Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja, tehnične pomoči in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev) (COM(2016)0616 – C8-0393/2016 – 2016/0295(COD))(1)

P8_TA(2018)0006 A8-0390/2017

(Redni zakonodajni postopek: prenovitev)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Zato je potreben učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Unije, predvsem glede neširjenja orožja. (3)  Zato je potreben učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Unije, predvsem glede neširjenja orožja in človekovih pravic. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Zaradi pojava novih kategorij blaga z dvojno rabo ter v odgovor za pozive Evropskega parlamenta in znake, da so nekatere tehnologije za kibernetski nadzor, izvožene iz Unije, zlorabile osebe, ki so vpletene v ali odgovorne za usmerjanje ali izvajanje resnih kršitev človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava v oboroženih konfliktih ali pri notranji represiji, je treba nadzorovati izvoz teh tehnologij za zaščito javne varnosti in vrednot. Ti ukrepi bi morali biti sorazmerni. Ne bi smeli preprečevati izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, ki se uporablja v zakonite namene, vključno s kazenskim pregonom in raziskavami internetne varnosti. Komisija bo v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi razvila smernice za podporo praktičnih načinov uporabe tega nadzora. (5)  Nekatero blago za kibernetski nadzor se je pojavilo kot nova kategorija blaga z dvojno rabo, ki se uporablja za neposredno ogrožanje človekovih pravic, tudi pravice do zasebnosti in do varstva podatkov, svobode izražanja ter svobode zbiranja in združevanja, in sicer s spremljanjem ali pridobivanjem podatkov brez pridobitve posebnega, informiranega in nedvoumnega soglasja lastnika podatkov in/ali z onesposobitvijo ali poškodovanjem ciljnega sistema. V odgovor na pozive Evropskega parlamenta in dokaze, da so nekatero blago za kibernetski nadzor zlorabile osebe, ki so vpletene v ali odgovorne za usmerjanje ali izvajanje kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah ali mednarodnega humanitarnega prava v državah, v katerih prihaja do takšnih kršitev, je treba nadzorovati izvoz tega blaga. Nadzor bi moral temeljiti na jasno opredeljenih merilih. Ti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno in sorazmerno. Ne bi smeli preprečevati izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, ki se uporablja v zakonite namene, vključno s kazenskim pregonom in raziskavami internetne in omrežne varnosti za namene odobrenega testiranja ali zaščite sistemov za informacijsko varnost. Komisija bi morala po začetku veljavnosti te uredbe v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi dati na voljo smernice za podporo praktičnih načinov uporabe tega nadzora. Resne kršitve človekovih pravic se nanašajo na situacije, opisane v točki 2.6 Oddelka 2 Poglavja 2 Navodil za uporabnike za Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP1a, kot jih je potrdil Svet za zunanje zadeve 20. julija 2015. _______________________ 1a Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99). Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Zato je tudi primerno pregledati opredelitev blaga z dvojno rabo in opredeliti tehnologijo za kibernetski nadzor. Pojasniti je treba tudi, da merila za ocenjevanje nadzora izvoza blaga z dvojno rabo vključujejo vprašanja v zvezi z njihovo morebitno zlorabo v povezavi s terorističnimi dejanji ali kršitvami človekovih pravic. (6)  Zato je tudi primerno opredeliti predmete za kibernetski nadzor. Pojasniti je treba tudi, da merila za ocenjevanje nadzora izvoza blaga za kibernetski nadzor upoštevajo neposredni in posredni vpliv tega blaga na človekove pravice, kakor je navedeno v Navodilih za uporabnike k Skupnemu stališču Sveta 2008/944/SZVP. Ustanoviti bi bilo treba tehnično delovno skupino za pripravo meril za ocenjevanje, in sicer v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in delovno skupino Sveta za človekove pravice (COHOM). Poleg tega bi bilo treba v njenem okviru vzpostaviti neodvisno skupino strokovnjakov. Merila za ocenjevanje bi morala biti javno in preprosto dostopna. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Z namenom opredeliti tehnologijo za kibernetski nadzor bi moralo blago, ki ga zajema ta uredba, vključevati opremo za prestrezanje komunikacij, zlonamerno programsko opremo, centre za spremljanje, sisteme za zakonito prestrezanje in sisteme za zadržanje podatkov, ki so povezani s takšnimi sistemi za prestrezanje, naprave za dekodiranje šifriranja, reševanje trdih diskov, izogibanje geslom in analizo biometričnih podatkov, pa tudi nadzorne sisteme, ki delujejo v omrežju IP. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 b (novo) (6b)  Pri merilih za ocenjevanje človekovih pravic je treba upoštevati Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Resolucijo Sveta OZN za človekove pravice o pravici do zasebnosti z dne 23. marca 2017, Vodilna načela o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira OZN za varovanje, spoštovanje in pomoč, Poročilo posebnega poročevalca za pravico do zasebnosti z dne 24. marca 2017, Poročilo posebnega poročevalca za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu z dne 21. februarja 2017 in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Zaharov proti Rusiji z dne 4. decembra 2015. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a (Splošna uredba o varstvu podatkov) od upravljavcev in obdelovalcev varstva podatkov zahteva, da izvedejo tehnične ukrepe za zagotovitev ravni varnosti, ki bo ustrezna tveganju obdelave, vključno s šifriranjem osebnih podatkov. Ker ta uredba navaja, da velja za obdelavo osebnih podatkov ne glede na to, ali obdelava poteka v Uniji ali ne, je prisotna visoka spodbuja za Unijo, da kriptografsko blago odstrani s kontrolnega seznama, da bi olajšala izvajanje Splošne uredbe o varstvu podatkov in povečala konkurenčnost evropskih podjetij v zvezi s tem. Poleg tega je sedanja raven nadzora nad šifriranjem v nasprotju z dejstvom, da je šifriranje eno ključnih sredstev, s katerimi se zagotavlja zaščita podatkov državljanov, podjetij in vlad pred zločinci in drugimi zlonamernimi akterji; se zagotavlja dostop do storitev, ki so ključne za delovanje enotnega digitalnega trga; in omogoča varna komunikacija, ki je nujno za zaščito pravice do zasebnosti, pravice do varstva podatkov in svobode izražanja, zlasti zagovornikov človekovih pravic. _______________________ 1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)  Pojasniti in uskladiti bi bilo treba področje uporabe „vsezajemajočega nadzora“, ki se v določenih okoliščinah uporablja za blago z dvojno rabo, ki ni zajeto na seznamu, pri tem pa bi bilo treba upoštevati tveganje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic. Z ustrezno izmenjavo informacij in posvetovanji o „vsezajemajočem nadzoru“ bi se moral zagotoviti učinkovit in dosleden nadzor v vsej Uniji. Ciljno usmerjen „vsezajemajoči nadzor“ bi se moral pod določenimi pogoji izvajati tudi pri izvozu tehnologije za kibernetski nadzor. (9)  Pojasniti in uskladiti bi bilo treba področje uporabe „vsezajemajočega nadzora“, ki se v določenih okoliščinah uporablja za blago za kibernetski nadzor, ki ni zajeto na seznamu. Z ustrezno izmenjavo informacij in posvetovanji o „vsezajemajočem nadzoru“ bi se moral zagotoviti učinkovit in dosleden nadzor v vsej Uniji. Izmenjava informacij bi morala zajemati podporo za razvoj javne platforme in zbiranje informacij iz zasebnega sektorja, javnih zavodov ter organizacij civilne družbe. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Opredelitev posrednika bi bilo treba pregledati, da se prepreči izogibanje nadzoru nad izvajanjem posredniških storitev s strani oseb, ki spadajo pod pristojnost Unije. Nadzor nad izvajanjem posredniških storitev bi bilo treba uskladiti, da se zagotovi njegova učinkovita in dosledna uporaba v vsej Uniji, uporabljati pa bi se moral tudi za preprečevanje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic. (10)  Opredelitev posrednika bi bilo treba pregledati, da se prepreči izogibanje nadzoru nad izvajanjem posredniških storitev s strani oseb, ki spadajo pod pristojnost Unije. Nadzor nad izvajanjem posredniških storitev bi bilo treba uskladiti, da se zagotovi njegova učinkovita in dosledna uporaba v vsej Uniji, uporabljati pa bi se moral tudi za preprečevanje kršitev človekovih pravic. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bilo pojasnjeno, da je izvajanje storitev tehnične pomoči, ki vključuje prehajanje državne meje, v pristojnosti Unije. Zato je primerno pojasniti nadzor, ki se uporablja za storitve tehnične pomoči, in te storitve opredeliti. Zaradi učinkovitosti in doslednosti bi bilo treba uskladiti nadzor nad izvajanjem storitev tehnične pomoči, uporabljati pa bi ga bilo treba tudi za preprečevanje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic. (11)  Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bilo pojasnjeno, da je izvajanje storitev tehnične pomoči, ki vključuje prehajanje državne meje, v pristojnosti Unije. Zato je primerno pojasniti nadzor, ki se uporablja za storitve tehnične pomoči, in te storitve opredeliti. Zaradi učinkovitosti in doslednosti bi bilo treba uskladiti nadzor pred izvajanjem storitev tehnične pomoči, uporabljati pa bi ga bilo treba tudi za preprečevanje kršitev človekovih pravic. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Uredba (ES) št. 428/2009 določa, da se organom držav članic omogoči, da glede na posamezen primer prepovejo tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, če obveščevalne službe ali drugi viri dokažejo utemeljen sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev. Zaradi učinkovitosti in skladnosti bi bilo treba nadzor tranzita uskladiti in uporabljati tudi za preprečevanje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic. (12)  Uredba (ES) št. 428/2009 določa, da se organom držav članic omogoči, da glede na posamezen primer prepovejo tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, če obveščevalne službe ali drugi viri dokažejo utemeljen sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev. Zaradi učinkovitosti in skladnosti bi bilo treba nadzor tranzita uskladiti in uporabljati tudi za preprečevanje kršitev človekovih pravic. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Čeprav so za odločanje o individualnih, globalnih in nacionalnih izvoznih dovoljenjih odgovorni nacionalni organi, učinkovit režim EU za nadzor izvoza pomeni, da gospodarski subjekti, ki nameravajo izvažati blago, zajeto v tej uredbi, izvajajo primerno skrbnost, kot je med drugim navedena v smernicah OECD za mednarodna podjetja, smernicah OECD o primerni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij ter vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Uvesti bi bilo treba bi bilo standardno zahtevo za skladnost v obliki „programov notranje skladnosti“ za prispevanje k izenačevanju pogojev za izvoznike in spodbujanje učinkovitega izvajanja nadzora. Zaradi sorazmernosti bi se moral ta pogoj uporabljati za specifične načine nadzora v obliki globalnih dovoljenj in nekaterih splošnih izvoznih dovoljenj. (14)  Uvesti bi bilo treba bi bilo standardno zahtevo, opredelitev in opis za skladnost v obliki „programov notranje skladnosti“, pa tudi možnost certificiranja za pridobitev spodbud nacionalnih pristojnih organov v procesu odobritve, da bi tako prispevali k izenačevanju pogojev za izvoznike in spodbujali učinkovito izvajanja nadzora. Zaradi sorazmernosti bi se moral ta pogoj uporabljati za specifične načine nadzora v obliki globalnih dovoljenj in nekaterih splošnih izvoznih dovoljenj. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Uvesti bi bilo treba dodatna splošna izvozna dovoljenja Unije za zmanjšanje upravnega bremena za družbe in organe ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni nadzora zadevnega blaga v zadevnih namembnih krajih. Uvesti bi bilo treba tudi globalno dovoljenje za velike projekte, da se pogoji za izdajo dovoljenj prilagodijo posebnim potrebam industrije. (15)  Uvesti bi bilo treba dodatna splošna izvozna dovoljenja Unije za zmanjšanje upravnega bremena za družbe, zlasti za mala in srednja podjetja, in organe ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni nadzora zadevnega blaga v zadevnih namembnih krajih. Uvesti bi bilo treba tudi globalno dovoljenje za velike projekte, da se pogoji za izdajo dovoljenj prilagodijo posebnim potrebam industrije. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 a (novo) (16a)  Glede na hiter tehnološki razvoj je ustrezno, da Unija uvede nadzor nad nekaterimi vrstami tehnologije za kibernetski nadzor na podlagi enostranskega seznama iz oddelka B Priloge I. Glede na pomembnost večstranskega sistema za nadzor izvora bi moralo biti področje uporabe Oddelka B Priloge I omejeno le na tehnologijo kibernetskega nadzora in ne bi smelo vsebovati podvojitev iz oddelka A Priloge I. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza, iz oddelka A Priloge I bi morale biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice in Unija s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge I, na primer tehnologije za kibernetski nadzor, bi bilo treba upoštevati tveganja, ki jih lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge IV bi bilo treba upoštevati interese držav članic na področju javne politike in javne varnosti v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pri odločitvah o posodobitvi skupnih seznamov blaga in namembnih držav iz oddelkov A do J Priloge II bi bilo treba upoštevati merila za ocenjevanje iz te uredbe. (17)  Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza, iz oddelka A Priloge I bi morale biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice in Unija s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga za kibernetski nadzor, za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge I bi bilo treba upoštevati tveganja, ki jih lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva uporabo za kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah ali mednarodnega humanitarnega prava v državah, v katerih prihaja do takšnih kršitev, zlasti v zvezi s svobodo izražanja, svobodo zbiranja in pravico do zasebnosti, ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge IV bi bilo treba upoštevati interese držav članic na področju javne politike in javne varnosti v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pri odločitvah o posodobitvi skupnih seznamov blaga in namembnih držav iz oddelkov A do J Priloge II bi bilo treba upoštevati merila za ocenjevanje iz te uredbe. Odločitve glede črtanja celih podkategorij o kriptografiji in šifriranju, kot so v skupini 5 oddelka A Priloge I ali v oddelku I Priloge II, je treba sprejeti ob upoštevanju priporočila Sveta OECD o smernicah o kriptografski politiki z dne 27. marca 1997. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Da se omogoči hiter odgovor Unije na spreminjajoče se razmere glede na ocenjevanje občutljivosti izvoza na podlagi splošnih izvoznih dovoljenj Unije ter tehnološki in trgovinski razvoj, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo oddelka A Priloge I, Priloge II in oddelka B Priloge IV k tej uredbi prenesti na Komisijo. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, in da se taka posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Zlasti bi morala za zagotovitev enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov. (18)  Da se omogoči hiter odgovor Unije na spreminjajoče se razmere glede na ocenjevanje občutljivosti izvoza na podlagi splošnih izvoznih dovoljenj Unije ter tehnološki in trgovinski razvoj, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo oddelkov A in B Priloge I, Priloge II in oddelka B Priloge IV k tej uredbi prenesti na Komisijo. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, in da se taka posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Zlasti bi morala za zagotovitev enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) (19a)   Zaradi tveganja kibernetske kraje in ponovnega izvoza v tretje države, kot je navedeno v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP, je treba okrepiti določbe o blagu z dvojno rabo. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 (21)  Države članice v okviru in v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter dokler ni dosežena večja stopnja usklajenosti, obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj Unije, da zavarujejo javni red in javno varnost. Zaradi sorazmernosti bi bilo treba pregledati nadzor prenosa blaga z dvojno rabo v Uniji, da se čim bolj zmanjša upravno breme za družbe in organe. Poleg tega bi bilo treba redno preverjati seznam blaga iz oddelka B Priloge IV, katerega prenos se nadzoruje znotraj Unije, glede na tehnološki in trgovinski razvoj ter kar zadeva oceno občutljivosti prenosa. (21)  Države članice v okviru in v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter dokler ni dosežena večja stopnja usklajenosti, obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj Unije, da zavarujejo javni red in javno varnost. Zaradi sorazmernosti bi bilo treba pregledati nadzor prenosa blaga z dvojno rabo v Uniji, da se čim bolj zmanjša upravno breme za družbe, zlasti mala in srednja podjetja, in organe. Poleg tega bi bilo treba redno preverjati seznam blaga iz oddelka B Priloge IV, katerega prenos se nadzoruje znotraj Unije, glede na tehnološki in trgovinski razvoj ter kar zadeva oceno občutljivosti prenosa. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) (22a)  Glede na pomen odgovornosti in javnega pregleda dejavnosti nadzora izvoza bi morale države članice dati vse ustrezne podatke o izdajanju dovoljenj na razpolago javnosti. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 (25)  Vključenost zasebnega sektorja in preglednost sta bistvena elementa režima za nadzor izvoza. Zato je v skladu s sedanjo prakso primerno zagotoviti nadaljnji razvoj smernic za podporo uporabi te uredbe in objavo letnega poročila o izvajanju nadzora. (25)  Vključenost zasebnega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij, in preglednost sta bistvena elementa režima za nadzor izvoza. Zato je v skladu s sedanjo prakso primerno zagotoviti nadaljnji razvoj smernic za podporo uporabi te uredbe in objavo letnega poročila o izvajanju nadzora. Glede na to, da so smernice pomembne za razlago nekaterih elementov te uredbe, bi morale biti te smernice ob začetku veljavnosti uredbe javno dostopne. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo) (25a)  Zagotoviti bi bilo treba, da bodo opredelitve iz te uredbe v skladu z opredelitvami iz carinskega zakonika Unije. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 (27)  Vsaka država članica bi morala določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe. Prav tako je primerno uvesti določbe za odpravljanje nedovoljenega prometa z blagom z dvojno rabo za podporo učinkovitemu izvajanju nadzora. (27)  Vsaka država članica bi morala določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe. Vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za izvoznike Unije bi bilo treba okrepiti. Zato bi morale biti kazni za kršitve te uredbe po naravi in učinku podobne v vseh državah članicah. Prav tako je primerno uvesti določbe za odpravljanje nedovoljenega prometa z blagom z dvojno rabo za podporo učinkovitemu izvajanju nadzora. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 (29)  Nadzor izvoza vpliva na mednarodno varnost in trgovino s tretjimi državami, zato je primerno vzpostaviti dialog in sodelovanje s tretjimi državami za podporo enakovrednim pogojem na globalni ravni ter izboljšanje mednarodne varnosti. (29)  Nadzor izvoza vpliva na mednarodno varnost in trgovino s tretjimi državami, zato je primerno vzpostaviti dialog in sodelovanje s tretjimi državami za podporo enakovrednim pogojem na globalni ravni, spodbujanje navzgor usmerjenega približevanja ter izboljšanje mednarodne varnosti. Za spodbujanje teh ciljev bi morali Svet, Komisija in države članice v tesnem sodelovanju z ESZD proaktivno sodelovati v ustreznih mednarodnih forumih, tudi v okviru Wassenaarskega sporazuma, da bi seznam blaga za kibernetski nadzor, opredeljen v oddelku B Priloge I, uveljavili kot mednarodni standard. Poleg tega bi bilo treba okrepiti in razširiti pomoč tretjim državam za vzpostavitev režima za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo in ustreznih upravnih zmogljivosti, zlasti glede carine. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 (31)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti svobodo gospodarske pobude – (31)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah – Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka a (a)  blago, ki se lahko uporablja za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega in biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z vsem blagom, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav; (a)  tradicionalno blago z dvojno rabo, kar pomeni blago, vključno s programsko in strojno opremo, ki se lahko uporablja za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega in biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z vsem blagom, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav; Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka b (b)  tehnologijo za kibernetski nadzor, ki se lahko uporabi za hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali lahko ogroža mednarodno varnost ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic; (b)  blago za kibernetski nadzor, vključno s strojno in programsko opremo ter tehnologijo, ki je posebej zasnovana za prikrito vdiranje v informacijske in telekomunikacijske sisteme in/ali za spremljanje, pridobivanje, zbiranje in analiziranje podatkov in/ali onesposobitev ali poškodovanje ciljnega sistema brez pridobitve posebnega, informiranega in nedvoumnega soglasja lastnika podatkov ter jo je mogoče uporabiti v povezavi s kršenjem človekovih pravic, tudi pravice do zasebnosti, pravice do svobode izražanja ter svobode zbiranja in združevanja, ali se lahko uporabi za hujše kršitve prava človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali lahko ogroža mednarodno varnost ali bistveno varnost Unije in njenih članic. Izključene so raziskave na področju varnosti omrežij in IKT za namene dovoljenega testiranja ali zaščite sistemov za informacijsko varnost; Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 a (novo) 5a.  „končni uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali subjekt, ki je končni prejemnik blaga z dvojno rabo. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 13 13.  „dovoljenje za velike projekte“ pomeni globalno izvozno dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za določeno vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več opredeljenim končnim uporabnikom ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah za čas trajanja določenega projekta, za dokončanje katerega je potrebno več kot eno leto; 13.  „dovoljenje za velike projekte“ pomeni globalno izvozno dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za določeno vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več opredeljenim končnim uporabnikom ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah za določeni projekt. Dovoljenje je veljavno od enega do štirih let, razen v ustrezno utemeljenih primerih in na podlagi trajanja projekta, pristojni organ pa ga lahko podaljša; Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 22 22.  „program notranje skladnosti“ pomeni učinkovita, ustrezna in sorazmerna sredstva in postopke, vključno z razvojem, izvajanjem in upoštevanjem standardiziranih politik operativne skladnosti, postopkov, standardov ravnanja in zaščitnih ukrepov, ki so jih razvili izvozniki, da bi zagotovili skladnost z določbami in pogoji dovoljenj iz te uredbe; 22.  „program notranje skladnosti“ (PNS) pomeni učinkovita, ustrezna in sorazmerna sredstva in postopke (pristop na podlagi tveganja), vključno z razvojem, izvajanjem in upoštevanjem standardiziranih politik operativne skladnosti, postopkov, standardov ravnanja in zaščitnih ukrepov, ki so jih razvili izvozniki, da bi zagotovili skladnost z določbami in pogoji dovoljenj iz te uredbe; izvozniki imajo možnost, da pristojni organi brezplačno certificirajo njihov PNS na podlagi referenčnega PNS, ki ga določi Komisija, da bi od nacionalnih pristojnih organov pridobili spodbude v okviru procesa odobritve; Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 23.  „teroristično dejanje“ pomeni teroristično dejanje v smislu člena 1(3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP. črtano Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 a (novo) 23a.  „skrbni pregled“ pomeni postopek, s katerim podjetja lahko prepoznajo, preprečijo, ublažijo in obrazložijo, kako sama obravnavajo svoj dejanski ali potencialni škodljivi vpliv, in sicer v okviru sistemov odločanja in obvladovanja tveganj kot celote; Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka d (d)  uporabo s strani oseb, ki so vpletene ali odgovorne za resne kršitve človekovih pravic ali mednarodnega kazenskega prava v oboroženih konfliktih ali pri notranji represiji v namembni državi, kakor jih opredelijo relevantne javne mednarodne institucije ali evropski ali nacionalni pristojni organi, in v primeru, da obstajajo dokazi o uporabi tega ali podobnega blaga pri usmerjanju ali izvajanju takih resnih kršitev s strani predlaganega končnega uporabnika; (d)  kar zadeva blago za kibernetski nadzor, uporabo s strani fizičnih ali pravnih oseb v povezavi s kršitvami mednarodnega prava človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava v državah, v katerih so pristojni organi OZN, Sveta Evrope, Unije ali nacionalni pristojni organi ugotovili hujše kršitve človekovih pravic, in če obstaja podlaga za domneve, da se utegne to ali podobno blago uporabiti za usmerjanje ali izvajanje takih kršitev s strani predlaganega končnega uporabnika; Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka e (e)  uporabo v povezavi s terorističnimi dejanji. črtano Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 2.  Če je izvozniku v skladu z njegovo obvezo o izvajanju skrbnih pregledov znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti in ki ni navedeno v Prilogi I, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1, mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo odločil, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje. 2.  Če izvozniku med izvajanjem skrbnih pregledov postane znano, da blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I in ki ga namerava izvoziti, kot celota ali po delih lahko namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1, mora o tem obvestiti pristojni organ države članice, v kateri ima sedež ali prebivališče, ki bo odločil, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje. Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 3.  Dovoljenja za izvoz blaga, ki ni zajeto na seznamu, se podelijo za določeno blago in določenim končnim uporabnikom. Dovoljenja podeljujejo pristojni organi držav članic, v katerih ima izvoznik prebivališče ali sedež, oziroma pristojni organ države članice, v kateri se blago nahaja, če ima izvoznik prebivališče ali sedež zunaj Unije. Dovoljenja veljajo v vsej Uniji. Dovoljenja veljajo eno leto, pristojni organ pa jih lahko podaljša. 3.  Dovoljenja za izvoz blaga, ki ni zajeto na seznamu, se podelijo za določeno blago in določenim končnim uporabnikom. Dovoljenja podeljujejo pristojni organi držav članic, v katerih ima izvoznik prebivališče ali sedež, oziroma pristojni organ države članice, v kateri se blago nahaja, če ima izvoznik prebivališče ali sedež zunaj Unije. Dovoljenja veljajo v vsej Uniji. Dovoljenja veljajo dve leti, pristojni organ pa jih lahko podaljša. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 2 Če niso sporočeni nobeni pomisleki, se šteje, da države članice, ki so bile zaprošene za mnenje, nimajo pomislekov, pri čemer uvedejo obveznost pridobitve dovoljenja za vse „na splošno podobne transakcije“. O obveznosti pridobitve dovoljenja obvestijo svoje carinske uprave ali druge ustrezne državne organe. Če niso sporočeni nobeni pomisleki, se šteje, da države članice, ki so bile zaprošene za mnenje, nimajo pomislekov, pri čemer uvedejo obveznost pridobitve dovoljenja za vse „na splošno podobne transakcije“, kar pomeni, da se blago s skoraj identičnimi parametri ali tehničnimi lastnostmi dobavi istemu končnemu uporabniku ali prejemniku. O obveznosti pridobitve dovoljenja obvestijo svoje carinske uprave ali druge ustrezne državne organe. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi kratek opis primera, utemeljitev odločitve in po potrebi navede novo obveznost pridobitve dovoljenja v novem oddelku E Priloge II. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 3 Če katera koli država članica, ki je bila zaprošena za mnenje, sporoči svoje pomisleke, se obveznost pridobitve dovoljenja razveljavi, razen če država članica, ki določi obveznost pridobitve dovoljenja, meni, da bi lahko izvoz posegal v njene bistvene varnostne interese. V tem primeru se lahko država članica odloči, da bo obveznost pridobitve dovoljenja obdržala. O tem mora takoj obvestiti Komisijo in druge države članice. Če vsaj štiri države članice, ki predstavljajo vsaj 35 % prebivalstva Unije, sporočijo svoje pomisleke, se obveznost pridobitve dovoljenja razveljavi, razen če država članica, ki določi obveznost pridobitve dovoljenja, meni, da bi lahko izvoz posegal v njene bistvene varnostne interese ali njene obveznosti na področju človekovih pravic. V tem primeru se lahko država članica odloči, da bo obveznost pridobitve dovoljenja obdržala. O tem mora takoj obvestiti Komisijo in druge države članice. Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 4 Komisija in države članice vzdržujejo posodobljen register obveznosti pridobitve dovoljenja. Komisija in države članice vzdržujejo posodobljen register obveznosti pridobitve dovoljenja. Podatki, ki so na voljo v tem registru, se vključijo v poročilo Evropskemu parlamentu iz odstavka 2 člena 24 in so dostopni javnosti. Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 2.  Če je posrednik seznanjen, da je blago z dvojno rabo, za katero ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1), mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo odločil, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje. 2.  Če je posrednik seznanjen, da je blago z dvojno rabo, za katero ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1), mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo za take posredniške storitve določil obveznost pridobitve dovoljenja. Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 1.  Za neposredno ali posredno izvajanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo ali v zvezi z dobavo, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo blaga z dvojno rabo se zahteva pridobitev dovoljenja, če je pristojni organ izvajalca tehnične pomoči obvestil, da je lahko zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli od uporab iz člena 4. 1.  Za neposredno ali posredno izvajanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo ali v zvezi z dobavo, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo blaga z dvojno rabo se zahteva pridobitev dovoljenja, če je pristojni organ izvajalca tehnične pomoči obvestil, da je lahko zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli od uporab iz odstavka 1 člena 4. Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 Če je izvajalec tehnične pomoči seznanjen, da je blago z dvojno rabo, za katero nudi tehnično pomoč, v celoti ali deloma namenjeno za katero koli od uporab iz člena 4, mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo odločil, ali je za tako tehnično pomoč potrebno dovoljenje. Če je izvajalec tehnične pomoči seznanjen, da je blago z dvojno rabo, za katero nudi tehnično pomoč, v celoti ali deloma namenjeno za katero koli od uporab iz odstavka 1 člena 4, mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo za tako tehnično pomoč določil obveznost pridobitve dovoljenja. Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 1.  Država članica zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma uvede obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I. 1.  Država članica lahko zaradi javne varnosti, spoštovanja človekovih pravic ali preprečevanja terorističnih dejanj prepove oziroma uvede obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 7.  V trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Unije, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, je jasno navedeno, da se pri izvozu iz Unije nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice. 7.  V trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na izvoz v tretje države in prenose znotraj Unije, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, je jasno navedeno, da se pri izvozu iz Unije nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 3.  Individualna in globalna izvozna dovoljenja veljajo eno leto, pristojni organ pa jih lahko podaljša. Trajanje veljavnosti globalnih izvoznih dovoljenj za velike projekte določi pristojni organ. 3.  Individualna in globalna izvozna dovoljenja veljajo dve leti, pristojni organ pa jih lahko podaljša. Globalna izvozna dovoljenja za velike projekte so veljavna največ štiri leta, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah na podlagi trajanja projekta. Pristojni organi lahko individualna ali globalna izvozna dovoljenja kljub temu kadar koli razveljavijo, odložijo izvršitev, spremenijo ali prekličejo. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 1 Izvozniki predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnega in globalnega izvoznega dovoljenja, in s tem zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga. Izvozniki predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnega in globalnega izvoznega dovoljenja, in s tem zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga. Pri sodelovanju z vladnimi končnimi uporabniki posredovane informacije natančno opredeljujejo, kateri oddelek, agencija, enota ali podenota bo končni uporabnik izvoženega blaga. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 2 Po potrebi so dovoljenja lahko pogojena z izjavo o končni uporabi. Za vsa dovoljenja za blago za kibernetski nadzor, pa tudi individualna izvozna dovoljenja za blago, za katero obstaja visoko tveganje preusmeritve ali ponovnega izvoza pod neželenimi pogoji, je obvezna izjava o končni uporabi. Izjava o končni uporabi se za dovoljenja za druge vrste blaga lahko zahteva po potrebi. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 3 – uvodni del Za pridobitev globalnega izvoznega dovoljenja izvoznik izvaja učinkovit program notranje skladnosti. Izvoznik tudi vsaj enkrat letno poroča pristojnemu organu o uporabi tega dovoljenja; poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke: Za pridobitev globalnega izvoznega dovoljenja izvoznik izvaja učinkovit program notranje skladnosti. Izvoznik ima možnost, da pristojni organi brezplačno certificirajo njegov PNS na podlagi referenčnega PNS, ki ga določi Komisija, da bi od nacionalnih pristojnih organov pridobil spodbude v okviru procesa odobritve. Izvoznik tudi vsaj enkrat letno ali na zahtevo pristojnega organa poroča pristojnemu organu o uporabi tega dovoljenja; poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke: Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 3 – točka d (d)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. (d)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 3 – točka d a (novo) (da)  ime in naslov končnega uporabnika, če sta znana; Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 3 – točka d b (novo) (db)  datum izvoza. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 5.  Pristojni organi držav članic zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso. Pristojni organi Komisiji zagotovijo vse informacije o povprečnem času za obdelavo vlog za izdajo dovoljenja, ki so potrebne za pripravo letnega poročila iz člena 24(2). 5.  Pristojni organi držav članic zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v 30 dneh po vložitvi veljavne vloge. Če pristojni organ zaradi ustrezno utemeljenih razlogov, potrebuje več časa za obravnavo vloge, o tem v 30 dneh obvesti prosilca. Pristojni organi v vsakem primeru o zahtevkih za individualna ali globalna dovoljenja odločijo najpozneje v 60 dneh po vložitvi veljavne vloge. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 Če posrednik ali izvajalec tehnične pomoči nima prebivališča ali sedeža na ozemlju Unije, dovoljenja za izvajanje posredniških storitev in tehnične pomoči v skladu s to uredbo izdaja pristojni organ države članice, v kateri ima sedež matična družba posrednika ali izvajalca tehnične pomoči ali iz katere se posredniške storitve in tehnična pomoč izvajajo. Če posrednik ali izvajalec tehnične pomoči nima prebivališča ali sedeža na ozemlju Unije, dovoljenja za izvajanje posredniških storitev in tehnične pomoči v skladu s to uredbo izdaja pristojni organ države članice, iz katere se posredniške storitve in tehnična pomoč izvajajo. To vključuje tudi posredniške storitve in zagotavljane tehnične pomoči s strani odvisnih družb ali skupnih podjetij s sedežem v tretjih državah, ki so v lasti ali pod nadzorom družb s sedežem na ozemlju Unije. Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Pristojni organi držav članic pri odločanju o izdaji individualnega ali globalnega izvoznega dovoljenja ali izdaji dovoljenja za posredniške storitve ali tehnično pomoč v skladu s to uredbo ali o prepovedi tranzita upoštevajo naslednja merila: 1.  Pristojni organi držav članic pri odločanju o izdaji individualnega ali globalnega izvoznega dovoljenja ali izdaji dovoljenja za posredniške storitve ali tehnično pomoč v skladu s to uredbo ali o prepovedi tranzita upoštevajo vse ustrezne pomisleke, tudi: Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka a (a)  mednarodne obveznosti in zaveze Unije in držav članic, zlasti obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb, in njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov; (a)  mednarodne obveznosti in zaveze Unije in držav članic, zlasti obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb; Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka a a (novo) (aa)  njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov; Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka b a (novo) (ba)  pojavljanje kršitev človekovih pravic, temeljnih svoboščin in mednarodnega humanitarnega prava v namembni državi, kot so jih ugotovili pristojni organi OZN, Sveta Evrope ali Unije; Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka c (c)  notranje razmere v namembni državi – pristojni organi ne odobrijo izvoza, ki bi povzročil ali podaljšal oborožene konflikte ali zaostril obstoječa trenja ali konflikte v namembni državi; (c)  (Ne zadeva slovenske različice.) Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka d a (novo) (da)  odnos namembne države do mednarodne skupnosti, zlasti njeno stališče glede terorizma, njena zavezništva in spoštovanje mednarodnega prava; Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka d b (novo) (db)  skladnost izvoza blaga s tehničnimi in gospodarskimi zmogljivostmi države prejemnice; Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – točka f (f)  vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve, vključno s tveganjem, da bo blago z dvojno rabo preusmerjeno ali ponovno izvoženo pod neugodnimi pogoji. (f)  vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve, vključno s tveganjem, da bo blago z dvojno rabo in zlasti blago za kibernetski nadzor preusmerjeno ali ponovno izvoženo pod neugodnimi pogoji ali preusmerjeno za nenameravano vojaško končno uporabo ali terorizem. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Kar zadeva individualna ali globalna izvozna dovoljenja ali dovoljenja za posredniške storitve ali tehnično pomoč za blago za kibernetski nadzor, pristojni organi držav članic zlasti upoštevajo tveganje kršenja pravice do zasebnosti, pravice do varstva podatkov, svobode govora ter svobode zbiranja in združevanja, pa tudi tveganja glede pravne države, pravnega okvira za uporabo blaga, namenjenega izvozu, in potencialne varnostne grožnje za Unijo in države članice. Če pristojni organi katere od držav članic ugotovijo, da utegnejo takšna tveganja verjetno privesti do resnih kršitev človekovih pravic, države članice ne izdajo izvoznih dovoljenj ali obstoječa dovoljenja razveljavijo, odložijo njihovo izvršitev, spremenijo ali prekličejo. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2 2.  Komisija in Svet za izvajanje teh meril izdata smernice in/ali priporočila za zagotovitev skupnih ocen tveganj s strani pristojnih organov držav članic. 2.  Komisija in Svet za izvajanje teh meril in za zagotovitev enakih meril za odločitve o izdaji dovoljenj ob začetku veljavnosti te uredbe izdata smernice za zagotovitev skupnih ocen tveganj s strani pristojnih organov držav članic. Komisija pripravi smernice v obliki priročnika, v katerem so podrobno opisani koraki, ki jim morajo slediti organi držav članic, pristojni za izdajo dovoljenj, in izvozniki, ki opravljajo skrbni pregled, ter navedena praktična priporočila glede izvajanja in upoštevanja nadzora iz člena 4(1)(d) ter meril iz člena 14(1), vključno s primeri najboljše prakse. Ta priročnik se pripravi v tesnem sodelovanju z ESZD in usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, v njegovo pripravo pa je vključeno strokovno znanje akademikov, izvoznikov, posrednikov in civilnodružbenih organizacij v skladu s postopki iz člena 21(3). Priročnik se posodablja po potrebi in kadar je to primerno. Komisija oblikuje program za krepitev zmogljivosti, in sicer tako, da razvije skupne programe usposabljanja za uradnike organov, ki izdajajo dovoljenja, in carinskih organov. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka b (b)  seznam blaga z dvojno rabo iz oddelka B Priloge I se lahko spremeni, če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic; (b)  seznam blaga za kibernetski nadzor iz oddelka B Priloge I se spremeni, če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic, oziroma če je bil v skladu s členom 4(1)(d) te uredbe sprožen nadzor nad številnimi vrstami blaga, ki jih ni na seznamu. Spremembe se lahko nanašajo tudi na odločitve o črtanju že navedenih izdelkov. Kadar izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje ali dodajanje določenega blaga iz razdelka B Priloge I, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s to točko, uporabi postopek iz člena 17. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – točka b a (novo) (ba)   Komisija lahko določeno blago črta s seznama, zlasti če je blago v hitro spreminjajočem se tehnološkem okolju v vmesnem času postalo drugorazredno blago ali blago množične proizvodnje, ki je lahko dostopno oziroma ga je mogoče tehnično enostavno spremeniti. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 a (novo) 2a.  področje uporabe oddelka B Priloge I se omeji na izdelke za kibernetski nadzor in ne vsebuje izdelkov iz oddelka A Priloge I; Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 5 5.  Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi smernice za podporo medagencijskemu sodelovanju med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi. 5.  Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi napotke za podporo medagencijskemu sodelovanju med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – točka a (a)  informacije v zvezi z uporabo nadzora, vključno s podatki o izdajanju dovoljenj (število, vrednost in vrste dovoljenj, namembne države, število uporabnikov splošnih in globalnih dovoljenj, število izvajalcev programa notranje skladnosti, roki za obravnavo prošenj, obseg in vrednost trgovine na podlagi prenosa znotraj EU itd.) in po potrebi podatki o izvozu blaga z dvojno rabo iz drugih držav članic; (a)  vse informacije v zvezi z uporabo nadzora; Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – točka b (b)  informacije glede izvrševanja nadzora, vključno s podrobnimi podatki o izvoznikih, ki so izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Unije, poročili o kršitvah, zasegih in uporabi drugih kazni; (b)  vse informacije glede izvrševanja nadzora, vključno s podrobnimi podatki o izvoznikih, ki so izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Unije, vsemi poročili o kršitvah, zasegih in uporabi drugih kazni; Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2 – točka c (c)  podatke o občutljivih končnih uporabnikih, osebah, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in, če so na voljo, o poteh prevoza. (c)  vse podatke o občutljivih končnih uporabnikih, osebah, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in o poteh prevoza. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2 2.  Predsedujoči usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo se vedno, če meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba. 2.  Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo se vedno, če meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba. Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 3 3.  Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo po potrebi ustanovi skupine tehničnih strokovnjakov iz držav članic za proučevanje posebnih vprašanj v zvezi z izvajanjem nadzora, vključno z vprašanji v zvezi s posodobitvijo kontrolnih seznamov Unije iz Priloge I. Skupine tehničnih strokovnjakov se po potrebi posvetujejo z izvozniki, posredniki in drugimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba. 3.  Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo po potrebi ustanovi skupine tehničnih strokovnjakov iz držav članic za proučevanje posebnih vprašanj v zvezi z izvajanjem nadzora, vključno z vprašanji v zvezi s posodobitvijo kontrolnih seznamov Unije iz oddelka B Priloge I. Skupine tehničnih strokovnjakov se posvetujejo z izvozniki, posredniki, organizacijami civilne družbe in drugimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba. Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo zlasti vzpostavi tehnično delovno skupino za merila za ocenjevanje, navedena v točki d prvega odstavka člena 4 in v točki b prvega odstavka člena 14, ter o pripravi smernic o potrebni skrbnosti, pri tem pa se posvetuje z neodvisno skupino strokovnjakov, akademskimi krogi in organizacijami civilne družbe. Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 1.  Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev vseh določb te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. 1.  Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev vseh določb te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve in olajševanje kršitev določb te uredbe ter zaobhajanje določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Ukrepi vključujejo redne na tveganju temelječe revizije izvoznikov. Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 2.  Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo vzpostavi mehanizem za usklajevanje izvrševanja, da bi vzpostavili neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi in organi pregona. 2.  Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo vzpostavi mehanizem za usklajevanje izvrševanja, da bi vzpostavili neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi in organi pregona ter zagotovili enotna merila za sprejemanje odločitev o izdaji dovoljenj. Potem ko Komisija oceni pravila o kaznih, ki jih opredelijo države članice, ta mehanizem poskrbi za načine, s katerimi bosta narava in učinek kazni za kršitve te uredbe podobni. Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 1.  Komisija in Svet subjektom iz te uredbe po potrebi zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse za zagotovitev učinkovitosti režima Unije za nadzor izvoza in doslednosti njegovega izvajanja. Pristojni organi držav članic po potrebi prav tako zagotovijo dodatne smernice za izvoznike, posrednike in izvajalce tranzita s prebivališčem ali sedežem v državi članici. 1.  Komisija in Svet subjektom iz te uredbe po potrebi zagotovita smernice za najboljše prakse za zagotovitev učinkovitosti režima Unije za nadzor izvoza in doslednosti njegovega izvajanja. Pristojni organi držav članic po potrebi prav tako zagotovijo dodatne smernice za izvoznike, zlasti za MSP, posrednike in izvajalce tranzita s prebivališčem ali sedežem v državi članici. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 – pododstavek 2 Države članice Komisiji predložijo vse potrebne podatke za pripravo poročila. To letno poročilo je javnega značaja. Države članice Komisiji predložijo vse potrebne podatke za pripravo poročila. To letno poročilo je javnega značaja. Države članice prav tako vsaj četrtletno objavljajo zlahka dostopne, smiselne informacije o posameznem dovoljenju, in sicer vrsto, vrednost, obseg, naravo, opis izdelka, končnega uporabnika in končno uporabo, namembno državo, pa tudi informacije o odobritvi ali zavrnitvi zahteve za pridobitev dovoljenja. Komisija in države članice upoštevajo zakonite interese zadevnih fizičnih in pravnih oseb, da se njihove poslovne skrivnosti ne razkrijejo. Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 3 – pododstavek 1 V obdobju pet do sedem let od datuma začetka izvajanja te uredbe Komisija oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah. V obdobju pet do sedem let od datuma začetka izvajanja te uredbe Komisija oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah. Ocena zajema predlog o izbrisu kriptografije v delu 2 skupine 5 oddelka A Priloge I. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1 – točka d (d)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. (d)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3 3.  Registri ali evidence in listine iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve ali storitve tehnične pomoči. Na zahtevo se predložijo pristojnemu organu. 3.  Registri ali evidence in listine iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj pet let od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve ali storitve tehnične pomoči. Na zahtevo se predložijo pristojnemu organu. Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 1.  Komisija in pristojni organi držav članic po potrebi redno izmenjujejo informacije s tretjimi državami. 1.  Komisija in pristojni organi držav članic po potrebi redno sodelujejo z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot je OECD in tisti večstranski režimi za nadzor izvoza, katerih del so, da bi spodbujale mednarodno upoštevanje seznama blaga za kibernetski nadzor, za katerega v skladu z oddelkom B Priloge I velja nadzor izvoza, in po potrebi izmenjujejo informacije s tretjimi državami, tudi v okviru dialoga o blagu z dvojno rabo v skladu s sporazumi Unije o partnerstvu in sodelovanju ter njenimi sporazumi o strateškem partnerstvu, prav tako pa sodelujejo pri vzpostavljanju zmogljivosti ter spodbujanju navzgor usmerjenega približevanja. Komisija o teh dejavnostih na terenu enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprememba 80 Predlog uredbe Priloga I – oddelek A – OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI „Zlonamerna programska oprema“ (4) pomeni „programsko opremo“, ki je posebej izdelana ali prirejena, da bi ‚orodjem za spremljanje‘ preprečila odkrivanje ali izključila ‚zaščitne protiukrepe‘ računalnika ali omrežne naprave in izvajala naslednja opravila: „Zlonamerna programska oprema“ (4) pomeni „programsko opremo“, ki je posebej izdelana ali prirejena, da bi se izvajala ali namestila brez dovoljenja lastnikov ali skrbnikov računalnikov ali omrežnih naprav in izvajala naslednja opravila: a.  pridobivanje podatkov ali informacij iz računalnika ali omrežne naprave ali spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov ali a.  nepooblaščeno pridobivanje podatkov ali informacij iz računalnika ali omrežne naprave ali spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov ali b.  spreminjanje standardnega delovanja programa ali procesa, da bi omogočila izvajanje zunanjih navodil. b.  spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov za poenostavljanje dostopa do podatkov, shranjenih v računalniku ali omrežni napravi, s strani oseb, ki nimajo pooblastila lastnika računalnika ali omrežne naprave. Opombi: Opombi: 1.  „zlonamerna programska oprema“ ne zajema: 1.  „zlonamerna programska oprema“ ne zajema: a.  hipervizorjev, razhroščevalnikov ali orodij za obratni inženiring programske opreme (SRE); a.  hipervizorjev, razhroščevalnikov ali orodij za obratni inženiring programske opreme (SRE); b.  „programske opreme“ za upravljanje digitalnih pravic (DRM) ali b.  „programske opreme“ za upravljanje digitalnih pravic (DRM) ali c.  „programske opreme“, ki jo namestijo proizvajalci, skrbniki ali uporabniki za sledenje sredstvom ali njihovo obnovo; c.  „programske opreme“, ki jo namestijo skrbniki ali uporabniki za sledenje sredstvom, njihovo obnovo ali varnostno preskušanje informacijske in komunikacijske tehnologije; ca.  „programske opreme“, ki se distribuira izključno za pomoč pri odkrivanju, odstranjevanju ali preprečevanju izvajanja na računalnikih ali omrežnih napravah nepooblaščenih strani. 2.  omrežne naprave vključujejo mobilne naprave in inteligentne števce. 2.  omrežne naprave vključujejo mobilne naprave in inteligentne števce. Tehnični opombi: Tehnični opombi: 1.  ‚sredstva za spremljanje‘: naprave „programske opreme“ ali strojne opreme, ki spremljajo sistemsko vedenje ali procese, ki se izvajajo v napravi. To vključuje protivirusne (AV) izdelke, izdelke za varnost končnih točk, izdelke za osebno varnost (PSP), sisteme za odkrivanje vdorov (IDS), sisteme za preprečevanje vdorov (IPS) ali požarne zidove; 1.  ‚Dovoljenje‘: informirano soglasje uporabnika (npr. potrditev o razumevanju narave, implikacij in prihodnjih posledic dejanja ter soglasje za izvršitev dejanja). 2.  ‚zaščitni protiukrepi‘: tehnologije, oblikovane za zagotavljanje varne izvršitve kode, kot so preprečevanje izvajanja podatkov (DEP), randomizacija postavitve naslovnega prostora (ASLR) ali peskovniki. 2.  ‚varnostno preskušanje informacijske in komunikacijske tehnologije‘: odkrivanje in ocenjevanje statičnih ali dinamičnih tveganj, ranljivosti, napak ali šibkih točk v programski opremi, omrežjih, računalnikih, omrežnih napravah ter njihovih sestavinah in odvisnih delih, če je dokazano, da je namen omejevanje dejavnikov, ki ogrožajo varno delovanje, uporabo ali izvajanje. Sprememba 81 Predlog uredbe Priloga I – oddelek B – naslov B.  SEZNAM DRUGEGA BLAGA Z DVOJNO RABO B.  SEZNAM BLAGA ZA KIBERNETSKI NADZOR Sprememba 82 Predlog uredbe Priloga I – oddelek B – skupina 10 – podskupina 10A001 – tehnična opomba – točka e a (novo) (ea)  raziskave na področju varnosti omrežij in IKT za namene dovoljenega testiranja ali zaščite sistemov za informacijsko varnost. Sprememba 83 Predlog uredbe Priloga II – oddelek A – del 3 – odstavek 3 3.  Izvozniki, ki nameravajo uporabiti to dovoljenje, se pred njegovo prvo uporabo registrirajo pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka. 3.  Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka. Sprememba 84 Predlog uredbe Priloga II – oddelek A – del 3 – odstavek 4 4.  Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 10 dni pred datumom prvega izvoza. 4.  Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza. Sprememba 85 Predlog uredbe Priloga II – oddelek A – del 3 – odstavek 5 – točka 4 (4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. (4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. Sprememba 86 Predlog uredbe Priloga II – oddelek B – del 3 – odstavek 3 3.  Izvozniki, ki nameravajo uporabiti to dovoljenje, se pred njegovo prvo uporabo registrirajo pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka. 3.  Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka. Sprememba 87 Predlog uredbe Priloga II – oddelek B – del 3 – odstavek 5 – točka 4 (4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. (4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. Sprememba 88 Predlog uredbe Priloga II – oddelek C – del 3 – odstavek 5 5.  Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 10 dni pred datumom prvega izvoza. 5.  Registrirani uvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Sprememba 89 Predlog uredbe Priloga II – oddelek C – del 3 – odstavek 6 – točka 4 (4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. (4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. Sprememba 90 Predlog uredbe Priloga II – oddelek D – del 3 – odstavek 6 6.  Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 10 dni pred datumom prvega izvoza. 6.  Registrirani uvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Sprememba 91 Predlog uredbe Priloga II – oddelek D – del 3 – odstavek 7 – točka 4 (4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. (4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. Sprememba 92 Predlog uredbe Priloga II – oddelek F – del 3 – odstavek 5 – točka 4 (4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. (4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. Sprememba 93 Predlog uredbe Priloga II – oddelek G – del 3 – odstavek 8 – točka 4 (4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. (4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. Sprememba 94 Predlog uredbe Priloga II – oddelek H – del 3 – odstavek 1 – točka 1 1.  To dovoljenje dovoljuje prenos programske opreme in tehnologije iz dela 1 s strani izvoznika s prebivališčem ali sedežem v državi članici Unije, če bodo blago uporabljali: 1.  Dovoljenje dovoljuje prenos programske opreme in tehnologije iz dela 1 s strani katerega koli podjetja, ki je izvoznik s prebivališčem ali sedežem v državi članici, poljubnemu sestrskemu podjetju, podružnici ali matični družbi, če so te entitete v lasti ali pod nadzorom iste matične družbe ali pod vzajemnim nadzorom in če je blago namenjeno uporabi v sodelovalnih projektih med družbami, vključno z razvojem komercialnih izdelkov, raziskavami, servisiranjem, proizvodnjo ter uporabo, v primeru zaposlenih in obdelovalcev naročil pa v skladu s pogodbo o zaposlitvi (1)  izvoznik ali kateri koli subjekt, ki je v lasti izvoznika ali pod njegovim nadzorom; Sprememba 95 Predlog uredbe Priloga II – oddelek H – del 3 – odstavek 1 – točka 2 (2)  zaposleni izvoznika ali katerega koli subjekta, ki je v lasti izvoznika ali pod njegovim nadzorom, črtano Sprememba 96 Predlog uredbe Priloga II – oddelek H – del 3 – odstavek 1 – pododstavek 2 pri razvoju svojih tržnih proizvodov in, v primeru zaposlenih, v skladu s pogodbo o zaposlitvi. črtano Sprememba 97 Predlog uredbe Priloga II – oddelek I – del 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 Izvozniki, ki nameravajo uporabiti to dovoljenje, se pred njegovo prvo uporabo registrirajo pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka. Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka. Sprememba 98 Predlog uredbe Priloga II – oddelek J – del 3 – odstavek 5 – točka 4 (4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo. (4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0390/2017).

Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2018 o imenovanju Eve Lindström za članico Računskega sodišča (C8-0401/2017 – 2017/0819(NLE))

P8_TA(2018)0007 A8-0003/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0401/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0003/2018),

A.  ker je Odbor Parlamenta za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 11. januarja 2018 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Eva Lindström imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2018 o imenovanju Tonyja Jamesa Murphyja za člana Računskega sodišča (C8-0402/2017 – 2017/0820(NLE))

P8_TA(2018)0008 A8-0002/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0402/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0002/2018),

A.  ker je Odbor Parlamenta za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 11. januarja 2018 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Tony James Murphy imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  poziva države članice, naj svojo pozornost namenijo irskem načinu izbiranja z javnim natečajem, in se, če je mogoče, zgledujejo po njem, ko izbirajo svojega kandidata;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2018, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (COM(2016)0767 – C8-0500/2016 – 2016/0382(COD))(1)

P8_TA(2018)0009 A8-0392/2017

(Redni zakonodajni postopek: prenovitev)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)  Spodbujanje obnovljivih virov energije je eden od ciljev energetske politike Unije. Večja uporaba energije iz obnovljivih virov skupaj s prihranki energije in večjo energijsko učinkovitostjo je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 ter energetskega in podnebnega okvira Unije za leto 2030, vključno z zavezujočim ciljem, da se do leta 2030 emisije v Uniji zmanjšajo za najmanj 40 % pod vrednostmi iz leta 1990 . Prav tako ima pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo in tehnološkega razvoja in inovacij ter zagotavljanju možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih in odročnih območjih ali v regijah z nizko gostoto prebivalstva. (2)  Spodbujanje obnovljivih virov energije je eden od ciljev energetske politike Unije v skladu s členom 194(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Večja uporaba energije iz obnovljivih virov skupaj s prihranki energije in večjo energijsko učinkovitostjo je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in usklajenost z zavezo Unije iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je sledil 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 21) (Pariški sporazum), in potrebo, da se v domači rabi najkasneje do leta 2050 doseže ničelna stopnja emisij. Prav tako ima temeljno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo, trajnostne energije po dostopnih cenah in tehnološkega razvoja in inovacij ter vodilnega položaja v tehnologiji in industriji ob hkratnem zagotavljanju okoljskih, socialnih in zdravstvenih koristi ter veliko možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih in odročnih območjih, v regijah z nizko gostoto prebivalstva in območjih, na katerih poteka delna deindustrializacija. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Pariški sporazum je pomagal bistveno povečati svetovna prizadevanja za ublažitev podnebnih sprememb, saj so se podpisnice zavezale, da bodo zadržale zviševanje povprečne globalne temperature na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale omejiti povišanje temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Unija se mora pripraviti na veliko obsežnejše in hitrejše zniževanje emisij, kot je bilo sprva predvideno, da bi lahko najkasneje do leta 2050 prešla na energijsko zelo učinkovit energetski sistem, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije. Bo pa znižanje izvedljivo ob nižjih stroških, kot se je ocenjevalo doslej, saj se tehnologije obnovljivih virov energije, kot sta veter in sonce, zelo hitro razvijajo in uveljavljajo. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 (3)  Zlasti so večje tehnološke izboljšave, spodbude za večjo uporabo javnega prometa in njegovo širitev, uporaba energijsko učinkovitih tehnologij in spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa zelo učinkovita sredstva , skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost, za zmanjšanje odvisnosti Unije od uvoženega plina in nafte. (3)  Zlasti so zmanjšanje porabe energije, večje tehnološke izboljšave, širitev javnega prometa, uporaba energijsko učinkovitih tehnologij in spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa zelo učinkovita sredstva , skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost, za zmanjšanje odvisnosti Unije od energije. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 4 (4)  Direktiva 2009/28/ES je določila regulativni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, v katerem so bili opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji glede deleža obnovljivih virov energije v porabi energije in prometu, ki bi jih bilo treba izpolniti do leta 2020. Komisija je v sporočilu z dne 22. januarja 201412 določila okvir za prihodnjo energetsko in podnebno politiko Unije ter spodbujala skupno razumevanje o tem, kako te politike razvijati po letu 2020. Komisija je predlagala, da naj ciljni delež EU za leto 2030 pri porabljeni energiji iz obnovljivih virov v Uniji znaša najmanj 27 %. (4)  Direktiva 2009/28/ES je določila regulativni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, v katerem so bili opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji glede deleža obnovljivih virov energije v porabi energije in prometu, ki bi jih bilo treba izpolniti do leta 2020. __________________ 12 Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 (COM/2014/015 final). Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 5 (5)  Evropski svet je oktobra 2014 podprl navedeni cilj, pri čemer je navedel, da lahko države članice same določijo bolj ambiciozne nacionalne cilje. črtano Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)  Evropski parlament je v svoji resoluciji o Okviru podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 ter Poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov dal prednost zavezujočemu cilju Unije za leto 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic. (6)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 dal prednost zavezujočemu cilju Unije do leta 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic. V svoji resoluciji z dne 23. junija 2016 o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov je to še okrepil, ponovil svoje prejšnje stališče o cilju Unije o vsaj 30-odstotnem deležu ter poudaril, da so zaradi Pariškega sporazuma in nedavnega zmanjšanja stroškov za obnovljive tehnologije zaželeni veliko bolj ambiciozni cilji. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Zato bi bilo treba upoštevati ambicije, določene v Pariškem sporazumu, in tehnološki razvoj, vključno z zmanjšanjem stroškov za naložbe v obnovljivo energijo. Sprememba 324 Predlog direktive Uvodna izjava 7 (7)  Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Države članice bi morale opredeliti svoj prispevek k doseganju navedenega cilja v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na podlagi postopka upravljanja, določenega v uredbi [o upravljanju]. (7)  Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 35 % energije iz obnovljivih virov, ki naj ga dopolnjujejo nacionalni cilji. Države članice bi morale le izjemoma imeti dovoljenje, da v utemeljenih, izmerljivih in preverljivih okoliščinah, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril za največ 10 % odstopajo od predvidenega deleža svojega cilja. Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)  Cilje držav članic na področju obnovljivih virov energije bi bilo treba določiti ob upoštevanju obveznosti iz Pariškega sporazuma, velikega potenciala obnovljivih virov energije, ki je še na voljo, ter potrebnih naložb za uresničitev energetskega prehoda. Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 7 b (novo) (7b)  Prenos 35-odstotnih ciljev Unije v posamezne cilje za vsako državo članico bi bilo treba opraviti ob ustreznem upoštevanju poštene in ustrezne porazdelitve, upoštevanju BDP držav članic ter njihovih različnih izhodišč in potencialov, vključno z deležem energije iz obnovljivih virov, ki jih je treba doseči do leta 2020. Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 8 (8)  Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje. Cilj, opredeljen na ravni Unije, bi državam članicam omogočal večjo prilagodljivost, da lahko svoje cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dosežejo na najbolj stroškovno učinkovit način in v skladu z nacionalnimi razmerami, mešanicami energijskih virov in zmogljivostmi za proizvajanje energije iz obnovljivih virov. (8)  Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje. Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Države članice bi morale proučiti, v kolikšni meri je uporaba različnih vrst virov energije združljiva s ciljem omejitve segrevanja na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo ter ciljem nefosilnega in hkrati nizkoogljičnega gospodarstva. Komisija bi morala oceniti prispevek različnih vrst energije iz obnovljivih virov k navedenim ciljem glede na vračilno dobo in rezultate v primerjavi s fosilnimi gorivi ter preučiti možnosti predlaganja najdaljše dovoljene vračilne dobe kot trajnostnega merila, zlasti za lesno-celulozno biomaso. Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 10 (10)  Države članice bi morale sprejeti dodatne ukrepe, če delež energije iz obnovljivih virov na ravni Unije ne ustreza začrtanemu poteku Unije do ciljnega deleža najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Če Komisija med oceno celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel v ambicioznosti prizadevanj, lahko v skladu z uredbo [o upravljanju] sprejme ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila izpolnitev cilja. Če Komisija med oceno poročil o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel pri uresničevanju cilja, bi morale države članice uporabiti ukrepe, določene v uredbi [o upravljanju], ki jim omogočajo dovolj prilagodljivosti pri izbiri. črtano Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 15 (15)  Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov. (15)  Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov, pri tem pa upošteva posebnosti različnih tehnologij in različne sposobnosti majhnih in velikih proizvajalcev, da se odzovejo na tržne signale. Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 16 (16)  Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov bi bilo treba povečati ob čim manjših stroških za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij. (16)  Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, vključno s shranjevanjem energije, bi bilo treba povečati, da bi kar najbolj znižali dolgoročne stroške energetskega prehoda za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij. Države članice bi morale tudi dodeljevati podporo obratom prek javnih razpisov, ki namenjeni posamezni tehnologiji ali tehnološko nevtralni. Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo) (16a)  Evropski svet je v svojih sklepih z dne 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 poudaril pomembnost bolj povezanega notranjega trga energije in potrebo po ustrezni podpori, da bi vključili vedno večje ravni nestalnih obnovljivih virov energije ter s tem Uniji omogočili uresničitev njenih ambicij v zvezi z vodilno vlogo pri energetskem prehodu. Zato je nujno treba povečati raven medsebojne povezanosti in doseči napredek v smeri ciljev, o katerih se je dogovoril Evropski svet, da bi kar najbolj izkoristili polni potencial energetske unije. Sprememba 18 Predlog direktive Uvodna izjava 16 b (novo) (16b)  Države članice bi morale pri razvijanju programov podpore za obnovljive vire energije upoštevati načela krožnega gospodarstva in hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a. Preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov bi morali biti prednostni možnosti. Države članice ne bi smele uvajati takih programov podpore, ki bi bili v nasprotju s cilji o obdelavi odpadkov in bi povzročili neučinkovito uporabo odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da ukrepi, uvedeni s to direktivo, ne bodo v nasprotju s cilji Direktive 2008/98/ES. _______________ 1a Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3). Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 16 c (novo) (16c)  Glede uporabe biotskih virov energije bi morale države članice uvesti ukrepe za zaščito biotske raznovrstnosti in zaščito pred izčrpavanjem ali izgubo ekosistemov ter za preprečevanje vsake spremembe obstoječe uporabe, ki bi neposredno ali posredno negativno vplivala na biotsko raznovrstnost, prst ali celotno bilanco toplogrednih plinov. Sprememba 20 Predlog direktive Uvodna izjava 16 d (novo) (16d)  Države članice bi morale kolikor je mogoče spodbujati uporabo domačih obnovljivih virov in jim dajati prednost ter preprečiti razmere izkrivljanja, ki so posledica obsežnega uvoza virov iz tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati in spodbujati pristop celotnega življenjskega kroga. Sprememba 21 Predlog direktive Uvodna izjava 16 e (novo) (16e)  Skupnosti, mesta in lokalni organi na področju energije iz obnovljivih virov bi morali imeti pravico sodelovati v razpoložljivih programih podpore enakovredno z drugimi velikimi udeleženci. Zato bi morale države članice imeti možnost sprejeti ukrepe, vključno z zagotavljanjem informacij, tehnično in finančno podporo prek enotnih upravnih kontaktnih točk, zmanjšati upravne zahteve, vključevati na skupnost osredotočena razpisna merila, ustvarjati po meri narejena razpisna okna za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ali jim omogočiti, da prejmejo plačilo prek neposredne pomoči. Sprememba 22 Predlog direktive Uvodna izjava 16 f (novo) (16f)  Pri načrtovanju infrastrukture, potrebne za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, bi bilo treba ustrezno upoštevati politike, povezane s sodelovanjem oseb, na katere projekti vplivajo, vključno z domorodnimi prebivalci, in ob ustreznem upoštevanju njihovih zemljiških pravic. Sprememba 23 Predlog direktive Uvodna izjava 16 g (novo) (16g)  Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti celovite informacije, vključno z informacijami o povečanju energijske učinkovitosti sistemov ogrevanja in hlajenja ter o nižjih obratovalnih stroških električnih vozil, da bi se lahko individualno odločali glede energije iz obnovljivih virov in se izognili vezanosti na določeno tehnologijo. Sprememba 24 Predlog direktive Uvodna izjava 16 h (novo) (16h)   Pri spodbujanju razvoja trga za obnovljive vire energije bi bilo treba upoštevati negativne učinke na druge udeležence na trgu. S podpornimi programi bi bilo treba zato čim bolj zmanjšati tveganje za izkrivljanje trga in konkurence. Sprememba 25 Predlog direktive Uvodna izjava 17 a (novo) (17a)  Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da postopno in delno odprejo podporo za projekte v drugih državah članicah na ravni, ki odraža fizične tokove med njimi, odprtje programov podpore nad tem obveznim deležem pa bi moralo ostati prostovoljno. Države članice imajo različne možnosti za razvoj obnovljive energije in na nacionalni ravni uporabljajo različne programe podpore za energijo iz obnovljivih virov. Večina držav članic uporablja programe podpore, v okviru katerih je pomoč namenjena le energiji iz obnovljivih virov, ki se proizvede na njihovem ozemlju. Za dobro delovanje nacionalnih programov podpore je bistvenega pomena, da lahko države članice nadzorujejo učinke in stroške svojih nacionalnih programov podpore v skladu s svojim potencialom. Pomembno sredstvo za doseganje cilja te direktive je, da se zagotovi pravilno delovanje nacionalnih programov podpore, kot v skladu z direktivama 2001/77/ES in 2009/28/ES, da bi ohranili zaupanje vlagateljev, državam članicam pa omogočili, da predvidijo učinkovite nacionalne ukrepe za izpolnjevanje ciljev. Namen te direktive je omogočiti čezmejno podporo za obnovljive vire energije brez nesorazmernega poseganja v nacionalne programe podpore. Direktiva tako poleg obveznega delnega odprtja programov podpore uvaja neobvezne mehanizme za sodelovanje med državami članicami, v okviru katerih se te lahko dogovorijo, v kolikšni meri ena država članica podpira proizvodnjo energije v drugi državi članici in kakšen delež skupnega obsega nacionalnih ciljev naj bi proizvodnja energije iz obnovljivih virov predstavljala v eni izmed teh držav članic. Da bi zagotovili učinkovitost obeh ukrepov za izpolnjevanje ciljev, namreč nacionalnih programov podpore in mehanizmov za sodelovanje, je bistvenega pomena, da države članice lahko poleg minimalnega deleža obveznega odprtja določijo, ali in v kolikšni meri se njihovi programi nacionalne podpore uporabljajo za energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v drugih državah članicah, in da se o tem dogovorijo s pomočjo mehanizmov za sodelovanje, predvidenih v tej direktivi. Sprememba 26 Predlog direktive Uvodna izjava 18 (18)  Brez poseganja v prilagoditve programov podpore, da bi jih uskladili s pravili o državni pomoči, bi morale biti politike podpore za energijo iz obnovljivih virov stabilne in se ne bi smele pogosto spreminjati. Takšne spremembe imajo neposredne posledice za stroške financiranja kapitala in tako na skupne stroške uvedbe energije iz obnovljivih virov v Uniji. Države članice bi morale preprečiti, da bi revizija podpore, ki se odobri projektom za energijo iz obnovljivih virov, imela negativne posledice za njihovo gospodarsko uspešnost. Države članice bi glede tega morale spodbujati stroškovno učinkovite politike podpore in zagotavljati njihovo finančno vzdržnost. (18)  V skladu s členoma 107 in 108 PDEU bi morale biti politike podpore za energijo iz obnovljivih virov predvidljive, stabilne in jih ne bi smeli pogosto in retroaktivno spreminjati. Nepredvidljivost ali nestabilnost politik imata neposredne posledice za stroške financiranja kapitala in tako za skupne stroške uvedbe energije iz obnovljivih virov v Uniji. Države članice bi morale objaviti vse spremembe politik podpore pred nameravano spremembo in se ustrezno posvetovati z deležniki. Države članice bi morale v vsakem primeru preprečiti, da bi revizija podpore, ki se odobri projektom za energijo iz obnovljivih virov, imela negativne posledice za njihovo gospodarsko uspešnost. Države članice bi glede tega morale spodbujati stroškovno učinkovite politike podpore in zagotavljati njihovo finančno vzdržnost. Sprememba 27 Predlog direktive Uvodna izjava 19 (19)  Obveznosti držav članic, da pripravijo akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in poročila o napredku, ter obveznost Komisije, da poroča o napredku, ki so ga dosegle države članice, so bistvene za večjo preglednost in gotovost za vlagatelje in odjemalce ter učinkovito spremljanje. Uredba [o upravljanju] vključuje navedene obveznosti v sistem upravljanja energetske unije, v katerem so obveznosti načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja racionalizirane. Platforma za preglednost energije iz obnovljivih virov je prav tako vključena v širšo e-platformo, določeno v uredbi [o upravljanju]. (19)  Obveznosti držav članic, da pripravijo akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in poročila o napredku, ter obveznost Komisije, da poroča o napredku, ki so ga dosegle države članice, so bistvene za večjo preglednost in gotovost za vlagatelje in odjemalce ter učinkovito spremljanje. Da bi države članice bi zagotovile, da so državljani v osredju energetskega prehoda, bi morale razviti dolgoročne strategije, ki bi olajšale mestom, skupnostim na področju energije iz obnovljivih virov in samoporabnikom proizvodnjo obnovljivih virov energije v okviru svojih akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov. Uredba ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)] vključuje navedene obveznosti v sistem upravljanja energetske unije, v katerem so obveznosti dolgoročnih strategij, načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja racionalizirane. Platforma za preglednost energije iz obnovljivih virov je prav tako vključena v širšo e-platformo, določeno v uredbi ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)]. Sprememba 28 Predlog direktive Uvodna izjava 20 a (novo) (20a)  Obnovljivi viri energije na morju so edinstvena priložnost za Unijo, da zmanjša svojo odvisnost od fosilnih virov energije, prispeva k uresničitvi svojih ciljev glede zmanjšanja emisij CO2 in vzpostavi novo industrijsko verigo, ki bo ustvarila delovna mesta na velikem delu njenega ozemlja, vključno z najbolj oddaljenimi regijami. Zato si mora Unija prizadevati za vzpostavitev ugodnih ekonomskih in regulativnih pogojev, ki spodbujajo njihovo uvedbo. Sprememba 29 Predlog direktive Uvodna izjava 24 a (novo) (24a)  V sporočilu Komisije z dne 20. julija 2016 z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami je bil poudarjen poseben pomen naprednih pogonskih biogoriv za letalstvo v srednjeročnem obdobju. Komercialno letalstvo je v celoti odvisno od tekočih goriv, saj za civilno letalsko industrijo ni varne ali potrjene alternative. Sprememba 30 Predlog direktive Uvodna izjava 25 (25)  Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta17, trajnostna merila Unije in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala ob rednem ocenjevanju navedene priloge upoštevati vključitev dodatnih surovin, ki ne povzročajo znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke. (25)  Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta17, trajnostna merila Unije, oceno življenjskega cikla emisij in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala redno ocenjevati prilogo in pri vseh njenih spremembah upoštevati učinke na trge za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke. __________________ __________________ 17 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3). 17 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3). Sprememba 31 Predlog direktive Uvodna izjava 25 a (novo) (25a)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za postopno zmanjšanje uporabe rastlinskih olj, ki spodbujajo krčenje gozdov, tudi palmovega olja, kot sestavine pogonskih biogoriv, po možnosti do leta 2020. Sprememba 32 Predlog direktive Uvodna izjava 28 (28)  Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Unije, lahko upošteva pri izpolnjevanju deležev energije iz obnovljivih virov, ki so si jih zastavile države članice. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti18, za podpisnice navedene pogodbe veljajo ustrezne določbe te direktive, bi zanje morali veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so določeni v tej direktivi. (28)  Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Unije, lahko upošteva pri izpolnjevanju deležev energije iz obnovljivih virov, ki so si jih zastavile države članice. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način in da v celoti upoštevajo mednarodno pravo. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti18, za podpisnice navedene pogodbe veljajo ustrezne določbe te direktive, bi zanje morali veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so določeni v tej direktivi. __________________ __________________ 18 UL L 198, 20.7.2006, str. 18. 18 UL L 198, 20.7.2006, str. 18. Sprememba 33 Predlog direktive Uvodna izjava 28 a (novo) (28a)  Kadar države članice izvajajo skupne projekte z eno ali več tretjimi državami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, je ustrezno, da se navedeni skupni projekti nanašajo le na novo zgrajene obrate ali obrate, ki so na novo povečali zmogljivost. Tako bo lažje zagotoviti, da se delež energije iz obnovljivih virov v celotni porabi energije tretje države ne zmanjša na račun uvoza energije iz obnovljivih virov iz Unije. Poleg tega bi morale zadevne države članice zadevni tretji državi omogočiti, da doma porabi del proizvodnje iz obrata, vključenega v skupni projekt. Komisija in države članice bi morale poleg tega spodbujati tretje države, vključene v skupne projekte, da razvijajo politiko energije iz obnovljivih virov z ambicioznimi cilji. Sprememba 34 Predlog direktive Uvodna izjava 28 b (novo) (28b)   Ta direktiva določa okvir Unije za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, obenem pa prispeva k pozitivnemu učinku, ki ga Unija in države članice utegnejo imeti pri krepitvi razvoja sektorja obnovljivih virov energije v tretjih državah. Unija in države članice bi morale spodbujati raziskave, razvoj in naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v državah v razvoju in drugih partnerskih državah, s čimer bi okrepile njihovo okoljsko in gospodarsko trajnost ter izvozno zmogljivost za obnovljive vire energije. Poleg tega lahko uvoz energije iz obnovljivih virov iz partnerskih držav Uniji in državam članicam pomaga, da dosežejo svoje ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij ogljika. Sprememba 35 Predlog direktive Uvodna izjava 28 c (novo) (28c)   Države v razvoju vedno bolj sprejemajo politike o obnovljivih virih energije na nacionalni ravni, saj si želijo proizvajati energijo iz teh virov, da bi zadostile naraščajočemu povpraševanju po energiji. Več kot 173 držav, vključno s 117 državami v razvoju ali državami v gospodarskem vzponu, je do konca leta 2015 določilo cilje za obnovljive vire energije. Sprememba 36 Predlog direktive Uvodna izjava 28 d (novo) (28d)   Poraba energije v državah v razvoju je tesno povezana s številnimi socialnimi vprašanji: odpravljanje revščine, izobraževanje, zdravje, rast prebivalstva, zaposlovanje, podjetništvo, komunikacije, urbanizacija in pomanjkanje priložnosti za ženske. Obnovljivi viri energije imajo pomemben potencial za skupno obravnavanje razvojnih in okoljskih izzivov. V zadnjih letih poteka pomemben razvoj tehnologije na področju alternativnih virov energije, tako v smislu zmogljivosti kot zmanjševanja stroškov. Poleg tega so številne države v razvoju v še posebej dobrem položaju, ko gre za razvoj nove generacije tehnologij na področju energije. Poleg razvojnih in okoljskih koristi imajo obnovljivi viri energije potencial za zagotavljanje večje varnosti in gospodarske stabilnosti. Z večjo uporabo obnovljivih virov energije bi zmanjšali odvisnost od uvoza dragih fosilnih goriv in številnim državam pomagali, da izboljšajo svojo plačilno bilanco. Sprememba 37 Predlog direktive Uvodna izjava 31 a (novo) (31a)  Glede na geološke značilnosti območja lahko proizvodnja geotermalne energije izpušča toplogredne pline in druge snovi iz podzemskih tokov in drugih podtalnih geoloških formacij. Naložbe bi morale biti usmerjene v proizvodnjo geotermalne energije z majhnim vplivom na okolje, ki ima za posledico prihranek emisij toplogrednih plinov v primerjavi s konvencionalnimi viri. Zato bi morala Komisija do decembra 2018 oceniti, ali obstaja potreba po zakonodajnem predlogu, namenjenem pravnemu urejanju emisij vseh snovi v geotermalnih elektrarnah, ki škodijo zdravju in okolju, vključno s CO2, tako v raziskovalni kot v operativni fazi. Sprememba 38 Predlog direktive Uvodna izjava 33 (33)  Na nacionalni in regionalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah privedli do precejšnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Unije , obenem pa bi bilo treba spodbujati uporabo bolj energijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih. (33)  Na nacionalni, regionalni in lokalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah privedli do precejšnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Unije , obenem pa bi bilo treba spodbujati uporabo bolj energijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije skupaj z ukrepi za varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost ter v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih. Sprememba 39 Predlog direktive Uvodna izjava 35 (35)  Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta21. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive. (35)  Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov, zlasti s podpiranjem inovativnih tehnologij, kot so toplotne črpalke ter tehnologije izkoriščanja geotermalne in sončne toplotne energije, in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije, uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta21. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive. __________________ __________________ 21 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1). 21 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1). Sprememba 40 Predlog direktive Uvodna izjava 36 (36)  Pomanjkanje preglednih pravil in usklajevanja med različnimi organi za izdajo dovoljenj se je izkazalo kot ovira pri uporabi energije iz obnovljivih virov. Vzpostavitev enotne upravne kontaktne točke, ki bi povezovala ali usklajevala vse postopke izdaje dovoljenj, bi zmanjšala kompleksnost ter povečala učinkovitost in preglednost. Postopke upravne odobritve bi bilo treba poenostaviti s preglednimi časovnimi načrti za obrate, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov. Prilagoditi je treba pravila in smernice za načrtovanje, da se upoštevajo stroškovno učinkovite in okolju prijazne naprave za ogrevanje in hlajenje ter električno energijo iz obnovljivih virov. Ta direktiva, zlasti določbe o ureditvi in trajanju postopka izdaje dovoljenj, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi. (36)  Pomanjkanje preglednih pravil in usklajevanja med različnimi organi za izdajo dovoljenj se je izkazalo kot ovira pri uporabi energije iz obnovljivih virov. Vzpostavitev enotne upravne kontaktne točke, ki bi povezovala ali usklajevala vse postopke izdaje dovoljenj, bi zmanjšala kompleksnost ter povečala učinkovitost in preglednost, vključno za samoporabnike energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Postopke upravne odobritve bi bilo treba poenostaviti s preglednimi časovnimi načrti za obrate, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov. Prilagoditi je treba pravila in smernice za načrtovanje, da se upoštevajo stroškovno učinkovite in okolju prijazne naprave za ogrevanje in hlajenje ter električno energijo iz obnovljivih virov. Ta direktiva, zlasti določbe o ureditvi in trajanju postopka izdaje dovoljenj, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi. Sprememba 41 Predlog direktive Uvodna izjava 43 (43)  Potrdila o izvoru, izdana za namen te direktive, imajo edini namen prikazati končnemu odjemalcu, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov. Potrdilo o izvoru se lahko, ne glede na vrsto energije, za katero je bilo izdano, prenese z enega imetnika na drugega. Da pa bi zagotovili, da je odjemalec o enoti energije iz obnovljivih virov obveščen le enkrat, bi se bilo treba izogibati dvojnemu upoštevanju in dvojnemu obveščanju o potrdilih o izvoru. Energija iz obnovljivih virov, za katero je proizvajalec potrdilo o izvoru prodal ločeno, se končnemu odjemalcu ne bi smela predstaviti ali prodati kot energija iz obnovljivih virov. (43)  Potrdila o izvoru, izdana za namen te direktive, imajo edini namen prikazati končnemu odjemalcu, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov. Potrdilo o izvoru se lahko, ne glede na vrsto energije, za katero je bilo izdano, prenese z enega imetnika na drugega. Da pa bi zagotovili, da je odjemalec o enoti energije iz obnovljivih virov obveščen le enkrat, bi se bilo treba izogibati dvojnemu upoštevanju in dvojnemu obveščanju o potrdilih o izvoru. Energija iz obnovljivih virov, za katero je proizvajalec potrdilo o izvoru prodal ločeno, se končnemu odjemalcu ne bi smela predstaviti ali prodati kot energija iz obnovljivih virov. Pomembno je razlikovati med zelenimi certifikati, ki se uporabljajo za programe podpore, in potrdili o izvoru. Sprememba 42 Predlog direktive Uvodna izjava 45 (45)  Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je električna energija, kateri je namenjena podpora, dodeljena končnim odjemalcem. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov. Da bi preprečili dvojno nadomestilo, proizvajalci energije iz obnovljivih virov, ki že prejemajo finančno podporo, ne bi smeli prejeti potrdil o izvoru. Potrdila o izvoru pa bi se morala uporabljati za obveščanje, tako da bi lahko končni odjemalci prejeli jasna, zanesljiva in zadostna dokazila o obnovljivem izvoru ustreznih enot energije. Poleg tega bi se morala za električno energijo, ki je prejela podporo, potrdila o izvoru prodati na dražbi, prihodki pa uporabiti za zmanjšanje javnih subvencij za energijo iz obnovljivih virov. (45)  Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je električna energija, kateri je namenjena podpora, dodeljena končnim odjemalcem. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov. Sprememba 43 Predlog direktive Uvodna izjava 49 (49)  Ugotovljene so bile priložnosti za vzpostavitev gospodarske rasti z inovacijami in trajnostno konkurenčno energetsko politiko. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pogosto odvisna od lokalnih ali regionalnih malih in srednjih podjetij . Priložnosti za rast in delovna mesta, ki jih prinašajo naložbe v regionalne in lokalne obnovljive vire energije v državah članicah in njihovih regijah, so pomembne. Zato bi morale Komisija in države članice podpreti nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na teh področjih, spodbujati izmenjavo dobrih praks pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami ter spodbujati financiranje v okviru kohezijske politike na tem področju. (49)  Ugotovljene so bile priložnosti za vzpostavitev gospodarske rasti z inovacijami in trajnostno konkurenčno energetsko politiko. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pogosto odvisna od lokalnih ali regionalnih malih in srednjih podjetij . Priložnosti za razvoj lokalnih podjetij, trajnostno rast in kakovostna delovna mesta, ki jih prinašajo naložbe v regionalne in lokalne obnovljive vire energije v državah članicah in njihovih regijah, so pomembne. Zato bi morale Komisija in države članice spodbujati in podpreti nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na teh področjih, spodbujati izmenjavo dobrih praks pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami, povečati zagotavljanje tehnične pomoči in programov usposabljanja, da bi okrepile regulativno, tehnično in finančno strokovno znanje na terenu in povečale poznavanje razpoložljivih možnosti financiranja, tudi bolj ciljne uporabe sredstev Unije, kot je financiranje v okviru kohezijske politike na tem področju. Sprememba 44 Predlog direktive Uvodna izjava 49 a (novo) (49a)  Lokalni in regionalni organi si pogosto zastavijo bolj ambiciozne cilje v zvezi z obnovljivimi viri energije od nacionalnih. Regionalne in lokalne zaveze za spodbujanje razvoja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti se trenutno podpirajo prek omrežij, kot so konvencija županov, pobude za pametna mesta ali pametne skupnosti, ter prek razvoja akcijskih načrtov za trajnostno energijo. Taka omrežja so nujno potrebna in bi jih bilo treba širiti, saj povečujejo ozaveščenost ter lajšajo izmenjavo najboljše prakse in razpoložljive finančne podpore. V zvezi s tem bi morala Komisija podpirati tudi zainteresirane najbolj razvite regije in lokalne organe pri delu čez meje, tako da bi vzpostavila mehanizme sodelovanja, kot je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki javnim organom različnih držav članic omogoča združevanje moči in zagotavljanje skupnih storitev in projektov, ne da bi nacionalni parlamenti za to morali podpisati in ratificirati predhodni mednarodni sporazum. Sprememba 45 Predlog direktive Uvodna izjava 49 b (novo) (49b)  Lokalni organi in mesta so v ospredju poganjanja energetskega prehoda in povečevanja uporabe obnovljivih virov energije. Lokalne uprave imajo kot raven oblasti, najbližja državljanom, bistveno vlogo pri gradnji javne podpore ciljem Unije glede energije in podnebja in bolj centraliziranega in povezanega energetskega sistema. Pomembno je zagotoviti boljši dostop do financiranja mestom, krajem in regijam, da bi spodbudili naložbe v lokalne obnovljive vire energije. Sprememba 46 Predlog direktive Uvodna izjava 49 c (novo) (49c)  Obravnavati bi bilo treba tudi druge inovativne ukrepe, s katerimi bi pritegnili več naložb v nove tehnologije, kot so pogodbe za zagotavljanje prihranka energije in postopki standardizacije v javnih financah. Sprememba 47 Predlog direktive Uvodna izjava 50 (50)  Pri dajanju prednosti razvoju trga za obnovljive vire energije je treba upoštevati pozitiven vpliv na možnosti za regionalni in lokalni razvoj, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja ter neodvisne proizvajalce energije. (50)  Pri dajanju prednosti razvoju trga za obnovljive vire energije je treba upoštevati pozitiven vpliv na možnosti za regionalni in lokalni razvoj, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja ter neodvisne proizvajalce energije, vključno s samoporabniki energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Sprememba 48 Predlog direktive Uvodna izjava 51 (51)  Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije. Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij. Zato je treba spodbujati uvedbo energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti, in priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori. (51)  Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 PDEU. Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena in dražja oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije, zlasti biomaso in morske energije. Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij in postala ozemlja s 100 % obnovljivo energijo. Zato je treba prilagoditi strategijo na področju energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti in izboljšale zanesljivost oskrbe, ter priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori. Poleg tega bi morale imeti najbolj oddaljene regije možnost, da v celoti izkoristijo potencial svojih virov v skladu s strogimi trajnostnimi merili in lokalnimi razmerami in potrebami, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in okrepile svojo energetsko neodvisnost. Sprememba 49 Predlog direktive Uvodna izjava 52 (52)  Primerno bi bilo omogočiti razvoj decentraliziranih tehnologij za energijo iz obnovljivih virov pod nediskriminatornimi pogoji in brez ovir za financiranje naložb v infrastrukturo. Prehod k decentralizirani proizvodnji energije ima več prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije, večjo lokalno varnostjo oskrbe z energijo, krajšimi prevoznimi potmi ter manjšo izgubo energije pri prenosu. Takšna decentralizacija spodbuja tudi razvoj skupnosti in kohezijo z zagotavljanjem virov dohodka in ustvarjanjem lokalnih delovnih mest. (52)  Primerno bi bilo omogočiti razvoj decentraliziranih tehnologij in skladiščenja za energijo iz obnovljivih virov pod nediskriminatornimi pogoji in brez ovir za financiranje naložb v infrastrukturo. Prehod k decentralizirani proizvodnji energije ima več prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije, večjo lokalno varnostjo oskrbe z energijo, krajšimi prevoznimi potmi ter manjšo izgubo energije pri prenosu. Takšna decentralizacija spodbuja tudi razvoj skupnosti in kohezijo z zagotavljanjem virov dohodka in ustvarjanjem lokalnih delovnih mest. Sprememba 50 Predlog direktive Uvodna izjava 53 (53)  Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. V nekaterih primerih bi morala biti dovoljena skupna samoporaba, tako da bi državljani, ki živijo v stanovanjih, lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v enodružinskih hišah. (53)  Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. S tarifami in plačili za samoporabo bi bilo treba podpirati razvoj pametnejših tehnologij za vključevanje obnovljivih virov energije in spodbujati samoporabnike, da se odločajo za naložbe, ki koristijo tako odjemalcem kot omrežju. Za vzpostavitev takšnega ravnovesja je treba zagotoviti, da so s energije iz obnovljivih virov in lokalne skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire energije, upravičeni do plačila za električno energijo iz lastne proizvodnje iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, to plačilo pa mora odražati tržno vrednost dovedene električne energije ter dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo. Vključevati mora tako dolgoročne stroške in koristi samoporabe, pri čemer se upoštevajo stroški za omrežje, družbo in okolje, do katerih ni prišlo, zlasti v povezavi z drugimi distribuiranimi viri energije, kot so energijska učinkovitost, shranjevanje energije, prilagajanje odjema in skupnostna omrežja. Takšna plačila bi se morala določati na podlagi analize stroškov in koristi distribuiranih virov energije v skladu s členom 59 Direktive ... Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)]. Sprememba 51 Predlog direktive Uvodna izjava 53 a (novo) (53a)  V nekaterih primerih bi morala biti dovoljena skupna samoporaba, tako da bi državljani, ki živijo v stanovanjih, lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v enodružinskih hišah. Omogočanje kolektivne samoporabe zagotavlja tudi priložnosti skupnostim na področju virov obnovljive energije, da se spodbudi energetska učinkovitost na ravni gospodinjstev in z znižanjem porabe in nižjimi tarifami za dobavo pripomore v boju proti energijski revščini. Države članice bi morale izkoristiti to priložnost, da bi med drugim ocenile možnost omogočiti udeležbo gospodinjstev, ki sicer ne bi mogla sodelovati, vključno z ranljivimi odjemalci in najemniki. Sprememba 52 Predlog direktive Uvodna izjava 53 b (novo) (53b)  Države članice morajo zagotoviti skladnost s pravili o porabi in o uvedbi ali okrepitvi ukrepov za boj proti prisilni prodaji, nepošteni prodaji in zavajajočim trditvam v zvezi z montažo naprav za obnovljivo energijo, ki prizadenejo predvsem najranljivejše skupine (kot so starejši ljudje in ljudje na podeželju). Sprememba 53 Predlog direktive Uvodna izjava 54 (54)  Sodelovanje lokalnih prebivalcev pri projektih za energijo iz obnovljivih virov prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov je pripomoglo k znatni dodani vrednosti v obliki lokalne sprejemljivosti energije iz obnovljivih virov in dostopa do dodatnega zasebnega kapitala. Udeležba lokalnih prebivalcev bo še toliko bolj ključna pri vse večji zmogljivosti energije iz obnovljivih virov v prihodnosti. (54)  Sodelovanje lokalnih prebivalcev in lokalnih oblasti pri projektih za energijo iz obnovljivih virov prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov je pripomoglo k znatni dodani vrednosti v obliki lokalne sprejemljivosti energije iz obnovljivih virov in dostopa do dodatnega zasebnega kapitala, kar prinaša lokalne naložbe, večjo izbiro za potrošnike in večje sodelovanje državljanov pri energetskem prehodu, in sicer s spodbujanjem udeležbe gospodinjstev, ki tega sicer morda ne bi bila sposobna, spodbujanje energetske učinkovitosti na ravni gospodinjstev, in pomoč v boju proti energetski revščini z znižanjem porabe in nižjimi tarifami za dobavo. Udeležba lokalnih prebivalcev bo še toliko bolj ključna pri vse večji zmogljivosti energije iz obnovljivih virov v prihodnosti. Sprememba 54 Predlog direktive Uvodna izjava 55 a (novo) (55a)  Pomembno je, da države članice zagotovijo pošteno in neškodljivo razporeditev omrežnih stroškov in dajatev na vse uporabnike elektroenergetskega sistema. Vse omrežnine bi morale odražati stroške. Sprememba 55 Predlog direktive Uvodna izjava 57 (57)  Več držav članic je izvedlo ukrepe v sektorju ogrevanja in hlajenja, da bi dosegle svoj cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Brez zavezujočih nacionalnih ciljev za obdobje po letu 2020 preostale nacionalne spobude morda ne bodo zadostovale za izpolnitev dolgoročnih ciljev glede razogljičenja za leto 2030 in 2050. Da bi bili v skladu s takšnimi cilji, okrepili gotovost za vlagatelje in spodbujali razvoj trga Unije za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa upoštevali prvo načelo energijske učinkovitosti, je primerno spodbujati prizadevanja držav članic pri oskrbi z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, da bi prispevali k postopnemu povečanju njenega deleža. Zaradi razdrobljenosti trgov ogrevanja in hlajenja je izjemno pomembno zagotoviti prilagodljivost pri oblikovanju takšnih prizadevanj. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da morebitna uvedba ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov nima negativnih posledic za okolje. (57)  Več držav članic je izvedlo ukrepe v sektorju ogrevanja in hlajenja, da bi dosegle svoj cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Da bi bili v skladu s takšnimi cilji, okrepili gotovost za vlagatelje in spodbujali razvoj trga Unije za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa upoštevali prvo načelo energijske učinkovitosti, je primerno spodbujati prizadevanja držav članic pri oskrbi z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, da bi prispevali k postopnemu povečanju njenega deleža. Zaradi razdrobljenosti trgov ogrevanja in hlajenja je izjemno pomembno zagotoviti prilagodljivost pri oblikovanju takšnih prizadevanj. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da morebitna uvedba ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov nima negativnih posledic za okolje in javno zdravje. Sprememba 56 Predlog direktive Uvodna izjava 59 a (novo) (59a)  Gospodinjski odjemalci in skupnosti, ki sodelujejo pri trgovanju o svoji prožnosti, samoporabi ali pri prodaji električne energije iz lastne proizvodnje, ohranijo svoje pravice kot odjemalci, vključno s pravico do pogodbe z dobaviteljem po lastni izbiri in do zamenjave dobavitelja. Sprememba 57 Predlog direktive Uvodna izjava 60 (60)  Poudariti je treba potencialne sinergije med prizadevanjem za povečanje uvedbe ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter obstoječimi programi na podlagi direktiv 2010/31/EU in 2012/27/EU. Države članice bi morale, kolikor je to mogoče, imeti priložnost, da obstoječe upravne strukture uporabijo za izvajanje takšnih prizadevanj, da bi ublažile upravno breme. (60)  Učinkovito ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov energije bi moralo sovpadati s temeljito prenovo stavb, s čimer bi zmanjšali povpraševanje po energiji in stroške za odjemalce in prispevali k zmanjšanju energijske revščine in ustvarjanju kvalificiranih delovnih mest na lokalni ravni. Zato je treba poudariti potencialne sinergije med potrebo za povečanje uvedbe ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter obstoječimi programi na podlagi direktiv 2010/31/EU in 2012/27/EU. Države članice bi morale, kolikor je to mogoče, imeti priložnost, da obstoječe upravne strukture uporabijo za izvajanje takšnih prizadevanj, da bi ublažile upravno breme. Sprememba 58 Predlog direktive Uvodna izjava 61 a (novo) (61a)  Na področju inteligentnih prometnih sistemov je pomembno okrepiti razvoj in uvajanje električne mobilnosti za cestni promet ter pospešiti vključevanje naprednih tehnologij v inovativni železniški promet, in sicer s predlogom pobude za preusmeritev na železnice (Shift2Rail) v prid čistemu javnemu prometu. Sprememba 59 Predlog direktive Uvodna izjava 62 (62)  V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive. (62)  Kadar se pašnik ali kmetijsko zemljišče, ki je bilo prej namenjeno za pridelavo hrane in krme, uporabi za proizvodnjo pogonskih biogoriv, je treba kljub temu zadostiti povpraševanju, ki ni povezano z gorivom, bodisi z intenzifikacijo sedanje proizvodnje bodisi z vključitvijo nekmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v proizvodnjo. Slednje pomeni posredno spremembo rabe zemljišč in lahko, če vključuje spremembo namembnosti zemljišča z velikimi zalogami ogljika, povzroči znatne emisije toplogrednih plinov. V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive, hkrati pa razlikovati med pogonskimi biogorivi iz poljščin z visoko učinkovitostjo glede toplogrednih plinov in nizkim tveganjem posredne spremembe rabe zemljišč. Uvajanje naprednih pogonskih biogoriv in električne mobilnosti bi bilo treba pospešiti. Sprememba 60 Predlog direktive Uvodna izjava 63 a (novo) (63a)  Cilj Unije in držav članic bi moral biti povečanje mešanice energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje celotne porabe energije v prometu in povečanje energijske učinkovitosti v vseh prometnih sektorjih. Ukrepe, s katerimi bi to dosegli, bi lahko spodbujali pri načrtovanju prometa, pa tudi pri proizvodnji avtomobilov z večjo energijsko učinkovitostjo. Sprememba 61 Predlog direktive Uvodna izjava 63 b (novo) (63b)  S standardi za učinkovito rabo goriva za cestni promet bi zagotovili učinkovit način spodbujanja uporabe obnovljivih alternativnih virov v prometnem sektorju ter doseganja nadaljnjih prihrankov emisij toplogrednih plinov ter dolgoročno razogljičenja prometnega sektorja. Standarde za učinkovito rabo goriva bi bilo treba prilagoditi v skladu z razvojem tehnologije ter podnebnimi in energetskimi cilji. Sprememba 286 Predlog direktive Uvodna izjava 63 c (novo) (63c)  Po pričakovanjih naj bi napredna pogonska biogoriva imela pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v letalstvu, zato mora biti izpolnjena tudi obveznost vključitve, zlasti kar zadeva goriva, dobavljena za letalstvo. Na ravni Unije in držav članic bi bilo treba razviti politike za spodbujanje operativnih ukrepov za prihranek goriva v pomorskem prometu, skupaj s prizadevanji na področju raziskav in razvoja za povečanje pomorskega prevoza z uporabo vetrne in sončne energije. Sprememba 63 Predlog direktive Uvodna izjava 65 a (novo) (65a)  Za točnejšo oceno deleža energije iz obnovljivih virov v prometu bi bilo treba razviti ustrezno metodologijo ter proučiti različne tehnične in tehnološke rešitve za ta namen. Sprememba 64 Predlog direktive Uvodna izjava 66 (66)  Surovine, ki imajo majhen vpliv na posredno spremembo rabe zemljišč, kadar se uporabljajo za pogonska biogoriva, bi bilo treba spodbujati zaradi njihovega prispevka k razogljičenju gospodarstva. V prilogo k tej direktivi bi bilo treba zlasti vključiti surovine za napredna pogonska biogoriva, za katera je tehnologija bolj inovativna in manj razvita ter zato potrebuje višjo raven podpore. Da bi zagotovili, da je navedena priloga posodobljena z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, in preprečili nenamerne negativne posledice, bi bilo treba izvesti vrednotenje po sprejetju direktive, da bi ocenili možnost razširitve priloge na nove surovine. (66)  Surovine, ki imajo majhen vpliv na posredno spremembo rabe zemljišč, kadar se uporabljajo za pogonska biogoriva, bi bilo treba spodbujati zaradi njihovega prispevka k razogljičenju gospodarstva. V prilogo k tej direktivi bi bilo treba zlasti vključiti surovine za napredna pogonska biogoriva, za katera je tehnologija bolj inovativna in manj razvita ter zato potrebuje višjo raven podpore. Da bi zagotovili, da je navedena priloga posodobljena z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, in preprečili nenamerne negativne posledice, bi jo bilo treba redno ocenjevati. Sprememba 65 Predlog direktive Uvodna izjava 68 (68)  Unija in države članice bi morale spodbujati večjo trajnostno uporabo obstoječega lesa in kmetijskih virov ter razvoj novih gozdarskih sistemov in sistemov kmetijske proizvodnje, da bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja biomasa za doprinos k razogljičenju gospodarstva z njeno uporabo kot material in za proizvodnjo energije . (68)  Unija in države članice bi morale spodbujati uporabo energije, ki izhaja izključno iz večje trajnostne uporabe obstoječega lesa in kmetijskih virov ter razvoj novih gozdarskih sistemov in sistemov kmetijske proizvodnje, da bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja biomasa za doprinos k razogljičenju gospodarstva z njeno uporabo kot material in za proizvodnjo energije, pod pogojem, da so izpolnjena merila za trajnost in za prihranek emisij toplogrednih plinov. Sprememba 287 Predlog direktive Uvodna izjava 68 a (novo) (68a)  Še naprej je treba spodbujati sinergijo med krožnim gospodarstvom, biogospodarstvom in spodbujanjem uporabe energije iz obnovljivih virov, da bi zagotovili najboljšo izrabo surovin in najboljše okoljske rezultate. Pri sprejemanju ukrepov politike v podporo proizvodnji energije iz obnovljivih virov bi morali Unija in države članice vedno upoštevati načelo učinkovite rabe virov in optimizirane rabe biomase. Sprememba 66 Predlog direktive Uvodna izjava 69 (69)  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva bi se vedno morala proizvajati na trajnosten način. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, uporabljena za izpolnjevanje cilja Unije iz te direktive, in pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , ki so upravičena do podpore v okviru programov podpore, bi zato morala izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov . (69)  Energija iz obnovljivih virov bi se vedno morala proizvajati na trajnosten način. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, uporabljena za izpolnjevanje ciljev iz te direktive, in tiste vrste energije iz obnovljivih virov, ki so upravičene do podpore v okviru programov podpore, bi zato morale izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov. Sprememba 67 Predlog direktive Uvodna izjava 71 (71)  Proizvodnja kmetijskih surovin za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ter spodbude za njihovo uporabo, določene v tej direktivi, ne bi smele povzročiti uničevanja biotsko raznovrstnih zemljišč. Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človeštvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, bi bilotreba ohraniti. Zato je treba določiti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov , ki bodo zagotovila, da bodo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva upravičena do spodbud le, če je zajamčeno, da kmetijske surovine ne izvirajo z biotsko raznovrstnih območij, v primeru naravovarstvenih območij ali zavarovanih območij za ohranjanje redkih, ranljivih ali ogroženih ekosistemov ali vrst pa ustrezni pristojni organ predloži dokaze, da pridobivanje kmetijskih surovin nima negativnega učinka na takšne cilje. Gozd bi se moral šteti za biotsko raznovrsten v skladu s trajnostnimi merili , če gre za pragozd v skladu z opredelitvijo, ki jo uporablja Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) v svoji globalni oceni gozdnih virov, ali če je zemljišče zaščiteno z nacionalno naravovarstveno zakonodajo. Za biotsko raznovrstne gozdove bi se morala šteti območja, na katerih se nabirajo nelesni gozdni proizvodi, če je človeški vpliv majhen. Druge vrste gozdov, kot jih opredeljuje FAO, na primer spremenjeni naravni gozdovi, polnaravni gozdovi in gozdni nasadi, se ne bi smeli šteti za pragozdove. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biotsko raznovrstna tako v zmernem kot v tropskem podnebju, vključno s savanami, stepami, grmišči in prerijami z visoko biotsko raznovrstnostjo, pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz kmetijskih surovin, pridobljenih na teh zemljiščih, ne bi smela biti upravičena do spodbud iz te direktive. Komisija bi morala določiti ustrezna merila za opredelitev teh travinj z izjemno biotsko raznovrstnostjo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi standardi. (71)  Proizvodnja kmetijskih surovin za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ter spodbude za njihovo uporabo, določene v tej direktivi, ne bi smele imeti ali spodbujati škodljivega učinka na biotsko raznovrstnost v Uniji ali zunaj nje. Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človeštvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, bi bilo treba ohraniti. Zato je treba določiti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov , ki bodo zagotovila, da bodo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva upravičena do spodbud le, če je zajamčeno, da kmetijske surovine ne izvirajo z biotsko raznovrstnih območij, v primeru naravovarstvenih območij ali zavarovanih območij za ohranjanje redkih, ranljivih ali ogroženih ekosistemov ali vrst pa ustrezni pristojni organ predloži dokaze, da pridobivanje kmetijskih surovin nima negativnega učinka na takšne cilje. Gozd bi se moral šteti za biotsko raznovrsten v skladu s trajnostnimi merili, če gre za pragozd v skladu z opredelitvijo, ki jo uporablja Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) v svoji globalni oceni gozdnih virov, ali če je zemljišče zaščiteno z nacionalno naravovarstveno zakonodajo. Za biotsko raznovrstne gozdove bi se morala šteti območja, na katerih se nabirajo nelesni gozdni proizvodi, če je človeški vpliv majhen. Druge vrste gozdov, kot jih opredeljuje FAO, na primer spremenjeni naravni gozdovi, polnaravni gozdovi in gozdni nasadi, se ne bi smeli šteti za pragozdove. Vseeno bi bilo treba zagotoviti biotsko raznovrstnost, kakovost, zdravje, sposobnost za življenje in vitalnost takšnih gozdov. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biotsko raznovrstna tako v zmernem kot v tropskem podnebju, vključno s savanami, stepami, grmišči in prerijami z visoko biotsko raznovrstnostjo, pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz kmetijskih surovin, pridobljenih na teh zemljiščih, ne bi smela biti upravičena do spodbud iz te direktive. Komisija bi morala določiti ustrezna merila za opredelitev teh travinj z izjemno biotsko raznovrstnostjo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi standardi. Sprememba 68 Predlog direktive Uvodna izjava 72 a (novo) (72a)  Trajnostna merila Unije za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva bi morala zagotoviti, da prehod na nizkoogljično gospodarstvo podpira cilje iz sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom ‘Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo’ in da ga trdno usmerja hierarhija ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES. Sprememba 69 Predlog direktive Uvodna izjava 73 (73)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih, saj bi pridelava surovin na šotišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo, medtem ko ne bi bilo mogoče enostavno preveriti, ali do takšnega izsuševanja ni prišlo. (73)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih ali mokriščih, če bi se zemljišče v ta namen izsuševalo, saj bi pridelava surovin na šotišču ali mokrišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo. Sprememba 70 Predlog direktive Uvodna izjava 74 a (novo) (74a)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv bi se morale pridelovati z uporabo praks, ki so skladne z zaščito kakovosti tal in organskega ogljika v tleh. Sprememba 71 Predlog direktive Uvodna izjava 75 (75)  Na ravni Unije je ustrezno uvesti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter ogrevanje in hlajenje, da bi še naprej zagotavljali velike prihranke toplogrednih plinov v primerjavi z alternativami za fosilna goriva, preprečili nenamerne posledice za trajnost in spodbujali notranji trg. (75)  Na ravni Unije je ustrezno uvesti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter ogrevanje in hlajenje, da bi še naprej zagotavljali velike prihranke toplogrednih plinov v primerjavi z alternativami za fosilna goriva, preprečili nenamerne posledice za trajnost in spodbujali notranji trg. Brez poseganja v strogo spoštovanje primarnih virov z visoko okoljsko vrednostjo bi morale biti najbolj oddaljene regije sposobne izkoristiti potencial svojih virov, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in svojo energetsko neodvisnost. Sprememba 73 Predlog direktive Uvodna izjava 76 (76)  Da bi kljub vse večjemu povpraševanju po gozdni biomasi zagotovili, da se pridobivanje biomase izvaja trajnostno v gozdovih, kjer je zagotovljeno obnavljanje, da je posebna pozornost namenjena območjem, ki so izrecno določena za varstvo biotske raznovrstnosti, krajin in posebnih naravnih elementov, da se viri biotske raznovrstnosti ohranjajo in je zalogam ogljika mogoče slediti, bi morale lesene surovine izhajati le iz gozdov, kjer se biomasa pridobiva v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so oblikovana v okviru mednarodnih procesov s področja gozdarstva (npr. Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi) in se izvajajo prek nacionalne zakonodaje ali dobrih praks gospodarjenja na ravni gozdarskih gospodarstev. Gospodarski subjekti bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšali tveganje za uporabo netrajnostne gozdne biomase za proizvodnjo energije. V ta namen bi morali gospodarski subjekti uvesti pristop na podlagi tveganja. Glede tega je primerno, da Komisija pripravi operativne smernice o preverjanju skladnosti s pristopom na podlagi tveganja, in sicer po posvetovanju z Odborom za upravljanje energetske unije in Stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS24. (76)  Da bi kljub vse večjemu povpraševanju po gozdni biomasi zagotovili, da se pridobivanje biomase izvaja trajnostno v gozdovih, kjer je zagotovljeno obnavljanje, da je posebna pozornost namenjena območjem, ki so izrecno določena za varstvo biotske raznovrstnosti, krajin in posebnih naravnih elementov, da se viri biotske raznovrstnosti ohranjajo in je zalogam ogljika mogoče slediti, bi morale lesene surovine izhajati le iz gozdov, kjer se biomasa pridobiva v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so oblikovana v okviru mednarodnih procesov s področja gozdarstva (npr. Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi) in se izvajajo prek nacionalne zakonodaje ali dobrih praks gospodarjenja na ravni dobave. Gospodarski subjekti bi morali zagotoviti, da se sprejmejo ukrepi za preprečevanje in omejevanje negativnih posledic pridobivanja biomase na okolje. V ta namen bi morali gospodarski subjekti uvesti pristop na podlagi tveganja. Glede tega je primerno, da Komisija pripravi ureditev za izvajanje zahtev, ki temeljijo na dobri praksi v državah članicah, ter operativne smernice o preverjanju skladnosti s pristopom na podlagi tveganja, in sicer po posvetovanju z Odborom za upravljanje energetske unije in Stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS24. Sprememba 74 Predlog direktive Uvodna izjava 76 a (novo) (76a)  Če nacionalno pravo ali praksa ne določata enega od meril glede trajnosti gozdne biomase, je treba o tem merilu predložiti več informacij na ravni dobave, predložitev nadaljnjih informacij o merilih, ki so na ravni držav članic že izpolnjena, pa ni potrebna. Sprememba 75 Predlog direktive Uvodna izjava 76 b (novo) (76b)  Izvajanje „pristopa na podlagi tveganja“ bi bilo treba začeti na nacionalni ravni. Če nacionalno pravo ali sistemi za spremljanje ne določajo zahtev posameznega merila, bi bilo treba informacije v zvezi s tem delom zagotoviti na ravni dobave, da bi zmanjšali tveganje proizvodnje netrajnostne gozdne biomase. Sprememba 76 Predlog direktive Uvodna izjava 76 c (novo) (76c)  Pridobivanje za energetske namene se je povečalo, po pričakovanjih pa naj bi še naraščalo, kar naj bi povzročilo večji uvoz surovin iz tretjih držav in povečanje proizvodnje teh materialov v Uniji. Gospodarski subjekti bi morali zagotoviti, da se pridobivanje izvaja v skladu s trajnostnimi merili. Sprememba 77 Predlog direktive Uvodna izjava 78 (78)  Biomasna goriva bi se morala pretvarjati v električno energijo in toploto na učinkovit način, da bi se čim bolj povečali energetska varnost in prihranki emisij toplogrednih plinov kot tudi omejile emisije onesnaževalcev zraka in zmanjšal pritisk na omejene vire biomase. Iz tega razloga bi se javna podpora za obrate z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, če je potrebna, morala odobriti le obratom za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kakor je opredeljeno v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Vendar bi morali biti obstoječi programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz biomase, dovoljeni do njihovega končnega datuma za vse biomasne obrate. Poleg tega bi se električna energija, proizvedena iz biomase v novih obratih z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, morala upoštevati pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov le v primeru obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Državam članicam pa bi moralo biti v skladu s pravili o državni pomoči dovoljeno, da obratom odobrijo javno podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in upoštevajo električno energijo, ki jo ti proizvedejo, pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, da bi se preprečila večja odvisnost od fosilnih goriv z večjimi posledicami za podnebje in okolje, kadar bi državam članicam, potem ko bi izčrpale vse tehnične in gospodarske možnosti za vzpostavitev biomasnih obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, grozilo utemeljeno tveganje za zanesljivost oskrbe z električno energijo. (78)  Biomasna goriva bi se morala pretvarjati v električno energijo in toploto na učinkovit način, da bi se čim bolj povečali energetska varnost in prihranki emisij toplogrednih plinov kot tudi omejile emisije onesnaževalcev zraka in zmanjšal pritisk na omejene vire biomase. Iz tega razloga bi se javna podpora za obrate z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, če je potrebna, morala odobriti le obratom za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kakor je opredeljeno v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Vendar bi morali biti obstoječi programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz biomase, dovoljeni do njihovega končnega datuma za vse biomasne obrate. Poleg tega bi se električna energija, proizvedena iz biomase v novih obratih z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, morala upoštevati pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov le v primeru obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Državam članicam pa bi moralo biti v skladu s pravili o državni pomoči dovoljeno, da obratom odobrijo javno podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in upoštevajo električno energijo, ki jo ti proizvedejo, pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, da bi se preprečila večja odvisnost od fosilnih goriv z večjimi posledicami za podnebje in okolje, kadar bi državam članicam, potem ko bi izčrpale vse tehnične in gospodarske možnosti za vzpostavitev biomasnih obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, grozilo utemeljeno tveganje za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Še posebej bi bilo treba povečati podporo za obrate za proizvodnjo obnovljive energije iz biomase v najbolj oddaljenih regijah, ki so močno odvisne od uvoza energije, pod pogojem, da se pri tem spoštujejo trajnostna merila za proizvodnjo take energije, prilagojena posebnostim teh regij. Sprememba 78 Predlog direktive Uvodna izjava 80 (80)  Na podlagi izkušenj pri praktičnem izvajanju trajnostnih meril Unije je primerno, da se na usklajen način okrepi vloga prostovoljnih mednarodnih in nacionalnih sistemov certificiranja za preverjanje skladnosti s trajnostnimi merili. (80)  Na podlagi izkušenj pri praktičnem izvajanju trajnostnih meril Unije je primerno, da se na usklajen način upošteva vloga prostovoljnih mednarodnih in nacionalnih sistemov certificiranja za preverjanje skladnosti s trajnostnimi merili. Sprememba 79 Predlog direktive Uvodna izjava 82 (82)  Prostovoljni programi imajo vse pomembnejšo vlogo pri dokazovanju skladnosti s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva. Zato je primerno, da Komisija od prostovoljnih sistemov, vključno s sistemi, ki jih je Komisija že priznala, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takšnih dobrih praks. (82)  Prostovoljni programi imajo lahko pomembno vlogo pri dokazovanju skladnosti z minimalnimi trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva. Zato je primerno, da Komisija od prostovoljnih sistemov, vključno s sistemi, ki jih je Komisija že priznala, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takšnih dobrih praks. Sprememba 80 Predlog direktive Uvodna izjava 84 (84)  Da bi preprečili nesorazmerno upravno breme, bi bilo treba določiti seznam privzetih vrednosti za običajne proizvodne postopke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki bi ga bilo treba posodobiti in razširiti, ko bodo na voljo novi zanesljivi podatki. Gospodarski subjekti bi morali biti vedno upravičeni do prihrankov emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , določenih s tem seznamom. Kadar je privzeta vrednost za prihranke emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih postopkov pod zahtevano minimalno ravnijo prihrankov emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba od proizvajalcev, ki želijo dokazati, da izpolnjujejo minimalno raven, zahtevati, da dokažejo, da so dejanske emisije, ki nastajajo pri njihovih proizvodnih postopkih, nižje od tistih, predpostavljenih v izračunu privzetih vrednosti. (84)  Da bi preprečili nesorazmerno upravno breme, bi bilo treba določiti seznam privzetih vrednosti za običajne proizvodne postopke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki bi ga bilo treba posodobiti in razširiti, ko bodo na voljo novi zanesljivi podatki. Gospodarski subjekti bi morali biti vedno upravičeni do neposrednih prihrankov emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, določenih s tem seznamom. Kadar je privzeta vrednost za neposredne prihranke emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih postopkov pod zahtevano minimalno ravnijo prihrankov emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba od proizvajalcev, ki želijo dokazati, da izpolnjujejo minimalno raven, zahtevati, da dokažejo, da so dejanske emisije, ki nastajajo pri njihovih proizvodnih postopkih, nižje od tistih, predpostavljenih v izračunu privzetih vrednosti. Sprememba 81 Predlog direktive Uvodna izjava 85 (85)  Treba je določiti jasna pravila za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv. (85)  Določiti je treba jasna pravila na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv. Sprememba 72 Predlog direktive Uvodna izjava 99 (99)  Da bi spremenili ali dopolnili nebistvene določbe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede seznama surovin za proizvodnjo naprednih pogonskih biogoriv, katerih prispevek k obveznosti za dobavitelje goriv v prometu je omejen; prilagoditve energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, znanstvenemu in tehničnemu napredku; metodologije za določitev deleža pogonskih biogoriv, ki izhajajo iz biomase, ki se obdeluje s fosilnimi gorivi v skupnem postopku; izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru; določitve pravil o spremljanju delovanja sistema potrdil o izvoru in pravil za izračun toplogrednega učinka pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. (99)   Da bi spremenili ali dopolnili nebistvene določbe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede seznama surovin za proizvodnjo naprednih pogonskih biogoriv, katerih prispevek k obveznosti za dobavitelje goriv v prometu je omejen; prilagoditve energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, znanstvenemu in tehničnemu napredku; metodologije za določitev deleža pogonskih biogoriv, ki izhajajo iz biomase, ki se obdeluje s fosilnimi gorivi v skupnem postopku; izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru; določitve pravil o spremljanju delovanja sistema potrdil o izvoru in pravil za izračun toplogrednega učinka pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv; določitve najdaljše dovoljene vračilne dobe kot trajnostnega merila, zlasti za lesno-celulozno biomaso; in glede zagotovitve popolne preglednosti v vseh sektorjih proizvodnje energije, do 31. decembra 2018 določiti merila za proizvodnjo fosilnih goriv in fosilnih virov energije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov. Sprememba 288 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka a (a)  „energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč veter, sonce (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri), geotermalno energijo , toploto okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, deponijski plin, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline; (a)  „energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč veter, sonce (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri), geotermalno energijo, energijo iz okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, biometan, deponijski plin, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline; Sprememba 85 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka b (b)  „toplota okolice“ pomeni toploto pri koristni temperaturni ravni, ki se pridobiva ali zajema s toplotnimi črpalkami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno ali drugačno pomožno energijo, in ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, pod trdnim zemeljskim površjem ali v površinski vodi. Sporočene vrednosti se določijo na podlagi iste metodologije, kot se uporablja za poročanje o toploti, pridobljeni ali zajeti s toplotnimi črpalkami; (b)  „energija iz okolice“ pomeni termalno energijo pri koristni temperaturni ravni, ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, z izjemo odpadnega zraka, v površinski ali odpadni vodi; Sporočene vrednosti se določijo na podlagi iste metodologije, kot se uporablja za poročanje o toploti, pridobljeni ali zajeti s toplotnimi črpalkami; Sprememba 86 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka b a (novo) (ba)  „geotermalna energija“ pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem; Sprememba 289 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka c (c)  „biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora; (c)  „biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, razen šote in materialov, ki so del geoloških formacij in/ali fosilizirani, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki ter odpadki iz trgovine, ki so biološkega izvora, ter bakterijami; Sprememba 88 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka d (d)  „ bruto končna poraba energije“ pomeni energente, dobavljene za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije in toplote, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu; (d)  „ bruto končna poraba energije“ pomeni energente, dobavljene za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije, toplote in pogonskih goriv, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu; Sprememba 89 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka e (e)  „daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje; (e)  „daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira ali decentraliziranih virov prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje; Sprememba 90 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka f (f)  „druga tekoča biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za energetske namene, razen za promet, tudi električno energijo in energijo za ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz biomase; (f)  „druga tekoča biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za energetske namene, razen za promet, tudi električno energijo in energijo za ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz biomase ali kot proizvod biomase; Sprememba 290 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka g (g)  „pogonska biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz biomase; (g)  „pogonska biogoriva“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz ali s pomočjo biomase; Sprememba 91 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka i (i)  „program podpore“ pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede energije iz obnovljivih virov ali drugače. Sem med drugim spadajo naložbena pomoč, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in plačili premij; (i)  „program podpore“ pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede energije iz obnovljivih virov ali drugače. Sem med drugim spadajo pomoč za raziskave in naložbe, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in plačili premij; Sprememba 93 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka q (q)  „neživilska celuloza“ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza; vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela ter pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami), industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov; (q)  „neživilska celuloza“ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza; vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela ter pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami in poljščine na prahi, kot so trava, detelja in alfalfa), industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov; Sprememba 291 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka s (s)  „tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva, ki niso pogonska biogoriva in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki ni biomasa, ter se uporabljajo v prometu; (s)  „tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva, ki se uporabljajo v prometu in niso pogonska biogoriva in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki ni biomasa, če se morebitni ogljik kot surovina zajema iz zunanjega zraka; Sprememba 95 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka z (z)  „nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo“ pomeni obnovo elektrarn za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo obratov ali operacijskih sistemov in naprav, da se nadomesti zmogljivost ali poveča učinkovitost; (z)  „nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo“ pomeni obnovo elektrarn za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo obratov ali operacijskih sistemov in naprav, da se poveča ali nadomesti zmogljivost ali poveča učinkovitost; Sprememba 96 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka y (y)  „odpadna toplota ali odpadni hlad“ pomeni toploto ali hlad, ki nastane kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah in bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljen odvedel v zrak ali vodo; (y)  „odpadna toplota ali odpadni hlad“ pomeni neizogibno toploto ali hlad, ki nastane kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah (po uporabi visoko učinkovite soproizvodnje ali kjer soproizvodnja ni izvedljiva) ali v terciarnem sektorju in bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljen odvedel v zrak ali vodo; Sprememba 97 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka a a (aa)   „samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni dejavnega odjemalca, kot je opredeljen v Direktivi [direktiva MDI], ki porablja ter morda shranjuje in prodaja električno energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v njegovih objektih, vključno z večstanovanjskimi bloki, poslovnimi območji ali območji skupnih storitev ali zaprtimi distribucijskimi sistemi, če navedene dejavnosti negospodinjskim samoporabnikom električne energije iz obnovljivih virov ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti; (aa)  „samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni dejavnega odjemalca ali skupino odjemalcev, ki delujejo skupaj, kot je opredeljena v Direktivi ... Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)], ki porabljajo ter morda shranjujejo in prodajajo električno energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v njenih objektih, vključno z večstanovanjskimi bloki, stanovanjskimi naselji, poslovnimi in industrijskimi območji ali območji skupnih storitev ali istimi zaprtimi distribucijskimi sistemi, če navedene dejavnosti negospodinjskim samoporabnikom električne energije iz obnovljivih virov ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti; Sprememba 98 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka aa a (novo) (aaa)  „skupnost na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni lokalno energetsko skupnost, kot je opredeljena v členu 2 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)], ki izpolnjuje zahteve iz člena 22(1) te direktive; Sprememba 99 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka b b (bb)   „samoporaba električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni proizvodnjo in porabo ter, kadar je ustrezno, shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov s strani samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov; (bb)  „samoporaba električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni proizvodnjo in porabo ter, kadar je ustrezno, shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov s strani samoporabnikov energije iz obnovljivih virov; Sprememba 100 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka c c (cc)  „pogodba o nakupu električne energije“ pomeni pogodbo, v kateri se pravna oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije; (cc)  „pogodba o nakupu električne energije iz obnovljvih virov“ pomeni pogodbo, v kateri se pravna ali fizična oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije; Sprememba 305 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka e e (ee)  „napredna pogonska biogoriva“ pomenijo pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX; (ee)  „napredna pogonska biogoriva“ pomenijo pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX, ter iz odpadkov in preostale biomase, ki ne izhajajo iz poljščin, namenjenih za živila ali krmo, če ta biomasa izpolnjuje trajnostna merila iz člena 26; Sprememba 103 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka f f (ff)  „fosilna goriva iz odpadkov“ pomenijo tekoča in plinasta goriva, proizvedena iz tokov odpadkov neobnovljivega izvora, vključno s plini iz predelave odpadkov in izpušnimi plini; črtano Sprememba 104 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka f f a (novo) (ffa)  „reciklirana ogljična goriva iz odpadkov“ pomenijo tekoča in plinasta goriva, proizvedena iz neizogibnih tokov odpadkov neobnovljivega izvora, vključno s plini iz predelave odpadkov in izpušnimi plini, ki omogočajo precejšne prihranke toplogrednih plinov v svojem celotnem življenjskem krogu; če so proizvedena iz tokov trdnih odpadkov, se uporabljajo samo odpadki, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti in mehansko reciklirati, ob popolnem upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES; če so proizvedena iz plinastih emisij, se te sproščajo kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa; delež plinastih odpadkov, ki se uporablja za proizvodnjo teh recikliranih ogljičnih goriv iz odpadkov, se ne more upoštevati v okviru drugih sistemov za zmanjševanje emisij, kot je sistem EU za trgovanje z emisijami; Sprememba 105 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka j j (jj)   „dovoljenje za pridobivanje lesa“ pomeni uradni dokument, ki daje pravico do pridobivanja gozdne biomase; (jj)  „dovoljenje za pridobivanje lesa“ pomeni uradno dovoljenje ali podobno pravico do pridobivanja gozdne biomase v skladu z nacionalno in/ali regionalno zakonodajo; Sprememba 106 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka m m (mm)  „gozdarsko gospodarstvo“ pomeni eno ali več gozdnih parcel in druga gozdna zemljišča, ki sestavljajo eno samo enoto z vidika upravljanja ali izkoriščanja; (mm)  „območje dobave“ pomeni geografsko regijo, iz katere izvira surovina za biomaso; Sprememba 107 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 2 – točka n n (nn)  „biološki odpadki“ pomenijo biološko razgradljive odpadke z vrtov in iz parkov, živilske in kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz živilskopredelovalne industrije; (nn)  „biološki odpadki“ pomenijo biološke odpadke, opredeljene v členu 3(4) Direktive 2008/98/ES; Sprememba 108 Predlog direktive Člen 3 – naslov Zavezujoč skupni cilj Unije za leto 2030 Zavezujoč skupni cilj Unije in nacionalni cilji za leto 2030 Sprememba 109 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 1.  Države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030 znaša najmanj 27 %. 1.  Države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije Unije leta 2030 znaša najmanj 35 %. Sprememba 306 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 a (novo) 1a.   Vsaka država članica zagotovi, da delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2030 znaša najmanj 12 % končne porabe energije v prometu v tej državi članici. Da bi dosegle cilj 12-odstotnega deleža v končni porabi energije iz obnovljivih virov, države članice od 1. januarja 2021 od dobaviteljev goriva zahtevajo, da vključijo minimalni delež energije iz obnovljivih virov, kakor je navedeno v členu 25. Da bi prispevali k uresničitvi tega cilja, so prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv in bioplina v skladu z merili, določenimi v členu 26(7), kadar se primerjajo s fosilnimi gorivi v skladu z metodologijo iz člena 28(1). Če je prispevek iz biogoriva, pridelanega iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, v državi članici nižji od 2 % ter posledično ne zadošča za kritje razlike med obveznostjo dobavitelja goriva in ciljem 12 %, lahko država članica ustrezno prilagodi zgornjo mejo iz člena 7(1) na največ 2 %. Sprememba 111 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 2.  Prispevki posameznih držav članic k temu splošnemu cilju za leto 2030 se določijo in sporočijo Komisiji v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členi 3 do 5 in členi 9 do 11 Uredbe [Upravljanje]. 2.  Države članice določijo cilje za izpolnitev tega splošnega cilja za leto 2030 v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členi 3 do 5 in členi 9 do 13 Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)]. Če Komisija na podlagi ocene končnih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predložene v skladu s členom 3 Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije 2016/0375(COD)], ugotovi, da cilji držav članic ne zadoščajo za skupno uresničitev zavezujočega skupnega cilja Unije, države članice, katerih cilj je pod ravnijo, ki izhaja iz uporabe formule, določene v Prilogi Ia, ustrezno povečajo svoj cilj. Če država članica ne more izpolniti cilja zaradi izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščin, lahko odstopa od svojega cilja za največ 10 % in o tem do leta 2025 obvesti Komisijo. Če bi bilo zaradi tega ogroženo doseganje skupnega zavezujočega cilja Unije, Komisija in države članice sprejmejo korektivne ukrepe, kot so določeni v členu 27(4) Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)], da bi učinkovito zapolnile vrzel. Sprememba 321 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 a (novo) 2a.   Države članice zagotovijo, da so njihove nacionalne politike, vključno s podpornimi shemami, zasnovane tako, da so v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, opredeljeno v členu 4 Direktive 2008/98/ES, in da ne povzročajo znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke. Zato države članice redno pregledujejo svoje nacionalne politike in utemeljijo vsa morebitna odstopanja v poročilih, ki se zahtevajo v skladu s členom 18(c) Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)]. Sprememba 113 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 4 4.  Komisija podpira visok cilj držav članic z zagotovitvijo okvira, ki vključuje okrepljeno uporabo sredstev Unije, predvsem finančnih instrumenov, da se omogoči zlasti znižanje stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. 4.  Komisija podpira visok cilj držav članic z zagotovitvijo okvira, ki vključuje okrepljeno uporabo sredstev Unije, predvsem finančnih instrumentov, da se omogoči zlasti znižanje stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in naprednih biorafinerij ter podpora za čezmejne razsežnosti projektov proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Sprememba 114 Predlog direktive Člen 4 – naslov Finančna podpora za električno energijo iz obnovljivih virov Podpora za energijo iz obnovljivih virov Sprememba 322rev Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 1.  Da bi dosegle cilj Unije, določen v členu 3(1), lahko države članice v skladu s pravili o državni pomoči uporabijo programe podpore. Programi podpore za električno energijo iz obnovljivih virov se pripravijo tako, da se prepreči nepotrebno izkrivljanje trgov električne energije in zagotovi, da proizvajalci upoštevajo ponudbo električne energije in povpraševanje po njej ter morebitne omejitve omrežja. 1.  V skladu s členom 195 PDEU in ob upoštevanju členov 107 ter 108 PDEU lahko države članice uporabijo programe podpore za doseganje ali preseganje ciljev Unije in nacionalnih ciljev iz člena 3. V izogib nepotrebnim izkrivljanjem trgov surovin je treba oblikovati podporne sheme za obnovljivo energijo iz biomase, ki ne bodo spodbujale neustrezne uporabe biomase zlasti za pridobivanje energije, če jo je mogoče uporabiti v industriji in za materiale z večjo dodano vrednostjo, kar bi lahko pomenilo dati prednost uporabi odpadkov in ostankov. Države članice bi morale upoštevati trajnostno oskrbo z biomaso, ki je na voljo. Programi podpore za električno energijo iz obnovljivih virov so tržno zasnovani, da se prepreči izkrivljanje trgov električne energije in zagotovi, da proizvajalci upoštevajo ponudbo električne energije in povpraševanje po njej ter morebitne stroške povezovanja sistema ali omejitve omrežja. Sprememba 116 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Države članice lahko uporabijo tehnološko nevtralne ali tehnološko specifične sheme podpore. Tehnološko specifične sheme podpore se lahko uporabljajo zlasti na podlagi enega ali več naslednjih razlogov: (a)  dolgoročne možnosti določene tehnologije; (b)  potreba po doseganju tehnološke ali regionalne diverzifikacije mešanice energetskih virov; (c)  učinkovit sistem načrtovanja in mrežno povezovanje; (d)  omrežne omejitve in stabilnost omrežij;   (e)  okoljske omejitve. Sprememba 117 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 2.  Podpora za električno energijo iz obnovljivih virov je zasnovana za vključitev električne energije iz obnovljivih virov na trg električne energije in zagotovitev, da se proizvajalci energije iz obnovljivih virov odzivajo na cenovne signale trga in čim bolj povečajo svoje tržne prihodke. 2.  Podpora za električno energijo iz obnovljivih virov je zasnovana za čim večjo vključitev električne energije iz obnovljivih virov na trg električne energije in zagotovitev, da se proizvajalci energije iz obnovljivih virov odzivajo na cenovne signale trga in čim bolj povečajo svoje tržne prihodke, obenem pa ponudijo nadomestilo v obliki obnovljivih virov energije za izkrivljanje trga. Države članice lahko določijo izjeme za obrate za malo proizvodnjo energije, manjšo od 500 kW, in predstavitvene projekte. Vendar bi morala za električno energijo, proizvedeno iz vetrne energije, veljati zgornja meja 3 MW inštalirane električne moči ali tri proizvodne enote. Brez poseganja v mejne vrednosti, navedene v drugem pododstavku, lahko države članice podpirajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov z drugimi mehanizmi in postopki. Sprememba 118 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo) Če se podpora za energijo iz obnovljivih virov dodeli z razpisnim postopkom, se uporabijo zahteve iz odstavka 3a, razen če je podpora namenjena za male naprave z manj kot 1 MW, projekte za vetrno energijo do šest proizvodnih enot ali 6 MW oziroma predstavitvene projekte. Sprememba 119 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Če se podpora za energijo iz obnovljivih virov dodeli z razpisnim postopkom, da bi zagotovili visoko stopnjo izvedbe projektov, države članice: (a)  vzpostavijo in objavijo nediskriminatorna in pregledna predizbirna merila ter pravila glede roka za dokončanje projekta; (b)  opravijo posvetovanja z deležniki o pregledu razpisnih zahtev; (c)  objavijo informacije o preteklih razpisih, tudi o stopnjah izvedbe projektov. Sprememba 120 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 b (novo) 3b.  Države članice objavijo dolgoročni časovni načrt v zvezi s predvideno dodelitvijo podpore, ki zajema vsaj naslednjih pet let in vključuje okvirni časovni razpored, tudi pogostost razpisov, kjer je potrebno, zmogljivosti, proračun ali najvišjo pričakovano enotno podporo, ki se bo dodelila, ter primerne tehnologije. Sprememba 121 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 c (novo) 3c.  Države članice pri pripravi programov podpore upoštevajo posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in samoporabnikov, da bi jim omogočili enake konkurenčne pogoje. Sprememba 122 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 d (novo) 3d.  Da bi države članice povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v najbolj oddaljenih regijah in na majhnih otokih, lahko finančno podporo prilagodijo za projekte v teh regijah, da bi upoštevale proizvodne stroške, ki so povezani s posebnimi razmerami teh regij glede izoliranosti in zunanje odvisnosti. Sprememba 123 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 4.  Države članice ocenijo učinkovitost svoje podpore za električno energijo iz obnovljivih virov najmanj vsaka štiri leta. Odločitve o nadaljevanju ali podaljšanju podpore in zasnovi nove podpore temeljijo na rezultatih ocenjevanj. 4.  Države članice ocenijo učinkovitost svoje podpore za električno energijo iz obnovljivih virov in njene distributivne učinke na različne skupine uporabnikov, vključno z industrijsko konkurenčnostjo, vsaj vsaka štiri leta. Navedena ocena se upošteva vpliv morebitnih sprememb na programe podpore za naložbe. Države članice vključijo navedeno oceno v svoje načrte o nacionalni energiji in podnebju ter posodobitve teh načrtov v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)]. Dolgoročno načrtovanje, na podlagi katerega se sprejemajo odločitve o nadaljevanju ali podaljšanju podpore in zasnovi nove podpore, temeljijo na rezultatih ocenjevanj, ob upoštevanju njihove splošne učinkovitosti pri doseganju ciljev na področju obnovljive energije in drugih ciljev, kot sta cenovna dostopnost in razvoj energetskih skupnosti, ter ob upoštevanju njihovih distributivnih učinkov na različne skupine uporabnikov, vključno z industrijsko konkurenčnostjo. Sprememba 124 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 a (novo) 4a.  Komisija do ... leta [2021] in vsaka tri leta po tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju podpore, ki se dodeli z razpisnim postopkom v Uniji, in analizira zlasti sposobnost ponudnikov, da: (a)  dosežejo zmanjšanje stroškov; (b)  dosežejo tehnične izboljšave; (c)  dosežejo visoke stopnja izvajanja; (d)  zagotovijo nediskriminatorno udeležbo malih akterjev in lokalnih oblasti. Sprememba 125 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 b (novo) 4b.  Komisija do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] revidira smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (2014/C 200/01), pri čemer naj bi v celoti upoštevali splošna načela, določena v členu 4 te direktive. Sprememba 126 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 c (novo) 4c.  Z odstopanjem od prvega odstavka tega člena države članice zagotovijo, da se programi podpore za energijo iz obnovljivih virov ne zagotavljajo za komunalne odpadke, ki niso skladni z obveznostmi ločenega zbiranja iz Direktive 2008/98/ES. Sprememba 127 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 1.  Države članice v skladu s pogoji iz tega člena dajo na voljo podporo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, proizvajalcem s sedežem v drugih državah članicah. 1.  Države članice v skladu s pogoji iz tega člena dajo na voljo podporo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, proizvajalcem s sedežem v drugih državah članicah. Države članice lahko podporo omejijo na obrate v državah članicah, s katerimi imajo vzpostavljeno neposredno povezavo prek povezovalnih daljnovodov. Sprememba 128 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 2.  Države članice zagotovijo, da je obratom v drugih državah članicah vsako leto v obdobju med letoma 2021 in 2025 oziroma vsako leto v obdobju med letoma 2026 in 2030 na voljo podpora za najmanj 10 % oziroma 15 % na novo podprtih zmogljivosti. 2.  Države članice zagotovijo, da je obratom v drugih državah članicah vsako leto v obdobju med letoma 2021 in 2025 oziroma vsako leto v obdobju med letoma 2026 in 2030 na voljo podpora za najmanj 8 % oziroma 13 % na novo podprtih zmogljivosti. Poleg navedenih minimalnih ravni imajo države članice v skladu s členi 7 do 13 te direktive pravico odločiti, v kakšni meri bodo podpirale energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v drugih državah članicah. Sprememba 129 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Države članice lahko Komisijo zaprosijo, da jih oprosti obveznosti iz tega člena, vključno z odločitvijo, da obratom na svojem ozemlju ne dovolijo sodelovati v programih podpore, organiziranih v drugih državah članicah na podlagi enega ali več naslednjih razlogov: (a)  nazadostna zmogljivost medsebojnih povezav; (b)  nezadostni naravni viri; (c)  škodljiv vpliv na energetsko varnost ali dobro delovanje energetskega trga v državi članici, ki je zaprosila za izvzetje. Oprostitev obveznosti se objavi v Uradnem listu Evropske unije in se pregleda do 31. decembra 2025. Sprememba 130 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 3.  Programi podpore se lahko odprejo za čezmejno udeležbo, med drugim prek odprtih razpisov, skupnih razpisov, odprtih sistemov certifikatov ali skupnih programov podpore. Za prištevanje električne energije iz obnovljivih virov, podprte v okviru odprtih razpisov, skupnih razpisov ali odprtih sistemov certifikatov, k prispevkom posameznih držav članic velja sporazum o sodelovanju, ki določa pravila za čezmejno izplačevanje sredstev in sledi načelu, da je treba energijo prišteti državi članici, ki financira obrat. 3.  Programi podpore se lahko odprejo za čezmejno udeležbo, med drugim prek odprtih razpisov, skupnih razpisov, odprtih sistemov certifikatov ali skupnih programov podpore. Za prištevanje električne energije iz obnovljivih virov, podprte v okviru odprtih razpisov, skupnih razpisov, ali odprtih sistemov certifikatov, k prispevkom posameznih držav članic velja sporazum o sodelovanju, ki določa pravila za čezmejno shemo, vključno s pogoji za udeležbo in izplačevanje sredstev, ob upoštevanju različnih davkov in pristojbin, in sledi načelu, da je treba energijo prišteti državi članici, ki financira obrat. Cilj sporazuma o sodelovanju mora biti uskladitev upravnih okvirnih pogojev v sodelujočih državah, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje. Sprememba 131 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 4 4.  Komisija do leta 2025 oceni koristi določb iz tega člena za stroškovno učinkovito uvajanje električne energije iz obnovljivih virov v Uniji. Na podlagi te ocene lahko Komisija predlaga povišanje odstotnih vrednosti iz odstavka 2. 4.  Komisija pomaga državam članicam med pogajalskim procesom ter oblikovanjem dogovorov o sodelovanju z zagotavljanjem informacij in analiz, vključno s kvantitativnimi in kvalitativnimi podatki o neposrednih in posrednih stroških ter koristih sodelovanja, pa tudi s smernicami in tehničnim strokovnim znanjem med postopkom. Zato Komisija spodbuja izmenjavo najboljše prakse in oblikuje predloge za sporazume o sodelovanju, ki bodo olajšali postopek. Komisija do leta 2025 oceni koristi določb iz tega člena za stroškovno učinkovito uvajanje električne energije iz obnovljivih virov v Uniji. Na podlagi te ocene lahko Komisija predlaga spremembo odstotnih vrednosti iz odstavka 2. Sprememba 132 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 Brez poseganja v prilagoditve, potrebne za upoštevanje pravil o državni pomoči, države članice zagotovijo, da se raven podpore za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in pogoji v zvezi s podporo ne revidirajo na način, ki bi negativno vplival na pravice, podeljene v povezavi s tem, in na gospodarnost podprtih projektov. Države članice zagotovijo, da se raven podpore za nove ali obstoječe projekte na področju energije iz novih ali obstoječih obnovljivih virov in pogoji v zvezi s podporo ne revidirajo na način, ki bi negativno vplival na pravice, podeljene v povezavi s tem, in na njihovo gospodarnost. Kadar se drugi regulativni instrumenti spremenijo in te spremembe vplivajo na podprte projekte na področju energije iz obnovljivih virov, države članice zagotovijo, da te spremembe ne vplivajo negativno na gospodarnost podprtega projekta. Sprememba 133 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 a (novo) Države članice zagotovijo, da se spremembe programov podpore izvedejo na podlagi dolgoročnega načrtovanja v skladu s členom 4(4), javno objavijo vsaj devet mesecev pred začetkom njihove veljavnosti ter se zanje opravi pregleden in vključujoč postopek javnega posvetovanja. Vse bistvene spremembe obstoječega programa podpore vsebujejo ustrezno prehodno obdobje, preden začne veljati nov program podpore. Kadar regulativne spremembe ali spremembe delovanja omrežja negativno vplivajo na gospodarnost podprtih projektov na bistven ali diskriminativen način, države članice zagotovijo, da se ta projekte dodeli nadomestilo. Sprememba 307 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 4 Pri izračunu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov določene države članice, prispevek pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter biomasnih goriv, porabljenih v prometu, če so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ne znaša več kot 7 % končne porabe energije v cestnem in železniškem prometu v navedeni državi članici. Ta zgornja meja se v skladu z začrtanim potekom iz dela A Priloge X zniža na 3,8 % do leta 2030. Države članice lahko določijo nižjo zgornjo mejo in lahko razlikujejo med različnimi vrstami pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na primer z določitvijo nižje zgornje meje za prispevek pogonskih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot so oljnice, ob upoštevanju posredne spremembe rabe zemljišč. Pri izračunu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov določene države članice, prispevek pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter biomasnih goriv, porabljenih v prometu, če so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ne znaša več kot je bil njihov prispevek k bruto končni porabi energije iz obnovljivih virov energije v letu 2017 v tej državi članici, bruto končna poraba v cestnem in železniškem prometu pa ne presega 7 %. Prispevek biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz palmovega olja, od leta 2021 znaša 0 %. Države članice lahko določijo nižjo zgornjo mejo in lahko razlikujejo med različnimi vrstami pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na primer z določitvijo nižje zgornje meje za prispevek pogonskih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot so oljnice, ob upoštevanju posredne spremembe rabe zemljišč in drugih nenačrtovanih učinkov na trajnost. Sprememba 136 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 Za namene odstavka 1(a) se bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v državi članici iz obnovljivih virov energije, pri čemer je vključena proizvodnja električne energije pri samoporabnikih in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov , ni pavključena proizvodnja električne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki se najprej prečrpa navzgor. Za namene odstavka 1(a) se bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v državi članici iz obnovljivih virov energije, pri čemer je vključena proizvodnja električne energije pri samoporabnikih in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov, ni pavključena proizvodnja električne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki se najprej prečrpa navzgor. Sprememba 137 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 3 Toplota okolice, pridobljena s toplotnimi črpalkami, se upošteva za namene odstavka 1(b), če končna proizvedena energija znatno presega primarni vnos energije, potreben za delovanje toplotnih črpalk. Količina toplote, ki se za namene te direktive šteje kot energija iz obnovljivih virov, se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge VII. Energija in geotermalna energija okolice, ki se prenese s toplotnimi črpalkami za proizvodnjo toplotne ali hladilne energije, se upošteva za namene odstavka 1(b), če končna proizvedena energija znatno presega primarni vnos energije, potreben za delovanje toplotnih črpalk. Količina toplote ali hlajenja, ki se za namene te direktive šteje kot energija iz obnovljivih virov, se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge VII. Sprememba 138 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 4 a (novo) Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32, da to direktivo dopolni z določitvijo metodologije za izračun količine energije iz obnovljivih virov, porabljene za ogrevanje in hlajenje ter daljinsko ogrevanje in hlajenje, in z revizijo Priloge VII o izračunu energije iz toplotnih črpalk. Sprememba 139 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 4 – točka b a (novo) (ba)  Za izpolnjevanje cilja, določenega v členu 3(1)(a), se za goriva, ki se dobavljajo v letalskem sektorju, šteje, da je njihov prispevek 2-krat večji kot njegova energijska vsebnost, za goriva, ki se dobavljajo v pomorskem sektorju pa, da je ta prispevek 1,2-krat večji kot njihova energijska vsebnost, prispevek električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna prevozna sredstva, pa se šteje, da je 2,5-krat večji od njihove energijske vsebnosti. Spremembi 140 in 308 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 2 Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine, ne pa tudi, da se črtajo. Vsak delegirani akt temelji na analizi najnovejšega znanstvenega in tehničnega napredka, ki ustrezno upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, kot je vzpostavljena v Direktivi 2008/98/ES, v skladu s trajnostnimi merili Unije, utemeljuje zaključek, da zadevna surovina ne ustvarja dodatne potrebe po zemljiščih ter spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, hkrati pa preprečuje znatne izkrivljajoče učinke na trgih za (stranske) proizvode, odpadke ali ostanke, zagotavlja znatne prihranke emisij toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi in ne ustvarja tveganja negativnih posledic za okolje in biotsko raznovrstnost. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX. Vsak delegirani akt temelji na analizi najnovejšega znanstvenega in tehničnega napredka, ki ustrezno upošteva načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES, v skladu s trajnostnimi merili Unije, utemeljuje zaključek, da zadevna surovina ne ustvarja dodatne potrebe po zemljiščih ter spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, hkrati pa preprečuje znatne izkrivljajoče učinke na trgih za (stranske) proizvode, odpadke ali ostanke na podlagi ocene življenjskega kroga emisij, zagotavlja znatne prihranke emisij toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi in ne ustvarja tveganja negativnih posledic za okolje in biotsko raznovrstnost. Sprememba 309 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 3 Komisija v skladu z načeli iz tega odstavka vsaki dve leti ovrednoti seznam surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine. Prvo ovrednotenje se izvede najpozneje šest mesecev po [datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisija po potrebi sprejme delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine, ne pa tudi, da se črtajo. Komisija v skladu z načeli iz tega odstavka vsaki dve leti ovrednoti seznam surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine. Prvo ovrednotenje se izvede najpozneje šest mesecev po [datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisija po potrebi sprejme delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine. Komisija v letu 2025 opravi posebno ocenjevanje, da bi črtala surovine iz Priloge IX, morebitni delegirani akti, ki izhajajo iz tega ocenjevanja, pa se sprejmejo v letu dni po njem. Sprememba 310 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 3 a (novo) Surovine se v Prilogi IX črtajo le po javnem posvetovanju in v skladu z načeli stabilnosti finančne podpore iz člena 6. Brez poseganja v člen 26 se v primeru črtanja surovin obstoječim obratom, ki proizvajajo biogoriva iz teh surovin, dovoli, da ta vir štejejo kot obnovljivi vir energije ter ga upoštevajo v okviru obveznosti dobavitelja goriva iz člena 25, in sicer do svojih ravni proizvodnje iz preteklosti, a ne preko njih. Sprememba 143 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Države članice pri določanju politik za spodbujanje proizvodnje goriv iz surovin, navedenih v Prilogi IX te uredbe, zagotovijo skladnost s hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES, vključno z določbami o upoštevanju življenjskega cikla pri splošnih učinkih nastajanja različnih tokov odpadkov in ravnanja z njimi. Sprememba 144 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Komisija omogoči lažje oblikovanje skupnih projektov med državami članicami, zlasti z namensko tehnično pomočjo in pomočjo za razvoj projektov. Sprememba 145 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 1.  Ena ali več držav članic lahko sodeluje z eno ali več tretjih držav pri vseh vrstah skupnih projektov v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov . Pri tem lahko sodelujejo zasebni operaterji. 1.  Ena ali več držav članic lahko sodeluje z eno ali več tretjih držav pri vseh vrstah skupnih projektov v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Pri tem lahko sodelujejo zasebni operaterji, poteka pa ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava. Sprememba 146 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 – točka c a (novo) (ca)  električna energija je proizvedena v skladu z mednarodnim pravom, s posebnim poudarkom na pravu s področja človekovih pravic. Sprememba 147 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3 – točka e (e)  uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b) in (c) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda. (e)  uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b), (c) in (ca) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda. Sprememba 148 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 5 – točka d (d)  pisno potrditev glede točk (b) in (c) s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države. (d)  pisno potrditev glede točk (b), (c) in (ca) odstavka 2 s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države. Sprememba 149 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Komisija omogoči lažje oblikovanje skupnih programov podpore med državami članicami, zlasti prek razširjanja smernic in dobre prakse. Sprememba 150 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 Države članice zagotovijo, da so vsi nacionalni predpisi v zvezi s postopki izdaje dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate ter z njimi povezano infrastrukturo prenosnih in distribucijskih omrežij za proizvodnjo električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, ter postopek pretvorbe biomase v pogonska biogoriva ali druge energente, sorazmerni in potrebni. Države članice zagotovijo, da so vsi nacionalni predpisi v zvezi s postopki izdaje dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate ter z njimi povezana prenosna in distribucijska omrežja za proizvodnjo električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, za postopek pretvorbe biomase v pogonska biogoriva, tekoča biogoriva in goriva iz biomase ali druge energente ter za tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, sorazmerni in potrebni ter v skladu s prvim načelom energetske učinkovitosti. Sprememba 151 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a (a)  se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni; (a)  se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni in se določijo predvidljivi časovni okviri za izdajo potrebnih dovoljenj in licenc; Sprememba 152 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d (d)  se za decentralizirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov uvedejo poenostavljeni in manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj, tudi zgolj z obvestilom, če to omogoča veljavni regulativni okvir. (d)  se za male projekte in decentralizirane naprave za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov, vključno s proizvajalci-odjemalci energije iz obnovljivih virov in energetskimi skupnostmi, ki uporabljajo obnovljive vire, uvedejo poenostavljeni in manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj, tudi zgolj z obvestilom. Sprememba 153 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 3.  Države članice zagotovijo, da imajo vlagatelji zadostno predvidljivost načrtovane podpore za energijo iz obnovljivih virov. V ta namen države članice opredelijo in objavijo dolgoročni časovni načrt v zvezi s predvideno dodelitvijo podpore, ki zajema najmanj naslednja tri leta in za vsak program vključuje okvirni časovni razpored, zmogljivost, proračun, predviden za dodelitev, ter posvetovanje zainteresiranih strani o zasnovi podpore. črtano Sprememba 154 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 4 4.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in obnavljanju mestne infrastrukture, industrijskih ali stanovanjskih območij in energetske infrastrukture, vključno z omrežji za električno energijo, energijo za ogrevanje in hlajenje, zemeljski plin ter alternativna goriva, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vključijo določbe za vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov ter uporabo neizogibne odpadne toplote ali odpadnega hladu . 4.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in obnavljanju mestne infrastrukture, industrijskih, komercialnih ali stanovanjskih območij in energetske infrastrukture, tudi predhodnem prostorskem načrtovanju, ocenah potreb in zadostnosti, upoštevajo energijsko učinkovitost in odziv na povpraševanje, vključno z omrežji za električno energijo, energijo za ogrevanje in hlajenje, zemeljski plin ter alternativna goriva, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vključijo določbe za vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov ter uporabo neizogibne odpadne toplote ali odpadnega hladu ter uporabo neizogibne odpadne toplote ali odpadnega hladu, ter posebne določbe o samoporabi energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Države članice zlasti spodbujajo lokalne in regionalne upravne organe, da po potrebi vključijo ogrevanje in hlajenje z uporabo obnovljivih virov energije v načrtovanje mestne infrastrukture. Sprememba 155 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 5 – pododstavek 2 Države članice lahko pri sprejemanju takšnih ukrepov oziroma v okviru svojih programov podpore upoštevajo nacionalne ukrepe v zvezi s postopnim povečanjem energijske učinkovitosti, soproizvodnjo ter, pasivnimi zgradbami in zgradbami z majhno ali nično porabo energije. Države članice lahko pri sprejemanju takšnih ukrepov oziroma v okviru svojih programov podpore upoštevajo nacionalne ukrepe v zvezi s postopnim povečanjem samoporabe energije iz obnovljivih virov, lokalnega skladiščenja energije, energijske učinkovitosti ter, pasivnimi zgradbami in zgradbami z majhno ali nično porabo energije. Sprememba 156 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 5 – pododstavek 3 Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih ali na kakršen koli način z enakovrednim učinkom zahtevajo, da se v novih zgradbah in obstoječih zgradbah, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, uporablja vsaj minimalna količina energije iz obnovljivih virov , pri čemer se upoštevajo rezultati stroškovno optimalnih izračunov, opravljenih v skladu s členom 5(2) Direktive 2010/31/EU. Države članice dovolijo, da se navedene minimalne stopnje dosežejo tudi z uporabo znatnega deleža obnovljivih virov energije. Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih ali na kakršen koli način z enakovrednim učinkom zahtevajo, da se v novih zgradbah in obstoječih zgradbah, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, uporablja vsaj minimalna količina energije iz obnovljivih virov ali naprav za proizvodnjo energije, pri čemer se upoštevajo rezultati stroškovno optimalnih izračunov, opravljenih v skladu s členom 5(2) Direktive 2010/31/EU. Države članice dovolijo, da se navedene minimalne stopnje dosežejo tudi z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem, pri katerih se uporablja znaten delež obnovljivih virov energije, posamezno ali kolektivno lastno porabo obnovljivih virov energije, v skladu s členom 21, ali s pomočjo soproizvodnje, ki bo temeljila na obnovljivih virih energije, ter izgubo toplote in hladu. Sprememba 157 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 6 6.  Države članice zagotovijo, da nove javne zgradbe ter obstoječe javne zgradbe, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni od 1. januarja 2012 služijo kot vzor na področju te direktive. Države članice lahko tudi dovolijo, da se te obveznosti izpolnjujejo z zagotavljanjem, da tretje strani na strehah javnih stavb ali stavb v mešani javno-zasebni lasti uporabljajo naprave, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov. 6.  Države članice zagotovijo, da nove javne zgradbe ter obstoječe javne zgradbe, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni od 1. januarja 2012 služijo kot vzor na področju te direktive. Države članice lahko tudi določijo, da se te obveznosti izpolnjujejo z upoštevanjem standardov za skoraj nič-energijske zgradbe v skladu z Direktivo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o energetski učinkovitosti stavb, 2016/0381(COD)] ali z zagotavljanjem, da tretje stranke na strehah javnih stavb ali stavb v mešani javno-zasebni lasti uporabljajo naprave, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov. Sprememba 158 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 7 7.  Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih spodbujajo uporabo sistemov in naprav za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, ki dosegajo znatno manjšo porabo energije. Države članice uporabijo energijske nalepke ali znake za okolje ali druge ustrezne certifikate ali standarde, oblikovane na nacionalni ravni ali ravni Unije, kadar ti obstajajo, kot podlago za spodbujanje takšnih sistemov in naprav. 7.  Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih spodbujajo uporabo sistemov in naprav za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, ki dosegajo znatno manjšo porabo energije. Zato države članice uporabijo energijske nalepke ali znake za okolje ali druge ustrezne certifikate ali standarde, oblikovane na nacionalni ravni ali ravni Unije, kadar ti obstajajo, in zagotovijo ustrezne informacije in nasvete glede obnovljive energije, visoko učinkovite druge možnosti kot tudi morebitne finančne instrumente in spodbude, ki so na voljo v primeru zamenjave, da bi spodbudili večjo stopnjo nadomestitve starih sistemov ogrevanja in večji prehod na energijo iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o energetski učinkovitosti stavb, 2016/0381(COD)]. Sprememba 159 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 8 8.  Države članice izvedejo oceno svojih možnosti na področju obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje. Navedena ocena se vključi v drugo celovito oceno, ki jo je treba v skladu s členom 14(1) Direktive 2012/27/EU prvič predložiti do 31. decembra 2020, in v posodobitve celovitih ocen. 8.  Države članice izvedejo oceno svojih možnosti na področju obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje. Pri navedeni oceni se posebej upoštevajo prostorska analiza območij, primernih za uvedbo z nizkim okoljskim tveganjem, ter možnosti za uporabo manjših projektov za gospodinjstva. Navedena ocena se vključi v drugo celovito oceno, ki jo je treba v skladu s členom 14(1) Direktive 2012/27/EU prvič predložiti do 31. decembra 2020, in v posodobitve celovitih ocen. Sprememba 160 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 8 a (novo) 8a.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v svoje načrte za mobilnost in promet vključijo določbe za vključevanje in razširjanje prevoznih sredstev, ki uporabljajo obnovljive vire energije. Sprememba 161 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 9 9.  Države članice z namenom financiranja obnovljivih virov energije in olajšanja njihovega uvajanja odpravijo upravne ovire za dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije na ravni družb. 9.  Države članice z namenom financiranja obnovljivih virov energije in olajšanja njihovega uvajanja opravijo oceno regulativnih in upravnih ovir ter možnosti, da poslovne stranke na njihovem ozemlju kupijo energijo iz obnovljivih virov, ter vzpostavijo ugoden regulativni in upravni okvir za okrepitev dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov na ravni družb ter zagotovijo, da za navedene pogodbe ne veljajo nesorazmerni postopki in pristojbine, ki ne odražajo stroškov. S sklenitvijo teh pogodb poslovna stranka razveljavi enako število potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19. Omogočitveni okvir je del integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)]. Sprememba 162 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 2 2.  Enotna upravna kontaktna točka vložnika na pregleden način vodi skozi postopek oddaje vloge, zagotavlja vse potrebne informacije, po potrebi usklajuje in vključuje druge organe ter na koncu postopka sprejme pravno zavezujočo odločitev. 2.  Enotna upravna kontaktna točka vložnika na pregleden način vodi skozi postopek oddaje vloge, zagotavlja vse potrebne informacije, po potrebi usklajuje in vključuje druge organe ter na koncu postopka sprejme pravno zavezujočo odločitev. Vložnikom bi bilo treba omogočiti, da vse ustrezne dokumente predložijo v digitalni obliki. Sprememba 163 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 3 3.  Enotna upravna kontaktna točka v sodelovanju z operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov objavi priročnik o postopkih za razvijalce projektov na področju energije iz obnovljivih virov, tudi za majhne projekte in projekte samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov. 3.  Da bi omogočili dostop do ustreznih informacij, enotna upravna kontaktna točka ali država članica v sodelovanju z operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov vzpostavi enotno spletno informacijsko platformo, ki pojasnjuje postopke za razvijalce projektov na področju energije iz obnovljivih virov, tudi za majhne projekte in projekte proizvajalcev-odjemalcev električne energije iz obnovljivih virov ter projekte energetskih skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire. Če se država članica odloči za vzpostavitev več kot ene enotne upravne kontaktne točke, informacijska platforma usmeri vložnika k ustrezni kontaktni točki, pri kateri lahko odda vlogo. Sprememba 164 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 4 4.  Postopek izdaje dovoljenj iz odstavka 1 ni daljši od treh let, razen v primerih iz člena 16(5) in člena 17. 4.  Postopek izdaje dovoljenj iz odstavka 1 ni daljši od treh let, razen v primerih iz člena 16(4a) in (5) ter člena 17. Sprememba 165 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 4 a (novo) 4a.  Postopek izdaje dovoljenj za obrate z električno zmogljivostjo med 50 kW in 1 MW ne traja dlje od enega leta. V primeru izrednih okoliščin, ki bi jih bilo treba ustrezno utemeljiti, se ta rok lahko podaljša za dodatne tri mesece. Obdobja iz odstavkov 4 in 4a ne posegajo v sodne pritožbe in pravna sredstva ter se lahko podaljšajo največ za trajanje sodnih pritožb in pritožbenih postopkov. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do zunajsodnega mehanizma za reševanje ali preprostih in dostopnih sodnih postopkov za poravnavo sporov v zvezi s postopki izdajanja dovoljenj in izdajo dovoljenja za gradnjo in delovanje obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Sprememba 166 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 5 5.  Države članice olajšajo nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, med drugim z zagotovitvijo poenostavljenega in hitrega postopka izdaje dovoljenj, ki po datumu, ko se zahteva za nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo predloži enotni upravni kontaktni točki, ne traja dlje kot eno leto. 5.  Države članice olajšajo nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, med drugim z zagotovitvijo poenostavljenega in hitrega postopka izdaje dovoljenj, ki po datumu, ko se zahteva za nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo predloži enotni upravni kontaktni točki, ne traja dlje kot eno leto. Brez poseganja v člen 11(4) Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o notranjem trgu električne energije (prenovitev), 2016/0379(COD)], države članice zagotovijo, da se pravice do dostopa in priklopa na omrežje ohranijo za projekte, v katerih se nadomeščajo stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo, vsaj v primerih, v katerih ni nobene spremembe zmogljivosti. Sprememba 354 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 5 a (novo) 5a.   Države članice s postopki dodeljevanja dovoljenj ali koncesij zagotovijo, da je do 31. decembra 2022 90 % vseh bencinskih črpalk ob cestah jedrnega omrežja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1315/2013 („jedrno omrežje TEN-T“), opremljeno z javno dostopnimi polnilnimi mesti za električna vozila. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 v zvezi z razširitvijo področja uporabe tega odstavka na goriva iz člena 25. Sprememba 167 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 1 1.  Predstavitveni projekti in obrati z električno zmogljivostjo, manjšo od 50 kW, se lahko priključijo na omrežje po obvestitvi operaterja prenosnega sistema. 1.  Predstavitveni projekti in obrati z električno zmogljivostjo, manjšo od 50 kW, se lahko priključijo na omrežje po obvestitvi operaterja prenosnega sistema. Z odstopanjem od prvega pododstavka za predstavitvene projekte in obrate z zmogljivostjo med 10,8 kW in 50kW operater distribucijskega sistema lahko zavrne enostavno uradno obvestilo na podlagi utemeljenih razlogov ali predlaga drugo rešitev. V tem primeru to stori v dveh tednih po obvestilu o izdaji in prosilec lahko nato zahteva povezavo preko standardnih postopkov. Če operater distribucijskega sistema v navedenem časovnem obdobju ni sprejel negativne odločitve, se naprava lahko priključi. Sprememba 168 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1 1.  Države članice zagotovijo, da so informacije o ukrepih podpore na voljo vsem ustreznim akterjem, kot so odjemalci, gradbeniki, inštalaterji, arhitekti in dobavitelji ogrevalnih, hladilnih in električnih naprav in sistemov ter vozil, ki lahko uporabljajo energijo iz obnovljivih virov. 1.  Države članice zagotovijo, da so informacije o ukrepih podpore na voljo vsem ustreznim akterjem, kot so odjemalci, zlasti tisti z nizkimi dohodki in ranljivi odjemalci, proizvajalci-odjemalci električne energije iz obnovljivih virov, energetske skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire, gradbeniki, inštalaterji, arhitekti in dobavitelji ogrevalnih, hladilnih in električnih naprav in sistemov ter vozil, ki lahko uporabljajo energijo iz obnovljivih virov. Sprememba 169 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Države članice zagotovijo informacije o inteligentnih prometnih sistemih in povezanih vozilih v zvezi s koristmi, ki jih prinašajo za varnost v cestnem prometu, zmanjševanje zastojev in učinkovito porabo goriva. Sprememba 170 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 6 6.  Države članice ob sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi razvijejo primerne programe obveščanja, osveščanja, usmerjanja in/ali usposabljanja ter tako državljane obveščajo o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe energije iz obnovljivih virov. 6.  Države članice ob sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi razvijejo primerne programe obveščanja, osveščanja, usmerjanja in/ali usposabljanja ter tako državljane obveščajo o tem, kako izvajati svoje pravice kot aktivni državljani in o koristih in praktičnih vidikih, tudi tehničnih in finančnih, razvoja in uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s samoporabo ali porabo v okviru skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ter o koristih mehanizmov sodelovanja med državami članicami in različnih vrstah čezmejnega sodelovanja. Sprememba 171 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 3 Države članice zagotovijo, da se proizvajalcu, ki je prejel finančno podporo iz programa podpore za isto proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ne izdajo potrdila o izvoru. Države članice izdajo takšna potrdila o izvoru in jih prek ponudbe na dražbi prenesejo na trg. Prihodki, zbrani na dražbi, se uporabijo za kritje stroškov podpore za obnovljive vire energije. Države članice zagotovijo, da se v primeru obratov za energijo iz obnovljivih virov, ki so začeli obratovati po ... [datum začetka veljavnosti te direktive], proizvajalcu, ki je prejel finančno podporo iz programa podpore za isto proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ne izdajo potrdila o izvoru, razen če se prepreči dvojno nadomestilo. Domneva se, da dvojnega nadomestila ni, kadar: (a)  se finančna podpora odobri prek razpisnega postopka ali sistema zelenih certifikatov, s katerim je mogoče trgovati; (b)  se tržna vrednost potrdila o izvoru upravno upošteva pri ravni finančne podpore; ali (c)  potrdila o izvoru se ne izdajo neposredno proizvajalcu, temveč dobavitelju ali potrošniku, ki kupi energijo iz obnovljivih virov v konkurenčnem okolju ali z dolgoročnim sporazumom o nakupu podjetniške električne energije iz obnovljivih virov. V drugih primerih, kot je določeno v četrtem pododstavku, države članice izdajo potrdilo o izvoru za statistične namene in jih nemudoma prekličejo. Sprememba 172 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka a a (novo) (aa)  ali vir energije, iz katerega je bila energija proizvedena, izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 26. Sprememba 173 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka b – točka ii (ii)  plin ali (ii)  plin, vključno z vodikom, ali Sprememba 174 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 8 8.  Če mora dobavitelj električne energije za namene člena 3 Direktive 2009/72/ES dokazati delež ali količino energije iz obnovljivih virov v svoji mešanici energijskih virov, to stori z uporabo potrdil o izvoru. Prav tako se potrdila o izvoru, pripravljena v skladu s členom 14(10) Direktive 2012/27/ES, uporabljajo za izpolnjevanje morebitnih zahtev po dokazovanju količine električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Države članice zagotovijo, da se v primeru uporabe potrdil o izvoru za prikaz porabe energije ali električne energije iz obnovljivih virov iz soproizvodnje z visokim izkoristkom v celoti upošteva izguba pri prenosu. 8.  Če mora dobavitelj električne energije za namene člena 3 Direktive 2009/72/ES dokazati delež ali količino energije iz obnovljivih virov v svoji mešanici energijskih virov, to stori z uporabo potrdil o izvoru. Prav tako se potrdila o izvoru, pripravljena v skladu s členom 14(10) Direktive 2012/27/EU, uporabljajo za izpolnjevanje morebitnih zahtev po dokazovanju količine električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. V zvezi z odstavkom 2 se, kjer se električna energija proizvaja s soproizvodnjo z visokim izkoristkom z uporabo obnovljivih virov, izda le eno potrdilo o izvoru, kjer sta opredeljeni obe značilnosti. Države članice zagotovijo, da se v primeru uporabe potrdil o izvoru za prikaz porabe energije ali električne energije iz obnovljivih virov iz soproizvodnje z visokim izkoristkom v celoti upošteva izguba pri prenosu. Sprememba 175 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1 1.  Države članice po potrebi presodijo, ali je treba zaradi lažje vključitve plina iz obnovljivih virov energije razširiti obstoječo infrastrukturo plinskega omrežja. 1.  Države članice po potrebi presodijo, ali je treba zaradi lažje vključitve plina iz obnovljivih virov energije razširiti obstoječo infrastrukturo plinskega omrežja. Operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov so odgovorni za zagotovitev nemotenega delovanja infrastrukture plinskega omrežja, kar vključuje njegovo vzdrževanje in redno čiščenje. Sprememba 176 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 3 3.  Države članice v skladu s svojo oceno nujnosti gradnje nove infrastrukture za proizvodnjo energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov za doseganje cilja Unije iz člena 3(1) te direktive, ki je vključena v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v skladu s Prilogo I Uredbe [Upravljanje], po potrebi sprejmejo ukrepe za razvoj infrastrukture za daljinsko ogrevanje, ki se bo prilagajala razvoju proizvodnje energije za ogrevanje in hlajenje v velikih obratih na biomaso, sončno energijo in geotermalno energijo. 3.  Države članice v skladu s svojo oceno nujnosti gradnje nove infrastrukture za proizvodnjo energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov za doseganje cilja Unije iz člena 3(1) te direktive, ki je vključena v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v skladu s Prilogo I Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)], po potrebi sprejmejo ukrepe za razvoj infrastrukture za daljinsko ogrevanje, ki se bo prilagajala razvoju proizvodnje energije za ogrevanje in hlajenje v velikih obratih na trajnostno biomaso, toploto okolice iz velikih toplotnih črpalk, ter obratih na sončno energijo in geotermalno energijo in uporabi presežne energije iz industrijskih in drugih virov. Sprememba 177 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del Države članice zagotovijo, da imajo samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov sami ali prek združevalcev Države članice zagotovijo, da so potrošniki upravičeni, da postanejo samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov. V ta namen države članice zagotovijo, da imajo samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov sami ali prek združevalcev: Sprememba 178 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a (a)  pravico do samoporabe električne energije iz obnovljivih virov ter prodaje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, presežkov pri proizvodnji, ne da bi se od njih zahtevali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov, ter (a)  pravico do samoporabe električne energije iz obnovljivih virov ter prodaje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije in medsebojnih ureditev za trgovanje, presežkov pri proizvodnji, ne da bi se od njih zahtevali diskriminatorni ali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov, ter Sprememba 179 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a a (novo) (aa)  pravico do porabe lastno proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, ki ostane v njihovem objektu, brez odgovornosti za pristojbine, dajatve ali davek. Sprememba 180 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a b (novo) (ab)  pravico, da namestijo in upravljajo sisteme za shranjevanje električne energije v kombinaciji z obrati, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov za samoporabo, brez odgovornosti za pristojbine, vključno z davkom in dvojnimi omrežnimi pristojbinami za shranjeno električno energijo, ki ostane v njihovem objektu; Sprememba 181 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c (c)  da se v zvezi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje in ki ne presega letne vrednosti 10 MWh za gospodinjstva oziroma 500 MWh za pravne osebe, ne obravnavajo kot dobavitelji energije v skladu zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo in (c)  da se v zvezi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje in ki ne presega letne vrednosti 10 MWh za gospodinjstva oziroma 500 MWh za pravne osebe, ne obravnavajo kot dobavitelji energije v skladu zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, brez poseganja v postopke, vzpostavljene za nadzor in odobritev povezave proizvodne zmogljivosti na omrežje, ki jih uporabljajo operaterji distribucijskih sistemov v skladu s členi od 15 do 18; Sprememba 182 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d (d)  da prejemajo nadomestilo za lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, kar odraža tržno vrednost dovajane električne energije. (d)  da prejemajo nadomestilo za lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, ki je enaka najmanj tržni ceni in lahko upošteva dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo v skladu z analizo stroškov in koristi distribuiranih virov energije v skladu s členom 59 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta ... [o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)]. Sprememba 183 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo) Države članice zagotovijo, da je porazdelitev stroškov za upravljanje omrežja in razvoj pravična in sorazmerna ter da odraža sistemske koristi lastne proizvodnje, vključno z dolgotrajno vrednostjo za omrežje, okolje in družbo. Sprememba 184 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2 2.  Države članice zagotovijo, da so lahko samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov, ki prebivajo v istih večstanovanjskih blokih ali se nahajajo v istih poslovnih območjih ali območjih skupnih storitev ali zaprtih distribucijskih sistemih, skupaj udeleženi pri samoporabi na enak način kot posamezni samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov. V tem primeru se mejna vrednost iz točke 1(c) uporabi za vsakega zadevnega samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov. 2.  Države članice zagotovijo, da so lahko samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov, ki prebivajo v istih večstanovanjskih blokih, stanovanjskih območjih ali se nahajajo v istih poslovnih ali industrijskih območjih ali območjih skupnih storitev ali v istem zaprtem distribucijskem sistemu, skupaj udeleženi pri samoporabi na enak način kot posamezni samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov. V tem primeru se mejna vrednost iz točke 1(c) uporabi za vsakega zadevnega samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov. Sprememba 185 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Države članice opravijo oceno obstoječih ovir za samoporabo in potenciala za njen razvoj na svojem ozemlju, da bi vzpostavile omogočitveni okvir za spodbujanje in omogočanje razvoja samoporabe iz obnovljivih virov. Ta omogočitveni okvir med drugim vključuje: (a)  posebne ukrepe za zagotovitev, da je samoporaba dostopna za vse potrošnike, tudi za tiste z nizkimi prihodki ali za ranljiva gospodinjstva ali tiste, ki živijo v socialnih ali najemniških stanovanjih; (b)  orodja za lažji dostop do financiranja; (c)  spodbude za lastnike stavb, da najemnikom dajo možnosti za samoporabo; (d)  odpravo neupravičenih regulativnih ovir za samoporabo energije iz obnovljivih virov, tudi za najemnike. Ta omogočitveni okvir je del nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)]. Sprememba 186 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 3 3.  Naprave samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov lahko, kar zadeva namestitev in obratovanje, vključno z merjenjem porabe in vzdrževanjem, upravlja tretja stran. 3.  S privolitvijo samoporabnika ima njegove naprave električne energije iz obnovljivih virov, kar zadeva namestitev in obratovanje, vključno z merjenjem porabe in vzdrževanjem, lahko v lasti tretja stran ali upravlja z njimi. Tretja stran ne šteje kot samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov. Sprememba 187 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek -1 (novo) Države članice zagotovijo, da so končni odjemalci, zlasti gospodinjstva, upravičeni do sodelovanja v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ne da bi izgubili pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci, in brez neutemeljenih pogojev ali postopkov, ki bi jim preprečili sodelovanje v skupnost na področju energije iz obnovljivih virov ali bi jih odvrnili od sodelovanja, pod pogojem, da za zasebna podjetja njihova udeležba ne pomeni njihove osnovne gospodarske ali poklicne dejavnosti. Sprememba 188 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 1 Države članice zagotovijo, da imajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov pravico do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, ne da bi se od njih zahtevali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov. Države članice zagotovijo, da imajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov pravico do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, ne da bi se od njih zahtevali diskriminatorni ali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov. Sprememba 189 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del Za namene te direktive je skupnost na področju energije iz obnovljivih virov MSP ali neprofitna organizacija, katere družbeniki ali člani sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in shranjevanju energije iz obnovljivih virov ter oskrbi z njo, pri čemer izpolnjujejo najmanj štiri izmed naslednjih meril: Za namene te direktive je skupnost na področju energije iz obnovljivih virov MSP ali neprofitna organizacija, katere družbeniki ali člani sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in shranjevanju energije iz obnovljivih virov ter oskrbi z njo. Subjekt je obravnavan kot skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, če je najmanj 51 % sedežev v upravnem odboru ali upravnih organih namenjenih lokalnim članom, tj. predstavnikom javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali posameznim državljanom. Poleg tega skupnost na področju energije iz obnovljivih virov izpolnjuje najmanj tri od naslednjih meril: Sprememba 190 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a (a)  družbeniki ali člani so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali MSP, ki delujejo na področju energije iz obnovljivih virov; (a)  družbeniki ali člani so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali MSP; Sprememba 191 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b (b)  najmanj 51 % družbenikov ali članov subjekta z glasovalno pravico je fizičnih oseb; (b)  najmanj 51 % družbenikov ali članov subjekta z glasovalno pravico je fizičnih oseb ali javnih organov; Sprememba 192 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c (c)  najmanj 51 % deleža ali pravic do udeležbe pri dobičku subjekta je v lasti lokalnih članov, tj. predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali državljanov z neposrednim interesom za dejavnosti skupnosti in njihove učinke; (c)  najmanj 51 % deleža ali pravic do udeležbe pri dobičku subjekta je v lasti lokalnih članov, tj. predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali posameznih državljanov; Sprememba 193 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d (d)  najmanj 51 % sedežev v upravnem odboru ali upravnih organih je namenjenih lokalnim članom, tj. predstavnikom javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali državljanom z neposrednim interesom za dejavnosti skupnosti in njihove učinke; črtano Sprememba 194 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo) Države članice spremljajo uporabo teh meril in sprejmejo ukrepe za preprečevanje zlorabe ali škodljivih učinkov na konkurenco. Sprememba 195 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 2 2.  Države članice pri pripravi programov podpore brez poseganja v pravila o državni pomoči upoštevajo posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. 2.  Države članice pri pripravi programov podpore upoštevajo posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, pri tem pa zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov. Sprememba 196 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Države članice opravijo oceno obstoječih ovir in potenciala za razvoj skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov na svojem ozemlju, da bi vzpostavile omogočitveni okvir za spodbujanje in omogočanje udeležbe teh skupnosti pri proizvodnji, porabi, shranjevanju in prodaje energije iz obnovljivih virov. Ta omogočitveni okvir vključuje: (a)  cilje in posebne ukrepe za pomoč javnim organom pri spodbujanju razvoja skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in za dejavno udeležbo; (b)  posebne ukrepe za zagotovitev, da je udeležba v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov na voljo vsem potrošnikom, tudi tistim z nizkimi prihodki ali ranljivim gospodinjstvom ter tistim, ki živijo v socialnih ali najemniških stanovanjih; (c)  orodja za lažji dostop do financiranja in informacij; (d)  regulativno podporo in podporo za razvoj zmogljivosti javnih organov pri vzpostavitvi skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov; (e)  odpravo neupravičenih regulativnih in upravnih ovir za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov; (f)  pravila za zagotovitev enake in nediskriminatorne obravnave potrošnikov, ki so udeleženi v energetski skupnosti, s katerimi se zagotovi enaka zaščita kot tistim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijska omrežja. Ta omogočitveni okvir je del celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)]. Sprememba 197 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 1.  Da bi olajšala prodor energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, si vsaka država članica prizadeva za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, za najmanj eno odstotno točko letno, ki se izraža kot nacionalni delež porabe končne energije in izračuna v skladu z metodologijo iz člena 7. 1.  Da bi olajšala prodor energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, si vsaka država članica prizadeva za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, za najmanj dve odstotni točki letno, ki se izraža kot nacionalni delež porabe končne energije in izračuna v skladu z metodologijo iz člena 7. Kadar država članica ne more doseči tega odstotka, to objavi, Komisiji pa posreduje obrazložitev za neizpolnjevanje. Države članice dajo prednost najboljšim razpoložljivim tehnologijam. Sprememba 198 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Za namene odstavka 1 države članice pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov za namene ogrevanja in hlajenja in za potrebna letna povečanja: (a)  lahko v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 upoštevajo povečanja, dosežena v danem letu, kot da bi bila delno ali v celoti dosežena v enem od dveh predhodnih ali naslednjih let; (b)  lahko upoštevajo odpadno toploto in odpadni hlad pri letnem povečanju v odstavku 1, pri čemer je to omejeno na 50 % letnega povečanja; (c)  povečanje zmanjšajo za 1 % vsako leto, če je delež energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu v sektorju ogrevanja in hlajenja med 50 in 80 %; (d)  lahko opredelijo svoje ravni letnega povečanja, vključno s tem, ali se od leta, ko delež energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu preseže 80 %, uporabi zgornja meja za odpadno toploto in odpadni hlad iz točke (b). Sprememba 199 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 2 2.  Države članice lahko na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo in objavijo seznam ukrepov in izvajalskih subjektov, kot so dobavitelji goriva, ki prispevajo k povečanju iz odstavka 1. 2.  Države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo in objavijo seznam ukrepov in izvajalskih subjektov, kot so dobavitelji goriva, ki prispevajo k povečanju iz odstavka 1. Sprememba 200 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 3 – uvodni del 3.  Povečanje iz odstavka 1 se lahko izvede z eno ali več naslednjimi možnostmi: 3.  Povečanje iz odstavka 1 se med drugim lahko izvede z eno ali več naslednjimi možnostmi: Sprememba 201 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 3 – točka a (a)  fizično vključitvijo energije iz obnovljivih virov v energijo in energetska goriva za ogrevanje in hlajenje; (a)  fizično vključitvijo energije iz obnovljivih virov ali odpadne toplote in odpadnega hladu v energijo in energetska goriva za ogrevanje in hlajenje; Sprememba 202 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 3 – točka b (b)  neposrednimi blažilnimi ukrepi, kot je namestitev visokoučinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v stavbah ali uporabo energije iz obnovljivih virov za postopke industrijskega ogrevanja in hlajenja; (b)  neposrednimi blažilnimi ukrepi, kot je namestitev visokoučinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v stavbah ali uporabo energije iz obnovljivih virov ali uporabo odpadne toplote ali odpadnega hladu za postopke industrijskega ogrevanja in hlajenja; Sprememba 203 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 3 – točka c a (novo) (ca)  z drugimi ukrepi politik z enakim učinkom, da se doseže letno povečanje, določeno v odstavku 1 ali 1a; Sprememba 204 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Pri izvajanju ukrepov iz točk (a) do (d) države članice zahtevajo, da so ukrepi oblikovani na način, ki zagotavlja, da so dostopni za vse odjemalce, predvsem tiste z nizkimi dohodki ali ranljiva gospodinjstva, ki morda nimajo ustreznega kapitala, da bi jih lahko koristili. Sprememba 205 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 5 – točka b a (novo) (ba)  količini odpadne toplote ali odpadnega hladu, dobavljene za ogrevanje in hlajenje; Sprememba 206 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 5 – točka c (c)  deležu energije iz obnovljivih virov v skupni količine energije, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, in (c)  deležu energije iz obnovljivih virov in odpadne toplote ali odpadnega hladu v skupni količini energije, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, in Sprememba 207 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1 1.  Države članice zagotovijo, da dobavitelji energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje obveščajo končne odjemalce o njihovi energijski učinkovitosti in deležu energije iz obnovljivih virov v njihovih sistemih. Takšne informacije so v skladu s standardi iz Direktive 2010/31/EU. 1.  Države članice zagotovijo, da dobavitelji energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje obveščajo končne odjemalce o njihovi energijski učinkovitosti in deležu energije iz obnovljivih virov v njihovih sistemih. Takšne informacije se zagotovijo vsako leto ali na zahtevo v skladu s standardi iz Direktive 2010/31/EU. Sprememba 208 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 2 2.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da omogočijo uporabnikom sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki ne pomenijo „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU, da se z namenom samoproizvodnje energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov odklopijo iz sistema ali pa preidejo na drugega dobavitelja toplote ali hladu, ki ima dostop do sistema iz odstavka 4. 2.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da omogočijo uporabnikom sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki ne pomenijo „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU, ali ne bodo postali takšni sistemi v naslednjih petih letih glede na njihove naložbene načrte, da se z namenom samoproizvodnje energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov odklopijo iz sistema. Sprememba 209 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 3 3.  Države članice lahko omejijo pravico do odklopa ali zamenjavo dobavitelja na odjemalce, ki lahko dokažejo, da bi se z načrtovano alternativno možnostjo dobave energije za ogrevanje ali hlajenje znatno izboljšala energijska učinkovitost. Ocena učinkovitosti alternativne možnosti dobave lahko temelji na energetski izkaznici, kot je opredeljena v Direktivi 2010/31/EU. 3.  Države članice lahko omejijo pravico do odklopa na odjemalce, ki lahko dokažejo, da bi se z načrtovano alternativno možnostjo dobave energije za ogrevanje ali hlajenje znatno izboljšala energijska učinkovitost. Ocena učinkovitosti alternativne možnosti dobave lahko temelji na energetski izkaznici, kot je opredeljena v Direktivi 2010/31/EU. Sprememba 210 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 4 4.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da zagotovijo nediskriminatoren dostop do sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja s toploto ali hladom iz obnovljivih virov energije ter odpadno toploto ali odpadnim hladom. Ta nediskriminatorni dostop omogoča, da z energijo za ogrevanje ali hlajenje iz takšnih virov odjemalce, priključene na sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, oskrbujejo dobavitelji, ki niso operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja. 4.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da zagotovijo nediskriminatoren dostop do sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja s toploto ali hladom iz obnovljivih virov energije ter odpadno toploto ali odpadnim hladom na podlagi nediskriminatornih meril, ki jih določi pristojni organ države članice. Ta merila upoštevajo ekonomsko in tehnično izvedljivost za operaterje sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja in povezane odjemalce. Sprememba 211 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 5 5.  Operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja lahko dobaviteljem dostop zavrne, če sistem zaradi drugih dobaviteljev odpadne toplote ali odpadnega hladu, toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije ali toplote ali hladu iz soproizvodnje z visokim izkoristkom nima zadostne zmogljivosti. Države članice zagotovijo, da operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja v primeru takšne zavrnitve pristojnemu organu v skladu z odstavkom 9 predloži ustrezne informacije o ukrepih, potrebnih za okrepitev sistema. 5.  Operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja lahko dobaviteljem dostop zavrne, če je izpolnjen en ali več od naslednjih pogojev: (a)   sistem zaradi drugih dobaviteljev odpadne toplote ali odpadnega hladu, toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije ali toplote ali hladu iz soproizvodnje z visokim izkoristkom nima zadostne zmogljivosti oziroma bi tak dostop ogrozil varno delovanje sistema daljinskega ogrevanja; (b)   sistem pomeni „učinkovit sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU; (c)   zagotavljanje dostopa bi povzročilo čezmerno povišanje cen ogrevanja ali hlajenja za končne odjemalce v primerjavi s ceno za uporabo glavne lokalne oskrbe s toplotno energijo, s katero je vir energije iz obnovljivih virov ali odpadne toplote ali odpadnega hladu v konkurenčnem odnosu. Države članice zagotovijo, da operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja v primeru takšne zavrnitve pristojnemu organu v skladu z odstavkom 9 predloži ustrezne informacije o ukrepih, potrebnih za okrepitev sistema, vključno z gospodarskimi posledicami ukrepov. Sprememba 212 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 6 6.  Novi sistemi daljinskega ogrevanja ali hlajenja se lahko na zahtevo za določeno časovno obdobje izvzamejo iz uporabe odstavka 4. Pristojni organ o takšnih zahtevah za izvzetje odloča za vsak primer posebej. Izvzetje se odobri samo, če nov sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja pomeni „učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU in če izkorišča potencial za uporabo obnovljivih virov energije in odpadne toplote ali odpadnega hladu, ugotovljen v celoviti oceni, opravljeni v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU. 6.  Novi sistemi daljinskega ogrevanja ali hlajenja se lahko na zahtevo za določeno časovno obdobje izvzamejo iz uporabe odstavka 4. Pristojni organ o takšnih zahtevah za izvzetje odloča za vsak primer posebej. Izvzetje se odobri samo, če nov sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja pomeni „učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU in če izkorišča potencial za uporabo obnovljivih virov energije, soproizvodnje z visokim izkoristkom v smislu člena 2(34) Direktive 2012/27/EU in odpadne toplote ali odpadnega hladu, ugotovljen v celoviti oceni, opravljeni v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU. Sprememba 213 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 7 7.  Pravico do odklopa ali zamenjave dobavitelja lahko uveljavljajo posamezni odjemalci, skupna podjetja odjemalcev ali stranke, ki delujejo v imenu odjemalcev. V primeru večstanovanjskih blokov je takšen odklop mogoč samo za celotno stavbo. 7.  Pravico do odklopa lahko uveljavljajo posamezni odjemalci, skupna podjetja odjemalcev ali stranke, ki delujejo v imenu odjemalcev. V primeru večstanovanjskih blokov je takšen odklop mogoč samo za celotno stavbo. Sprememba 214 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 8 8.  Države članice zahtevajo, da operaterji sistemov distribucije električne energije v sodelovanju z operaterji sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki delujejo na njihovem območju, najmanj vsaki dve leti ocenijo potencial sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja za izravnavo in druge sistemske storitve, vključno s prilagajanjem odjema in shranjevanjem presežne električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ter preverijo, ali bi bila uporaba ugotovljenega potenciala v primerjavi z alternativnimi možnostmi gospodarnejša z viri in stroškovno učinkovitejša. 8.  Države članice zahtevajo, da operaterji sistemov distribucije električne energije v sodelovanju z operaterji sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki delujejo na njihovem območju, najmanj vsaka štiri leta ocenijo potencial sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja za izravnavo in druge sistemske storitve, vključno s prilagajanjem odjema in shranjevanjem presežne električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ter preverijo, ali bi bila uporaba ugotovljenega potenciala v primerjavi z alternativnimi možnostmi gospodarnejša z viri in stroškovno učinkovitejša. Sprememba 215 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 9 9.  Države članice imenujejo enega ali več neodvisnih organov za zagotovitev jasne opredelitve in uveljavljanja pravic odjemalcev ter pravil za upravljanje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v skladu s tem členom. 9.  Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za zagotovitev jasne opredelitve in uveljavljanja pravic odjemalcev ter pravil za upravljanje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v skladu s tem členom. Sprememba 216 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 1 Z učinkom od 1. januarja 2021 države članice od dobaviteljev goriva zahtevajo, da v skupno količino goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki jih v posameznem koledarskem letu dobavijo na trg za porabo ali uporabo, vključijo minimalni delež energije iz naprednih pogonskih biogoriv ter drugih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, ter iz tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, iz fosilnih goriv iz odpadkov in iz električne energije iz obnovljivih virov. Da bi dosegli cilj 12-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije iz člena 3, države članice z učinkom od 1. januarja 2021 od dobaviteljev goriva zahtevajo, da v skupno količino goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki jih v posameznem koledarskem letu dobavijo na trg za porabo ali uporabo, vključijo minimalni delež energije iz naprednih pogonskih biogoriv ter drugih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, ter iz tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, iz recikliranih ogljičnih goriv iz odpadkov in iz električne energije iz obnovljivih virov. Sprememba 217 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 2 V skladu z začrtanim potekom iz dela B Priloge X minimalni delež znaša vsaj 1,5 % v letu 2021, do leta 2030 pa se poveča na vsaj 6,8 %. V tem skupnem deležu prispevek naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Priloge IX, v skladu z začrtanim potekom iz dela C Priloge X znaša vsaj 0,5 % goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se od 1. januarja 2021 dalje dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, ta delež pa se do leta 2030 poveča na vsaj 3,6 %. V skladu z začrtanim potekom iz dela B Priloge X minimalni delež znaša vsaj 1,5 % v letu 2021, do leta 2030 pa se poveča na vsaj 10 %. V tem skupnem deležu prispevek naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Priloge IX, v skladu z začrtanim potekom iz dela C Priloge X znaša vsaj 0,5 % goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se od 1. januarja 2021 dalje dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, ta delež pa se do leta 2030 poveča na vsaj 3,6 %. Za dobavitelje goriva, ki dobavljajo samo gorivo v obliki električne energije in tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, izpolnjevanje obveznosti minimalnega deleža naprednih biogoriv, drugih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, ne velja. Sprememba 218 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka a a)  pri izračunu imenovalca, namreč energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v cestnem in železniškem prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, se upoštevajo motorni bencin, dizelsko gorivo, zemeljski plin, pogonska biogoriva, bioplin, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, fosilna goriva iz odpadkov in električna energija; (a)  pri izračunu imenovalca, namreč energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v cestnem in železniškem prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, se upoštevajo motorni bencin, dizelsko gorivo, zemeljski plin, pogonska biogoriva, bioplin, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, reciklirana ogljična goriva iz odpadkov in električna energija; Sprememba 219 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka b – odstavek 1 b)  pri izračunu števca se upošteva energijska vsebnost naprednih pogonskih biogoriv in drugih pogonskih biogoriv ter bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, fosilnih goriv iz odpadkov, ki se dobavljajo za celotni prometni sektor, ter električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila. (b)  pri izračunu števca se upošteva energijska vsebnost naprednih pogonskih biogoriv in drugih pogonskih biogoriv ter bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, recikliranih ogljičnih goriv iz odpadkov, ki se dobavljajo za celotni prometni sektor, ter električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila. Sprememba 220 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka b – odstavek 2 Pri izračunu števca je prispevek pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, največ 1,7 % energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, za prispevek goriv, ki se dobavljajo v letalskem in pomorskem sektorju, pa se šteje, da je 1,2-kratnik njihove energijske vsebnosti. Pri izračunu števca je prispevek pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, največ 1,7 % energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo. Države članice lahko spremenijo omejitve, določene za surovine iz dela B Priloge IX, če je to upravičeno, pri tem pa upoštevajo razpoložljivost surovine. Vse spremembe odobri Komisija. Za goriva, ki se dobavljajo v letalskem in pomorskem sektorju, se šteje, da je njihov prispevek dvakrat in 1,2-krat večji kot njihova energijska vsebnost, kot je ustrezno, za prispevek električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila, pa se šteje, da je 2,5-krat večji od njene energijske vsebnosti. Sprememba 221 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Države članice lahko oblikujejo svoje nacionalne politike za izpolnjevanje obveznosti iz tega člena kot obveznosti glede prihrankov emisij toplogrednih plinov in lahko uporabljajo te politike tudi za fosilna goriva iz odpadkov, če to ni v nasprotju s cilji krožnega gospodarstva in če je dosežen delež energije iz obnovljivih virov iz odstavka 1. Sprememba 223 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1 3.   Za določitev deleža električne energije iz obnovljivih virov za namene odstavka 1 se lahko uporabi bodisi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Uniji bodisi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi članici, v kateri se električna energija dobavlja, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. V obeh primerih se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19. 3.   Za določitev deleža električne energije iz obnovljivih virov za namene odstavka 1 se uporabi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi članici, v kateri se električna energija dobavlja, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom, če obstajajo zadostni dokazi, da je elektrika iz obnovljivih virov dodatna. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 z namenom dopolnitve te direktive z določitvijo metodologije, vključno z metodologijo, s katero države članice določijo svoje izhodišče za dokazovanje dodatnosti. Sprememba 224 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo) Z odstopanjem od prvega pododstavka se pri določitvi deleža električne energije za namene odstavka 1, če gre za električno energijo, pridobljeno z neposredno povezavo z obratom, ki ustvarja električno energijo iz obnovljivih virov in jo dobavlja cestnim vozilom, v celoti šteje, da gre za električno energijo iz obnovljivih virov. Podobno se za električno energijo, pridobljeno z dolgoročnimi pogodbami o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, v celoti šteje, da gre za električno energijo iz obnovljivih virov. V vsakem primeru se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19. Sprememba 225 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 3 – točka a – odstavek 1 kadar se električna energija, neposredno ali prek proizvodnje vmesnih proizvodov, uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, se lahko za določitev deleža energije iz obnovljivih virov uporabi bodisi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Uniji bodisi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi proizvodnje, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. V obeh primerih se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19. kadar se električna energija, neposredno ali prek proizvodnje vmesnih proizvodov, uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, se za določitev deleža energije iz obnovljivih virov lahko uporabi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi proizvodnje, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. Enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19, se razveljavi. Sprememba 226 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 1 Države članice vzpostavijo podatkovno zbirko, ki omogoča sledenje goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz odstavka 1(b), ter zahtevajo od ustreznih gospodarskih subjektov, da vanjo vnašajo informacije o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih upravičenih goriv, vključno z emisijami toplogrednih plinov v njihovem življenjskem ciklu, od kraja proizvodnje do dobavitelja goriva, ki goriva da na trg. Komisija vzpostavi podatkovno zbirko Unije, ki omogoča sledenje goriv, namenjenih uporabi v prometu, vključno z električno energijo, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz točke (b) odstavka 1. Države članice od ustreznih gospodarskih subjektov, da vanjo vnašajo informacije o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih upravičenih goriv, vključno z emisijami toplogrednih plinov v njihovem življenjskem ciklu, od kraja proizvodnje do dobavitelja goriva, ki goriva da na trg. Sprememba 227 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 3 Nacionalne podatkovne zbirke so medsebojno povezane, da se omogoči sledenje transakcij goriv med državami članicami. Da se zagotovi združljivost nacionalnih podatkovnih zbirk, Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31, določi tehnične specifikacije njihove vsebine in uporabe. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31, določi tehnične specifikacije njihove vsebine in uporabe. Sprememba 228 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 5 5.  Države članice v skladu s Prilogo VII Uredbe [Upravljanje] poročajo o zbirnih informacijah iz nacionalnih podatkovnih zbirk, vključno z emisijami toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv. 5.  Države članice v skladu s Prilogo VII Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)] poročajo o zbirnih informacijah, vključno z emisijami toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv. Komisija vsako leto objavi zbirne informacije iz podatkovne zbirke. Sprememba 229 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 6 6.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za podrobnejšo opredelitev metodologije iz odstavka 3(b) tega člena za določanje deleža pogonskega biogoriva, pridobljenega v enotnem postopku s predelavo biomase s fosilnimi gorivi, opredelitev metodologije za ocenjevanje prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, in fosilnih goriv iz odpadkov ter za določitev najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki se zahtevajo za ta goriva, za namen odstavka 1 tega člena. 6.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte z namenom dopolnitve te direktive s podrobnejšo opredelitvijo metodologije iz odstavka 3(b) tega člena za določanje deleža pogonskega biogoriva, pridobljenega v enotnem postopku s predelavo biomase s fosilnimi gorivi, opredelitev metodologije za ocenjevanje prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, in nizkoogljičnih fosilnih goriv, proizvedenih iz plinastih izpustov, ki so neizogibna in nenamerna posledica proizvodnje proizvodov, namenjene komercialni uporabi in/ali prodaji, ter za določitev najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki se zahtevajo za ta goriva, za namen odstavka 1 tega člena. Sprememba 230 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 7 7.  V okviru dvoletne ocene napredka v skladu z Uredbo [Upravljanje] Komisija do 31. decembra 2025 oceni, ali obveznost iz odstavka 1 učinkovito spodbuja inovacije in prihranke emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju in ali so veljavne zahteve glede prihranka emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in bioplin ustrezne. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo obveznosti iz odstavka 1. 7.  V okviru dvoletne ocene napredka v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)] Komisija do 31. decembra 2025 oceni, ali obveznost iz odstavka 1 učinkovito spodbuja inovacije in zagotavlja prihranke emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju in ali so veljavne zahteve glede prihranka emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in bioplin ustrezne. V oceni se tudi analizira, ali določbe iz tega člena učinkovito preprečujejo dvojno štetje energije iz obnovljivih virov. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo obveznosti iz odstavka 1. Spremenjene obveznosti ohranijo vsaj ravni, ki ustrezajo zmogljivosti za napredna biogoriva, ki bo vzpostavljena in v izgradnji leta 2025. Sprememba 231 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del 1.  eEnergija iz pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka upošteva samo, če izpolnjuje trajnostna merila, določena v odstavkih 2 do 6 , in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v odstavku 7 : 1.  Ne glede na to, ali so bile surovine pridelane na ozemlju Unije ali zunaj nje, se energija iz pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se za namene iz točk (a), (b) in (c)tega odstavka upošteva samo, če izpolnjuje trajnostna merila, določena v odstavkih 2 do 6, in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v odstavku 7: Sprememba 232 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c (c)  upravičenost do finančne podpore za porabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv . (c)  upravičenost do finančne podpore, vključno z davčnimi spodbudami, za porabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv. Sprememba 323 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 2 Vendar se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka upoštevajo tudi, če izpolnjujejo le merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavka 7. Ta določba se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki so pred nadaljnjo predelavo v pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva najprej predelana v proizvod. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka se upoštevajo tudi, če izpolnjujejo le merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavka 7. Njihova proizvodnja iz odpadkov in ostankov, zajeta v Direktivi 2008/98/ES, pa mora biti v skladu z načelom hierarhije ravnanja z odpadki, opredeljenim v Direktivi 2008/98/ES. Ta določba se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki so pred nadaljnjo predelavo v pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva najprej predelana v proizvod. Sprememba 234 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo) Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz odpadkov in ostankov iz kmetijskih zemljišč, se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka samo, če so upravljavci sprejeli ukrepe za čim večjo omejitev negativnih vplivov na kakovost tal in ogljik v tleh. Informacije v zvezi z ukrepi se sporočajo v skladu s členom 27(3). Sprememba 235 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 3 Biomasna goriva morajo izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 le, če se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje ali goriv z zmogljivostjo 20 MW ali več v primeru trdnih biomasnih goriv in električno zmogljivostjo 0,5 MW ali več v primeru plinastih biomasnih goriv. Države članice lahko trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov uporabljajo tudi za obrate z manjšo zmogljivostjo. Biomasna goriva morajo izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 le, če se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje ali goriv s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 20 MW ali več v primeru trdnih biomasnih goriv in zmogljivostjo skupne nazivne vhodne toplotne moči 2 MW ali več v primeru plinastih biomasnih goriv. Države članice lahko trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov uporabljajo tudi za obrate z manjšo zmogljivostjo. Sprememba 236 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 2 – točka a a (novo) (aa)  gozdna zemljišča z visoko biotsko raznovrstnostjo in druga gozdna zemljišča, ki imajo veliko število vrst in niso degradirana ali za katere je ustrezni pristojni organ ugotovil, da imajo visoko biotsko raznovrstnost, razen če so na voljo dokazi, da proizvodnja navedene surovine ni posegala v navedene naravovarstvene namene; Sprememba 237 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 2 – točka c – uvodni del (c)  travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, ki zajema več kot en hektar in je: (c)  travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, vključno z gozdnatimi travniki in pašniki, in je: Sprememba 238 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 2 – točka c – točka ii (ii)  nenaravno, tj. travinje, ki brez človekovega posega ne bi bilo več travinje in ki ima veliko število vrst in ni degradirano ter pri katerem je ustrezni pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost , razen če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo. (ii)  nenaravno, tj. travinje, ki brez človekovega posega ne bi bilo več travinje in ki ima veliko število vrst in ni degradirano ali pri katerem je ustrezni pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost , razen če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo. Sprememba 239 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 4 4.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase , ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin z zemljišč, ki so bila 1. januarja 2008 šotišča. 4.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin z zemljišč, ki so bila januarja 2008 šotišča, razen če je dokazano, da se z obdelovanjem in pridelovanjem surovin ne povzroči izsuševanje predhodno neizsušene prsti. Sprememba 240 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 5 5.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, izpolnjujejo naslednje zahteve, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase za njihovo proizvodnjo: 5.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, izpolnjujejo naslednje zahteve, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase za njihovo proizvodnjo: (a)  v državi, v kateri je bila pridobljena gozdna biomasa, veljajo nacionalni in/ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, ter sistemi spremljanja in izvrševanja za zagotovitev, da: (a)  v državi, v kateri je bila pridobljena gozdna biomasa, veljajo nacionalni in/ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, ter sistemi spremljanja in izvrševanja za zagotovitev, da: i)  je sečnja v skladu s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje lesa znotraj uradno razglašenih območij; (i)  je sečnja v skladu s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje lesa ali enakovrednega dokazila o zakonski pravici do pridelave znotraj nacionalnih ali regionalnih uradno razglašenih območij. ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda; (ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda; iii)  so območja z veliko ohranitveno vrednostjo, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena; (iii)  so območja, ki so določena z mednarodno ali nacionalno zakonodajo ali s strani ustreznih pristojnih organov za spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti ali za namene ohranjanja narave, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena; iv)  je vpliv sečnje na kakovost tal in biotsko raznovrstnost čim manjši; ter (iv)  se sečnja izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti z namenom, da bi se čim bolj zmanjšali negativni učinki; ter v)  sečnja ne presega dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda. (v)  sečnja ohranja ali izboljšuje dolgoročno proizvodno zmogljivost gozda na nacionalni ali regionalni ravni; (b)  kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni gozdarskih gospodarstev vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev, da: (b)  kadar dokazi iz prvega pododstavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni dobave zagotovljene dodatne informacije o zakonitosti in praksah gospodarjenja z gozdovi, ki zagotavljajo, da: i)  se gozdna biomasa pridobiva v skladu z uradnim dovoljenjem; (i)  je sečnja v skladu s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje lesa ali enakovrednega nacionalnega ali regionalnega dokazila o zakonski pravici do pridobivanja lesa; ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda; (ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda; iii)  so območja z veliko ohranitveno vrednostjo, vključno s šotišči in mokrišči, določena in zaščitena; (iii)  so območja, ki so določena z mednarodno ali nacionalno zakonodajo ali s strani ustreznih pristojnih organov za spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti ali za namene ohranjanja narave, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena; iv)  je vpliv sečnje na kakovost tal in biotsko raznovrstnost čim manjši; (iv)   se sečnja izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti; vključno z bližnjimi območji, če nanje vplivajo dejavnosti sečnje; v)  sečnja ne presega dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda. (v)  sečnja ohranja ali izboljšuje dolgoročno proizvodno zmogljivost gozda na nacionalni ali regionalni ravni; ter (vi)  obstajajo predpisi ali ukrepi za okolje in naravo, ki so v skladu z ustreznimi standardi Unije o okolju in naravi. Sprememba 241 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka ii (ii)  je predložila nacionalno določeni prispevek (NDC) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v NDC, ali pa da v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma veljajo nacionalni ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika; (ii)  je predložila nacionalno določeni prispevek (NDC) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v NDC, ali pa da v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma veljajo nacionalni ali podnacionalni zakoni in da emisije iz sektorja rabe zemljišč ne presegajo odvzemov, ki se uporabljajo na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika; Sprememba 242 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 2 Kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni gozdarskih gospodarstev vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev ohranitve ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu. Kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni dobave vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev ohranitve ali povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu. Sprememba 243 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 3 Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), določi operativne dokaze za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz odstavkov 5 in 6. Komisija do 1. januarja 2021 z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), določi operativne dokaze za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz odstavkov 5 in 6. Sprememba 244 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 4 Na podlagi razpoložljivih podatkov Komisija do 31. decembra 2023 oceni, ali merila iz odstavkov 5 in 6 učinkovito in v največji meri zmanjšujejo tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase ter upoštevajo zahteve LULUCF. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo zahtev iz odstavkov 5 in 6. Na podlagi razpoložljivih podatkov Komisija do 31. decembra 2023 v tesnem sodelovanju z državami članicami oceni, ali merila iz odstavkov 5 in 6 učinkovito in v največji meri zmanjšujejo tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase ter upoštevajo zahteve LULUCF. Komisija po potrebi za obdobje po letu 2030 predloži predlog za spremembo zahtev iz odstavkov 5 in 6. Sprememba 245 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 7 – točka a (a)  najmanj 50 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so obratovali 5. oktobra 2015 ali pred tem; (a)  najmanj 50 % pri pogonskih biogorivih, gorivih iz biometana za uporabo v prometu in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so obratovali 5. oktobra 2015 ali pred tem; Sprememba 246 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 7 – točka b (b)  najmanj 60 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so začeli obratovati po 5. oktobru 2015; (b)  najmanj 60 % pri pogonskih biogorivih, gorivih iz biometana za uporabo v prometu in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so začeli obratovati po 5. oktobru 2015; Sprememba 247 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 7 – točka c (c)  najmanj 70 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021; (c)  najmanj 65 % pri pogonskih biogorivih, gorivih iz biometana za uporabo v prometu in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021; Sprememba 248 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 7 – točka d (d)  najmanj 80 % pri proizvodnji električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje iz biomasnih goriv, ki se uporabljajo v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021; prihranek v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2026, pa je najmanj 85 %. (d)  najmanj 70 % pri proizvodnji električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje iz biomasnih goriv, ki se uporabljajo v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021; prihranek v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2026, pa je najmanj 80 %. Sprememba 249 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 7 – pododstavek 1 a (novo) Države članice lahko določijo večje prihranke pri emisijah toplogrednih plinov, kot je določeno v tem odstavku. Spremembi 297 in 356 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 8 – pododstavek 1 Električna energija iz biomasnih goriv, proizvedena v obratih z zmogljivostjo 20 MW ali več, se upošteva za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 le, če se proizvaja z uporabo tehnologije soproizvodnje z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Za namene točk (a) in (b) odstavka 1 se ta določba uporablja le za obrate, ki začnejo obratovati po [3 leta po datumu sprejetja te direktive]. Za namene točke (c) odstavka 1 ta določba ne posega v javno podporo v okviru programov, odobrenih do [3 leta po datumu sprejetja te direktive]. Električna energija iz biomasnih goriv, proizvedena v obratih z zmogljivostjo 20 MW ali več, se upošteva za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 tega člena le, če se proizvaja z uporabo tehnologije soproizvodnje z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU, ali se proizvaja v obratih, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije in dosegajo neto električni izkoristek vsaj 40 % ter ne uporabljajo fosilnih goriv. Za namene točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena se ta določba uporablja le za obrate, ki začnejo obratovati po [3 leta po datumu sprejetja te direktive]. Za namene točke (c) odstavka 1 tega člena ta določba ne posega v javno podporo v okviru programov, odobrenih do [1 leto po datumu sprejetja te direktive]. Sprememba 251 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 8 – pododstavek 2 a (novo) Prvi pododstavek se ne uporablja za električno energijo, proizvedeno v obratih, ki jim ni treba uporabljati tehnologije za soproizvodnjo z visokim izkoristkom v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a, če ti obrati uporabljajo izključno biomasna goriva, proizvedena iz ostankov pod običajnimi pogoji obratovanja. ____________________ 1a Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1). Sprememba 252 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 8 a (novo) 8a.  Komisija do ...[2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive] in vsaki dve leti po tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o učinkih in koristih pogonskih biogoriv, ki se porabijo v Uniji, vključno z učinki na proizvodnjo živil in krme ter drugih materialov ter na gospodarsko, okoljsko in socialno trajnost, tako v Uniji kot v tretjih državah. Sprememba 253 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 8 b (novo) 8b.  Z odstopanjem od odstavkov od 1 do 8a tega člena in ob upoštevanju posebnosti najbolj oddaljenih regij, kot je določeno v členu 349 PDEU, se člen 26 te direktive za te regije ne uporablja. Komisija do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog, v katerem določi merila za najbolj oddaljene regije v zvezi z trajnostjo emisij toplogrednih plinov in zmanjšanjem njihove uporabe. Pri teh merilih se upoštevajo lokalne posebnosti. Najbolj oddaljene regije bi morale imeti predvsem možnost, da v celoti izkoristijo potencial svojih virov ob upoštevanju strogih meril trajnosti, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in okrepile svojo energetsko neodvisnost. Sprememba 255 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 1 – točka a (a)  pošiljke surovin ali pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv z različnimi trajnostnimi značilnostmi in značilnostmi glede prihranka emisij toplogrednih plinov se lahko mešajo , na primer v zabojniku, predelovalnem ali logističnem obratu, infrastrukturi ali mestu za prenos in distribucijo; (a)  pošiljke surovin ali pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv z različnimi trajnostnimi značilnostmi in značilnostmi glede prihranka emisij toplogrednih plinov se lahko mešajo, na primer v zabojniku, predelovalnem ali logističnem obratu, infrastrukturi ali mestu za prenos in distribucijo, če vsaka pošiljka samostojno izpolnjuje zahteve iz člena 26 in če so vzpostavljeni ustrezni sistemi za spremljanje in merjenje skladnosti posameznih pošiljk; Sprememba 256 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Da bi olajšali čezmejno trgovino in obveščanje odjemalcev, potrdila o izvoru za energijo iz obnovljivih virov, vneseno v omrežje, vsebujejo informacije o trajnostnih merilih in prihrankih emisij toplogrednih plinov, kot so opredeljene v členu 26(2) do (7), ter se lahko prenesejo ločeno. Sprememba 257 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 2 – točka a (a)  kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari samo en produkt, ki je namenjen za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, se velikost pošiljke in pripadajoče vrednosti značilnosti glede trajnosti in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo z uporabo pretvorbenega faktorja, ki izraža razmerje med maso produkta, namenjenega za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, ter maso surovin na začetku postopka; (a)  kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari samo en produkt, ki je namenjen za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, se velikost pošiljke in pripadajoče vrednosti značilnosti glede trajnosti in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo z uporabo pretvorbenega faktorja, ki izraža razmerje med maso produkta, namenjenega za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, ter maso surovin na začetku postopka, če vsaka pošiljka, ki sestavlja mešanico, izpolnjuje zahteve iz člena 26; Sprememba 258 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 3 3.  Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti predložijo zanesljive informacije v zvezi z izpolnjevanjem trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, določenih v členu 26(2) do (7) , ter državi članici na zahtevo dajo na voljo podatke, ki so bili uporabljeni za pripravo informacij. Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da zagotovijo ustrezen standard neodvisne revizije informacij, ki jih predložijo, in da dokažejo, da so to storili. Z revizijo se preveri, ali so sistemi, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, natančni, zanesljivi in zaščiteni pred goljufijami. Ocenijo se pogostost in metodologija vzorčenja ter zanesljivost podatkov. 3.  Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti predložijo zanesljive informacije v zvezi z izpolnjevanjem trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, določenih v členu 26(2) do (7) , ter državi članici na zahtevo dajo na voljo podatke, ki so bili uporabljeni za pripravo informacij. Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da zagotovijo ustrezen standard neodvisne revizije informacij, ki jih predložijo, in da dokažejo, da so to storili. Z revizijo se preveri, ali so sistemi, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, natančni, zanesljivi in zaščiteni pred goljufijami, kar vključuje preverjanje, da materiali niso namerno spremenjeni ali zavrženi, tako da bi pošiljka ali njen del lahko postala odpadek ali ostanek v skladu s členom 26(2) do (7). Ocenijo se pogostost in metodologija vzorčenja ter zanesljivost podatkov. Sprememba 259 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 2 Obveznosti iz tega odstavka veljajo za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, ki so proizvedena v Uniji ali uvožena. Obveznosti iz tega odstavka veljajo za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, ki so proizvedena v Uniji ali uvožena. Informacije o geografskem poreklu pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se da na voljo potrošnikom. Sprememba 260 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 4 4.  Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 26(7) in/ali dokazujejo, da pošiljke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 26(2), (3), (4), (5) in (6), in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odvržen, na podlagi česar bi bila pošiljka ali njen del zajeta v Prilogi IX. Pri dokazovanju izpolnjevanja zahtev za gozdno biomaso, določenih v členu 26(5) in (6), se operaterji lahko odločijo, da zahtevane dokaze predložijo neposredno na ravni gozdarskih gospodarstev. Komisija lahko za namene člena 26(2)(b)(ii) prizna tudi območja za ohranjanje redkih, ogroženih ali prizadetih ekosistemov ali vrst, priznana v mednarodnih sporazumih ali uvrščena na sezname medvladnih organizacij ali Svetovne zveze za varstvo narave . 4.  Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 26(7) in/ali dokazujejo, da pošiljke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 26(2), (3), (4), (5) in (6), in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odvržen, na podlagi česar bi bila pošiljka ali njen del zajeta v Prilogi IX. Pri dokazovanju izpolnjevanja zahtev za gozdno biomaso, določenih v členu 26(5) in (6), se operaterji lahko odločijo, da zahtevane dokaze predložijo neposredno na ravni dobave. Komisija lahko za namene člena 26(2)(b)(ii) prizna tudi območja za ohranjanje redkih, ogroženih ali prizadetih ekosistemov ali vrst, priznana v mednarodnih sporazumih ali uvrščena na sezname medvladnih organizacij ali Svetovne zveze za varstvo narave . Sprememba 261 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 5 – pododstavek 3 Za zagotovitev učinkovitega in usklajenega preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ter zlasti za preprečevanje goljufij lahko Komisija določi podrobna izvedbena pravila, vključno z ustreznimi standardi glede zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije, od vseh prostovoljnih sistemov pa zahteva, da navedene standarde uporabljajo. Pri določanju teh standardov Komisija posebno pozornost nameni potrebi po čim večjem zmanjšanju upravnega bremena. To stori z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(3). V teh aktih se določi časovni okvir, v katerem morajo prostovoljni sistemi uveljaviti te standarde. Komisija lahko razveljavi odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov, če ti sistemi ne izvajajo teh standardov v določenem časovnem okviru. Za zagotovitev učinkovitega in usklajenega preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ter zlasti za preprečevanje goljufij lahko Komisija določi podrobna izvedbena pravila, vključno z ustreznimi standardi glede zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije, od vseh prostovoljnih sistemov pa zahteva, da navedene standarde uporabljajo. Pri določanju teh standardov Komisija posebno pozornost nameni potrebi po čim večjem zmanjšanju upravnega bremena. To stori z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(3). V teh aktih se določi časovni okvir, v katerem morajo prostovoljni sistemi uveljaviti te standarde. Komisija lahko razveljavi odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov, če ti sistemi ne izvajajo teh standardov v določenem časovnem okviru. Če država članica izrazi zaskrbljenost v zvezi z delovanjem prostovoljnega sistema, Komisija zadevo preišče in ustrezno ukrepa. Sprememba 262 Predlog direktive Člen 27 – odstavek 7 a (novo) 7a.  Komisija lahko kadar koli ali na zahtevo države članice preveri zanesljivost informacij o izpolnjevanju meril glede trajnosti ali prihranku toplogrednih plinov, ki jih predložijo na trgu Unije delujoči gospodarski subjekti. Sprememba 263 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) Surovine, katerih proizvodnja je povzročila neposredno spremembo rabe zemljišč, na primer spremembo iz ene od naslednjih kategorij površin zemljišč, ki jih uporablja Medvladni odbor za podnebne spremembe: gozdna zemljišča, travinja, mokrišča, naselja ali druga zemljišča), v kmetijsko zemljišče ali kmetijsko zemljišče s trajnicami ter kjer se vrednost emisij zaradi neposredne spremembe rabe zemljišč (el) izračuna v skladu s točko 7 dela C Priloge V, se šteje, da so njihove ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič. Sprememba 264 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 2 2.  Države članice lahko Komisiji predložijo poročila, ki vključujejo informacije o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin na tistih območjih na njihovem ozemlju, ki so uvrščena na raven 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (NUTS) ali na bolj razčlenjeno raven NUTS v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Poročilom priložijo opis metode in virov podatkov, uporabljenih pri izračunu ravni emisij. V navedeni metodi se upoštevajo značilnosti tal, podnebje in pričakovani donos surovin. 2.  Države članice lahko Komisiji predložijo poročila, ki vključujejo informacije o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih in gozdnih surovin na tistih območjih na njihovem ozemlju, ki so uvrščena na raven 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (NUTS) ali na bolj razčlenjeno raven NUTS v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Poročilom priložijo opis metode in virov podatkov, uporabljenih pri izračunu ravni emisij. V navedeni metodi se upoštevajo značilnosti tal, podnebje in pričakovani donos surovin. Sprememba 265 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 4 4.  Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), odloči, da poročila iz odstavkov 2 in 3 tega člena vsebujejo točne podatke za namene merjenja emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za kmetijsko biomaso, ki se proizvajajo na območjih , vključenih v takšna poročila, za namene člena 26(7). Ti podatki se zato lahko uporabljajo namesto razčlenjenih privzetih vrednosti za pridelavo, določenih v delu D ali E Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter v delu C Priloge VI za biomasna goriva. 4.  Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), odloči, da poročila iz odstavkov 2 in 3 tega člena vsebujejo točne podatke za namene merjenja emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za kmetijsko in gozdno biomaso, ki se proizvajajo na območjih, vključenih v takšna poročila, za namene člena 26(7). Ti podatki se zato lahko uporabljajo namesto razčlenjenih privzetih vrednosti za pridelavo, določenih v delu D ali E Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter v delu C Priloge VI za biomasna goriva. Sprememba 266 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 5 – pododstavek 1 Komisija pregleduje Prilogo V in Prilogo VI, da se v utemeljenih primerih dodajo ali revidirajo vrednosti za postopke proizvodnje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv . Pri navedenem pregledu preuči, ali bi bilo treba spremeniti tudi metodologijo, določeno v delu C Priloge V in delu B Priloge VI Komisija pregleduje Prilogo V in Prilogo VI, da se v utemeljenih primerih dodajo ali revidirajo vrednosti za postopke proizvodnje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv na podlagi najnovejšega tehnološkega razvoja in znanstvenih dokazov. Pri navedenem pregledu preuči, ali bi bilo treba spremeniti tudi metodologijo, določeno v delu C Priloge V in delu B Priloge VI Sprememba 267 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 1 1.  Komisija spremlja izvor pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki se porabijo v Uniji , ter učinke njihove proizvodnje, tudi posrednih vplivov širjenja obdelovalnih površin, na rabo zemljišč v Uniji in glavnih tretjih državah dobaviteljicah. Takšno spremljanje temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih držav članic in poročilih o napredku, zahtevanih v členih 3, 15 in 18 Uredbe [Upravljanje], poročilih ustreznih tretjih držav in medvladnih organizacij ter znanstvenih študijah in drugih ustreznih informacijah. Komisija tudi spremlja spremembe cen surovin, povezane z izkoriščanjem biomase za pridobivanje energije, ter s tem povezane pozitivne in negativne učinke na varnost hrane. 1.  Komisija spremlja izvor pogonskih biogoriv ter drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki se porabijo v Uniji, pa tudi učinke proizvodnje energije iz teh in iz drugih obnovljivih virov, tudi posrednih vplivov širjenja obdelovalnih površin, na rabo zemljišč v Uniji in tretjih državah dobaviteljicah. Takšno spremljanje temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih držav članic in poročilih o napredku, zahtevanih v členih 3, 15 in 18 Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)], poročilih ustreznih tretjih držav in medvladnih organizacij ter znanstvenih študijah, satelitskih podatkih in drugih ustreznih informacijah. Komisija tudi spremlja spremembe cen surovin, povezane z izkoriščanjem biomase za pridobivanje energije, ter s tem povezane pozitivne in negativne učinke na varnost hrane in na konkurenčno uporabo materialov. Sprememba 268 Predlog direktive Člen 32 – odstavek 2 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) ter člena 28(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2021. 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3), člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) in člena 28(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2021. Sprememba 269 Predlog direktive Člen 32 – odstavek 3 – pododstavek 1 Prenos pooblastila iz člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) ter člena 28(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Prenos pooblastila iz člena 7(3) in člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) in člena 28(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Sprememba 270 Predlog direktive Priloga I a (novo) Priloga Ia 1.   Cilji držav članic za leto 2030 so vsota naslednjih sestavnih delov, izraženih v odstotnih točkah: (a)   nacionalni zavezujoči cilj države članice za leto 2020, kot je določen v Prilogi; (b)   pavšalni prispevek ("Ppavšal"); (c)   prispevek na podlagi BDP na prebivalca ("PBDP”); (d)   prispevek na podlagi potenciala ("Ppotencial"); (e)   prispevek, ki odraža raven povezanosti države članice ("Ppovezan"). 2.   Ppavšal je za vse države članice enak. Prispevki Ppavšal vseh držav članic skupaj znašajo 30 % razlike med cilji Unije za leto 2030 in za leto 2020. 3.   Prispevek PBDP se dodeli državam članicam na podlagi indeksa BDP na prebivalca glede na povprečje Unije, pri čemer je indeks za posamezno državo članico največ 150 % povprečja Unije. Prispevki PBDP vseh držav članic skupaj znašajo 30 % razlike med cilji Unije za leto 2030 in za leto 2020. 4.   Prispevek Cpotencial se dodeli državam članicam na podlagi razlike med deležem obnovljivih virov energije države članice v letu 2030, kot je izražen v scenariju PRIMES EUCO3535, in njenim zavezujočim ciljem za leto 2020. Prispevki Ppotencial vseh držav članic skupaj znašajo 30 % razlike med cilji Unije za leto 2030 in za leto 2020. 5.   Prispevek Ppovezan se dodeli državam članicam na podlagi indeksa čezmejne elektroenergetske povezanosti na prebivalca glede na povprečje Unije, pri čemer je indeks za posamezno državo članico največ 150 % povprečja Unije. Prispevki Ppovezan vseh držav članic skupaj znašajo 10 % razlike med cilji Unije za leto 2030 in za leto 2020. Sprememba 271 Predlog direktive Priloga V – del C – odstavek 3 – točka a – formula PRIHRANEK = (E F(t) – E B /E F(t)) PRIHRANEK = (E F(t) – E B) /(E F(t) Sprememba 272 Predlog direktive Priloga V – del C – odstavek 15 15.  Prihranki emisij iz zajema in nadomestitve CO2 (eccr) so neposredno povezani s proizvodnjo pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva, h kateremu so pripisani, in se omejijo na emisije, ki se preprečijo z zajemom CO2, katerega ogljik izvira iz biomase in ki se uporabi v energetskem ali prometnem sektorju. 15.  Prihranki emisij iz zajema in nadomestitve (eccr) se omejijo na emisije, ki se preprečijo z zajemom CO2, katerega ogljik izvira iz biomase in ki se uporabi za nadomestitev CO2, pridobljenega iz fosilnih goriv, uporabljenega pri komercialnih proizvodih in storitvah. Sprememba 319 Predlog direktive Priloga VI – del B – odstavek 3 – točka a – formula 1 PRIHRANEK = (E­F(t) – EB(t)/ E­F(t)) PRIHRANEK = (E­F(t) – EB(t))/ E­F (t) Sprememba 273 Predlog direktive Priloga VII – odstavek 1 – pododstavek 2 – alinea 1 —  Qusable = ocenjena skupna uporabljiva toplota iz toplotnih črpalk, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 7(4), uporabljene na sledeči način: upoštevajo se samo toplotne črpalke, pri katerih je SFU > 1,15 * 1/η, —  Quporab= ocenjena skupna uporabljiva toplota iz toplotnih črpalk za proizvodnjo toplotne ali hladilne energije, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 7(4), uporabljene na sledeči način: upoštevajo se samo toplotne črpalke, pri katerih je SFU > 1,15 * 1/η, Sprememba 274 Predlog direktive Priloga IX – del A – točka b (b)  Biomasni del mešanih komunalnih odpadkov, vendar ne ločenih gospodinjskih odpadkov, za katere veljajo cilji recikliranja iz točke (a) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES. črtano Spremembi 284 in 311 Predlog direktive Priloga IX – del B – točka c (c)  Melase kot stranski proizvod pri rafiniranju sladkornega trsa ali sladkorne pese, če so bili pri ekstrakciji sladkorja upoštevani najboljši industrijski standardi.   črtano Sprememba 312 Predlog direktive Priloga X – del A Del A: [...] črtano