Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2179(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0115/2018

Predložena besedila :

A8-0115/2018

Razprave :

PV 18/04/2018 - 10
CRE 18/04/2018 - 10

Glasovanja :

PV 18/04/2018 - 12.28
CRE 18/04/2018 - 12.28
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0133

Sprejeta besedila
PDF 369kWORD 60k
Sreda, 18. april 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Razrešnica 2016: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
P8_TA(2018)0133A8-0115/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2016: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor (2017/2179(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2015 (COM(2017)0379),

–  ob upoštevanju letnih poročil(1) Računskega sodišča o zaključnem računu posameznih decentraliziranih agencij za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o hitrem pregledu izvajanja 5-odstotnega krčenja delovnih mest, objavljeno 21. decembra 2017,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2) in zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(3) in zlasti člena 110,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0115/2018),

A.  ker ta resolucija za vsak organ iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 vsebuje horizontalne pripombe, ki spremljajo sklepe o razrešnici v skladu s členom 110 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 in členom 3 Priloge IV Poslovnika Evropskega parlamenta;

B.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost ter dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  poudarja, da so agencije v državah članicah zelo vidne in močno vplivajo na oblikovanje politik in odločanje ter izvajanje programa na področjih, ki so ključnega pomena za evropske državljane, kot so zdravje, varnost, zaščita, svoboda in pravica, raziskave in industrijski razvoj, ekonomske in monetarne zadeve, zaposlovanje in socialni napredek; ponavlja pomen nalog, ki jih opravljajo agencije, in njihov neposredni vpliv na vsakdanje življenje evropskih državljanov; ponavlja tudi pomen neodvisnosti agencij, zlasti regulativnih agencij in agencij z nalogo neodvisnega zbiranja informacij; priznava, da so deležniki našli svojo pot do agencij in je zaskrbljen, ker je na splošno prepoznavnost agencij za evropske državljane še vedno majhna, za njihovo odgovornost in neodvisnost pa je potrebna visoka stopnja prepoznavnosti;

2.  opozarja, da so bile agencije ustanovljene predvsem zato, da bodo izvajale neodvisne tehnične ali znanstvene ocene, pri čemer so nepogrešljiva jasna in učinkovita pravila za preprečevanje nasprotij interesov, upravljale sisteme Unije in omogočale izvajanje enotnega trga Unije; poziva vse agencije, naj sodeluje v medinstitucionalnem sporazumu o registru za preglednost, ki je trenutno predmet pogajanj med Komisijo, Svetom in Parlamentom;

3.  v skladu z rezultati letnih revizij Računskega sodišča za agencije Unije in druge organe za leto 2016, ki ga je pripravilo Računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: povzetek Računskega sodišča), ugotavlja, da je proračun agencij v letu 2016 znašal približno 3,4 milijarde EUR, kar je približno 21,42 % več kot v letu 2015 in predstavlja približno 2,4 % (v primerjavi z 2 % v letu 2015) splošnega proračuna Unije; poudarja, da se povečanje nanaša predvsem na agencije, ki delujejo na področjih, povezanih z industrijo, raziskavami in energijo (dodatnih 358.000.000 EUR) ter državljanskimi svoboščinami, pravosodjem in notranjimi zadevami (dodatnih 174.000.000 EUR); poleg tega ugotavlja, da sredstva v proračunu, ki znaša 3,4 milijarde EUR, prihajajo iz splošnega proračuna Unije v višini 2,4 milijarde EUR, približno 1 milijarda EUR pa je bila financirana s pristojbinami in tudi neposrednimi prispevki držav članic, držav Evropskega združenja za prosto trgovino in iz drugih virov;

4.  poziva Komisijo, naj pri pripravi predloga za večletni finančni okvir po letu 2020 tesno sodeluje z mrežo agencij Unije (v nadaljnjem besedilu: mreža) in posameznimi agencijami ter preuči alternativne vire financiranja za decentralizirane agencije Unije;

5.  poudarja, da je medinstitucionalna delovna skupina o virih za decentralizirane agencije zlasti preučila pilotni primer Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) glede agencij, ki se financirajo iz pristojbin; ugotavlja, da četudi se agencije v celoti financirajo iz pristojbin, so še vedno v celoti odgovorne organu za podelitev razrešnice glede tveganja zaradi izgube ugleda; poleg tega izraža svojo zaskrbljenost v zvezi s kazalniki kakovosti, ki se uporabljajo v pilotnem primeru EASA, saj so močno osredotočeni na zadovoljstvo uporabnikov in manj na varnost v zračnem prometu; poziva Komisijo, naj preuči, kako je mogoče zagotoviti neodvisnost agencij, ki se v celoti financirajo iz pristojbin;

6.  ugotavlja, da agencije zaposlujejo 10.364 stalnih, začasnih, pogodbenih ali napotenih uslužbencev (v primerjavi z 9.848 v letu 2015), kar je 5,24 % več v primerjavi s predhodnim letom, razlog pa so zlasti nove naloge, ki so ji bile dodeljene; poudarja, da se je število zaposlenih najbolj povečalo v agencijah, ki se ukvarjajo z zadevami na področju industrije, raziskav in energije (110), državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev (177) ter ekonomskih in monetarnih zadev (85);

7.  v skladu s povzetkom Računskega sodišča ugotavlja, da je sodišče izdalo mnenje brez pridržka o zanesljivosti računovodskih izkazov vseh agencij; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče izdalo mnenje brez pridržka o zakonitosti in pravilnosti transakcij iz računovodskih izkazov za vse agencije, razen za Evropski azilni podporni urad (EASO);

8.  meni, da je treba postopek razrešnice racionalizirati in pospešiti do n + 1; zato poziva agencije in Računsko sodišče, naj sledijo dobremu zgledu zasebnega sektorja ter predlaga, da se kot rok za objavo zaključnih računov agencij, letnih poročil o dejavnostih in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju določi 31. marec, pa tudi preloži objavo letnih poročil Računskega sodišča o agencijah na najpozneje 1. julij, da bi poenostavili in pospešili proces, s čimer bi zaključili postopek podeljevanja razrešnice v letu, ki sledi zadevnemu obračunskemu letu;

Skupni pristop in časovni načrt Komisije

9.  pozdravlja izvajanje skupnega pristopa in njegovega časovnega načrta s strani agencij Unije;

10.  pozdravlja prispevek mreže k usklajevanju, zbiranju in približevanju ukrepov ter informacij v korist institucij Unije, vključno s Parlamentom; ugotavlja, da njegove usklajevalne naloge vključujejo letne postopke za podelitev razrešnice in proračunske postopke, izvajanje časovnega načrta Komisije, ki izhaja iz skupnega pristopa in povezanih pobud politike, ter pregled in izvajanje finančnih in kadrovskih predpisov;

11.  verjame, da mreža zagotavlja konkretno dodano vrednost v odnosih med institucijami Unije in decentraliziranimi agencijami; meni, da bi podpora upravljanju skupnega podpornega urada mreže v Bruslju pomenila prednost; odločno podpira zahtevo za eno delovno mesto začasnega uslužbenca, katerega stroške bi si agencije delile v zahtevku za proračunska sredstva Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) za leto 2019, zlasti če bi se pristojnosti mreže ob spoštovanju avtonomije agencije pojasnile in okrepile, kadar koli je to mogoče; poziva Komisijo, naj vključi dodatno delovno mesto v svoj predlog proračuna za leto 2019;

12.  ugotavlja, da je mreža prek podmreže za bolj smotrno delovanje v letu 2016 pripravila okvirni dokument o delovanju agencij, v katerem so opisana vzpostavljena orodja, vključno s kazalniki, ki so zlasti osredotočeni na načrtovanje, merjenje učinkovitosti ter poročanje o njej; pozdravlja dejstvo, da se podmreža za bolj smotrno delovanje skupaj s Komisijo trenutno ukvarja z razvojem modela zrelosti za upravljanje proračuna na podlagi uspešnosti, ki bo usmerjal vsako agencijo v njenih prizadevanjih za optimizacijo zmogljivosti za načrtovanje, spremljanje in poročanje o rezultatih ter proračunu in uporabljenih sredstvih; ugotavlja možnosti za izboljšave načina, na katerega nekatere agencije uporabljajo kazalnike rezultatov in učinka pri svojih ključnih kazalnikih uspešnosti; poziva mrežo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih ukrepih in njihovem izvajanju;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

13.  opozarja, da je načelo enoletnosti poleg enotnosti in ravnotežja eno od treh temeljnih računovodskih načel, ki so nujna za učinkovito izvrševanje proračuna Unije; v skladu s povzetkom Računskega sodišča ugotavlja, da je kljub bistvenemu zmanjšanju visoka stopnja prenosov odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, v naslednje leto še vedno najpogostejša težava pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki se nanaša na 23 agencij v primerjavi z 32 agencijami v letu 2015;

14.  ugotavlja, da so lahko prenosi v naslednje leto zaradi večletne narave operativnih programov agencij pogosto deloma ali povsem upravičeni, da ne pomenijo nujno slabosti pri načrtovanju in izvrševanju proračuna ter niso vedno v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti;

15.  pozdravlja predlog mreže za poročanje o razveljavljenih prenosih, ki presegajo 5 % skupnega proračuna; ugotavlja pa, da bi agencije lahko dodatno poročale o stopnjah načrtovanih prenosov in razlogih zanje, da bi ovrednotile načrtovanje in izvrševanje proračuna; spodbuja agencije, naj vključijo te informacije v svoja konsolidirana letna poročila o dejavnostih;

16.  poudarja, da stopnja razveljavitev prenosov v naslednje leto kaže na zmogljivost načrtovanja proračuna in na to, ali so agencije ustrezno predvidele svoje finančne potrebe, in je pogosto boljši kazalnik dobrega proračunskega načrtovanja kot zgolj stopnja prenosov v naslednje leto;

17.  zato poudarja, da je nujno treba določiti jasne opredelitve sprejemljivih prenosov v naslednje leto, da se racionalizira poročanje Računskega sodišča o tej zadevi ter organu za podelitev razrešnice omogoči razlikovanje med prenosi v naslednje leto, ki kažejo slabo proračunsko načrtovanje, ter prenosi v naslednje leto, ki so proračunsko orodje za podporo večletnih programov in načrtovanje javnega naročanja; meni, da bi predlog Računskega sodišča glede uporabe diferenciranih sredstev omogočil večjo preglednost glede tega, kaj predstavlja upravičen prenos;

18.  poudarja, da so se tako naloge kot proračun Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) ter urada EASO v letu 2016 občutno povečali; se zaveda, da sta se obe agenciji srečevali z upravnimi in operativnimi izzivi ter visokimi pričakovanji in da nista imeli časa za prilagoditev sistemov in postopkov ter zaposlitev potrebnih uslužbencev; ugotavlja, da sta se zato soočali s težavami pri črpanju dodatnih sredstev Unije, odobrenih v proračunskem letu, kar je privedlo do številnih odpovedi in prenosov, pa tudi do težav pri spoštovanju proračunskih in finančnih predpisov;

19.  poziva Komisijo, Računsko sodišče in mrežo, naj razpravljajo in predlagajo možne rešitve za to težavo, da bi se racionaliziralo zlasti finančno poslovodenje na področjih večletnega načrtovanja in javnega naročanja;

20.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da revidirana poročila o izvrševanju proračuna nekaterih agencij niso enako podrobna kot pri večini drugih agencij, kar onemogoča berljivost in primerjanje ter kaže, da agencije potrebujejo jasne smernice za poročanje o svojem proračunu; pozdravlja prizadevanja za zagotovitev skladnosti pri predstavljanju računovodskih izkazov in poročanju o njih; poudarja pomen bolj standardiziranega in primerljivega poročanja, da se poenostavi in racionalizira postopek podelitve razrešnice ter da se olajša delo organa za podelitev razrešnice; poleg tega poziva mrežo in posamezne agencije, naj nadaljujejo delo na področju racionaliziranih kazalnikov in organu za podelitev razrešnice poročajo o sprejetih ukrepih;

21.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da javna naročila še vedno ostajajo področje, na katerem prihaja do napak; izraža nezadovoljstvo, da Evropski azilni podporni urad (EASO), Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), Evropska agencija za zdravila (EMA) in Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) niso v celoti spoštovali načel in predpisov o javnih naročilih, ki so določeni v finančni uredbi; poziva agencije, naj bodo še posebej pozorne na pripombe Računskega sodišča o javnih naročilih;

22.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je večina agencij (27 od 31) sprejela načrt neprekinjenega poslovanja; meni, da bi tak načrt morale sprejeti vse agencije; poziva mrežo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o spremembah teh razmer;

Sodelovanje med agencijami in z drugimi institucijami – skupne storitve in sinergije

23.  z zadovoljstvom ugotavlja, da nekatere agencije že sodelujejo glede na svoja področja, kot so agencije na področju pravosodja in notranjih zadev(4) ter evropski nadzorni organi(5); spodbuja druge agencije, ki še niso začele sodelovati, naj sodelujejo z drugimi agencijami z istega področja, kadar koli je to mogoče, ne le pri vzpostavljanju skupnih storitev in sinergij, ampak tudi na skupnih področjih politike; poudarja, da se agencija za železnice, štiri agencije na področju socialne politike in šest agencij na področju pravosodja in notranjih zadev nahaja na dveh lokacijah; izraža razočaranje nad rezultati, ki jih je na tem področju dosegla medinstitucionalna delovna skupina o decentraliziranih agencijah, saj niso bili pripravljeni posebni predlogi za združitev ali skupno uporabo prostorov agencij, ki sodijo na sorodna področja politik; poziva Komisijo, naj pripravi raziskavo o morebitnih ukrepih v tej smeri; spodbuja Računsko sodišče, naj prouči predstavitev splošnih pregledov skupnih področij politike agencij;

24.  ugotavlja, da imajo nekatere agencije še vedno dvojni sedež ter več operativnih centrov in pisarn; meni, da je treba čim prej odpraviti vse dvojne oziroma številne sedeže, ki ne prinašajo nobene dodatne operativne vrednosti; pričakuje oceno Komisije v zvezi s tem, ki bi se morala osredotočiti na dodano vrednost in nastale stroške;

25.  poudarja prednosti skupnih storitev, ki omogočajo dosledno uporabo upravnih pravil in postopkov za izvajanje, ki se nanašajo na človeške vire in finančne težave, ter potencialno večjo učinkovitost in stroškovno učinkovitost skupnih storitev agencij, zlasti ob upoštevanju zmanjšanja proračuna in osebja, s katerim se agencijo soočajo; ugotavlja, da bi lahko iskanje sinergij med agencijami zmanjšalo upravno breme, zlasti za manjše agencije;

26.  pozdravlja tudi, da sta Urad za intelektualno lastnino Evropske unije in Evropska agencija za nadzor ribištva podpisala pilotni projekt „potrditve koncepta“ za zagotavljanje pomoči pri obnovi po nesrečah; ugotavlja, da je bil s tem pri zagotavljanju pomoči ustvarjen prihranek v višini več kot 65 % predvidenih stroškov na podlagi tržnih cen; ugotavlja, da se je v prvi polovici leta 2017 v projekt vključila še Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, številne druge agencije pa preučujejo možnosti sodelovanja pozneje v letu 2017 ali 2018; poziva mrežo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi s tem projektom;

27.  pozdravlja dejstvo, da so agencije začele uporabljati skupni portal za javna naročila, tj. centralni register skupnih možnosti javnih naročil v ekstranetu agencij, ki vključuje funkcije, kot so izmenjava dokumentov in razprave na forumih, zaradi česar je komunikacija med agencijami o storitvah naročanja preglednejša in jo je lažje upravljati;

28.  pozdravlja dosežene rezultate na področju prihrankov in izboljšane učinkovitosti z uporabo skupnih storitev v okviru petih velikih medagencijskih skupnih javnih naročil v zadnjih dveh letih, od katerih so bila tri naročila, tj. storitve v oblaku, revizijske storitve in strokovne mrežne storitve, opravljena pod vodstvom Evropske agencije za varnost hrane, eno, tj. raziskave, pod vodstvom Evropske fundacije za usposabljanje (ETF), in eno, tj. vrednotenje in zagotavljanje povratnih informacij, pod vodstvom Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound); poudarja, da je bila stopnja udeležbe v teh petih skupnih javnih naročilih visoka in je obsegala od 8 do 30 agencij; pozdravlja ustvarjene prihranke, ki so ocenjeni na 6.700.000 EUR za storitve v oblaku, 970.000 EUR za revizijske storitve, 1.490.000 EUR za strokovne mrežne storitve, 400.000 EUR za raziskave in 1.160.000 EUR za vrednotenje in zagotavljanje povratnih informacij; poziva mrežo in posamezne agencije, naj še naprej sodelujejo in nadgrajujejo seznam skupnega blaga in storitev, ki bi se lahko vključili v postopke javnih naročil;

29.  je seznanjen z napredkom, ki so ga agencije dosegle pri usklajevanju rešitev IT za sisteme za upravljanje proračuna in računovodstvo; se strinja s priporočilom Računskega sodišča, da so potrebne boljše rešitve IT na ključnih področjih, kot so upravljanje človeških virov, javna naročila in upravljanje pogodb, da se zmanjšajo tveganja za notranjo kontrolo in izboljša upravljanje IT;

Upravljanje človeških virov

30.  opozarja, da Medinstitucionalni sporazum(6) v odstavku 27 poziva k postopnemu zmanjšanju števila osebja za 5 % v vseh institucijah, organih in agencijah, ki bi ga bilo treba izvesti med letoma 2013 in 2017; ugotavlja, da so decentralizirane agencije na podlagi časovnega razporeda Komisije(7) začele z zmanjševanjem eno leto pozneje in ga nameravajo zaključiti do leta 2018; pozdravlja dejstvo, da je večina agencij že zmanjšala število zaposlenih za 5 % ali več; v skladu s hitrim pregledom zadeve Računskega sodišča o 5-odstotnem zmanjšanju delovnih mest uslužbencev ugotavlja, da so decentralizirane agencije že zmanjšale svoje število delovnih mest v kadrovskih načrtih za skupaj 279 mest v obdobju 2013–2017, glede na cilj, ki znaša 303 delovna mesta do leta 2018; opozarja, da se horizontalni cilj ni izkazal za najprimernejšo rešitev za decentralizirane agencije, saj se njihove naloge in operativne potrebe znatno razlikujejo;

31.  ugotavlja, da Komisija uporablja letni enoodstoten odvzem osebja v petletnem obdobju 2014–2018, da bi vzpostavila „fond za prerazporeditve“, ki obsega 218 delovnih mest v obdobju 2013–2017 in iz katerega bo dodeljevala delovna mesta agencijam, ki imajo nove naloge ali so v zagonski fazi(8); ugotavlja, da je bila večina novih delovnih mest dodeljena Frontexu, Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (Europol), uradu EASO in agenciji EASA;

32.  je zaskrbljen, da je zaradi dodatnega zmanjševanja osebja izpolnjevanje nalog in letnih delovnih programov agencij vedno težje, zlasti za agencije, ki jih je Komisija uvrstila med „agencije z ustaljenim delovanjem“; poziva Komisijo in proračunski organ, naj proučita druge možnosti, da ne bi omejevala zmožnosti agencij za izpolnjevanje svojih nalog; priporoča, da proračunski organi odobrijo dodatna sredstva za agencije, katerim so zakonodajalci zaupali izvajanje novih nalog; Komisijo tudi poziva, naj prizna prihranke, ki so jih mreža in posamezne agencije ustvarile s postopki javnih naročil, povečanjem učinkovitosti in upravljanjem človeških virov, ter po potrebi omogoči ustrezno prilagoditev ciljev zmanjšanja števila zaposlenih;

33.  ugotavlja, da so decentralizirane agencije povečale število pogodbenih uslužbencev za izvajanje novih nalog za 718 v ekvivalentu polnega delovnega časa, s čimer se je delno nadomestilo 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih in odvzem osebja za oblikovanje fonda za prerazporeditve; ugotavlja, da to predvsem velja za Frontex, Europol, urad EASO in agencijo EASA, Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) in Agencijo za evropski globalni satelitski navigacijski sistem (GSA); meni, da bi bilo treba pogodbene uslužbence uporablja samo kot začasni ukrep v agencijah z največjimi potrebami po novih zaposlenih zaradi povečanja delovne obremenitve; poziva Komisijo, naj ponovno pretehta svoje načrte o naknadnem enoodstotnem letnem zmanjšanju števila zaposlenih;

34.  je zaskrbljen zaradi številnih dejavnikov, ki ovirajo operativno učinkovitost agencij, kot so zmanjšanja v kadrovskih načrtih, omejeni človeški viri, težave pri zaposlovanju usposobljenih ljudi v določenih razredih, nizek korekcijski koeficient v nekaterih državah ter izvajanje dejavnosti z dolgotrajnimi in upravno zapletenimi postopki dodeljevanja nepovratnih sredstev; na podlagi navedb mreže ugotavlja, da nizek korekcijski koeficient v nekaterih državah povzroča sistematično uporabo razvrščanja v višje razrede, da bi pritegnili in zadržali ustrezno osebje; poziva Komisijo, naj spremeni izračun korekcijskega koeficienta, da bi lahko našla učinkovitejše ravnovesje med mamljivo plačo in nizkimi življenjskimi stroški;

35.  opaža velike razlike med agencijami v stopnjah odsotnosti zaposlenih z dela zaradi bolezni; meni, da ukrepi, ki spodbujajo varnost in zdravje na delovnem mestu, redni zdravniški pregledi in dejavnosti za dobro počutje osebja, oblikujejo preventivno zdravstveno politiko, ki povečuje zadovoljstvo na delovnem mestu in ustvarja prihranke, ki so veliko višji od začetne naložbe, če se izvaja v celoti;

Nasprotja interesov in preglednost

36.  izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da je samo 22 agencij (71 %) sprejelo notranja pravila in smernice o prijavljanju in sporočanju nepravilnosti v skladu z določbami iz kadrovskih predpisov; ugotavlja, da preostalih devet agencij predvideva sprejetje ustreznih pravil in smernic; poziva mrežo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejemanju in izvajanju teh ukrepov v posameznih agencijah;

37.  obžaluje, da agencije na področju pravosodja in notranjih zadev še niso sprejele internih postopkov za prijavo nepravilnosti, saj so čakale na smernice oziroma nasvete Komisije; je seznanjen, da so nekatere agencije kot začasni ukrep ravnale proaktivno in so splošna načela o prijavljanju nepravilnosti vključile v kodekse ravnanja, ki so dostopni na njihovih spletiščih; poziva Komisijo, naj poskrbi za hitro sprejetje smernic o prijavljanju nepravilnosti, ki jih bodo nato agencije Unije, med drugim Eurojust, CEPOL, EASO in eu-LISA, takoj sprejele in dejansko izvajale, in sicer v obliki jasnih internih pravil za zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

38.  ugotavlja, da je 29 agencij (94 %) na svojih spletiščih objavilo izjave o interesih članov upravnega odbora, vodstvenih uslužbencev in notranjih strokovnjakov; preostale agencije, ki tega še niso storile, poziva, naj jih objavijo brez nadaljnjega odlašanja, pri tem pa navedejo članstvo v drugih strokovnih organizacijah, s čimer se omogoči notranji neodvisni nadzor; pozdravlja dejstvo, da srednje agencije in vse tiste, pri katerih so nasprotja interesov bolj verjetna zaradi njihovega delovnega področja, vsako leto in tudi pogosteje pregledujejo izjave o interesih v času njihove predložitve;

39.  pozdravlja dejstvo, da je 26 agencij (84 %) sprejelo smernice za odobritev javnega dostopa do dokumentov; preostale agencije, ki teh smernic še nimajo, poziva, naj jih sprejmejo brez nadaljnjega odlašanja; odobrava razvoj notranjih sistemov za obravnavo zahtev, vključno s posebej usposobljenimi skupinami za dostop do dokumentov, ki obravnavajo prihajajoče zahteve v agencijah, v katerih so te pogostejše in bolj kompleksne; poziva mrežo, naj razvije skupne smernice za zagotavljanje javnega dostopa do dokumentov, ki jih bodo izvajale agencije, zlasti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine;

40.  poudarja, da je bil eden glavnih dosežkov mreže v boju proti goljufijam in korupciji v letu 2016 ustanovitev delovne skupine medagencijskega pravnega omrežja za boj proti goljufijam, da bi se okrepili usklajeni in standardizirani pristopi na področju strategij za boj proti goljufijam med agencijami; pozdravlja razvoj močne kulture boja proti goljufijam znotraj agencij; poziva mrežo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o delu te delovne skupine;

41.  pozdravlja sodelovanje med agencijami in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) na področju preprečevanja, zlasti pri sprejemanju njihovih strategij za boj proti goljufijam, tako da jih usklajujejo z metodologijo, opisano v smernicah urada OLAF; spodbuja vse agencije, da sprejmejo smernice urada OLAF pri razvoju strategij za boj proti goljufijam;

42.  poziva zlasti Eurojust, EASO in eu-LISA, naj si v imenu preglednosti bolj prizadevajo za sprejetje smernic za učinkovito politiko preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov, saj bo tako tudi pristop k javnim izjavam o nasprotju interesov bolj usklajen;

Komunikacija in prepoznavnost

43.  ugotavlja, da agencije aktivno obveščajo o svojem delu prek različnih kanalov, vendar ponovno poziva k večji prepoznavnosti v državah članicah in sicer z razvojem obsežnega načrta, s katerim bi dosegli več evropskih državljanov, zlasti z rednim posodabljanjem spletišč, s čimer bi zagotovili informacije in obveščali o opravljenem delu; zaveda se tudi, da so družbeni mediji vedno bolj standardno komunikacijsko orodje agencij; ugotavlja, da so dnevi odprtih vrat, usmerjene kampanje in videoposnetki, ki pojasnjujejo osnovno delo agencij, nekatere od dejavnosti, uporabljene pri izobraževanju državljanov in zagotavljanju priložnosti državljanom, da izvedo več o delu agencij in institucij Unije; je seznanjen, da se splošne ali posebne dejavnosti odnosov z mediji redno merijo z različnimi kazalniki in da ima vsaka agencija svoj komunikacijski načrt s posebnimi dejavnostmi, prilagojenimi njenim potrebam;

44.  ugotavlja, da so agencije organizirale delavnice in usposabljanja o temah, kot so krizno obveščanje, človekove pravice in vrednote, video produkcija, delo z novinarji, notranje komuniciranje, vizualizacija podatkov in spletna tehnologija, da bi povečale svojo komunikacijsko zmogljivost in spodbudile izmenjavo informacij o vlogah in nalogah agencij z državljani; pozdravlja dejavnost podmreže za komuniciranje in prisotnost na različnih pomembnih platformah družbenih medijev ter v uspešnih skupnih (medagencijskih) kampanjah;

Druge pripombe

45.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem mnenju št. 1/2017 o reviziji finančne uredbe predlagalo posodobitev ureditve za revizijo decentraliziranih agencij; obžaluje, da zakonodajni predlog ne predvideva nobenega zmanjšanja čezmernega upravnega bremena, ki ga še vedno nosijo decentralizirane agencije; ugotavlja, da je za revizijo decentraliziranih agencij „v celoti odgovorno Računsko sodišče, ki vodi vse potrebne upravne postopke in postopke v zvezi z javnimi naročili“; poleg tega ponovno poudarja, da se je zaradi novega revizijskega pristopa, ki vključuje revizorje iz zasebnega sektorja, znatno povečalo upravno breme agencij ter da so zaradi časa, porabljenega za javno naročanje in upravljanje revizijskih pogodb, nastali dodatni stroški, ki so še bolj obremenili že tako zmanjšane vire agencij; poudarja, da je to težavo nujno rešiti v skladu s skupnim pristopom v okviru sedanje revizije finančne uredbe in naknadne revizije okvirne finančne uredbe; poziva vse deležnike, ki sodelujejo v teh revizijah, da nujno zagotovijo jasnost glede tega vprašanja, da se bo znatno zmanjšalo preveliko upravno breme;

46.  v skladu s povzetkom Računskega sodišča ugotavlja, da so zunanje ocene agencij na splošno pozitivne in da so agencije pripravile akcijske načrte za nadaljnje spremljanje vprašanj, ki jih obravnavajo poročila o oceni; ugotavlja, da medtem ko večina uredb o ustanovitvi agencij predvideva redno izvajanje zunanjega ocenjevanja (običajno na štiri do šest let), uredbe o ustanovitvi šestih decentraliziranih agencij, tj. urada BEREC, urada EASO, agencije eu-LISA, fundacije ETF, agencije ENISA in Evropskega inštituta za enakost spolov, take določbe ne vključujejo, uredba o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (EMA) pa zahteva zunanjo oceno samo vsakih deset let; meni, da bi bilo treba to vprašanja obravnavati;

47.  je seznanjen s sporazumom, sprejetim 20. novembra 2017 na Svetu za splošne zadeve, da se agencija EMA in Evropski bančni organ preselita iz Londona v Amsterdam oziroma Pariz; se zaveda možnega vpliva izstopa Združenega kraljestva iz Unije v smislu prihodnjih stroškov ter izgube strokovnega znanja in izkušenj, kar bi utegnilo ogroziti neprekinjenost poslovanja; je seznanjen tudi z možnim vplivom na prihodek in dejavnosti več agencij, ki nimajo sedeža v Londonu, zlasti agencije EASA, Evropske agencije za kemikalije, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge ter Agencije za evropski GNSSA; poziva Komisijo, naj posamezne agencije in mrežo v celoti obvešča o pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU in prihodnjih pripravah, da bi kar najbolj zmanjšali negativne vplive, ki se lahko pojavijo;

48.  je seznanjen s sedanjo revizijo uredb o ustanovitvi treh tristranskih agencij (Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), Eurofounda ter Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)); poudarja, da je pomembno ohraniti tristransko naravo teh agencij, da bi zagotovili dejavno udeležbo nacionalnih organov, evropskih organizacij delodajalcev in evropskih delavskih organizacij pri vodenju in delovanju teh agencij; opozarja, da je bilo število zaposlenih zmanjšano s precejšnimi težavami, in ponavlja, da nasprotuje nadaljnjim rezom, saj bi lahko agencije ovirali pri uresničevanju njihovih pooblastil;

49.  je seznanjen s potekajočim zunanjim ocenjevanjem štirih agencij, ki delujejo na področju zaposlovanja, socialnih zadev in vključevanja (Cedefop, Eurofound, EU-OSHA in ETF);

50.  opominja, da razprava o osnutkih delovnih programov in večletnih strategijah agencij v pristojnih odborih prispeva k temu, da bi ti programi in strategije odražali politične prednostne naloge;

51.  je seznanjen s prizadevanji agencij, da bi uravnotežile svoje večletne strategije, ki bi tako odražale politične prednostne naloge in cilje, predstavljene v strategiji Evropa 2020;

52.  poudarja, da sta agencija eu-LISA in urad EASO edini agenciji na področju pravosodja in notranjih zadev, ki po ustanovnih uredbah nista obvezani opravljati rednih zunanjih revizij; poziva sozakonodajalca, naj preučita možnosti, kako rešiti to pomembno vprašanje, ko bosta revidirala ti ustanovni uredbi;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje agencijam, ki so vključene v ta postopek podelitve razrešnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 417, 6.12.2017.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(4) Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), Evropski azilni podporni urad (EASO), Evropski inštituti za enakost spolov (EIGE), Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (Europol), Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Eurojust.
(5) Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).
(6) Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).
(7) Za decentralizirane agencije v sporočilu Komisije COM(2013)0519 z dne 10. julija 2013 velja 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih za decentralizirane agencije v petletnem obdobju (2014–2018 z referenčnim letom 2013).
(8) V skladu s terminologijo, ki jo uporablja Komisija za razvrstitev decentraliziranih agencij med agencije „v zagonski fazi“, agencije z „novimi nalogami“ ali agencije „z ustaljenim delovanjem“, kar odraža njihovo stopnjo razvoja in rast njihovih prispevkov Unije ter število zaposlenih.

Zadnja posodobitev: 4. december 2018Pravno obvestilo