Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2216(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0135/2018

Predložena besedila :

A8-0135/2018

Razprave :

PV 02/05/2018 - 23
CRE 02/05/2018 - 23

Glasovanja :

PV 03/05/2018 - 7.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0196

Sprejeta besedila
PDF 179kWORD 62k
Četrtek, 3. maj 2018 - Bruselj Končna izdaja
Letno poročilo za leto 2016 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije  boj proti goljufijam
P8_TA(2018)0196A8-0135/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o letnem poročilu za leto 2016 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam (2017/2216(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. julija 2017 z naslovom Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo za leto 2016 (COM(2017)0383) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2017)0266, SWD(2017)0267, SWD(2017)0268, SWD(2017)0269 in SWD(2017)0270),

–  ob upoštevanju letnega poročila urada OLAF za leto 2016 in letnega poročila o dejavnostih nadzornega odbora urada OLAF za leto 2016,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna v proračunskem letu 2016, skupaj z odgovori institucij(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999(2) ter vmesnega pregleda Komisije z dne 2. oktobra 2017 navedene uredbe (COM(2017)0589 in SWD(2017)0332),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(3) (direktiva o zaščiti finančnih interesov),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v letu 2015, ki ga je naročila Evropska komisija, in sporočila Komisije z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu za DDV (COM(2016)0148),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-105/14 – Taricco in drugi(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(7),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0135/2018),

A.  ker so države članice in Komisija skupaj pristojne za izvrševanje 74 % proračuna Unije za leto 2016; ker so države članice v prvi vrsti pristojne za zbiranje lastnih sredstev, med drugim v obliki DDV in carinskih dajatev;

B.  ker bi morala biti smotrna javna poraba in zaščita finančnih interesov EU osrednja elementa politike EU za zagotovitev, da se denar davkoplačevalcev uporablja smiselno, preudarno in učinkovito, zato da bi se s tem povečalo njihovo zaupanje;

C.  ker doseganje dobrih rezultatov s procesi poenostavitve zahteva redno ocenjevanje vložkov, izložkov, rezultatov in učinkov z revizijami smotrnosti poslovanja;

D.  ker je treba raznolikost pravnih in upravnih sistemov držav članic ustrezno obravnavati, da bi odpravili nepravilnosti in se borili proti goljufijam; ker mora Komisija zato okrepiti svoja prizadevanja, da bi zagotovila, da se boj proti goljufijam izvaja učinkovito in da prinaša bolj oprijemljive in zadovoljive rezultate;

E.  ker člen 325(2) PDEU določa, da države članice sprejmejo enake ukrepe za preprečevanje goljufij, ki bi lahko škodovale finančnim interesom Unije, kot jih uporabljajo za preprečevanje goljufij, ki bi lahko škodovale njihovim lastnim finančnim interesom;

F.  ker je nihanje števila nepravilnosti lahko povezano z napredovanjem ciklov načrtovanja večletnih programov (z višjimi stopnjami odkrivanja ob koncih ciklov zaradi zaključevanja programov) in zapoznelim poročanjem določenih držav članic, ki običajno poročajo o večini nepravilnosti, odkritih v predhodnih večletnih programih, naenkrat;

G.  ker je za države članice DDV pomemben in vedno večji vir prihodkov, iz katerega je leta 2015 priteklo 1035,3 milijarde EUR in ki prispeva k lastnim sredstvom EU 18,3 milijarde EUR ali 13,9 % skupnih prihodkov EU v letu 2015;

H.  ker so sedanji sistemi DDV, zlasti v obliki, ki se uporablja za čezmejne posle, izpostavljen goljufijam in strategijam za izogibanje davkom, pri čemer so v letu 2015 goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem (MTIC), splošno znane kot davčni vrtiljak, povzročile izgubo prihodkov iz DDV v višini približno 50 milijard EU;

I.  ker korupcija, zlasti v obliki organiziranega kriminala, zadeva vse države članice, in ne bremeni le gospodarstva EU, ampak tudi ogroža demokracijo in pravno državo po vsej Evropi; vendar natančni podatki niso znani, saj se je Komisija odločila, da jih ne bo objavila v poročilu o protikorupcijski politiki EU;

J.  ker je goljufija primer namernega nezakonitega ravnanja in je kaznivo dejanje, nepravilnost pa je neizpolnjevanje pravil;

K.  ker je vrzel pri pobiranju DDV leta 2015 znašala približno 151,5 milijarde EUR in se po državah giblje med manj kot 3,5 % in več kot 37,2 %;

L.  ker bo urad OLAF do ustanovitve Evropskega javnega tožilstva in reforme Eurojusta edini evropski organ, ki je specializiran za varstvo finančnih interesov Unije; ker je urad OLAF v številnih državah članicah tudi po ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva še naprej edini organ za zaščito finančnih interesov EU;

Odkrivanje in sporočanje nepravilnosti

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je skupno število goljufij in drugih nepravilnosti, sporočenih leta 2016 (19 080 primerov), zmanjšalo za 15 % glede na leto 2015 (22 349 primerov), njihova vrednost pa se je znižala za 8 % (s 3,21 milijarde EUR leta 2015 na 2,97 milijarde EUR leta 2016);

2.  ugotavlja, da se je število nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, nekoliko zmanjšalo (za 3,5 %), tako da se nadaljuje trend upadanja, ki se je začel leta 2014; upa, da upadanje zadevnih zneskov, ki so se s 637,6 milijona EUR leta 2015 zmanjšali na 391 milijonov EUR leta 2016, odraža dejansko upadanje goljufij in ne pomanjkljivosti pri njihovem odkrivanju;

3.  opozarja, da vse nepravilnosti niso goljufije in da je treba jasno razlikovati med storjenimi napakami;

4.  meni, da sodelovanje med Komisijo in državami članicami na področju odkrivanja goljufij ni dovolj učinkovito; zato si želi, da bi se uvedla vrsta ukrepov za tesnejše, učinkovitejše in uspešnejše sodelovanje;

5.  obžaluje, da niso vse države članice sprejele nacionalnih strategij za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj dejavno pomaga državam članicam pri oblikovanju nacionalnih strategij za boj proti goljufijam, še posebej ker upravljajo približno 74 % proračuna EU;

6.  znova poziva Komisijo, naj vzpostavi enoten sistem za zbiranje primerljivih podatkov o nepravilnostih in primerih goljufije iz držav članic, da bi standardizirala postopek poročanja ter zagotovila kakovost in primerljivost zagotovljenih podatkov;

7.  je zaskrbljen zaradi razlik, ki še vedno obstajajo med državami članicami v glede števila prijav, kar lahko povzroči napačno dojemanje učinkovitosti nadzora; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva pomagati državam članicam pri postroženju in povečanju kakovosti nadzora ter naj širi najboljše prakse v boju proti goljufijam;

Direktiva o zaščiti finančnih interesov in uredba o evropskem javnem tožilstvu(8)

8.  pozdravlja dogovor o direktivi o zaščiti finančnih interesov, ki določa minimalna pravila za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij na področju goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, kar med drugim zajema čezmejne goljufije na področju DDV, ki povzročijo škodo, vredno vsaj 10 milijonov EUR; hkrati pa opozarja, da bo Komisija to omejitev ocenila do 6. julija 2022; pozdravlja dejstvo, da področje uporabe direktive o zaščiti finančnih interesov vključuje goljufije na področju DDV, kar je zlasti pomembno za ostrejši boj proti čezmejnim goljufijam na področju DDV; meni, da je direktiva prvi korak k usklajenemu evropskemu kazenskemu pravu; ugotavlja, da direktiva vsebuje opredelitev korupcije in določa vrste goljufivega ravnanja, ki jih je treba inkriminirati;

9.  pozdravlja odločitev 20 držav članic o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva v okviru okrepljenega sodelovanja; poziva k učinkovitemu sodelovanju med uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom na podlagi dopolnjevanja, učinkovite izmenjave informacij in podpore urada OLAF dejavnostim Evropskega javnega tožilstva, preprečevanja dvojnih struktur, nasprotujočih pristojnosti in pravnih vrzeli zaradi pomanjkanja pristojnosti; obžaluje pa, da vse države članice EU niso želele sodelovati pri tej pobudi, in poudarja, da je treba v vseh državah članicah ohraniti enako stopnjo učinkovitosti pri odkrivanju goljufij; poziva Komisijo, naj spodbudi doslej omahljive države članice, da se pridružijo Evropskemu javnemu tožilstvu;

10.  poziva sodelujoče države članice in Komisijo, naj začnejo pripravljalno delo za čimprejšnjo ustanovitev Evropskega javnega tožilstva ter naj Parlament tesno vključijo v postopke, zlasti v imenovanje glavnega tožilca; poziva Komisijo, naj v skladu s členom 20 uredbe o Evropskem javnem tožilstvu čim prej imenuje začasnega upravnega direktorja Evropskega javnega tožilstva; vztraja, da bi bilo treba Evropskemu javnemu tožilstvu še pred njegovo uradno ustanovitvijo zagotoviti zadostno osebje in sredstva; ponovno poudarja, da mora biti Evropsko javno tožilstvo neodvisno;

11.  poziva, naj države članice, Evropsko javno tožilstvo, urad OLAF in Eurojust učinkovito sodelujejo; opozarja na tekoča pogajanja o uredbi o Eurojustu; poudarja, da je treba jasno opredeliti pristojnosti Eurojusta, urada OLAF in Evropskega javnega tožilstva; poudarja tudi, da morajo, če naj bo boj proti goljufijam resnično učinkovit na evropski ravni, novo Evropsko javno tožilstvo, Eurojust in urad OLAF brezhibno sodelovati tako v političnem kot v operativnem smislu, da bi preprečili kakršno koli prekrivanje nalog; v zvezi s tem poudarja, da bi morali biti delovni dogovori med tremi organi v skladu s členi 99 do 101 uredbe EJT čim prej pripravljeni in sprejeti; vztraja, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo imeti pooblastila za reševanje sporov o pristojnosti v primerih, ki zadevajo izvajanje njegovih nalog;

Prihodki – lastna sredstva

12.  je zaskrbljen zaradi izgub kot posledice vrzeli pri pobiranju DDV in goljufij na področju DDV v EU, ki so leta 2015 znašale 159,5 milijarde EUR;

13.  pozdravlja sprejetje kratkoročnih ukrepov za boj proti izgubam pri pobiranju DDV, omenjenih v akcijskem načrtu Komisije z dne 7. aprila 2016 z naslovom Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU; poudarja, da so za reševanje vprašanj o čezmejnih goljufijah na področju DDV potrebni ostri, usklajeni in hitri ukrepi; poziva Komisijo, naj pospeši postopke za predstavitev njenih predlogov o dokončnem sistemu DDV, ki ga je predvidela v akcijskem načrtu, da bi se izognili izgubi davčnih prihodkov v EU in državah članicah;

14.  obžaluje, da se je kljub zmanjšanju skupnega števila goljufij in drugih nepravilnosti v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi (TLS) s 5514 primerov leta 2015 na 4647 primerov leta 2016 njihov skupni znesek zvišal s 445 milijonov EUR na 537 milijonov EUR in je za 13 % višji od povprečja iz obdobja 2012–2016;

15.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je tihotapljenje tobačnih izdelkov v EU v zadnjih letih okrepilo in po ocenah predstavlja letno izgubo 10 milijard EUR javnih prihodkov proračuna EU in držav članic ter je obenem eden večjih virov organiziranega kriminala, vključno s terorizmom; meni, da morajo države članice okrepiti svoje prizadevanje za boj proti tem protizakonitim dejavnostim, tudi s pomočjo okrepitve postopkov sodelovanja in izmenjave informacij na ravni držav članic;

16.  je seznanjen z rezultati 12 skupnih carinskih operacij, ki so jih urad OLAF in države članice izvedli v sodelovanju z različnimi službami tretjih držav in STO, v okviru katerih je bilo med drugim zaseženih 11 milijonov cigaret, 287.000 cigar, 250 ton drugih tobačnih proizvodov, 8 ton konoplje in 400 kg kokaina;

17.  ugotavlja, da so bili carinske kontrole v času carinjenja blaga in inšpekcijski pregledi služb za boj proti goljufijam najbolj učinkovite metode odkrivanja primerov goljufij na področju prihodkov proračuna EU;

18.  izraža zaskrbljenost v zvezi s carinskimi kontrolami in z njimi povezanim pobiranjem carin, ki so lastni vir proračuna Unije; opozarja, da so carinski organi držav članic odgovorni za izvajanje kontrol z namenom ugotavljanja, ali uvozniki spoštujejo predpise o tarifah in uvozu;

19.  obžaluje razlike pri carinskem nadzoru v EU in goljufije v visokem znesku, ki škodijo sistemu zbiranja lastnih sredstev; poziva Komisijo, naj okrepi skupno politiko carinskega nadzora in načrtuje njeno dejansko harmonizacijo, da bi izboljšali zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev in zagotovili varnost EU ter zaščito njenih ekonomskih interesov, in naj si zlasti prizadeva za boj proti trgovini z nezakonitimi in ponarejenimi izdelki;

20.  obžaluje, da je bil med letoma 2013 in 2016 kitajski uvoz oblačil in obutve ob vstopu v številne evropske države, zlasti Združeno kraljestvo, prenizko ovrednoten;

21.  opozarja, da je urad OLAF Komisiji priporočil, naj od vlade Združenega kraljestva zahteva vrnitev izgube prihodka v znesku 1,987 milijarde EUR, ki bi ga moral praviloma prejeti proračun Unije;

22.  obžaluje, da Komisija ne zmore izračunati skupnega zneska izterjav, izterjanih na podlagi priporočil za izterjavo Evropskega urada za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj letno poroča o znesku izterjanih lastnih sredstev EU, kot je priporočil urad OLAF, da bi uvedla sistem, ki bo omogočal izračun skupnih zneskov, da bi sporočili zneske, ki jih je treba še izterjati, in v poročilih urada OLAF objavi podrobnosti o sodelovanju s priporočilom in zneske, ki so bili dejansko izterjani;

23.  meni, da bi Komisija morala vsako leto dati na razpolago podatke o razliki med predvidenimi in dejanskimi prihodki iz naslova DDV in carin;

Odhodki

24.  obžaluje, da so se nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije in ki spadajo med neposredne izdatke, v primerjavi s prejšnjim letom povečale za 16 %, medtem ko so se v vseh drugih sektorjih proračuna zmanjšale;

25.  obžaluje, da se že četrto leto zapored povečujeta tako število nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije pri neposrednem upravljanju (16 primerov leta 2015 in 49 primerov leta 2016), kot tudi njihova vrednost (0,78 milijona EUR leta 2015 in 6,25 milijona EUR leta 2016); poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 predloži konkreten načrt za zmanjšanje goljufij na tem področju;

26.  je seznanjen, da se je število goljufij in drugih nepravilnosti v zvezi v zvezi z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) sicer zmanjšalo s 3250 leta 2015 na 2676 leta 2016, vendar je še vedno dvakrat višje kot leta 2012, a želi poudariti, da so zneski iz leta 2016 samo 8 % višji kot leta 2012; ugotavlja tudi, da se je med letoma 2015 in 2016 skupno število goljufij in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, za EKSRP zmanjšalo za 16 %, število goljufij pa povečalo za 17 %, a pozdravlja dejstvo, da so se finančni zneski, vključeni v goljufije, zmanjšali za več kot 50 %; ugotavlja tudi, da so v zadnjih petih letih goljufije v EKSRP predstavljajo približno 0,5 % plačil;

27.  ugotavlja, da je bilo leta 2016 na področju kohezijske politike in ribištva 8497 primerov goljufij in drugih nepravilnosti, kar je 22 % manj kot leta 2015, vendar 25 % več od povprečja za zadnjih pet let; ugotavlja tudi, da je bilo finančnih zneskov, na katere so vplivale nepravilnosti, 5 % manj kot leta 2015; ugotavlja dejstvo, da so v programskem obdobju 2007–2013 goljufije vplivale na 0,42 % sredstev za prevzem obveznosti, nepravilnosti, ki niso goljufije, pa na 2,08 %;

28.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so finančni zneski, povezani z nepravilnostmi, sporočenimi kot goljufije, na področju kohezijske politike in ribištva, upadli za skoraj 50 %, kar pomeni, da so se zmanjšali s 469 milijonov EUR leta 2015 na 235 milijonov EUR leta 2016;

29.  s presenečenjem ugotavlja, da se finančni zneski, povezani z nepravilnostmi v okviru Kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007–2013, še naprej povečujejo (z 277 milijonov EUR leta 2015 na 480 milijonov EUR leta 2016), kar je v nasprotju s trendi v drugih skladih (ESRR, ESS in ESR), v okviru katerih so ti zneski stabilni oziroma se zmanjšujejo;

30.  je presenečen, da pri skoraj tretjini nepravilnosti na področju kohezijske politike, ki so bile leta 2016 sporočene kot goljufije, niso bile navedene informacije o zadevnem prednostnem področju, saj to izkrivlja primerjavo s prejšnjimi leti; poziva Komisijo in države članice, naj to pomanjkljivost odpravijo;

31.  je zaskrbljen zaradi nadzora finančnih instrumentov, ki jih upravljajo posredniki, in šibkosti, ki so se pokazale pri pregledih sedežev upravičencev; ponovno poudarja, da je treba izplačilo neposrednih in posrednih posojil pogojevati z objavo fiskalnih in računovodskih podatkov v vsaki državi članici in posredovanjem podatkov o dejanskem premoženju upravičencev in finančnih posrednikov, vključenih v financiranje;

32.  pričakuje, da se bo s poenostavitvijo upravnih pravil, predvideno v skupnih določbah za obdobje 2014–2020, zmanjšalo število nepravilnosti, ki niso goljufije, olajšalo odkrivanje goljufij in izboljšal dostop upravičencev do sredstev EU;

33.  se zaveda, da se trend zmanjševanja števila nepravilnosti v zvezi s predpristopno pomočjo nadaljuje, kar je posledica postopnega odpravljanja predpristopnih programov; vendar ugotavlja, da največ nepravilnosti zadeva Turčijo (goljufij in drugih nepravilnosti), in sicer več kot 50 % sporočenih primerov;

34.  z zanimanjem pričakuje rezultate, pridobljene na podlagi sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES), ki ga Komisija uporablja od 1. januarja 2016;

35.  meni, da bi bilo primerno tesnejše sodelovanje med državami članicami pri izmenjavi informacij; ponovno opozarja, da številne države članice nimajo specifične zakonodaje zoper organizirani kriminal, ki je vse bolj vključen v čezmejne dejavnosti na področjih, ki vplivajo na finančne interese Unije, kot sta tihotapstvo in ponarejanje denarja; meni, da je nujno, da države članice uporabijo učinkovita sredstva za boj proti porastu mednarodnega vidika goljufij, in poziva Komisijo, naj predpiše skupne standarde, ki bodo v pomoč boju proti tovrstnim goljufijam;

Javna naročila

36.  opozarja, da so bila v zadnjem programskem obdobju javna naročila eden od najpomembnejših virov napak in ugotavlja, da je stopnja nepravilnosti zaradi nespoštovanja pravil javnega naročanja še vedno visoka; ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi podatkovno zbirko nepravilnostih, ki bo podlaga za smiselno in celovito analizo pogostosti, resnosti in vzrokov napak pri javnih naročilih; poziva ustrezne organe držav članic, naj vzpostavijo in analizirajo lastne podatkovne zbirke nepravilnosti, tudi tistih, ki se pojavljajo pri javnem naročanju, in sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovili takšne podatke v takšni obliki in takrat, ko bodo omogočili delo Komisije; poziva Komisijo, naj spremlja in čim prej oceni prenos direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU o javnem naročanju v nacionalno pravo;

37.  znova poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo določbe, ki urejajo predhodne pogojenosti v kohezijski politiki, zlasti na področju javnih naročil; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja na področjih, izpostavljenih v letnem poročilu Komisije, zlasti v zvezi z javnimi naročili, finančnim kriminalom, konfliktom interesov, korupcijo, žvižgaštvom in opredelitvijo goljufij;

Ugotovljene težave in potrebni ukrepi

Boljši nadzor

38.  spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo bolj odločne ukrepe proti goljufijam; meni, da je treba nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, odpraviti z upravnimi ukrepi, zlasti s preglednejšimi in enostavnejšimi zahtevami;

39.  poudarja, da bi sistem izmenjave informacij med pristojnimi organi omogočil križno preverjanje računovodskih evidenc za transakcije med dvema ali več državami članicami, da bi tako preprečili mednarodne goljufije pri strukturnih in investicijskih skladih, s čimer bi zagotovili celovit horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov držav članic; ponavlja svojo zahtevo Komisiji, naj predstavi zakonodajni predlog s področja vzajemne upravne pomoči na področjih porabe evropskih sredstev, kjer doslej ta praksa ni bila predpisana;

40.  podpira program Herkul III, ki je dober primer načela najboljše porabe vsakega evra; poudarja pomen tega programa in njegovega prispevka h krepitvi zmogljivosti carinskih organov za boj proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu ter preprečevanje, da bi ponarejeno in pretihotapljeno blago doseglo države članice;

41.  pozdravlja neodvisno vmesno oceno programa Herkul III, ki je bila Evropskemu parlamentu in Svetu predložena 11. januarja 2018;

42.  je zaskrbljen zaradi povečanja števila goljufij na področju DDV, zlasti v obliki t. i. davčnega vrtiljaka; je seznanjen s predlogom Komisije za direktivo Sveta, v skladu s katero bi države članice pod določenimi strogimi pogoji lahko uporabile splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti; je seznanjen s predlogom Komisije za pripravo svežnja za poenostavitev sistema DDV in za zmanjšanje stroškov zagotavljanja skladnosti za mala in srednja podjetja, da bi se ustvarilo okolje, ki bi spodbujalo rast malih in srednjih podjetij in bi bilo naklonjeno čezmejni trgovini; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito, dolgoročno in vseevropsko rešitev za problem goljufij na področju DDV; poziva vse države članice, naj sodelujejo na vseh področjih dejavnosti v okviru Eurofisca, da bi v podporo boju proti tovrstnim goljufijam, ki škodijo proračunu EU in nacionalnim proračunom, spodbudili izmenjavo informacij in uskladili politike;

43.  poziva Komisijo, naj vsako leto objavi javno poročilo o uporabi sredstev EU ter denarnih nakazilih Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj v off-shore strukture, ki bo vključevalo število in vrsto blokiranih projektov, pojasnila o razlogih za njihovo blokiranje in nadaljnje ukrepe, sprejete za preprečitev, da bi sredstva EU neposredno ali posredno prispevala k oškodovanju finančnih interesov Unije.

44.  poudarja, da je popolna preglednost poročanja o odhodkih bistvena, predvsem kar se tiče infrastrukturnih projektov, ki se financirajo neposredno z evropskimi sredstvi in finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj predvidi popoln dostop evropskih državljanov do informacij o sofinanciranih projektih;

Preprečevanje

45.  meni, da so dejavnosti preprečevanja zelo pomembne za zmanjšanje stopnje goljufij pri porabi sredstev EU;

46.  pozdravlja dejavnosti preprečevanja, ki jih izvajata Komisija in urad OLAF, in poziva k okrepitvi izvajanja sistemov za zgodnje odkrivanje in izključitev ter informacijskega sistema za boj proti goljufijam in k dokončanju nacionalnih strategij za boj proti goljufijam;

47.  poziva Komisijo, naj nadaljuje s poenostavitvijo finančne uredbe in vseh drugih upravnih predpisov; poziva Komisijo, naj zelo skrbno oceni jasnost in dodano vrednost usmeritev financiranja operativnih programov držav članic;

48.  poziva Komisijo, naj pripravi okvir za digitalizacijo vseh postopkov izvajanja politik EU (razpisi, uporaba, vrednotenje, izvajanje, plačila), ki ga bodo uporabljale vse države članice;

49.  meni, da je preglednost pomembno orodje za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj oblikuje okvir, ki ga bodo države članice uporabljale za objavo vseh stopenj izvajanja projektov, financiranih z evropskimi sredstvi, vključno s plačili;

Žvižgači

50.  poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo žvižgači pri preprečevanju in odkrivanju goljufij ter poročanju o njih, in da jih je treba zaščititi; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo minimalno raven zaščite evropskih žvižgačev;

51.  opozarja na svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 in 24. oktobra 2017(9) o zaščiti žvižgačev ter poziva države članice in Komisijo, naj začnejo čim prej izvajati priporočila iz obeh dokumentov;

52.  ponovno poziva Komisijo, naj čim prej pripravi horizontalni zakonodajni predlog o zaščiti žvižgačev, da bi zlasti učinkovito preprečevala goljufije, ki vplivajo na finančne interese Evropske unije, in se borila proti njim;

53.  je seznanjen z odprtim javnim posvetovanjem, ki ga je Komisija izvedla med marcem in majem 2017, da bi zbrala stališča o vprašanju zaščite žvižgačev na nacionalni ravni in na ravni EU; pričakuje načrtovano pobudo Komisije za izboljšanje zaščite žvižgačev v EU, ki naj bi jo predložila v prihodnjih mesecih; želi spomniti na svojo resolucijo z dne 14. februarja 2017 o vlogi žvižgačev pri varovanju finančnih interesov EU;

54.  spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zaščito zaupnosti virov informacij, da se preprečijo kakršni koli diskriminatorni ukrepi ali grožnje;

Boj proti korupciji

55.  obžaluje, da po mnenju Komisije objavljanje poročila o boju proti korupciji ni več potrebno, kar onemogoča oceno obsega korupcije; opozarja na svoje priporočilo Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi pranja denarja, izogibanja davkom in davčne utaje(10), v katerem navaja, da bo Komisija s spremljanjem boja proti korupciji nadaljevala v okviru evropskega semestra; meni, da bi lahko druge gospodarske in finančne teme v tem procesu zasenčile boj proti korupciji; poziva Komisijo, naj bo za zgled in začne poročilo ponovno objavljati ter se zaveže k veliko bolj verodostojni in celoviti strategiji za boj proti korupciji; poudarja, da je boj proti korupciji vprašanje policijskega in pravosodnega sodelovanja, kar je področje, na katerem ima Parlament vlogo sozakonodajalca in polna nadzorna pooblastila.

56.  poudarja, da je korupcija velikanski izziv za EU in države članice in da zato, ker ni učinkovitih ukrepov za boj proti njej, ovira gospodarsko uspešnost, pravno državo ter verodostojnost demokratičnih institucij in zaupanje v te institucije v Uniji; opozarja na svojo resolucijo z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji za uvedbo mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(11), v katerih zlasti poziva k uvedbi letnega poročila o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, s priporočili za posamezne države in posebnim poudarkom na korupciji;

57.  obžaluje, da nova direktiva o javnem naročanju doslej ni znatno prispevala k izboljšanju občutene ravni korupcije v EU in poziva Komisijo, naj predpiše učinkovite instrumente za izboljšanje preglednosti postopkov javnega naročanja in oddaje naročil podizvajalcem;

58.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo direktivo EU o pranju denarja in vzpostavijo javni register lastništva podjetij, ki naj vključuje tudi sklade;

59.  ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril na podlagi zahtev iz stockholmskega programa za merjenje stopnje korupcije v državah članicah in ovrednotenje njihovih politik boja proti korupciji; poziva Komisijo, naj oblikuje indeks korupcije, da bi po njem razvrstila države članice; meni, da bi lahko bil indeks korupcije dobra podlaga, na kateri bi Komisija vzpostavila svoj mehanizem nadzora za posamezne države pri nadzoru porabe sredstev EU;

60.  poudarja, da bi moralo preprečevanje vključevati stalno usposabljanje in podporo za osebje, ki je odgovorno za upravljanje in nadzor sredstev v pristojnih organih, pa tudi izmenjavo informacij in dobre prakse med državami članicami; opozarja na odločilno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti ter deležniki pri preprečevanju goljufij;

61.  opominja, da Komisija nima dostopa do informacij, ki si jih države članice izmenjujejo, da bi preprečile in odpravile goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem (splošneje imenovane davčni vrtiljak); meni, da bi morala imeti Komisija dostop do Eurofisca, zato da bi lahko lažje nadzirala, ocenjevala in izboljševala izmenjavo podatkov med državami članicami; poziva vse države članice, naj v skladu s priporočili Računskega sodišča sodelujejo na vseh področjih delovanja Eurofisc, da bi spodbudili in pospešili izmenjavo informacij s pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona, kot sta Europol in urad OLAF; poziva države članice in Svet, naj Komisiji omogočijo dostop do teh podatkov, da bi spodbudili sodelovanje, okrepili zanesljivost podatkov in boj proti čezmejnemu kriminalu;

Raziskovalno novinarstvo

62.  meni, da ima raziskovalno novinarstvo ključno vlogo pri izboljšanju potrebne preglednosti v Uniji in državah članicah, zato ga je treba tako v državah članicah kot v Uniji spodbujati in podpirati s pravnimi sredstvi;

Tobak

63.  opozarja na odločitev Komisije, da ne bo obnovila sporazuma z družbo PMI, ki je prenehal veljati 9. julija 2016(12); opozarja, da je 9. marca 2016 pozval Komisijo, naj ne obnovi, podaljša ali se ponovno pogaja o tem sporazumu po prenehanju njegove veljavnosti; meni, da bi bilo treba z dnem 20. majem 2019 prenehati uporabljati tri druge sporazume (z družbami BAT, JTI in ITL); poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 predstavi poročilo o izvedljivost prenehanja uporabe preostalih treh sporazumov;

64.  poziva Komisijo, naj na ravni EU sprejme vse potrebne ukrepe za prepoznavanje tobačnih izdelkov PMI in sledenje tem izdelkom ter sproži pravne postopke pri vseh nezakonitih zasegih izdelkov tega proizvajalca, dokler ne bo mogoče v celoti izvršiti vseh določb direktive o tobačnih izdelkih, tako da ne bo regulativne vrzeli med prenehanjem veljavnosti sporazuma z družbo PMI in začetkom veljavnosti direktive o tobačnih izdelkih in protokola Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom;

65.  pozdravlja zavzemanje Komisije za hitro ratifikacijo protokola Svetovne zdravstvene organizacije za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, saj je to prvi večstranski pravni instrument, ki celovito obravnava vprašanje tihotapljenja tobaka na svetovni ravni;

66.  opozarja, da je doslej 32 pogodbenic ratificiralo protokol Svetovne zdravstvene organizacije za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, med njimi le osem držav članic in Unija kot celota; poziva 10 držav članic (Nemčijo, Belgijo, Dansko, Finsko, Grčijo, Irsko, Nizozemsko, Združeno kraljestvo, Slovenijo in Švedsko) ter Norveško, ki so protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki podpisale, vendar ga še niso ratificirale, naj to storijo;

67.  pričakuje, da bo kmalu prejel končno poročilo Komisije o napredku, predvideno za leto 2018, v skladu z njenim sporočilom iz leta 2013 z naslovom Okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugih oblik nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – Celovita strategija EU (COM(2013)0324);

68.  pozdravlja dejstvo, da je od kar je aprila 2016 začel delovati laboratorij EU za nadzor nad tobakom v skupnem raziskovalnem središču v Geelu (Belgija), lahko opredelil kemični profil in posebne značilnosti zaseženega tobaka, kar je omogočilo preverjanje njegove avtentičnosti;

Preiskave in vloga urada OLAF

69.  ugotavlja, da so se pravna priporočila urada OLAF v državah članicah doslej izvajala le v omejenem obsegu; meni, da je takšno stanje nesprejemljivo, in poziva Komisijo, naj zagotovi popolno izvajanje priporočil urada OLAF v državah članicah;

70.  obžaluje dejstvo, da je kljub številnim priporočilom in preiskavam urada OLAF stopnja pregona samo 30 % in da pravosodni organi nekaterih držav članic ne upoštevajo priporočil urada OLAF o neustrezni porabi sredstev EU kot prednostno nalogo in da celo urad OLAF ne upošteva ustrezno svojih priporočil; poziva Komisijo, naj pripravi pravila za nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil urada OLAF;

71.  obžaluje, da nacionalni pravosodni organi opustijo približno 50 % zadev urada OLAF; poziva države članice, Komisijo in urad OLAF, naj določijo pogoje za dopustnost dokazov, ki jih zagotovi urad OLAF; poziva urad OLAF, naj izboljša kakovost svojih končnih poročil, da bi povečali njihovo uporabnost za nacionalne organe;

72.  poziva urad OLAF k bolj realističnemu pristopu k priporočilom za izterjavo in naj tudi poroča o zneskih, ki so bili dejansko izterjani;

73.  opozarja, da je z uredbo o uradu OLAF generalnemu direktorju dodeljena pomembna vloga v pritožbenih postopkih v zvezi s preiskavami; opozarja, da neposredna udeleženost generalnega direktorja v preiskavah urada OLAF ogroža njegovo vlogo in s tem uredbo;

74.  poziva Komisijo, naj pri reviziji Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ustvari ustrezno ravnotežje med pristojnostmi Evropskega javnega tožilstva in urada OLAF, okrepi postopkovna jamstva, pojasni in okrepi preiskovalna pooblastila urada OLAF, uvede določeno stopnjo preglednosti priporočil urada OLAF in poročil ter pojasni pravila o sodelovanju in dostopu do podatkov med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom;

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in nadzornemu odboru urada OLAF.

(1) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(2) UL L 248, 18.9.2013, str. 1.
(3) UL L 198, 28.7.2017, str. 29.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(6) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. septembra 2015, Taricco in drugi, C-105/14, ECLI:EU:C:2015:555.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022.
(8) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0402.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0491.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.
(12) Resolucija z dne 9. marca 2016 o tobačnem sporazumu (sporazum z družbo PMI) (UL C 50, 9.2.2018, str. 35).

Zadnja posodobitev: 7. november 2018Pravno obvestilo