskem semestru ter pri pripravi in izvrševanju proračuna EU osrednjo vlogo pri tem;

30.  pozdravlja predlog za večje sinergije in preprečevanje razdrobljenosti proračuna EU, kakor je bilo zapisano v decembra 2016 objavljenem končnem poročilu in priporočilih skupine na visoki ravni za lastna sredstva z naslovom „Prihodnje financiranje EU“;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

31.  pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo spletnega portala o spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, ki bi zagotavljal najnovejše informacije o temah, povezanih s spodbujanjem zdravja in dobrega počutja, ter bi bil pomemben vir jasnih in zanesljivih informacij za državljane; poudarja, da bi moral biti ta portal v celoti dostopen vsem državljanom EU, tudi tistim, ki trpijo zaradi disleksije ali drugih podobnih težav;

32.  poziva k večji usklajenosti z drugimi politikami EU na področju preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, kot so strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, evropski strukturni in investicijski skladi, Solidarnostni sklad, okoljska zakonodaja ter politike na področju raziskav in inovacij;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski centralni banki.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
(2) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
(4) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.
(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
(7) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
(8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
(9) UL L 192, 18.7.2015, str. 27.
(10) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(11) UL C 407, 4.11.2016, str. 86.
(12) UL C 399, 24.11.2017, str. 149.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0491.

Zadnja posodobitev: 6. november 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov