Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2260(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0052/2018

Predložena besedila :

A8-0052/2018

Razprave :

PV 13/03/2018 - 20
CRE 13/03/2018 - 20

Glasovanja :

PV 14/03/2018 - 8.12
CRE 14/03/2018 - 8.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0078

Sprejeta besedila
PDF 250kWORD 66k
Sreda, 14. marec 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2018
P8_TA(2018)0078A8-0052/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2018 (2017/2260(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 3 in 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 9, 145, 148, 152, 153, 174 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje(1),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV (Solidarnost),

–  ob upoštevanju revidirane Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti 1., 3., 4., 5., 8. in 10. cilja,

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic 17. novembra 2017 v Göteborgu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2018 (COM(2017)0690),

–  ob upoštevanju osnutka skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 22. novembra 2017 k sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti za leto 2018 (COM(2017)0674),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 22. novembra 2017 za odločbo Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2017)0677),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2017)0770),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018 (COM(2017)0771),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Osnutki proračunskih načrtov za leto 2018: celovita ocena (COM(2017)0800),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017)0250),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pregled izvajanja uredbe iz leta 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (SWD(2017)0258),

–  ob upoštevanju sedme izdaje letnega pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi (2017), ki ga je objavila Komisija in ki se osredotoča na medgeneracijsko pravičnost in solidarnost v Evropi,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe (COM(2016)0581),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2016 o začetku posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic (COM(2016)0127) in njegovih prilog,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta z dne 15. februarja 2016 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2016)0071) in stališča Parlamenta z dne 15. septembra 2016 o tej temi(2),

–  ob upoštevanju svežnja Komisije o socialnih naložbah z dne 20. februarja 2013, vključno s priporočilom 2013/112/EU z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020) ter resolucije Parlamenta z dne 16. junija 2010 o EU 2020(4),

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o boju proti neenakostim kot vzvodu za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o ekonomskih politikah euroobmočja(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o politikah na področju minimalnega dohodka kot sredstvu za boj proti revščini(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(13),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji(18),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora Združenih narodov o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije (september 2015),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 iz marca 2017 z naslovom Brezposelnost mladih: ali so politike EU prinesle spremembe? Ocena jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 25. septembra 2017 z naslovom Razvoj poklicnega življenja v Evropi: letni pregled Evropskega observatorija poklicnega življenja za leto 2016 in zlasti poglavja z naslovom Neenakosti v plačilih – dokazi, razprave in politike,

–  ob upoštevanju aktualne posodobitve poročila Eurofounda z dne 18. julija 2017 z naslovom Dohodkovna neenakost med napotenimi delavci: izzivi za načelo enake obravnave, ki vsebuje podroben pregled stališč vlad in socialnih partnerjev v Evropi, kar zadeva načelo enakega plačila za enako delo,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 26. junija 2017 z naslovom Poklicne spremembe in neenakosti v plačah: Evropski center za spremljanje delovnih mest 2017,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 19. aprila 2017 o socialni mobilnosti v EU,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 13. marca 2017 z naslovom Dohodkovne neenakosti in zaposlitveni vzorci v Evropi pred veliko recesijo in po njej,

–  ob upoštevanju poročil Eurofounda z dne 24. februarja 2017 o vključenosti socialnih partnerjev v evropski semester: posodobitev za leto 2016, in z dne 16. februarja 2016 o vlogi socialnih partnerjev v evropskem semestru v obdobju 2011–2014,

–  ob upoštevanju preglednega poročila Eurofounda z dne 17. novembra 2016 z naslovom Šesta evropska raziskava o delovnih razmerah,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 12. marca 2015 z naslovom Nove oblike zaposlitve,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 29. oktobra 2013 z naslovom Ženske, moški in delovni pogoji v Evropi,

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2018,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0052/2018),

A.  ker je stopnja zaposlenosti v EU vse večja in je v drugi četrtini leta 2017 dosegla 72,3 %, kar ustreza 235,4 milijonom zaposlenih in pomeni, da EU napreduje pri doseganju 75-odstotne stopnje zaposlenosti, določene v strategiji EU 2020; ker se stopnje zaposlenosti v številnih državah članicah še vedno zelo razlikujejo, pri čemer so v Grčiji, na Hrvaškem, v Italiji in Španiji precej pod povprečjem EU, ki znaša 65 %, na Nizozemskem, Danskem, v Združenem kraljestvu, Nemčiji in na Švedskem pa so višje od 75 %, in bo potrebnega še veliko dela, da se bodo izboljšale po prestani krizi, zlasti pa, da bomo dosegli nacionalne cilje iz strategije EU 2020; ker je rast zaposlovanja močnejša med starejšimi delavci, visokokvalificiranimi delavci ter moškimi, šibkejša pa med mladimi, nizkokvalificiranimi delavci in ženskami; ker je zaposlenost, merjena z opravljenimi delovnimi urami na zaposlenega, zaradi povečanja deleža dela s krajšim delovnim časom in zmanjšanja števila delovnih ur zaposlenih s polnim delovnim časom še vedno 3 % pod predkrizno ravnjo v EU in 4 % pod predkrizno ravnjo v euroobmočju; ker je v EU v tem trenutku 18,9 milijona ljudi še vedno brez zaposlitve, naložbe so še zmeraj prenizke, rast plač je šibka, revščina zaposlenih pa še naprej narašča; želi spomniti, da člen 3 PEU določa, da si Unija prizadeva za polno zaposlenost;

B.  ker je v EU brez zaposlitve še vedno 18,9 milijona ljudi, čeprav je stopnja brezposelnosti s 7,5 % v EU in s 8,9 % v euroobmočju najnižja v zadnjih devetih letih; ker to izboljšanje ni v vseh državah članicah enako, saj sega stopnja brezposelnosti od približno 4 % v Nemčiji do skoraj 20 % v Španiji in 23,6 % v Grčiji; ker je bila skrita brezposelnost (brezposelne osebe, ki želijo delati, vendar zaposlitve ne iščejo aktivno) leta 2016 20-odstotna, medtem ko je delež dolgotrajno brezposelnih v EU še vedno zaskrbljujoče visok in znaša več kot 46,4 % (v euroobmočju je njihov delež 49,7 %); ker je v nekaterih državah članicah brezposelnost še vedno visoka zaradi premajhne rasti in strukturnih pomanjkljivosti; ker so nezadostne reforme trga dela eden od razlogov za visoko brezposelnost; ker je podpora za dolgotrajno brezposelne bistvena, saj bo drugače njihov položaj začel vplivati na njihovo samozavest, dobro počutje in prihodnji razvoj, kar bi jih potisnilo na rob revščine in socialne izključenosti, obenem pa ogrozilo vzdržnost sistemov socialne varnosti in evropsko socialno razsežnost;

C.  ker se je delo s krajšim delovnim časom od leta 2008 povečalo za 11 %, zaposlitev s polnim delovnim časom pa je v istem obdobju padla za 2 %, medtem ko je neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom z 29,3 % leta 2013 padlo na 27,7 % leta 2016, vendar še vedno predstavlja tretjino tovrstnih pogodb;

D.  ker je segmentacija trga dela med trajnimi in atipičnimi zaposlitvami še naprej zaskrbljujoča, saj začasne delovne pogodbe v nekaterih državah članicah predstavljajo od 10 % do 20 % zaposlitev, pri čemer je stopnja prehoda k pogodbam za nedoločen čas zelo nizka, začasna delovna mesta pa so prej slepa ulica kot odskočna deska za stalno delovno mesto; ker zaradi tega pojava številni delavci ne morejo uživati koristi varne, relativno dobro plačane zaposlitve in dobrih možnosti, kar ustvarja razkorak v plačah med delavci s pogodbami za nedoločen in za določen čas;

E.  ker je kljub rahlemu izboljšanju stopnja brezposelnosti mladih s 16,6 % (18,7 % v euroobmočju) še vedno zaskrbljujoče visoka; ker so po podatkih iz osnutka skupnega poročila o zaposlovanju mladi pogosteje zaposleni z nestandardnimi ali atipičnimi oblikami zaposlitve, kar vključuje pogodbe za določen čas, neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom in slabše plačana delovna mesta z nižjimi plačami; ker leta 2016 6,3 milijona mladih, starih od 15 do 24 let, še vedno ni bilo zaposlenih in se niso izobraževali ali usposabljali (NEET); ker lahko države članice brezposelnost mladih obravnavajo z razvojem in izvajanjem regulativnih okvirov trga dela ter sistemov izobraževanja in usposabljanja in z aktivnimi politikami trga dela na podlagi prepovedi diskriminacije zaradi starosti v zvezi s členom 19 PDEU in Direktivo 2000/78/ES o enakosti na področju zaposlovanja;

F.  ker stopnje brezposelnosti kljub majhnim razlikam med državami članicami še vedno ostajajo višje od stopnje iz obdobja pred krizo; ker je v nekaterih državah članicah dolgotrajna brezposelnost še vedno višja od 50 % vse brezposelnosti in v EU povprečno znaša 46,6 %, v euroobmočju pa 49,7 %; ker so v stopnji brezposelnosti zabeleženi samo ljudje, ki nimajo dela in so v zadnjih štirih tednih aktivno iskali zaposlitev, s stopnjo dolgotrajne brezposelnosti pa se meri delež ljudi v delovno aktivnem prebivalstvu, starem od 15 do 74 let, ki so brezposelni 12 mesecev ali več;

G.  ker razlika v zaposlenosti med spoloma še vedno obstaja in v EU znaša 11,6 %, pri čemer je stopnja zaposlenosti pri moških 76,9 % , pri ženskah pa 65,3 %, še večje razlike pa so med ženskami, rojenimi zunaj EU, in Rominjami; ker je razlika med spoloma pri delu s krajšim delovnim časom še večja in je leta 2016 znašala 23 odstotnih točk, v štirih državah članicah je presegla 30 odstotnih točk, delež žensk, ki neprostovoljno delajo s krajšim delovnim časom, pa je 23,5 %; ker je stopnja zaposlenosti žensk z najmanj enim otrokom do 6 let 9 odstotnih točk nižja kot stopnja zaposlenosti žensk brez otrok, 19 % potencialne ženske delovne sile v letu 2016 pa je bilo neaktivnih, ker so morale skrbeti za otroke ali nezmožne odrasle; ker se ženske zaradi nižjih stopenj zaposlenosti v ekvivalentu polnega delovnega časa spopadajo še z veliko plačno vrzeljo, ki je leta 2015 v EU povprečno znašala 16,3 %, pri čemer je bila v Estoniji 26,9 %, v Italiji in Luksemburgu pa 5,5 %;

H.  ker se nekatere države članice soočajo s strukturnimi izzivi na trgu dela, kot sta nizka udeležba in neusklajenost med znanji, spretnostmi in kvalifikacijami; ker narašča potreba po konkretnih ukrepih za vključevanje in ponovno vključevanje neaktivnih delavcev, da bi izpolnili zahteve trga dela;

I.  ker se družbe v Evropski uniji starajo (skoraj 20 % evropskega prebivalstva ima nad 65 let, ocene pa kažejo, da bo ta delež do leta 2050 dosegel 25 %), kar prinaša dodatne izzive za države članice, ki bodo morale poskrbeti za prilagoditve, da bodo še naprej zagotavljale dobro financirane in trdne sisteme socialne varnosti, zdravstvene sisteme in sisteme dolgotrajne nege in oskrbe, ter zadovoljile potrebe po formalnem in neformalnem zagotavljanju oskrbe; ker so neformalni negovalci zelo pomembni za družbo; ker je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v EU-28 leta 2015 rahlo upadla in naj bi po ocenah skupno znašala 80,6 let (0,3 leta manj kot leta 2014), od tega 83,3 leta za ženske (0,3 leta manj kot leta 2014) in 77,9 leta za moške (0,2 leta manj kot leta 2014); ker je bil to prvi upad pričakovane življenjske dobe v EU-28 po letu 2002, ko so postali podatki o tem na voljo za vse države članice, opazimo pa ga lahko v večini držav članic; ker Eurostat navaja, da še ni mogoče reči, ali je zmanjšanje pričakovane življenjske dobe med letoma 2014 in 2015 samo začasno ali pa se bo v naslednjih letih nadaljevalo;

J.  ker demografski izzivi vključujejo dejavnike, kot sta odseljevanje in razpršenost prebivalstva, ki prizadetim regijam otežujejo rast in ogrožajo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU;

K.  ker je stopnja šolskega osipa v nekaterih državah članicah, vključno z Malto, Španijo in Romunijo, okoli 20 %, na Portugalskem, v Bolgariji, Italiji, Madžarski, Združenem kraljestvu in Grčiji pa je še vedno nad zastavljenim 10-odstotnim ciljem EU; ker je osip kompleksen osebni, nacionalni in evropski izziv; ker so najpomembnejši dejavniki, povezani z nizko stopnjo izobrazbe in šolskim osipom, socialna in ekonomska prikrajšanost, priseljensko poreklo ter posebne potrebe, če upoštevamo, da je v EU povprečni delež posameznikov s slabimi rezultati v naravoslovju na dnu socialno-ekonomskega kvartila dijaške populacije v okviru raziskave PISA 2015 približno 34-odstoten, kar je 26 odstotnih točk več kot v zgornjem socialno-ekonomskem kvartilu;

L.  ker sektor socialnega gospodarstva zajema dva milijona podjetij (približno 10 % vseh podjetij v EU) in zaposluje več kot 14 milijonov ljudi (približno 6,5 % zaposlenih v EU); ker je ta sektor pomemben za spoprijemanje z nešteto izzivi, s katerimi se sooča današnja družba, med drugim s staranjem prebivalstva;

M.  ker v Evropi živi 80 milijonov invalidov; ker izvajanje ukrepov za zagotavljanje dostopnosti invalidom še vedno zaostaja;

N.  ker kljub napredku pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti v družbi še vedno obstajajo prikrajšane skupine in ker revščina in socialna izključenost še vedno ogrožata nesprejemljivih 119 milijonov Evropejcev, od tega je več kot 25 milijonov otrok (več kot vsak četrti otrok v EU), pri čemer v državah članicah in Uniji kot celoti vztrajajo tudi regionalne razlike, tako da EU še daleč ne dosega cilja strategije EU 2020; ker se v dveh tretjinah vseh držav EU dohodkovna neenakost še vedno povečuje; ker je dohodek najbogatejših 20 % gospodinjstev v vsej EU 5,1-krat višji od dohodka najrevnejših 20 %, v nekaterih vzhodnih in južnih evropskih državah je razmerje 6,5-kratnik ali še višji, kar je skoraj dvakrat toliko, kot so podatki za nekatere srednjeevropske in najuspešnejše skandinavske države; ker visoke stopnje neenakosti ovirajo enake možnosti pri dostopanju do izobraževanja, usposabljanja in socialne zaščite in so zato škodljive za socialno pravičnost, socialno kohezijo in trajnostni gospodarski razvoj;

O.  ker je po podatkih Komisije v publikaciji Employment and Social Developments in Europe 2017 (Razvoj na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi v letu 2017) leta 2015 revščina ali socialna izključenost ogrožala 118,8 milijona ljudi, kar je 1,7 milijona več kot leta 2008 in še daleč od cilja strategije EU 2020, da bi to število zmanjšali za 20 milijonov, pri čemer so med državami članicami velike razlike – od 5 % ali manj v Češki republiki ali Nemčiji do okoli 20 % v Grčiji in Španiji; ker je bil leta 2016 delež otrok (0–17 let), ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost, 26,4 %, kar je višje kot pri odraslih med 16. in 64. letom (24,2 %) in za skoraj 10 odstotnih točk višje kot pri ljudeh, starejših od 65 let (18,3 %); ker je število revnih otrok v Evropi še vedno zaskrbljujoče visoko, saj jih je že več kot 25 milijonov, in ker revščina v otroštvu vpliva na vse življenje in botruje prenosu prikrajšanosti z generacije na generacijo; ker so socialne politike pomembne za doseganje kohezije in približevanje EU njenim državljanom;

P.  ker v vsej Evropi narašča revščina zaposlenih, najvišje stopnje pa so zabeležene v Španiji (13,1 %), Grčiji (14 %) in Romuniji (18,6 %), kar dokazuje, da včasih zgolj zaposlitev ne zadostuje, da se človek prebije iz revščine, ter kaže, da je treba premisliti o različnih vzorcih na trgu dela, vključno z delom s krajšim delovnim časom in/ali delom za določen čas, višino plač in intenzivnostjo dela v gospodinjstvu ter slabimi delovnimi razmerami; ker je rast plač v EU še vedno šibka in se je v zadnjih dveh letih povečala za manj kot 1 %, razlike v plačah zaposlenih pa so v EU precejšnje in segajo od 4,6 EUR na delovno uro v Bolgariji do 43,3 EUR na delovno uro v Luksemburgu; ker dejanska rast plač v 18 od 28 držav članic zaostaja za povprečno rastjo proizvodnje in tudi za upadanjem brezposelnosti; ker je določanje plač v nacionalni pristojnosti;

Q.  ker je izobrazba eden od odločilnih dejavnikov za vključitev mladih na trg dela in so zanjo v prvi vrsti pristojne države članice, čeprav jih pri tem podpira Komisija; ker morata biti kakovostna izobrazba in izobraževanje dostopna vsem, pri čemer je treba upoštevati, da je v EU med mladimi z visokošolsko izobrazbo (20–34 let) zaposlenih 82,8 %, kar je za več kot 10 odstotnih točk pri populaciji mladih s srednješolsko izobrazbo; ker poklicno usposabljanje postaja vse bolj verodostojno, tako med mladimi Evropejci kot med podjetji, ki priznavajo njihove sposobnosti; ker usposabljanje, pridobljeno v neformalnem okolju, Evropejcem zagotavlja bistvena orodja, potrebna za trg dela;

R.  ker digitalna preobrazba od delavcev zahteva vsaj osnovna digitalna znanja, vendar se ocenjuje, da jih 44 % prebivalstva EU nima(19);

S.  ker bi bilo treba v skladu s členom 168 PDEU pri opredeljevanju in izvajanju ustreznih politik in dejavnosti Unije zagotavljati varovanje zdravja ljudi na visoki ravni; ker bi s tem pripomogli k socialnemu vključevanju, socialni pravičnosti in enakosti; ker tehnološki in znanstveni napredek, ki ga letni pregled rasti za leto 2018 pozdravlja, omogoča boljše, učinkovitejše in cenovno sprejemljivejše načine zdravljenja in zdravila; ker ta napredek osebam s posebnimi kroničnimi obolenji vstopijo na trg dela ali delajo še veliko dlje; ker ta cilj trenutno ovirajo visoke cene nekaterih zdravil;

T.  ker ima fiskalna politika v državah članicah pomembno vlogo pri stabiliziranju makroekonomskega okolja, služi pa tudi drugim ciljem, na primer za fiskalno vzdržnost in prerazporejanje;

U.  ker so za zagotavljanje in upravljanje sistemov socialne varnosti pristojne države članice in jih Unija usklajuje, ne pa harmonizira;

V.  ker se bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca v več državah članicah še vedno ni vrnil na predkrizno raven in je za 20 do 30 odstotnih točk nižji kot leta 2008;

W.  ker je zmogljivost gospodarstva EU za spodbujanje dolgoročne rasti manjša od njegovih največjih tekmecev; ker Komisija ocenjuje, da je potencial za rast v EU okoli 1,4 %, v ZDA pa 2 %;

X.  ker neprijavljeno delo delavce prikrajša za njihove pravice in spodbuja socialni damping ter tako močno vpliva na proračun, prav tako pa škoduje zaposlovanju, produktivnosti, kakovosti dela in razvoju spretnosti ter vpliva na učinkovitost in uspešnost pokojninskih sistemov; ker so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi neprijavljeno delo spremenili v prijavljeno;

Y.  ker se morajo najbolj oddaljene regije spopadati z velikimi težavami, povezanimi z njihovimi posebnimi značilnostmi, ki omejujejo njihove možnosti za rast; ker brezposelnost v teh regijah znaša od 11,2 % do 27,1 %, dolgotrajna brezposelnost pa od 54,5 % do 80,9 %; ker brezposelnost mladih v teh regijah presega 40 %;

Z.  ker se po raziskavah Eurofounda v večini državah članicah postopoma izboljšuje udeležba socialnih partnerjev pri pripravi nacionalnih programov reform, čeprav so še vedno velike razlike v rezultatih, ko gre za kakovost in učinkovitost splošnega sodelovanja nacionalnih socialnih partnerjev v procesu evropskega semestra;

AA.  ker Eurofound v svoji najnovejši študiji o sodelovanju socialnih partnerjev v evropskem semestru poroča o konsolidiranju in vse večji ozaveščenosti na podlagi smernice za zaposlovanje št. 7 o okrepitvi delovanja trgov dela; ker socialni partnerji vseeno poudarjajo, da jim je treba omogočiti resnično sodelovanje s smiselnim in pravočasnim posvetovanjem, izmenjavo prispevkov in povratnimi informacijami ter s tem, da so njihovi prispevki dovolj prepoznavni;

1.  pozdravlja letni pregled rasti za leto 2018 z vključenim evropskim stebrom socialnih pravic, ki je pomembna sestavina splošnih politik za kakovostno zaposlovanje, vzdržno rast in naložbe in s katerim naj bi povečali produktivnost in plače, ustvarjali nova delovna mesta, zmanjšali neenakost in revščino ter izboljšali socialno zaščito ter dostop do javnih storitev in njihovo kakovost; se zaveda, da se letni pregled rasti opira na strategijo za naložbe, strukturne reforme in odgovorne javne finance ter da je treba vse to kombinirati s politikami in ukrepi za uresničevanje načel in ciljev evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da bi morala Komisija v okviru evropskega semestra izboljšati proces usklajevanja politik tako, da bi gospodarsko usklajevanje povezali z zaposlovanjem in socialno uspešnostjo, namreč da bi bolje spremljali, preprečevali in korigirali negativne trende, zaradi katerih bi se lahko povečale razlike in ki bi oslabili socialni napredek; poziva države članice, naj upoštevajo prednostne naloge, opredeljene v letnem pregledu rasti in priloženem skupnem poročilu o zaposlovanju, zato da bi v svojih nacionalnih politikah in strategijah spodbujale rast, trajnostni gospodarski razvoj, kakovostno zaposlovanje, socialno kohezijo ter socialno zaščito in vključevanje; poudarja, da je pomembno varovati pravice delavcev in spodbujati njihovo pogajalsko moč;

2.  poudarja, da so potrebne socialno in ekonomsko uravnotežene strukturne reforme za uresničitev “socialne ocene trojni A“, tako da bi razvili vključujoč trg dela in socialne politike, s katerimi bi izpolnili potrebe delavcev in ranljivih skupin, da bi spodbudili naložbe in ustvarili kakovostna delovna mesta, delovni sili pomagali pridobiti potrebna znanja in spodbujali enake možnosti na trgu dela, poštene delovne razmere, da bi povečali produktivnost dela, podprli rast plač ter vzdržne in ustrezne sisteme socialne zaščite, obenem pa vsem državljanom izboljšali življenjski standard; poudarja, da je treba krepiti ugodno poslovno okolje za podjetja in delavce, da bi dosegli stabilnost za delovna mesta in uravnotežili socialno in gospodarsko razsežnost ter odločitve sprejemali skupaj in v medsebojnem dopolnjevanju; poziva države članice, naj postopoma preusmerijo davke od dela k drugim virom in naj pri tem ne postavljajo na kocko socialne varnosti; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje socialnih standardov in zmanjšanje neenakosti;

3.  poudarja, da sta socialni dialog in kolektivna pogajanja za delodajalce in sindikate najpomembnejša instrumenta za vzpostavitev poštenih pogojev za plače in delo ter da močni sistemi kolektivnih pogajanj krepijo odpornost držav članic na gospodarske krize; opozarja, da je pravica do kolektivnih pogajanj vprašanje, ki zadeva vse evropske delavce ter močno vpliva na demokracijo in pravno državo, tudi spoštovanje temeljnih socialnih pravic, ter da so kolektivna pogajanja temeljna evropska pravica, ki so jo evropske institucije v skladu s členom 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah dolžne spoštovati; v zvezi s tem poziva k politikam, ki bodo spoštovale, spodbujale in krepile kolektivna pogajanja in položaj delavcev v sistemu določanja plač, kar je bistvenega pomena za doseganje visokih standardov delovnih pogojev; meni, da bi bilo treba pri tem upoštevati podporo skupnemu povpraševanju in gospodarskemu okrevanju, zmanjšati neenakosti v plačah in se boriti proti revščini zaposlenih;

4.  poziva k odločnejšemu ukrepanju proti revščini in vse večji neenakosti ter k okrepitvi socialnih naložb, saj bi se povrnile v gospodarskem in socialnem smislu; želi opomniti, da so gospodarstva z več socialnimi naložbami odpornejša na pretrese; poziva države članice in Komisijo, naj v okviru veljavnih pravil Pakta za stabilnost in rast omogočijo dovolj manevrskega prostora za javne socialne naložbe in po potrebi za naložbe v socialno infrastrukturo ter zagotovijo podporo za tiste, ki so najbolj prizadeti, zato da bi se ustrezno spoprijeli z neenakostjo, zlasti s sistemi socialne zaščite, ki bodo zagotavljali ustrezno in dobro usmerjeno dohodkovno podporo; poziva Komisijo, naj po potrebi izvede bolj poglobljeno oceno o tem, katere vrste izdatkov lahko zagotovo štejemo kot socialno naložbo;

5.  meni, da je pomembno podpirati medkulturni dialog, da bi migranti, begunci in prosilci za azil lažje vstopili na trga dela in se vključili v družbo; izraža pomisleke glede trajne nizke udeležbe narodnostnih manjšin na trgu dela; glede tega poziva države članice, naj pravilno izvajajo direktivi 2000/78/ES in 2000/43/ES; poudarja, da prišleki prinašajo novo znanje in spretnosti, in poziva k oblikovanju in uveljavljanju orodij za večjezične informacije o obstoječih možnostih formalnega in neformalnega učenja, poklicnega usposabljanja, prakse in prostovoljnega dela;

6.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za to, da bi lahko osebam z bolezenskimi stanji, na primer kroničnimi bolečinami, pomagali pri vstopanju na trg dela ali pri obstanku na njem; vztraja, da je treba trg dela ustrezno usmerjati k takim primerom in da mora biti prožnejši in bolj nediskriminatoren, tako da bodo tudi ti ljudje lahko prispevali h gospodarskemu razvoju EU in s tem razbremenili sistem socialnega varstva;

7.  pozdravlja, da Komisija podpira naložbe za povečanje okoljske trajnosti in za priznanje njenega potenciala povsod v gospodarstvu; soglaša, da je pri podpiranju prehoda v krožno in zeleno gospodarstvo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest;

8.  pozdravlja medinstitucionalno razglasitev evropskega stebra socialnih pravic in meni, da moralo njegovih 20 temeljnih načel glede enakih možnosti in dostopa do trga dela, poštenih delovnih razmer ter socialne zaščite in vključenosti služiti kot vodilo in priporočilo pri izvajanju cikla za usklajevanje politik evropskega semestra, saj bi s tem dosegli resnično „oceno trojni A“ za Evropo, sprožili gospodarsko rast ter vzpostavili predvidljive in vzdržne finančne razmere v skladu s cilji gospodarske in zaposlovalne politike in s tem prispevali k doseganju glavnih prednostnih ciljev strategije EU 2020; poudarja, da je usklajevanje politik evropskega semestra zelo pomembno za utrditev evropske socialne razsežnosti, iz katere izhaja socialni steber; poudarja, da je ta steber prvi korak pri oblikovanju skupnega pristopa k varstvu in razvoju socialnih pravic v EU, kar bi morale pri svojih ukrepih upoštevati tudi države članice; zato poziva Komisijo, naj vloži konkretne predloge, ki bi pomagali okrepiti socialne pravice s konkretnimi in specifičnimi orodji (zakonodaja, mehanizmi za oblikovanje politik in finančni instrumenti) in dosegati konkretne rezultate; poudarja, da so temeljne pravice na prvem mestu;

9.  je seznanjen s prizadevanji za okrepitev socialne razsežnosti evropskega semestra; poziva k nadaljnjemu ukrepanju za uravnoteženje socialnih in ekonomskih prednostnih nalog in za večjo kakovost spremljanja in priporočil na socialnem področju;

10.  pozdravlja novi pregled stanja, ki vsebuje 14 glavnih kazalnikov za pregled uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev v treh širših razsežnostih, opredeljenih v okviru socialnega stebra;

11.  poudarja, da se je v EU pri 11 od 14 glavnih kazalnikov v zadnjem razpoložljivem letu v povprečju pokazalo izboljšanje, kar potrjuje, da se ob okrevanju gospodarstva vztrajno izboljšujejo tudi razmere na trgu dela in socialne razmere; zaveda pa se, da bo za socialno zbliževanje navzgor potrebno ukrepanje v skladu z razsežnostmi, opredeljenimi v socialnem stebru, kakor navaja tudi Komisija, in da analiza glavnih kazalnikov za 17 od 28 držav članic kaže „kritične razmere“ vsaj pri eni postavki;

12.  priznava, da ustvarjene koristi kljub izboljšanju gospodarskih razmer in razmer na trgu dela v zadnjih letih povsod po EU, niso vedno enakomerno razporejene, saj je še vedno preveč ljudi, ki živijo v revščini in so socialno izključeni; je zaskrbljen zaradi vse večjih razlik v EU in njenih državah članicah ter zaradi vse večjega deleža zaposlenih, ki jih ogroža revščina, kar ne velja samo za delavce s krajšim delovnim časom, marveč tudi za ljudi, ki so zaposleni za poln delovni čas; poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje položaja teh ljudi ter za boljše priznavanje dela in strokovnega znanja nevladnih organizacij, organizacij, ki se borijo proti revščini, in tudi ljudi, ki živijo v revščini, ter naj jih spodbujajo k sodelovanju pri izmenjavi primerov dobre prakse; poudarja, da sta zaradi visokih stopenj neenakosti manjša tudi gospodarska proizvodnja in potencial za trajnostno rast; poudarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov z individualno prilagojenimi ukrepi bistveno za boj proti revščini in socialni izključenosti ter za izboljšanje vzdržnosti nacionalnih sistemov socialne varnosti; poziva k oblikovanju in razvoju partnerstev med vsemi deležniki, da bi pridobili orodja za učinkovitejše odzivanje na potrebe na trgu dela, za iskanje učinkovitih rešitev in preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti; poudarja, da je treba izvajati učinkovite politike trga dela, da bi zmanjšali dolgotrajno brezposelnost; države članice bi morale dodatno pomagati brezposelnim s cenovno sprejemljivimi, dostopnimi in kakovostnimi podpornimi storitvami za iskanje službe, usposabljanje in prekvalifikacijo, obenem pa zaščititi tiste, ki v tem ne bi mogli sodelovati;

13.  poziva Komisijo, naj v predlogih priporočil za politiko v okviru evropskega semestra upošteva cilje socialnega razvoja;

14.  ponovno izraža pomisleke zaradi razlik v stopnji zaposlenosti in brezposelnosti v različnih državah članicah, zlasti pa zaradi skrb vzbujajočega obsega podzaposlenosti in prikrite brezposelnosti; to še posebej zadeva visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi v EU – ta je višja od 11 % –, z izjemo nekaterih držav članic (Avstrija, Češka republika, Nizozemska, Madžarska, Malta in Nemčija); meni, da je še posebej problematično nespremenjeno število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; v zvezi s tem pozdravlja, da je za pobudo za zaposlovanje mladih v obdobju 2017–2020 namenjenih za 2,4 milijarde EUR več sredstev; poudarja, da bi bilo treba po potrebi razmisliti o dodelitvi dodatnih sredstev na ravni EU za to pobudo in da bi morale države članice zagotoviti, da bo jamstvo za mlade odprto za vse skupine, tudi ranljive osebe; želi spomniti na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 z naslovom Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe?;

15.  soglaša s Komisijo, da bi bilo treba s sistemi socialne zaščite zagotoviti pravico do minimalnega dohodka; poziva države članice, naj v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ter ob sodelovanju socialnih partnerjev določijo ustrezen minimalni dohodek nad pragom revščine in naj poskrbijo, da bo dostopen vsem ljudem ter da bo namenjen tistim, ki so v največji stiski; meni, da če naj bodo sistemi minimalnega dohodka učinkoviti v boju proti revščini, bi jih morali pospremiti z dostopom do kakovostnih in cenovno dostopnih javnih dobrin in storitev ter ukrepov za enake možnosti in lažje vstopanje ali ponovno vstopanje ranljivih ljudi na trg dela, če so zmožni delati;

16.  poziva Komisijo, naj pripravi evropsko številko socialnega zavarovanja, s katero bi olajšala izmenjavo informacij ter tako ljudem zagotovila evidenco aktualnih in preteklih prejemkov ter onemogočila zlorabe;

17.  želi opomniti Komisijo, da je dostop do socialne zaščite osrednjega pomena za pravične delovne pogoje in da je treba po posvetovanju s socialnimi partnerji oblikovati konkretne predloge in tako zagotoviti, da bodo lahko vsi ljudje v vseh oblikah delovnih razmerij pridobili socialnovarstvene prejemke, vključno z ustrezno pokojnino;

18.  poziva Komisijo, naj prek Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za strateške naložbe in evropskega semestra bolj podpira obsežne javne politike v državah članicah, tako da bi zagotovili nemoten prehod iz izobraževanja in (dolgotrajne) brezposelnosti v delo, zlasti pa naj na nacionalni ravni v celoti izvajajo ukrepe iz priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(20); poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo vseživljenjsko učenje, predvsem pri starejših delavcih, da bi se znali prilagodili z novim znanjem in veščinami, in tako povečajo njihovo zaposljivost;

19.  je zaskrbljen zaradi vztrajne in obsežne revščine v Evropi, čeprav je od začetka krize preteklo že celo desetletje, ter zaradi nastalega medgeneracijskega razkoraka, in to celo v državah članicah, kjer revščina ali socialna izključenost v sorazmernem pogledu ogroža manj ljudi; je še posebej zaskrbljen zaradi naraščajoče revščine otrok in zaposlenih, ki jo v več državah članicah zaznavajo kljub makroekonomskemu okrevanju v zadnjih letih; je seznanjen, da je delež otrok, vpisanih v predšolsko vzgojo in varstvo, v več kot tretjini držav članic, kritičen; poziva Komisijo, naj države članice podpre pri zasnovi in izvajanju strukturnih reform in naj ovrednoti njihov socialni in distribucijski učinek;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj ukrenejo vse potrebno za znatno zmanjšanje revščine v Evropi, zlasti revščine otrok, in naj predstavijo konkretne ukrepe, s katerimi bodo postavile otroke v središče politik za ublažitev revščine, kar je v skladu s priporočilom o vlaganju v otroke, ter naj pri tem upoštevajo pripravljalne ukrepe v proračunu EU za leti 2017 in 2018 ter ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, in naj zagotovijo, da bo vsakemu otroku, ki ga ogroža revščina, dostopno brezplačno zdravstveno varstvo, brezplačno izobraževanje in varstvo ter dostojno stanovanje in primerna prehrana; poudarja, da morajo države članice sprejeti nacionalne načrte za zmanjšanje revščine otrok, v katerih bodo izrecno obravnavale omejeni učinek socialnih transferjev pri zmanjševanju tveganja revščine;

21.  odobrava, da je letno poročilo o rasti za leto 2018 osredinjeno na osnovne storitve zagotavljanja ustreznih socialnih stanovanj in druge stanovanjske pomoči, vključno z varovanjem ranljivih oseb pred neupravičenimi prisilnimi deložacijami in zasegom premoženja, ter na reševanje problema brezdomstva; poziva, da bi v evropskem semestru in priporočilih pobliže spremljali brezdomstvo in izključenost iz dostopa do stanovanj, kot je bilo že zahtevano;

22.  pozdravlja, da je Komisija predlagala direktivo o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji, s katero bi nadomestili sedanjo direktivo o pisni izjavi;

23.  poudarja, da je stopnja brezposelnosti med mladimi in nizkokvalificiranimi delavci višja kot pri odraslih visokokvalificiranih delavcih; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje novega programa znanj in spretnosti, da bi ljudi s specifično problematiko glede kvalifikacij ponovno vključili na trg dela;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj čim več vlagajo v cenovno ugodno, dostopno in visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje, v inovacije, ki bodo podpirale rast produktivnosti dela, v aktivne politike trga dela, socialno vključevanje in vključevanje v delo ter v učinkovitejše in namensko oblikovane javne in zasebne zavode za zaposlovanje, pri tem pa naj upoštevajo geografske, demografske in dohodkovne razlike med posameznimi regijami in državami, ter tako zagotovijo, da bodo pridobljena znanja skladna s potrebami na trgu dela, tako da bodo ljudem dale v roke več moči in jih vključile na trg dela ter zmanjšale šolski osip; glede tega poudarja, da naraščajo potrebe po digitalnih in drugih prenosljivih znanjih, in vztraja, da jih je treba nujno razvijati, zlasti pa bi morale biti zajete vse družbene skupine, predvsem nizkokvalificirani delavci in mladi; opozarja, kako pomembne so pobude za podpiranje dolgoročne mobilnosti študentov in mladih, ki končajo izobraževanje in usposabljanje, saj bo s tem zagotovljena kvalificirana in mobilna delovna sila za sektorje, ki imajo velik potencial;

25.  meni, da bo vzajemno priznavanje kvalifikacij pomagalo premostiti razkorak med pomanjkanjem znanj in spretnosti na evropskem trgu dela ter iskalci zaposlitve, zlasti mladimi; poudarja, da so kvalifikacije in veščine, pridobljene v okviru neformalnega in priložnostnega učenja pomembne, ker izboljšajo zaposljivost mladih in tistih, ki niso bili na trgu dela, ker so morali skrbeti za družinskega člana; zato poudarja, da je treba oblikovati sistem potrjevanja neformalnih in priložnostnih oblik znanja in izkušenj, zlasti tistih, ki so bile pridobljene pri prostovoljstvu; pozdravlja dejstvo, da je Komisija v letnem pregledu rasti upoštevala, da bi jih bilo pomembno priznati za namene novega programa znanj in spretnosti za Evropo; poziva Komisijo in države članice, naj nadgradijo poklicno usposabljanje in okrepijo učenje v povezavi z delom, vključno s kakovostnim vajeništvom;

26.  poziva države članice, naj podpirajo vajeništvo in dodobra izkoristijo finančna sredstva Erasmus+, ki so na voljo za prakso, da bi zagotovile kakovost in privlačnost tovrstnega usposabljanja; želi spomniti Komisijo, da je treba povečati uporabo tega programa pri mladih v najbolj oddaljenih regijah, kar je zapisano tudi v sporočilu Komisije z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU;

27.  spodbuja države članice, naj si v večji meri prizadevajo izvajati priporočila za posamezne države na področju izobraževanja in mladih ter naj spodbujajo izmenjavo primerov dobre prakse;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izvajajo pobude za izboljšanje dostopa do boljšega izobraževanja, znanja in zaposlovanja ter naj pri vsem delu na področju znanj in spretnosti poskrbijo za večjo osredotočenost na zeleno in krožno gospodarstvo;

29.  meni, da bi prihodnosti prilagojen program znanj in spretnosti moral vključevati tudi učenje za trajnost in biti del širšega razmisleka o poklicni pismenosti v okviru vedno večje digitalizacije in robotizacije evropskih družb, pri čemer se ne bi smeli osredotočiti zgolj na gospodarsko rast, temveč tudi na osebni razvoj, boljše zdravje in blaginjo učencev;

30.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 14. novembra 2017 z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture (COM(2017)0673), ki vsebuje drzne cilje na področju izobraževanja, zlasti vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora in izboljšanje učenja jezikov v Evropi;

31.  poudarja, da ustvarjalne industrije sodijo med najbolj podjetne sektorje in da se pri umetniškem izobraževanju razvijajo prenosljiva znanja in spretnosti, med drugim ustvarjalno razmišljanje, reševanje problemov, timsko delo in iznajdljivost; poziva, da je treba v izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike vključiti umetnost in ustvarjalno učenje, saj je ustvarjalnost tesno povezana z inovacijami; poleg tega želi spomniti na potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja za ohranjanje in spodbujanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter za gospodarsko rast, inovacije in zaposlovanje, zlasti zaposlovanje mladih; poudarja, da bi z nadaljnjim spodbujanjem kulturnega in ustvarjalnega sektorja bistveno prispevali k naložbam, rasti, inovacijam in zaposlenosti; zato poziva Komisijo, naj preuči priložnosti, ki jih ponuja ves kulturni in ustvarjalni sektor, predvsem nevladne organizacije in mala združenja, na primer v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

32.  želi spomniti, da je treba dekleta in mlade ženske spodbujati k študiju informacijske in komunikacijske tehnologije, in poziva države članice, naj jih spodbujajo k študiju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pri čemer naj ne pozabijo na umetnost in humanistične znanosti, ter naj povečajo zastopanost žensk na naravoslovnih področjih;

33.  poziva države članice in Komisijo, naj ob upoštevanju načela subsidiarnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje storitev in predpisov, ki so pomembni za ustrezno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za enakost spolov; poziva k razvoju dostopnega, kakovostnega in cenovno sprejemljivega varstva otrok in predšolske vzgoje ter storitev oskrbe za tiste, ki jo potrebujejo, in k vzpostavitvi ugodnih razmer za starše in skrbnike, tako da bi jim omogočili ugodno izrabo dopusta iz družinskih razlogov ter prožno ureditev dela, ki jih omogoča nova tehnologija, ter jim jamčili socialno zaščito in po potrebi omogočili ustrezno usposabljanje; poudarja pa, da je treba družinskim članom zmanjšati breme obvezne oskrbe, in poziva, da bi oblikovali regulirano domeno gospodinjskih delavcev in oskrbovalcev, s katero bi olajšali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in obenem prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest; v zvezi s tem poudarja, da imajo velik potencial javno-zasebna partnerstva ter da imajo pomembno vlogo ponudniki socialnih storitev in socialna podjetja; poudarja, da je treba nepretrgano spremljati napredek v socialnih zadevah in na področju enakosti spolov, da bi zajeli tudi razsežnost spola, in ter čez čas preučiti vpliv reform;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo cilje glede oskrbe starejših, invalidov in drugih odvisnih oseb, ki bi bili podobni barcelonskim ciljem, in orodja za spremljanje, s katerimi bi zagotovili uresničitev teh ciljev; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za standarde kakovosti za vse storitve oskrbe, tudi glede razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne sprejemljivosti; poziva države članice in Komisijo, naj povzamejo sklepe Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov o spodbujanju skupnostne podpore in oskrbe za neodvisno življenje, in naj oblikujejo jasno strategijo in močne naložbe za razvoj sodobnih, visokokakovostnih storitev v skupnosti ter povečajo podporo za oskrbovalce, zlasti tiste, ki skrbijo za družinske člane;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo kakovost dela, tako v smislu delovnih razmer, zdravja in varnosti kot v smislu plač, ki bodo omogočale dostojno življenje in načrtovanje družine; poudarja, da se je pomembno učinkovito spoprijeti s problemom neprijavljenega dela ter k temu pritegniti socialne partnerje in naložiti ustrezne globe; poziva države članice, naj podvojijo prizadevanja za preoblikovanje neprijavljenega dela v prijavljeno delo z okrepitvijo svojih mehanizmov za inšpekcije dela in z izvajanjem ukrepov, ki bodo delavcem omogočali prehod iz neformalnega v formalno gospodarstvo; želi spomniti države članice na platformo za boj proti neprijavljenemu delu, v kateri bi morale dejavno sodelovati in jo uporabljati za izmenjavo primerov dobre prakse, da bi rešile vprašanje neprijavljenega dela, podjetij „poštnih nabiralnikov“ in navideznega samozaposlovanja, saj vse to ogroža kakovost dela in dostop delavcev do sistemov socialne varnosti in nacionalnih javnih financ ter ustvarja nepošteno konkurenco med evropskimi podjetji; pozdravlja nove pobude, ki jih je predlagala Komisija, kot so začetek javnega posvetovanja o evropskem organu za delo, pa tudi o evropski številki socialnega zavarovanja; zato poziva države članice, naj delovnim inšpektoratom zagotovijo ustrezne vire, da se bodo lahko spoprijeli s problematiko neprijavljenega dela, naj zasnujejo ukrepe, da bodo lahko ti delavci prešli v formalno ekonomijo, in naj izboljšajo čezmejno sodelovanje med inšpekcijskimi službami ter elektronsko izmenjavo informacij in podatkov, da bi vzpostavili učinkovitejši nadzor za boj proti socialnim goljufijam in neprijavljenemu delu ter za njihovo preprečevanje in da bi zmanjšali upravne obremenitve;

36.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo aktivne politike trga dela učinkovite in uspešne ter zasnovane tako, da bodo podpirale mobilnost med sektorji in prekvalifikacijo delavcev, kar bo postajalo vse pomembnejše, saj se bodo trgi delovne sile prilagajajo digitalni preobrazbi naših gospodarstev;

37.  poudarja potencial malih in srednjih podjetij pri ustvarjanju delovnih mest in v gospodarstvu na splošno; meni, da je osrednjega pomena oceniti visok delež propadanja zagonskih podjetij, da bi se iz tega kaj naučili, in da je treba podpirati podjetništvo, tudi z vzpostavljanjem in podpiranjem modela socialnega in krožnega gospodarstva; poleg tega meni, da je bistveno izboljšati poslovno okolje, in sicer je treba odpraviti upravna bremena in ustrezno prilagoditi zahteve, izboljšati dostop do financ in podpreti razvoj davčnih modelov in poenostavljenih postopkov izpolnjevanja davčnih obveznosti v korist malim in srednjim podjetjem, podjetnikom, samozaposlenim, mikropodjetjem ter zagonskim in socialnim podjetjem, preprečevati davčne utaje in rešiti problem s pomanjkanjem zanesljivih informacij za opredelitev davčne osnove in informacij o dejanskih lastnikih podjetij; poziva države članice, naj razvijejo politike, ki bodo med mladimi že od zgodnjih let krepile resnično podjetniško kulturo, tako da jim bodo zagotovile priložnosti za pripravništvo in obiske v podjetjih ter pravo znanje za spoprijemanje z neuspehom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj še naprej izvaja program Erasmus za mlade podjetnike; poziva države članice, naj podprejo združenja in pobude, ki mladim podjetnikom pomagajo pri razvoju inovativnih projektov;

38.  poudarja, da je socialno podjetništvo v porastu in lahko spodbudi gospodarstvo ter hkrati zmanjša prikrajšanost, socialno izključenost in druge družbene probleme; zato meni, da bi moralo podjetniško izobraževanje vključevati socialno razsežnost in obravnavati teme, kot so pravična trgovina, socialna podjetja in alternativni poslovni modeli, vključno z zadrugami, da bi si vsi prizadevali za bolj socialno, vključujoče in trajnostno gospodarstvo;

39.  opozarja, da so podjetja socialnega gospodarstva odigrala bistveno vlogo pri zmanjševanju učinkov krize; zato poudarja, da jih je treba bolj podpreti, zlasti z dostopom do različnih oblik financiranja, vključno z evropskimi sredstvi, ter zmanjšanjem upravnega bremena; poudarja, da je treba tem podjetjem zagotoviti pravni okvir, s katerim bodo njihove dejavnosti priznane v EU in ki bo preprečeval nelojalno konkurenco; obžaluje, da se ocena njihovih dejavnosti ne odraža v letnem pregledu rasti, kot je zahteval Parlament;

40.  priznava, da ženske še vedno niso zadostno zastopane na trgu dela; v zvezi s tem meni, da imajo lahko prilagodljive pogodbe o zaposlitvi, vključno s prostovoljnimi pogodbami o zaposlitvi za določen čas in o delu s krajšim delovnim časom, pomembno vlogo pri povečevanju udeležbe skupin, ki bi bile drugače morda izključene s trga dela, na primer žensk;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v razvoj novih proizvodnih tehnologij in storitev ter jih spodbujajo v okviru pravičnega prehoda; poudarja potencial teh tehnologij in storitev za povečanje produktivnosti in trajnosti, ustvarjanje kakovostnih novih delovnih mest in spodbujanje dolgoročnega razvoja;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s strategijo EU 2020 spodbujajo naložbe v sektor raziskav in razvoja; meni, da naložbe v ta sektor prispevajo k povečevanju konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva in s tem podpirajo ustvarjanje stabilnih delovnih mest in višje plače;

43.  poudarja, da je treba vsem regijam, tudi podeželskim in tistim z resnimi in trajnimi naravnimi ali demografskimi težavami, zagotoviti dostop do širokopasovnih povezav, da bi po vsej EU zagotovili skladen razvoj;

44.  meni, da je zmanjševanje števila prebivalstva, ki na regije EU vpliva v različnem obsegu, ena od večjih ovir za razvoj v EU, torej bi bili potrebni različni pristopi in zaveze; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo ukrepe za reševanje tega izziva; poudarja, da je za reševanje tega demografskega problema potreben celosten pristop, ki bi moral vključevati prilagoditev potrebne infrastrukture, dostojno plačana in kakovostna delovna mesta ter izboljšanje javnih storitev in prožne ureditve dela, vse to pa bi morala spremljati ustrezna gotovost zaposlitve in dostopna socialna zaščita;

45.  pozdravlja, da je Komisija v okviru evropskega statističnega programa vključila zahtevo, da je treba zagotavljati statistične podatke o demografskih izzivih, kot je odseljevanje ali razpršenost prebivalstva; meni, da bodo ti podatki zagotovili izčrpno predstavo o problematiki, s katero se spoprijemajo te regije, in omogočili iskanje boljših rešitev; poziva Komisijo, naj te statistične podatke upošteva pri pripravi prihodnjega večletnega finančnega okvira;

46.  želi spomniti, da je treba zaradi podaljševanja življenjske dobe prilagoditi pokojninske sisteme, da bi zagotovili njihovo vzdržnost, starejšim pa dobro kakovost življenja; poudarja, da lahko to dosežemo z zmanjšanjem stopnje ekonomske odvisnosti, med drugim z ustreznimi delovnimi pogoji, tako da bodo lahko tisti, ki želijo, delali dlje, in z oceno na ravni držav članic in skupaj s socialnimi partnerji o tem, ali bi bilo treba zakonsko določeno in dejansko upokojitveno starost ustrezno prilagoditi glede na pričakovano življenjsko dobo in čas plačevanja prispevkov, pa tudi s preprečevanjem prezgodnjega izstopanja s trga dela ter s pritegnitvijo mladih in migrantov na trg dela; poziva Komisijo, naj podpre države članice pri krepitvi javnih in poklicnih pokojninskih sistemov ter pri zasnovi kreditnih točk za oskrbo, s katero bi odtehtali izgubljene prispevke žensk in moških zaradi varstva otrok in dolgotrajne oskrbe, kajti s tem bi rešili problem razlik med spoloma pri pokojninah in zagotovili ustrezen pokojninski prihodek nad pragom revščine, s katerim bi bilo mogoče živeti dostojno in neodvisno;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za politiko aktivnega staranja, socialno vključevanje starejših in medgeneracijsko solidarnost; opozarja, da so za produktivnost bistveni tudi stroškovno učinkovitejši zdravstveni sistemi in dolgotrajna oskrba, ki zagotavlja pravočasen dostop do cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva dobre kakovosti;

48.  meni, da se je kohezijska politika kot glavna naložbena politika v Evropski uniji izkazala za učinkovito pri zmanjševanju neenakosti, krepitvi vključevanja ter zmanjševanju revščine in bi jo bilo zato treba v prihodnjem večletnem finančnem okviru finančno okrepiti; meni, da bi moral biti Evropski socialni sklad še naprej glavni instrument EU za vključevanje in ponovno vključevanje delavcev na trg dela, kot tudi za podporne ukrepe za socialno vključevanje, boj proti revščini in neenakosti in podporo izvajanju evropskega stebra socialnih pravic; poziva Komisijo, naj sklad okrepi in tako v naslednjem večletnem finančnem okviru podpre evropski steber socialnih pravic;

49.  poudarja, da mora Evropski sklad za strateške naložbe podpirati rast in zaposlovanje v zelo tveganih projektih ter da mora delovati proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti; ima pa pomisleke zaradi velikega neravnovesja pri uporabi sredstev tega sklada med državami EU-15 in EU-13; poudarja tudi vlogo programa za zaposlovanje in socialne inovacije pri spodbujanju visoke ravni kakovosti in trajnosti zaposlovanja, zagotavljanju ustreznega in dostojnega socialnega varstva ter v boju proti socialni izključenosti in revščini;

50.  poziva države članice, naj ocenijo, ali bi lahko znižale obdavčitev osnovnih dobrin, zlasti hrane, saj je to eden izmed najosnovnejših ukrepov socialne pravičnosti;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za nadaljnje vključevanje invalidov na trg dela, in sicer z odpravljanjem zakonodajnih ovir, bojem proti diskriminaciji in prilagajanjem delovnih mest ter z ustvarjanjem spodbud za njihovo zaposlovanje; opozarja, da so za invalide bistveni prilagojeno delovno okolje, vključitev na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja ter namenska finančna podpora, kar jim pomaga, da se polno vključijo na trg dela in v družbo; poziva Komisijo, naj v preglednico socialnih kazalnikov v zvezi z vključevanjem na trg dela in socialnim vključevanjem vključi invalide;

52.  pozdravlja napredek pri vključevanju pravic invalidov v predlagane nove smernice držav članic za politike zaposlovanja, ki so priložene letnemu pregledu rasti za leto 2018; obenem poziva, da morajo te določbe vključevati konkretne ukrepe za doseganje navedenih ciljev v skladu z obveznostmi EU in držav članic v okviru Konvencije OZN o pravicah invalidov;

53.  spodbuja države članice, naj izvajajo potrebne ukrepe za socialno vključevanje beguncev, pripadnikov narodnostnih manjšin ter oseb s priseljenskim ozadjem;

54.  poudarja, da se s problemom neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo na trgu spopadajo vse regije EU, tudi najrazvitejše, in ga s prekarno ali negotovo zaposlitvijo ne bomo rešili; poziva Komisijo in države članice, naj uveljavljajo ukrepe za lažjo mobilnost delavcev med delovnimi mesti, sektorji in lokacijami, da bi zadostile potrebam na trgu dela v bolj in manj razvitih regijah, obenem pa naj jim zagotovijo stabilnost in dostojne delovne razmere ter jim omogočijo poklicni razvoj in napredovanje; priznava, da mobilnost med državami članicami znotraj EU pomaga usklajevati ponudbo in povpraševanje; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj namenijo posebno pozornost edinstvenemu položaju čezmejnih delavcev in delavcev v obrobnih in najbolj oddaljenih regijah;

55.  obžaluje, da najbolj oddaljene regije kljub številnim pozivom Evropskega parlamenta še vedno niso zajete v letnem pregledu rasti; poziva Komisijo, naj za zagotavljanje enakosti med regijami in spodbujanje zbliževanja navzgor, o čemer se je veliko razpravljalo, okrepi uporabo člena 349 PDEU in tako spodbudi vključevanje najbolj oddaljenih regij v EU; poudarja, da je treba najbolj oddaljenim regijam še naprej namenjati posebno pozornost, in to ne le v smislu dodeljevanja sredstev, temveč tudi v zvezi z učinkom evropskih politik na njihove socialne razmere in raven zaposlenosti;

56.  poudarja, da je v obdobju 2014–2016 realna rast plač zaostajala za rastjo produktivnosti kljub izboljšanju razmer na trgu dela; opozarja, da je rast realnih plač kot rezultat povečane produktivnosti ključnega pomena za odpravljanje neenakosti;

57.  poudarja vlogo socialnih partnerjev kot glavnih deležnikov, vlogo praks nacionalnega socialnega dialoga ter vlogo civilne družbe v procesu reform in meni, da njihovo dejavno sodelovanje pri oblikovanju, časovnem razporejanju in izvajanju reform prinaša veliko dodano vrednost; poudarja, da bo dejansko sodelovanje pri zasnovi politik socialnim partnerjem omogočilo, da se bodo počutili vključene v nacionalne reforme, ki bodo sprejete kot odziv na priporočila za posamezne države iz semestra, zaradi česar bo večji tudi njihov občutek odgovornosti in lastništva nad rezultati; zato poziva Komisijo, naj predlaga smernice za primerno vključitev vseh ustreznih deležnikov; podpira mnenje, da nove oblike zaposlitev na globaliziranem trgu zahtevajo nove oblike socialnega dialoga, ter poziva Komisijo in države članice, naj podprejo vzpostavljanje novih oblik socialnega dialoga in zaščito pri novih oblikah zaposlitve; poudarja, da je treba delavce obveščati o njihovih pravicah in jih zaščititi, če prijavijo zlorabe; meni, da je socialni dialog potreben v vseh fazah procesa evropskega semestra, če želimo zares napredovati v smeri zbliževanja navzgor; ponovno zatrjuje, da morajo države članice ljudem pomagati pri pridobivanju znanj, potrebnih na trgu dela;

58.  poudarja, da se po podatkih Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) in pregledu strategije EU 2020 porazdelitev znanj in spretnosti delovne sile v veliki meri ujema z zahtevami glede kvalifikacij na trgu dela leta 2016, da ponudba delovne sile presega povpraševanje po vseh vrstah kvalifikacij in je zlasti visoka pri ljudeh z nizkimi in srednjimi kvalifikacijami; poudarja, da napovedi centra obenem kažejo povečevanje znanj in spretnosti na strani povpraševanja in ponudbe do leta 2025 ter naj bi se po pričakovanjih pri delovni sili spreminjali hitreje od tistih, ki jih bo zahteval trg dela; zato poziva Komisijo in države članice, naj ponovno temeljito ocenijo težave pri dostopu do trga dela; ima pomisleke zaradi povečanja deleža ljudi s previsokimi kvalifikacijami (25 % v letu 2014);

59.  poudarja, da je diskriminacija na podlagi spola še vedno velika, kar se kaže pri razlikah v plačilu med spoloma ali v stopnji zaposlenosti moških in žensk, povprečna bruto urna postavka zaposlenih moških je namreč za približno 16 % višja od postavke zaposlenih žensk; poudarja, da so te razlike posledica premajhne zastopanosti žensk v dobro plačanih sektorjih, diskriminacije na trgu dela in visokega deleža žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom; poziva, da je potreben nadaljnji napredek pri zmanjševanju teh razlik; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v strategijo EU 2020 vključi steber o enakosti spolov ter splošni cilj enakosti spolov;

60.  poziva države članice, naj z določitvijo ciljev in opredelitvijo ukrepov za odpravljanje dolgotrajnih razlik med spoloma v svoje nacionalne programe reform in programe za stabilnost in konvergenco vključijo razsežnost spola ter načelo enakosti med moškimi in ženskami;

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0355.
(3) UL L 59, 2.3.2013, str. 5.
(4) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0451.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0418.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0403.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0360.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0260.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0073.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0039.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(14) UL C 35, 31.1.2018, str. 157.
(15) UL C 366, 27.10.2017, str. 19.
(16) UL C 265, 11.8.2017, str. 48.
(17) UL C 75, 26.2.2016, str. 130.
(18) UL C 65, 19.2.2016, str. 40.
(19) Indeks digitalnega gospodarstva in družbe, Evropska komisija.
(20) UL C 67, 20.2.2016, str. 1.

Zadnja posodobitev: 6. november 2018Pravno obvestilo