Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2951(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0188/2018

Predložena besedila :

B8-0188/2018

Razprave :

PV 18/04/2018 - 26
CRE 18/04/2018 - 26

Glasovanja :

PV 19/04/2018 - 10.17
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0188

Sprejeta besedila
PDF 273kWORD 55k
Četrtek, 19. april 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Nezaupanje v cepljenje in upadanje stopenj precepljenosti v Evropi
P8_TA(2018)0188B8-0188/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o nezaupanju v cepljenje in upadanju stopenj precepljenosti v Evropi (2017/2951(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z naslovom Otroško cepljenje: dosežki in izzivi v zvezi z otroškim cepljenjem v Evropi in obeti za naprej, ki so jih sprejeli ministri za zdravje držav članic EU dne 6. junija 2011(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2014 o cepljenju kot učinkovitem načinu zagotavljanja javnega zdravja(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2017 z naslovom Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (COM(2017)0339),

–  ob upoštevanju svetovnega akcijskega načrta za cepljenje Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki ga je podprlo vseh 194 držav članic na zasedanju Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije maja 2012,

–  ob upoštevanju resolucije 68.6, ki jo je sprejelo vseh 194 držav članic na zasedanju Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 26. maja 2015,

–  ob upoštevanju evropskega akcijskega načrta SZO za cepljenje za obdobje 2015–2020, sprejetega 18. septembra 2014,

–  ob upoštevanju tehničnega poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z dne 27. aprila 2017 o informacijskih sistemih v zvezi s cepljenjem v EU in EGP,

–  ob upoštevanju tehničnega poročila centra ECDC z dne 14. junija 2017 o cepljenju in boleznih, ki jih je mogoče s cepljenjem preprečiti: temeljno znanje,

–  ob upoštevanju politične izjave s srečanja na visoki ravni Generalne skupščine OZN dne 21. septembra 2016 o odpornosti proti antimikrobikom,

–  ob upoštevanju poročila Svetovne banke iz marca 2017 Drug-Resistant Infections: A Threat to Our Economic Future (Okužbe, odporne proti zdravilom: grožnja naši gospodarski prihodnosti),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta 2009/1019/EU z dne 22. decembra 2009 o cepljenju proti sezonski gripi(3),

–  ob upoštevanju vedno večjega števila medcelinskih potnikov,

–  ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o nezaupanju v cepljenje in upadanju stopenj precepljenosti v Evropi (O-000008/2018 – B8-0011/2018 in O-000009/2018 – B8-0012/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so se svetovni voditelji na področju zdravstvene politike decembra 2010 zavezali, da bodo zagotovili odkrivanje, razvoj in svetovno razširjanje cepiv, ki rešujejo življenja, zlasti v najrevnejših državah, in ker so desetletje, ki je sledilo (2011-2020), razglasili za „desetletje cepiv“;

B.  ker je strošek celotnega paketa cepiv za enega otroka, tudi pri najnižjih svetovnih cenah, med letoma 2001 in 2014 poskočil kar za 68-krat; ker to povečanje cen ni upravičeno in ni skladno s ciljem trajnostnega razvoja, da bi zagotovili zdrava življenja in spodbujali dobro počutje vseh starostnih skupin;

C.  ker so med državami EU in Evropskega gospodarskega prostora velike razlike, kar zadeva priporočena cepiva in organizacijo zdravstvenih storitev;

D.  ker so vse države članice EU podprle evropski akcijski načrt WHO za cepljenje za obdobje 2015–2020;

E.  ker spodbujanje visoke stopnje precepljenosti varuje državljane pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem in ki v državah z nizkimi stopnjami precepljenosti in imunizacije povzročajo pandemije;

F.  ker ima v skladu z anketo na svetovni ravni, opravljeno v okviru Projekta za zaupanje v cepiva, evropska regija najbolj negativne odzive v smislu dojemanja pomembnosti cepljenja ter njegove varnosti in učinkovitosti, kar vodi k najvišji stopnji nezaupanja v cepljenje med prebivalstvom(4);

G.  ker je upadanje cepljenja v Evropi privedlo do večjih izbruhov ošpic in z njimi povezanih smrti v več evropskih državah;

H.  ker je za nekatere države članice na podlagi pristopa „eno zdravje“ cepljenje domačih in hišnih živali pomemben ukrep za preprečevanje izbruhov čezmejnih bolezni živali in omejevanje tveganja nadaljnjih okužb in so ga uvedle tudi za okužbe z bakterijami, kot so Coxiella burnettii in druge bakterijske in virusne bolezni, ki prav tako pomenijo tveganje za javno zdravje;

I.  ker je bilo v Evropi v obdobju 2008–2015 zabeleženih 215000 primerov bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kar ne vključuje gripe(5);

1.  priznava vlogo, ki bi jo lahko imela cepiva pri boju zoper odpornost proti antimikrobikom (AMR) in ki bi jo bilo treba še naprej raziskovati;

2.  priznava vlogo, ki bi jo lahko imela cepiva pri zmanjšanju potrebe po antibiotikih, saj pomagajo pri omejevanju širjenja odpornosti proti protimikrobnim snovem (AMR), to vlogo pa bi bilo treba še naprej raziskovati; vendar poudarja, da mora nujno zmanjšanje pretirane uporabe in zlorabe antibiotikov ter pretirane izpostavljenosti antibiotikom ostati prednostna naloga;

3.  ugotavlja, da cepljenje po ocenah vsako leto prepreči 2,5 milijona smrtnih žrtev po svetu ter zmanjšuje stroške zdravljenja za posamezne bolezni, vključno s protimikrobnim zdravljenjem;

4.  pozdravlja dejstvo, da je uvedba obsežnih zaščitnih cepljenj v Evropi pomembno prispevala k izkoreninjenju ali upadu številnih nalezljivih bolezni; je kljub temu zaskrbljen zaradi zaskrbljujočega nezaupanja v cepljenje ter pomanjkanja nacionalnih priporočil, pri katerih bi se upoštevalo starajoče prebivalstvo, in poziva k večji preglednosti pri proizvodnji cepiv in ukrepih, da bi pomirili evropske državljane;

5.  poudarja, da so cepiva temeljito preizkušena v več preskusnih fazah, preden jih predhodno odobri Svetovna zdravstvena organizacija in odobri Evropska agencija za zdravila, ki jih tudi redno preverja; poudarja, da morajo raziskovalci prijaviti vsako navzkrižje interesov;

6.  predlaga, da se raziskovalci, ki imajo navzkrižje interesov, izključijo iz ocenjevalnih odborov; poziva k odpravi zaupnosti razprav ocenjevalnega odbora Evropske agencije za zdravila; predlaga, da se znanstveni in klinični podatki, ki so podlaga za sklepe odbora in katerih anonimnost je vnaprej zajamčena, objavijo;

7.  poudarja, da je v evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom ugotovljeno, da je imunizacija s cepljenjem stroškovno učinkovit javnozdravstveni ukrep v boju zoper odpornost proti antimikrobikom(6);

8.  pozdravlja zavzetost Komisije v zvezi z vprašanjem cepljenja in vključitev pobude za cepljenje v okvir delovnega programa Komisije za leto 2018; pozdravlja objavo časovnega načrta za priporočilo Sveta o krepitvi sodelovanja v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem;

9.  izraža podporo Komisiji, ki je v svojem akcijskem načrtu zoper odpornost proti antimikrobikom napovedala, da bo zagotovila spodbude za povečanje uporabe diagnostike, alternativ antimikrobikom in cepiv(7);

10.  pozdravlja bližajoči se začetek skupnega ukrepa, ki ga sofinancira zdravstveni program EU in katerega cilj je povečati precepljenost;

11.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo pravno podlago za cepljenje; poudarja, da sta v skladu s ciljem 1 evropskega akcijskega načrta za cepljenje za obdobje 2015–2020 vzpostavitev in izvajanje ustreznega zakonodajnega okvira bistvenega pomena za opredelitev nacionalnih prednostnih nalog in sprejemanje oprijemljivih ukrepov za oblikovanje trajnostne zaveze k imunizaciji;

12.  odločno podpira sporazum o skupnem javnem naročanju, ki državam članicam in Komisiji daje okvir za skupno naročanje cepiv in s tem možnost za združitev kupne moči držav članic, hkrati pa zagotavlja, da so cepiva proti pandemijam in drugim boleznim na voljo v zadostnih količinah, da je dostop do cepiv zagotovljen in da so vse sodelujoče države članice obravnavane enako;

13.  izraža zadovoljstvo, da je 24 držav članic podpisalo sporazum o skupnem javnem naročanju, kar pomeni, da sporazum zajema 447,8 milijona od 508,2 milijona državljanov EU; poziva tiste države članice, ki ga še niso podpisale, naj to storijo ter tako zagotovijo, da so vanj zajeti vsi državljani EU;

14.  opozarja na pomen preglednosti pri oblikovanju in ohranjanju zaupanja javnosti v zdravila;

15.  opozarja na pomen uredbe o kliničnih preskušanjih(8) pri spodbujanju in omogočanju raziskav novih cepiv in zagotavljanju preglednosti rezultatov kliničnih preskušanj; poziva Komisijo in Evropsko agencijo za zdravila, naj brez nadaljnjega odlašanja izvajata uredbo o kliničnem preizkušanju, zlasti z vzpostavitvijo evropskega portala in podatkovne zbirke, pri izvajanju katerih je v zadnjih dveh letih prišlo do znatnih zamud; nadalje poziva vse udeležene strani, naj zagotovijo, da trenutni postopek premestitve Evropske agencije za zdravila na bo povzročil dodatnih motenj ali zamud pri delu agencije;

16.  poziva države članice, naj zagotovijo, da so ustrezno cepljeni tudi vsi zdravstveni delavci; poziva Komisijo, naj obravnava stopnje cepljenosti zdravstvenih delavcev v sojem predlogu o priporočilu Sveta glede okrepljenega sodelovanja v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem;

17.  meni, da pobuda Komisije glede okrepljenega sodelovanja v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, ki jo bo Komisija predstavila v drugem četrtletju 2018 v obliki priporočila Sveta in je namenjena podpori državam članicam pri izvajanju programov cepljenja, zmanjšanju nezaupanja v cepljenje, krepitvi ponudbe cepiv ter splošnemu izboljšanju precepljenosti, dober korak; poziva Komisijo in Svet, naj pri oblikovanju priporočil upoštevata stališče Parlamenta;

18.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da epidemiološki podatki o sedanjem stanju cepljenja v državah članicah kažejo velike vrzeli pri sprejemanju cepiv in nezadostne stopnje precepljenosti za zagotovitev ustrezne zaščite; je zaskrbljen, ker je vse večje in razširjeno nezaupanje v cepljenje postalo skrb zbujajoč pojav zaradi različnih zdravstvenih posledic v državah članicah; glede na to, da se cepljenje uporablja kot preventivno sredstvo, poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo precepljenost podaljšala čez predšolsko obdobje in da bi lahko v vseživljenjski pristop k cepljenju vključili vse skupine prebivalstva;

19.  poudarja, da je upad zaupanja javnosti v cepljenje po vsem svetu razlog za zaskrbljenost in velik izziv za strokovnjake s področja javnega zdravja; ugotavlja, da se zaradi nezaupanja v cepljenje Evropa trenutno sooča z nepreprečljivimi izbruhi ošpic v več državah; poziva Komisijo, naj še naprej krepi svojo podporo nacionalnim prizadevanjem za povečanje precepljenosti;

20.  poudarja, da bi večja preglednost v postopku ocenjevanja cepiv in njihovih pomožnih sredstev ter financiranje neodvisnih raziskovalnih programov o njihovih morebitnih stranskih učinkih pripomogla k povrnitvi zaupanja v cepljenje;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo infrastrukturo za zbiranje podatkov za sledenje vzorcev nalezljivih bolezni in dejanski učinek cepiv, s katero bi podprli izvajanje programov cepljenja.

22.  je zaskrbljen zaradi velike raznolikosti cepiv, ki jih priporočajo, zagotavljajo in/ali predpisujejo različne države članice; je tudi zaskrbljen, ker te razlike glede obsega cepljenja povečujejo neenakost na področju zdravja med državami članicami in spodkopavajo prizadevanja za zatiranje in odpravo bolezni, ki jih je mogoče preprečiti;

23.  obsoja širjenje nezanesljivih, zavajajočih in neznanstvenih informacij o cepljenju, ki jih še podžigajo medijske polemike, medijski senzacionalizem in slabo novinarstvo; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo učinkovite ukrepe proti širjenju takih napačnih informacij in naj še naprej razvijajo kampanje ozaveščanja in obveščanja za povrnitev zaupanja v cepljenje ter okrepijo izobraževanje in dialog, zlasti za starše, vključno z uvedbo evropske platforme, namenjene povečanju obsega cepljenja ter tako preprečijo, da bi te zavajajoče informacije imele učinek;

24.  poudarja potrebo po vključujočih, dejanskih in na znanosti temelječih informacijah za državljane; poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo dialog z deležniki iz civilne družbe, gibanj na lokalni ravni, akademskih krogov, medijev in nacionalnih zdravstvenih organov za boj proti nezanesljivim, zavajajočim in neznanstvenim informacijam o cepljenju;

25.  je zaskrbljen, ker je v nekaterih državah članicah proračun, namenjen posebej cepljenju, omejen in zaradi visokih cen nekaterih cepiv, ki rešujejo življenja, ker to povzroča tveganje za dodatno zaostritev obstoječih neenakosti v zdravju; poziva Komisijo in države članice, naj čimprej izvedejo ukrepe iz resolucije z dne 2. marca 2017 o možnostih EU za izboljšanje dostopa do zdravil(9), obenem poudarja, da je cepljenje dolgoročno gledano eden najbolj ekonomičnih javnozdravstvenih ukrepov za sisteme zdravstvenega varstva;

26.  je zaskrbljen, ker visoke cene cepiva nesorazmerno prizadenejo države z nizkimi in srednjimi dohodki, vključno z državami, ki izgubljajo donatorsko podporo, ki so jo prej prejemale prek organizacije Gavi Vaccine Alliance; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za olajšanje dostopa do cepiv v zadevnih državah;

27.  pozdravlja spodbuden napredek, ki je bil dosežen v boju proti boleznim in vrstam raka, do katerih pride zaradi humanega virusa papiloma (HPV); poziva države članice, naj nadaljujejo razvoj teh programov ter raziščejo načine za zvišanje stopenj precepljenosti in preprečevanje drugih vrst raka, na primer z vključitvijo fantov v programe cepljenja;

28.  meni, da je nujno treba preveriti cepljenost migrantov in beguncev, ki vstopajo v države EU, ter jih po potrebi cepiti; poziva Komisijo in države članice, naj popišejo konkretne dejavnosti cepljenja za migrante in begunce, ki vstopajo v države EU, ter naj si odločno prizadevajo za odpravo ugotovljenih vrzeli;

29.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja cepiv in poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo rešitve za povečanje zalog cepiv in njihovo razpoložljivost, vključno z ureditvami za skladiščenje cepiv;

30.  poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo kampanje za ozaveščanje med zdravstvenimi delavci, ki opravljajo cepljenja, o njihovi obveznosti, tako moralni kot etični, da varujejo javno zdravje na tak način, da pacientom (ali njihovim zakonitim skrbnikom) zagotovijo zadostne informacije o cepivih, tako da so pred odločitvijo o cepljenju ustrezno obveščeni;

31.  opozarja, da so zdravstveni delavci bistveni za javno sprejemanje cepljenja in se njihova priporočilo redno navajajo kot glavni razlog za cepljenje(10);

32.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo celovit in izčrpen akcijski načrt EU o socialni problematiki nezaupanja v cepljenje, v katerem naj se okrepijo zaveze držav članic k imunizaciji kot prednostnemu ukrepu na področju zdravstva, vključno s prednostnimi ukrepi za posamezne regije ter ob upoštevanju različnih okoliščin in posebnih izzivov, s katerimi se srečujejo države članice;

33.  poziva Komisijo, naj spodbuja bolj usklajen časovni razpored cepljenja po vsej EU in izmenjavo primerov dobre prakse ter naj skupaj z državami članicami preuči možnosti za vzpostavitev platforme EU za spremljanje varnosti in učinkovitosti cepiv, da bi se zagotovil enakomeren obseg cepljenja po vsej Evropi, zmanjšale neenakosti na področju zdravja in povečalo zaupanje v programe cepljenja in cepiva; poziva Komisijo, naj uvede ciljno usmerjene pobude glede cepljenja, kot je evropski dan cepljenja proti gripi, s čimer bi vsako leto začeli kampanjo cepljenja v skladu z 75-odstotnim ciljem precepljenosti, določenim v priporočilih Sveta o sezonski gripi;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru pristopa „eno zdravje“ s pomočjo finančnih in političnih spodbud sprejmejo konkretne ukrepe za povečanje precepljenosti ljudi, po potrebi pa tudi živali, ter se tako bolj stroškovno učinkovito borijo proti nalezljivim boleznim in odpornosti proti antibiotikom, tudi v okviru prihodnje skupne kmetijske politike po letu 2020;

35.  poziva države članice, naj Komisiji in Svetovni zdravstveni organizaciji pravočasno zagotovijo podatke o cepljenju in boleznih, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetovni zdravstveni organizaciji in vladam držav članic.

(1) UL C 202, 8.7.2011, str. 4.
(2) UL C 438, 6.12.2014, str. 3.
(3) UL L 348, 29.12.2009, str. 71.
(4) Larson, Heidi J. et al. (2016), „The State of Vaccine Confidence 2016: Global Insights Through a 67-Country Survey“ (Stanje na področju zaupanja v cepljenje v letu 2016: Informacije na svetovni ravni na podlagi ankete, opravljene v 67 državah), EBioMedicine; zvezek 12, 2016, str. 295–301.
(5) Svet za zunanje odnose, Vaccine-Preventable Outbreak Maps (Zemljevid izbruhov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti s cepljenjem) 2015.
(6) Glej akcijski načrt, str. 10.
(7) Glej akcijski načrt, str. 12.
(8) Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1).
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0061.
(10) Leask J., Kinnersley P., Jackson C., Cheater F., Bedford H., Rowles G., Communicating with parents about vaccination: a framework for health professionals (Komunikacija s starši o cepljenju: okvir za zdravstvene delavce), BMC Pediatrics, 2012, zvezek 12, str. 12–154.

Zadnja posodobitev: 4. december 2018Pravno obvestilo