Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2285(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0136/2018

Predložena besedila :

A8-0136/2018

Razprave :

PV 02/05/2018 - 24
CRE 02/05/2018 - 24

Glasovanja :

PV 03/05/2018 - 7.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0200

Sprejeta besedila
PDF 358kWORD 56k
Četrtek, 3. maj 2018 - Bruselj Končna izdaja
Kohezijska politika in tematski cilj „Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“
P8_TA(2018)0200A8-0136/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o izvajanju kohezijske politike in tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“ – člen 9(7) uredbe o skupnih določbah (2017/2285(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju kohezijske politike in tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“ – člen 9(7) Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013(1),

–  ob upoštevanju Uredbe o skupnih določbah, in sicer njenega člena 37 o podpori skladov ESI finančnim instrumentom,

–  ob upoštevanju Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (EU) št. 1301/2013, in sicer njenega člena 5(7) o spodbujanju trajnostnega prometa in odpravi ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah(2),

–  ob upoštevanju Uredbe o Kohezijskem skladu (EU) št. 1300/2013, in sicer njenega člena 4(d) o spodbujanju trajnostnega prometa in odpravi ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010(5),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(6);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o ustrezni mešanici financiranja evropskih regij: uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev v kohezijski politiki EU(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2009 o Zeleni knjigi o prihodnosti politike TEN-T(11),

–  ob upoštevanju sedmega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 9. oktobra 2017 z naslovom Moja regija, moja Evropa, naša prihodnost (COM(2017)0583),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2017 z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2013 z naslovom Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih (COM(2013)0913),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 4. februarja 2009 z naslovom TEN-T: pregled politike – Naproti bolj povezanemu vseevropskemu prometnemu omrežju v službi skupne prometne politike (COM(2009)0044),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije iz avgusta 2016 z naslovom Delovni sveženj 1: naknadna ocena programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu (KS),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije iz junija 2016 z naslovom Regionalni razvojni trendi v EU – Delovni sveženj 1: naknadna ocena programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu (KS),

–  ob upoštevanju končnega poročila Komisije iz maja 2016 v okviru delovnega sklopa 5: naknadna ocena programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu (KS),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. aprila 2017 o konkurenčnosti v regijah z nizkimi dohodki in nizko rastjo: poročilo o regijah, ki zaostajajo v razvoju (SWD(2017)0132),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 4. maja 2010 z naslovom Posvetovanje o prihodnji politiki vseevropskega prometnega omrežja (COM(2010)0212),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje o približnem izračunu toplogrednih plinov Evropske unije: približna ocena emisij toplogrednih plinov za leto 2016,

–  ob upoštevanju študije z naslovom The world is changing, transport, too (Svet se spreminja in promet z njim), ki jo je naročil generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, marec 2016,

–  ob upoštevanju študije z naslovom The future of the EU’s transport infrastructure (Prihodnost prometne infrastrukture EU), ki jo je naročil generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, januar 2010,

–  ob upoštevanju dokumenta Eurostata s statističnimi podatki iz leta 2016 z naslovom Energy, transport and environment indicators (Energijski, prevozni in okoljski kazalniki – izdaja 2016),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0136/2018),

A.  ker je tematska osredotočenost, katere cilj je povečati učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) in podpreti prizadevanja regij pri izvajanju strategije Evropa 2020, namerno usmerjena k naložbam v okviru tematskega cilja 7 o izboljšanju kakovosti prometne infrastrukture, vključno z učinkovito uporabo obstoječe infrastrukture;

B.  ker KS in ESRR podpirata razvoj omrežja TEN-T ter regionalne in lokalne prometne infrastrukture, ki se ne nahaja v omrežju TEN-T, zlasti v manj razvitih državah članicah in regijah, kjer so potrebna še precejšnja prizadevanja, da se vzpostavijo manjkajoče povezave, odpravijo ozka grla in posodobi železniški vozni park;

C.  ker sta prometni sektor in njegova infrastruktura v središču razvoja vsake države in bistvenega pomena zanj ter za dobro počutje prebivalstva držav članic, zaradi česar ostaja prometni sektor ključno področje za naložbe, ki s krepitvijo gospodarskega potenciala vseh regij EU, kar krepi ekonomsko in socialno kohezijo, podpiranjem notranjega trga in omogočanjem kohezije, integracije ter socialnega in ekonomskega vključevanja državljanov, odpravljanjem neravnovesij med regijami, olajšanjem dostopa do storitev in usposabljanja v najbolj oddaljenih območjih, ki jim grozi upadanje števila prebivalcev, in s krepitvijo mrež za ustanovitev ali razvoj podjetništva in podjetij prispeva k rasti, konkurenčnosti in razvoju;

D.  ker je bilo v obdobju 2007–2013 81 milijard EUR ali skoraj tretjina (31 %) sredstev iz skladov ESI investiranih v prometno infrastrukturo; ker je najmočnejši pozitiven učinek naložb v prometno infrastrukturo EU zlasti viden v osrednji in vzhodni Evropi, ki je prejela 69 % skupnega financiranja na področju prometa;

E.  ker je za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 značilno zvišanje proračunskih sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE); ker kljub negativnim učinkom nedavne gospodarske in finančne krize in zamudam pri izvajanju programskega obdobja ni večjih posledic pri naložbah v promet; ker so naložbe v prometno infrastrukturo EU ena izmed politik, ki zagotavljajo najvišjo dodano vrednost EU zaradi učinkov prelivanja, med drugim, na enotnem trgu, zaradi česar so vse države članice dejanske neto upravičenke do naložb;

F.  ker zgodbe o uspehu cestnih, železniških in pristaniških projektov, podprtih s sredstvi EU, prispevajo h gospodarstvu, rasti, industriji, izvozu, turizmu, trgovini, ustvarjanju delovnih mest, oživitvi regij in zaustavitvi trenda odseljevanja; ker obstajajo primeri dodane vrednosti EU, kot so posodobitev železniške proge E30/C-E30 od Krakova do Rzeszowa na Poljskem, železniške proge od Sofije do Plovdiva v Bolgariji, železniškega predora v Leipzigu (modula 5 in 6) v Nemčiji, posodobitev odseka železniške proge Votice–Benešov u Prahy na Češkem, obnova križišča Ülemiste v Talinu v Estoniji, obnova državne ceste DN6 Alexandria–Craiova v Romuniji, železniške proge za visoke hitrosti med Madridom in Valencia-Murcio v Španiji, dokončanje trakijske avtoceste iz Sofije do pristanišča Burgas ob Črnem morju, linija 4 podzemne železnice v Budimpešti na Madžarskem, linije podzemne železnice v Sofiji v Bolgariji in še veliko več;

G.  ker sta omrežje TEN-T in prometna infrastruktura, kot so cestne, visokohitrostna železniška, vodna in letalska infrastruktura, prioriteti EU in če bi evropske naložbe zaostajale, bi lahko vrzel zapolnile neposredne tuje naložbe, a bi se dobiček, davki in priložnosti za zaposlovanje preselili zunaj EU, kar bi lahko povečalo odvisnost in makroekonomsko nestabilnost regij; ker bi tak proces dolgoročno ogrozil regionalno prisotnost in politike Unije ter povzročil razdrobljenost in razhajanja;

H.  ker so za razvoj koridorjev jedrnega omrežja pomembni elementi, kot so infrastruktura za alternativna goriva (oprema za polnjenje) ter pametni in inovativni prometni sistemi, in ker ima razvoj nepogrešljivo vlogo, saj omogoča razogljičenje prometnega sistema kot celote;

I.  ker so pametna, za prihodnost zasnovana, trajnostna in popolnoma medsebojno povezana prometna, energetska in digitalna omrežja pogoj za dokončanje in nemoteno delovanje evropskega enotnega trga ter povezovanje Evrope s svetovnim trgom; ker so to resnična gonila evropske gospodarske rasti, krepitve kohezije in dobrega počutja državljanov Evrope;

J.  ker bo bolj celosten pristop k naložbam v prometno infrastrukturo odpravil ozka grla, izboljšal večmodalno povezljivost in povečal naložbe v preusmeritev s cest na železnice, pa tudi k okolju prijaznim vozilom, kot so na primer električna vozila, in v železniški in vodni promet; ker bo to prispevalo k energetski diverzifikaciji v prometu in okolju prijaznejšim prometnim omrežjem, s čimer se bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov in izboljšala kakovost zraka, ter spodbudilo nove ukrepe za boj proti podnebnim spremembam;

K.  ker je promet pomemben del energetsko-podnebne politike EU in ker cilja EU o minimalnem deležu obnovljive vire energije in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ni mogoče doseči, če k temu ne bo v precejšnji meri prispeval promet;

1.  poudarja, da bi morali IPE, KS in ESRR v naslednjem programskem obdobju ostati temeljni viri EU za naložbe v prometno infrastrukturo v okviru tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“; predlaga, da bi morali ti viri financiranja zaradi visoke evropske dodane vrednosti in obsežnih učinkov prelivanja ostati na voljo vsem upravičenim regijam EU in omogočati uravnoteženo kritje vsem državam članicam in regijam, da bi prispevali k uresničitvi osnovnih ciljev kohezijske politike EU;

2.  ugotavlja, da bi morala logika ukrepanja, na kateri temeljijo naložbe EU v prometno infrastrukturo, ostati uravnotežena kombinacija virov upravljanja, ki so skupni in se centralno upravljajo, da bi se ustrezno obravnavale potrebe politike in financiranja; opozarja, da je cilj IPE centralno obravnavati prednostno nalogo osrednjih koridorjev TEN-T v EU, vključno z varnostnimi in okoljskimi vidiki ter tehnološkimi inovacijami; opozarja tudi, da imata ESRR in KS močno regionalno razsežnost, ki je pravi odziv na lokalno povpraševanje (mestna in primestna območja) in regionalne posebnosti; poudarja, da podpirata povezljivost vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in mobilnost prek sekundarnih in terciarnih prometnih vozlišč in večmodalnih terminalov (celostno omrežje TEN-T); v zvezi s tem poudarja, da je treba uravnoteženo povečati ustrezna proračunska sredstva za tri vire financiranja, da bi preprečili asimetrično porazdelitev naložb med ravnmi; poziva Komisijo, naj omogoči poenostavljene, pravočasne in prožne postopke za prenos virov med regijami, operativnimi programi in programskimi osmi v okviru skladov ESI, da bi se zagotovil ustrezen odziv na spreminjajočo se ekonomsko stvarnost in regionalne potrebe;

3.  meni, da je treba vlogo dodatnih virov, kot so Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in finančni instrumenti, opredeliti glede na njihovo dopolnjevanje ESRR in KS ter posojilnih dejavnosti EIB; ugotavlja, da je namen kombiniranega razpisa IPE za leto 2017 v prometnem sektorju tudi okrepiti te sinergije, pa tudi izmenjavo dobrih praks med državami članicami, zato je potrebna nadaljnja podpora zmogljivostim; v zvezi s tem poudarja, da bi moral biti EFSI platforma za javno-zasebna partnerstva pri povezovanju finančnih instrumentov z zasebnimi naložbami in nacionalnim/regionalnim financiranjem na ravni projektov; ugotavlja, da bi bilo treba dobičkonosne infrastrukturne projekte, ki se že financirajo iz ESRR, KS ali IPE, podpreti predvsem s posojili, jamstvi EU ali kombinacijo obojega; vendar meni, da bi morala biti nepovratna sredstva še nadalje glavni finančni vir za naložbe v trajnostni javni prevoz;

4.  ugotavlja, da je za infrastrukturo potrebna predhodna objektivna ocena višine sredstev in bodočih potreb, da se določita proračun in način zagotavljanja sredstev; poudarja, da bi morala merila za upravičenost do sredstev iz ESRR in KS v okviru temeljnih ciljev omrežne infrastrukture upoštevati obstoječe povpraševanje na ustrezni teritorialni ravni; ugotavlja tudi, da lahko oblikovanje vseevropskega, regionalnega in lokalnega prometnega omrežja učinkovito pokaže, na katerih področjih bi bilo mogoče z naložbami ustvariti največjo evropsko dodano vrednost;

5.  poziva Komisijo, naj za spodbujanje trajnostnega prevoza in odpravo ozkih grl v ključnih omrežni infrastrukturi pripravi seznam meril za upravičenost, ki bolje odraža lokalne in regionalne potrebe v zvezi s prometno infrastrukturo, da se določijo skupna sredstva za promet in potrebne naložbe ter opredelijo prednostne naloge; ugotavlja, da se je pomembno opreti na kakovostne, zanesljive, posodobljene, strukturirane in razpoložljive podatke iz pregleda prometnih kazalnikov EU; poleg tega ugotavlja, da lahko seznam vključuje elemente, kot so večmodalna povezljivost, lokalne in regionalne posebnosti, razpoložljivost alternativnih načinov prevoza, cestna in železniška varnost in vpliv na okolje;

6.  ugotavlja, da je treba vlaganja v prometno infrastrukturo prek ESRR, instrumenta za povezovanje Evrope in KS intenzivneje usmeriti v bolj celostne naložbe v osnovno prometno infrastrukturo v manj razvitih, gorskih, oddaljenih, redko naseljenih ali najbolj oddaljenih regijah s slabo dostopnostjo, potem ko se določi dodana vrednost EU na podlagi ustrezne analize stroškov in koristi, in da je treba izboljšati dela za večmodalno povezljivost; poudarja, da je boljša dostopnost teh regij pogoj za gospodarski razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj z javnim posvetovanjem pred začetkom izvajanja projekta spodbujajo dejavnejše vključevanje javnega sektorja v iskanje prometnih rešitev na nacionalni, regionalni, lokalni/mestni in podeželski ravni, da se najdejo najboljše rešitve za naložbe v promet;

7.  ugotavlja, da so za trajnostne inovacije v prometu potrebne sinergije med tremi glavnimi instrumenti – skladi ESI, IPE, program Obzorje 2020 – in njihovim naslednikom ter izvajanje načela dodatnosti;

8.  poziva, naj se z dodatnimi viri okrepi podpora evropskemu teritorialnemu sodelovanju iz ESRR, s poudarkom na ključnih trajnostnih naložbah v prometno infrastrukturo (na primer čezmejne vodne poti, pristanišča, mostovi, železnica, povezovanje načinov prevoza ter terminalov itd.); se zaveda, da bi se bilo treba osredotočiti na povezljivost v čezmejnih regijah, vključno z zunanjimi mejami EU, svetovalno pomoč in krepitev zmogljivosti na ravni projektov; poziva k odpravi ovir, da bi se omogočile naložbe, zlasti čezmejne (v vodne poti, železnico in cestni prevoz), ter dostop do zunanjih trgov;

9.  poziva k odpravljanju vrzeli v prometni infrastrukturi z Zahodnim Balkanom s celostnimi projekti v prometu, ki se osredotočajo v nadaljnje naložbe v povezljivost in odpravljanje ozkih grl v prometu, zlasti ob upoštevanju sporočila Komisije o evropski perspektivi za Zahodni Balkan; v zvezi s tem opozarja na pomen evropskega teritorialnega sodelovanja in makroregionalnih strategij za celostne prometne projekte, obenem pa ugotavlja, da je treba boljše usklajevati prometne načrte in projekte, da bi se odpravile vrzeli v prometu, npr. z Zahodnim Balkanom; v zvezi s tem opozarja, da so morska pristanišča in plovne poti zelo pogosto čezmejni subjekti in da bi se zato zanje morala uporabljati enaka stopnja sofinanciranja kot za čezmejne železniške in cestne projekte;

10.  poudarja, da je treba varstvo podnebja vključiti v kohezijsko politiko v zvezi s ciljem trajnostnega prometa, da bi izpolnili cilje EU o zmanjšanju emisij CO2; poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da v postopku sprejemanja in načrtovanja projektov, primernih za financiranje, upoštevajo okoljsko zakonodajo EU, zlasti direktive o Naturi 2000, strateški okoljski presoji, presoji vpliva na okolje, kakovosti zraka, okvirno direktivo o vodah, direktivi o habitatih in o pticah ter mehanizem poročanja o prometu in okolju (TERM) Evropske agencije za okolje;

11.  poudarja, da bi bilo treba bolj podpirati spodbujanje pametnega upravljanja prometa, tudi prek digitalizacije, z učinkovitejšo uporabo obstoječe infrastrukture in preusmerjanjem prometa v čas zunaj prometnih konic;

12.  poziva k ustrezni in ambiciozni skupni evropski prometni politiki na podlagi finančnega okvira, ki je povezan in usklajen z instrumenti EU za promet; meni, da bi bilo treba ohraniti tematsko osredotočenost, da bi omogočili poenostavitev in sinergije med različnimi finančnimi viri na ravni projektov; predlaga vzpostavitev enotnega sklopa pravil za vse finančne vire, ki zadevajo vse tematske cilje; meni, da je treba postopke za oddajo javnih naročil in doseganje skladnosti s pravili o državni pomoči poenostaviti, standardizirati in pospešiti;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj projekte tudi v naslednjem programskem obdobju sofinancirajo v skladu z načelom „uporabi ali izgubi“;

14.  pozdravlja delo skupne pomoči pri podpori projektov v evropskih regijah (JASPERS), Evropskega strokovnega centra za javno-zasebna partnerstva (EPEC) in Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH); vendar pričakuje, da bo v okviru dejavnosti skupine EIB na področju prometne infrastrukture v EU v zgodnejši fazi določitve projektov z dodano vrednostjo EU in njihove predhodne ocene znatno več sredstev namenjenih zagotavljanju celovite svetovalne podpore lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom;

15.  poziva Komisijo, naj v okviru nove uredbe ali uredb o kohezijski politiki po letu 2020 predlaga, naj se več razpoložljivih sredstev nameni mestom, ki bi se skupaj potegovala za infrastrukturo ali tehnologije, ki bi prispevale k razogljičenju mestnega prometa in zmanjšanju onesnaženosti zraka zaradi cestnega prometa;

16.  podpira dodeljevanje ustreznih sredstev za raziskave, programe in projekte, ki spodbujajo cestnoprometno varnost v Evropi, v skladu z izjavo o varnosti v cestnem prometu iz Vallette;

17.  poudarja, da je treba nameniti ustrezna sredstva za podporo trajnostni mestni mobilnosti, razvoju inteligentnih prometnih sistemov, projektov za kolesarje in pešce ter boljši dostopnosti do prevoznih sredstev za invalide;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter vladam in nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 281.
(4) UL L 348, 20.12.2013, str. 1.
(5) UL L 348, 20.12.2013, str. 129.
(6) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0067.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0316.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0222.
(10) UL C 316, 22.9.2017, str. 155.
(11) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 35.

Zadnja posodobitev: 7. november 2018Pravno obvestilo