Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2119(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0163/2018

Predložena besedila :

A8-0163/2018

Razprave :

PV 28/05/2018 - 24
CRE 28/05/2018 - 24

Glasovanja :

PV 29/05/2018 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0210

Sprejeta besedila
PDF 345kWORD 60k
Torek, 29. maj 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Optimizacija vrednostne verige v ribiškem sektorju EU
P8_TA(2018)0210A8-0163/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o optimizaciji vrednostne verige v ribiškem sektorju EU (2017/2119(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), s katerima se vzpostavlja skupna ureditev trgov za ribiške proizvode,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki, zlasti člena 35 te uredbe o ciljih skupne ureditve trgov,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, zlasti členov 11, 13, 41 do 44, 48, 63, 66, 68 in 70 do 73,

–  ob upoštevanju srednjeročne strategije Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) za obdobje 2017–2020 za večjo trajnost ribištva v Sredozemlju in Črnem morju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o stanju ribjih staležev in socialno-ekonomskem položaju ribiškega sektorja v Sredozemlju(2),

–  ob upoštevanju nove strategije Evropske komisije za trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU, objavljene 24. oktobra 2017 (COM(2017)0623),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v restavracijah in prodaji na drobno(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah, ki je bila sprejeta 27. aprila 2017(4),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0163/2018),

A.  ker se v ribiškem sektorju EU pojavljajo vedno večji in zapletenejši izzivi; ker lahko stanje virov in višanje stroškov, zlasti nihanje cen goriva, vplivata na dohodke ribičev; ker so lokalne skupnosti v tem smislu zaradi sprememb po uvedbi nižjih ribolovnih kvot in njihovi nepravični dodelitvi v zapletenem položaju, saj se je zmanjšal ulov rib in se kršijo pravila o pošteni konkurenci; ker se poleg višjih stroškov prevoza zaradi dvojnega učinka povišanja cen goriva soočajo tudi s konkurenco, ki jo povzroča uvoz proizvodov iz tretjih držav in ker se kljub temu, da so ti in drugi problemi znani, v veliko primerih še vedno nismo spoprijeli z vzroki za vse slabše socialno-ekonomske razmere v tem sektorju, na primer z neprimernim oblikovanjem cen ob prvi prodaji rib;

B.   ker ima ribiški sektor strateško vlogo pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva z ribami in ohranjanju prehrambenega ravnotežja v državah članicah ter ker veliko prispeva k socialno-ekonomski blaginji obalnih skupnosti, lokalnemu razvoju, zaposlovanju, ohranjanju in ustvarjanju gospodarskih dejavnosti, povezanih z njim, ter ohranjanju lokalnih kulturnih tradicij;

C.   ker mali, obrtni ali priobalni ribolov predstavlja 83 % ribiških plovil EU in 47 % vseh delovnih mest v ribiškem sektorju EU; ker je v Uredbi (EU) št. 1380/2013 zapisano, da si morajo države članice prizadevati, da bi malim ali priobalnim ribičem oziroma ribičem obrtnikom zagotovile prednostni dostop, kar pa se ne izvaja;

D.   ker je uporaba predpisov Unije obvezna za večino distributerjev ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kot so supermarketi; ker pa se vplivi uporabe predpisov na delovne pogoje in prihodke ribičev razlikujejo, kar lahko povzroči nepošteno obravnavo majhnih ribiških plovil;

E.  ker je treba upoštevati izrazite razlike med flotami, segmenti flot, ciljnimi vrstami rib, ribolovnim orodjem, produktivnostjo, željami potrošnikov in količinami zaužitih rib na prebivalca v različnih državah EU, pa tudi specifične lastnosti ribiškega sektorja, ki izhajajo iz njegove socialne strukture, oblik trženja ter strukturnih in naravnih neravnovesij med ribolovnimi regijami;

F.  ker mali ribiči pri vstopu na nove tržne segmente potrebujejo pomoč in finančno podporo;

G.  ker so prihodki in plače zaposlenih v sektorju negotovi zaradi načina trženja rib, načina oblikovanja cen prve prodaje in neenakomernega ritma dejavnosti, kar kaže na potrebo po ohranitvi ustreznega javnega financiranja tega sektorja tako na nacionalni ravni kot na ravni Skupnosti,

H.  ker lahko analiza ključnih točk vrednostne verige ribičem in lokalnim proizvajalcem omogoči, da ohranijo večji del vrednosti, ki nastane z odprtjem novih lokalnih trgov in sodelovanjem lokalnih deležnikov, to pa lahko zaradi dinamične, donosne in trajnostne gospodarske dejavnosti na njihovem območju pozitivno vpliva na lokalne skupnosti;

I.  ker člen 349 PDEU priznava posebne socialne in gospodarske razmere najbolj oddaljenih regij, katerih razvoj in vrednostno verigo v ribiškem sektorju zaradi svoje stalnosti in součinkovanja strukturno močno otežujejo nekateri strukturni dejavniki (oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje, odvisnost od maloštevilnih proizvodov itd.);

J.  ker primarni proizvajalci, ki imajo temeljno vlogo v vrednostni verigi, nimajo vedno koristi od dodane vrednosti, ki se ustvari kasneje v prodajni verigi;

K.  ker je bila skupna ribiška politika oblikovana z namenom krepitve trajnosti in konkurenčnosti sektorja ribištva in akvakulture v Uniji;

L.  ker bi bilo treba za to, da bi bili ribiški proizvodi iz najbolj oddaljenih regij na glavnih ciljnih trgih konkurenčni, med drugim poskrbeti, da njihova cena ne bi bila višja zaradi prevoza;

M.   ker je EU največji svetovni trgovec z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva.

N.   ker številni dejavniki vplivajo na trgovinske tokove ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, na primer želje potrošnikov na različnih geografskih območjih;

O.  ker je cilj skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture povečati preglednost in stabilnost trgov, zlasti ko gre za gospodarsko znanje in poznavanje trgov Unije za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture v celotni dobavni verigi;

P.   ker je v členu 38 Uredbe (EU) št. 1379/2013 o skupni ureditvi trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva določena obveznost navedbe območja ulova ali proizvodnje, v primeru ribiških proizvodov, ulovljenih v morju, pa pisna navedba imena podobmočja ali razdelka iz klasifikacije ribolovnih območij FAO;

Q.   ker je preglednost sredstvo, ki zagotavlja pravico potrošnikov, da so kar najpodrobneje seznanjeni z značilnostmi proizvodov, ki jih kupujejo; ker je za to potrebno boljše označevanje, ki bo vključevalo obveznosti enako natančnih informacij o poreklu svežih rib in predelanih proizvodov za prodajo;

R.  ker sedanja dinamika prodaje ne omogoča, da bi se nihanja stroškov proizvodnih dejavnikov, vključno z gorivom, poznala na cenah rib in ker povprečne cene pri prvi prodaji ne spremljajo gibanja cen za končnega potrošnika;

S.  ker je študija z naslovom Trgi malega ribolova: vrednostna veriga, spodbujanje in označevanje, ki jo je leta 2016 objavil oddelek za strukturne in kohezijske politike, jasno pokazala, da lahko označbe ribiških proizvodov EU potrošnike zmedejo;

T.  ker imajo organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov in organizacije proizvajalcev proizvodov iz akvakulture (v nadaljnjem besedilu: organizacije proizvajalcev) ključno vlogo pri doseganju ciljev in ustreznemu upravljanju skupne ribiške politike in skupne ureditve trgov;

U.   ker se je Unija zavezala, da bo zaščitila kakovostne ribiške proizvode, zlasti v trgovinskih odnosih s tretjimi državami;

V.   ob upoštevanju pomena industrije predelave in konzerviranja;

W.  ker so lokalne akcijske skupine za ribištvo v okviru skupne ribiške politike bistvene pri oblikovanju in izvajanju večsektorskih in celostnih strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, s katerimi se izpolnjujejo potrebe lokalnega ribolovnega območja; ker se štejejo za koristen instrument, ki prinaša diverzifikacijo v ribištvo;

X.  ker veriga za oskrbo z ribiškimi proizvodi ne obstaja ločeno in je za razvoj inovativnih proizvodov, ki omogočajo dostop do novih trgov ter za izboljšanje njihove promocije, vzpostavitev medsektorskih povezav bistvenega pomena;

Y.  ker v ribiškem sektorju v nekaterih državah članicah Unije ni dovolj usklajevanja in povezovanja v združenja;

Z.   ker za ribištva najbolj oddaljenih regij veljajo posebni pogoji, kar priznava člen 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ki vplivajo tudi na njihovo strukturo;

AA.  ker lahko medpanožne organizacije (že navedene v uredbi o skupni ureditvi trgov) prispevajo k boljšemu usklajevanju dejavnosti trženja v celotni dobavni verigi in k spodbujanju ukrepov, ki so v interesu celotnega sektorja;

AB.  ker se lahko, glede na to, da so staleži rib skupni viri, v nekaterih primerih njihovo trajnostno in učinkovito izkoriščanje bolje doseže z organizacijami, ki jih sestavljajo člani iz različnih držav članic in regij Unije, in bi bilo zato treba k temu pristopati in to preučevati po posameznih regijah;

AC.   ker je ribiški sektor osrednjega pomena za socialno-ekonomske razmere, zaposlovanje ter spodbujanje ekonomske in socialne kohezije v najbolj oddaljenih regijah, katerih gospodarstvo se spoprijema s stalnimi strukturnimi ovirami in ki imajo malo možnosti za diverzifikacijo gospodarstva;

AD.  ker je pomanjkanje mladih strokovnjakov ovira za posodobitev in izboljšavo sektorja in predstavlja glavno tveganje za preživetje številnih obalnih skupnosti;

AE.  ker vloga žensk v ribiškem sektorju ni dovolj prepoznavna, čeprav v zakulisju pogosto opravljajo delo, kot je logistična podpora ali urejanje birokratskih zadev v zvezi z dejavnostjo, delajo pa tudi kot ribičke in poveljnice na nekaterih ribiških plovilih;

AF.   ker obveznost iztovarjanja predstavlja resnično gospodarsko in družbeno zahtevo, ki zmanjšuje finančno dobičkonosnost in vpliva na vrednostno verigo, zato bi jo bilo treba čim bolj zmanjšati;

AG.   ker je treba bolj spodbujati osveščenost potrošnikov o pomenu zdrave prehrane in trajnostne proizvodnje;

AH.   ker je med razlogi za slabše socialno-ekonomsko stanje tudi nižja vrednost rib v prvi prodaji in višje cene goriva;

1.  poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z regionalnimi organi, ki oblikujejo skupine strokovnjakov, katerih naloga je analizirati in predlagati popravne ukrepe v zvezi z uporabo različnih postavk Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ugotovijo vzroke za neporabo in možno izgubo sredstev, zagotovijo primerno raven nadzora in preglednosti ter od pristojnih uprav zahtevajo boljše upravljanje;

2.  poziva države članice, naj izpolnjujejo Uredbo (EU) št. 1380/2013 in plovilom za mali in obrtni ribolov ponudijo zares prednostni dostop do ribolovnih možnosti;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za lažje ustanavljanje organizacij proizvajalcev, tako da odpravijo upravne prepreke v obstoječem postopku in znižajo minimalno količino potrebne proizvodnje, da bi spodbudili male proizvajalce k začetku dejavnosti; sporoča, da je prav tako pomembno okrepiti dejavnosti organizacij proizvajalcev, katerih vlogo je treba povečati in jim olajšati dostop do potrebne finančne pomoči, da bodo lahko poleg vsakodnevnega upravljanja ribištva opravljale tudi bolj raznolik nabor nalog, pri čemer je treba upoštevati okvir, določen v ciljih skupne ribiške politike, zlasti za najbolj oddaljene regije, ki jim je treba omogočiti, da delovanje organizacij proizvajalcev ter medpanožnih organizacij prilagodijo lokalnim okoliščinam, za katere je značilna zlasti otoškost, izoliranost, majhnost, velika prevlada malega ribolova in velika občutljivost na uvoz;

4.  meni, da bi morali operativni programi spodbujati organizacije proizvajalcev (z nudenjem potrebne finančne podpore) k neposrednemu trženju njihovih proizvodov in s tem k napredovanju v vrednostni verigi, saj bi tako bolje izkoristili svojo proizvodnjo in povečali dodano vrednost ribiških proizvodov;

5.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da podpora zdravju in varnosti na krovu ne bo postala del konkurenčnega postopka, in naj povišajo temu namenjen proračun za sektor malega ribolova;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj organizacijam proizvajalcev olajšajo vključitev vrednostne verige v proizvodne in prodajne načrte in jih pri tem spodbujajo, da bi tako ponudbo prilagodili povpraševanju, ribičem zagotovili poštene prihodke, evropski potrošniki pa bi imeli na voljo proizvode, ki jih potrebujejo, ker bi se upoštevale razlike; pri tem poudarja, da so lokalnim posebnostim prilagojene strategije trženja ključno orodje, ki mora vključevati možnost neposredne prodaje in kamor se štejejo tudi sektorske kampanje in/ali na proizvodu osnovane kampanje, in bi lahko prispevale k boljšemu obveščanju in večji ozaveščenosti potrošnikov, kar obsega tudi označevanje in etiketiranje z razumljivimi informacijami;

7.  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj krepijo vlogo malega ribolova s spodbujanjem lokalne porabe prek neposrednega in bolj specializiranega trženja, trgovskih poti brez prepotovanih kilometrov, kar vključuje boljše sodelovanje med javnim in ribiškim sektorjem, in sicer prek oskrbe javnih ustanov, kot so šole in bolnišnice, z lokalnimi ribjimi proizvodi, pa tudi promocijske kampanje, ki bi se morale izvajati skupaj z zasebnimi pobudami za promocijo lokalnih živil, kot je pobuda Slowfish, ter naj upoštevajo sezonskost nekaterih ulovov; hkrati poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo sodelovanje med ribiškim in turističnim sektorjem ter pripravijo seznam dobrih praks glede izkušenj, da se omogočijo nove oblike sodelovanja;

8.   poudarja, da je eden od temeljev teh strategij trženja obvezna navedba porekla na označbi svežih in predelanih ribiških proizvodov.

9.   poziva, naj se vzpostavi sistem za izboljšanje cen pri prvi prodaji, ki bo za ribiče pozitiven, ker bodo bolje nagrajeni za svoje delo, in bo spodbujal pravično in ustrezno porazdelitev dodane vrednosti po celotni vrednostni verigi v sektorju z znižanjem marž posrednikom, zvišanjem cen proizvajalcem, in nadzorovanjem cen za končnega potrošnika; ponavlja, da bi morale imeti države članice možnost posredovanja v primerih, ko so v verigi huda neravnovesja, na primer z določitvijo najvišjih marž za posrednike za vsakega akterja v verigi;

10.   poziva Komisijo in države članice, naj gibanju organizacij malih ribičev EU pomagajo pri oblikovanju logotipa, ki bo zagotavljal: da so ribji proizvodi sveži, izvrstne kakovosti, izpolnjujejo preverjene zdravstvene standarde in zahteve o 0 km (s katerimi se lokalnim proizvodom daje prednost pred proizvodi, pripeljanimi od daleč), so blizu potrošnikom, skladni s tradicijo itd.;

11.   poudarja, da je treba zaradi preglednosti in za zaščito pravic potrošnikov spremeniti prilogo k Uredbi (EGS) št. 1536/92 o skupnih tržnih standardih za konzervirane proizvode;

12.   poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo označevanje svežih in predelanih rib z jasno navedbo države porekla;

13.  poziva države članice, naj močno spodbujajo boljše usklajevanje in povezovanje v združenja v ribiškem sektorju;

14.  poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume s tretjimi državami vključi klavzulo s standardi kakovosti EU, s čimer bi zahtevali, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo iste standarde kot ribiški proizvodi EU;

15.  da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za uvožene ter evropske ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture, poziva Komisijo in države članice, naj pozorno spremljajo, ali so uvoženi proizvodi skladni z veljavnimi zahtevami EU v zvezi z varnostjo, higieno in kakovostjo, pa tudi z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008(5) o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu;

16.   vztraja, da je treba na maloprodajnih trgih in v hotelih, restavracijah in gostinstvu strožje izvajati zakonodajo EU o označevanju in obveščanju potrošnikov; meni, da je to pomembno za vse ribiške proizvode, tako za uvožene proizvode kot proizvode iz EU; meni, da bi bilo treba zato v vseh državah članicah poostriti izvajanje Uredbe o nadzoru (ES) št. 1224/2009 in da bi bilo treba prilagoditi uredbe, da bi zajemale vse stopnje dobavne verige;

17.   spodbuja Komisijo, naj izvede študijo o vplivu uvoza na lokalna ribištva;

18.  poziva Komisijo, naj omogoči ustrezno uporabo regionalizacije, s posebnim poudarkom na najbolj oddaljenih regijah, in razlikovanje med orodji podpore in naj poskrbi, da ju bo mogoče prilagoditi različnim vrstam organizacij proizvajalcev in njihovim posebnim potrebam;

19.   poudarja pomen oblikovanja politik, ki bodo omogočale lokalnim obalnim skupnostim, da nudijo celovite storitve z izkoriščanjem sinergij, ki izhajajo iz različnih proizvodnih sektorjev, ki bi lahko ustvarile in spodbujale lokalni razvoj; zato vztraja, da je treba združiti sredstva skupne ribiške politike z drugimi evropskimi programi Evropskega socialnega sklada ali skupne kmetijske politike; poudarja, da bi morala ta združena sredstva in programi podpirati pobude lokalnih skupnosti in podjetnikov, usmerjene v razvoj podeželja in izboljšanje življenjskih razmer, za utrditev in zlasti diverzifikacijo prihodkov;

20.   meni, da je treba ohraniti subvencije, dodeljene najbolj oddaljenim regijam za prevoz rib do vstopa na mednarodni trg, in jih po možnosti povečati, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, kot veljajo za proizvode od drugod;

21.   poziva Komisijo, naj čim prej razmisli o možnosti, da bi na podlagi programa POSEI za kmetijski sektor v najbolj oddaljenih regijah oblikovali finančni instrument, ki bi nudil posebno podporo ribiškemu sektorju in bi lahko dejansko okrepil njihov ribolovni potencial; meni, da bi bilo treba preučiti možnost, da bi v tem instrumentu združili zlasti določbe člena 8 (Državna pomoč), člena 13(5) (Proračunska sredstva v okviru deljenega upravljanja), člena 70 (Ureditev nadomestil), člena 71 (Izračun nadomestil), člena 72 (Načrt nadomestil) in člena 73 (Državna pomoč za izvajanje načrtov nadomestil) veljavne Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

22.   ocenjuje, da bi morali takšni lokalni razvojni načrti za obalne skupnosti podpirati nove poslovne dejavnosti in podjetja, ki omogočajo vključevanje kakovostnih surovin, posebne postopke predelave ter kulturno in zgodovinsko dediščino teh skupnosti v vrednostno verigo; poudarja, da bi morali spodbujati tudi tržne mehanizme, kot je obvezno označevanje porekla teh proizvodov, ki bi izboljšali tržno prepoznavnost teh lastnosti in vračali več ustvarjenega dohodka v te skupnosti;

23.   poudarja tudi pomen, ki ga imajo morje, morski viri in ribiški proizvodi za spodbujanje kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah ter izvajanje člena 349 PDEU; v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj upošteva člen 349 tudi v ribiškem sektorju, s popolno in neodvisno ponovno vzpostavitvi program POSEI, ki je bil opuščen kot del reforme sedanjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

24.  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj (kot je predvideno že v uredbi o skupni ureditvi trgov) spodbujajo ustanavljanje medpanožnih organizacij, pa tudi organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev na nadnacionalni ravni, v biogeografskih regijah ali na ravni EU; poudarja, da je to ključno orodje za krepitev vloge organizacij proizvajalcev in zagotovitev večje pogajalske moči teh organizacij;

25.   poziva, naj se ta postopek razvija s posebnim poudarkom na politikah za enakost spolov, da bo zagotovljena ustrezna zastopanost žensk v teh organizacijah, poudarja, da bo to tudi odrazilo pomen, ki ga imajo ženske v sektorju, in omogočilo, da bodo imele večjo vlogo v njem;

26.   poudarja, kako pomembno je okrepiti sodelovanje med znanostjo in ribištvom, da bi našli rešitve za zapletene odvisnosti in pomanjkljivosti v vrednostni verigi ter zagotovili in izboljšali koristi za deležnike;

27.  poziva Komisijo, naj razširi, spodbuja in posploši uporabo informacij, ki jih posreduje Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA), da bodo imeli vsi subjekti v verigi pregledne, zanesljive in posodobljene informacije za učinkovito sprejemanje poslovnih odločitev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi posodobljene podatke o novih izzivih na trgih za trgovce, npr. o spletni prodaji ali spremembi potrošniških navad;

28.   poudarja, da je potrebna korenita revizija skupne ureditve trga za ribiške proizvode, da bi se povečal njen prispevek k prihodkom v sektorju, stabilnosti trga ter boljšemu trženju in večji dodani vrednosti ribiških proizvodov;

29.   poziva Komisijo, naj vključi ribiške proizvode v svoj prihodnji predlog uredbe za boj proti nepoštenim poslovnim praksam, kar je težava s katero se srečuje živilski sektor na splošno;

30.   spodbuja Komisijo, naj ponovno pregleda sistem označevanja ribiških proizvodov, razvit z Uredbo (EU) št. 1379/2013 na podlagi ribolovnih območij FAO, ki so bila ustvarjena pred več kot pred sedemdesetimi leti za poročanje o ulovu, ne pa za usmerjanje potrošnikov, saj je sistem zavajajoč in ne zagotavlja jasnih, preglednih in uporabniku prijaznih informacij;

31.  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj preučijo pomanjkanje poklicnih kvalifikacij v ribiškem sektorju, zlasti mladih strokovnjakov, da bi tako programe strokovnega usposabljanja v ribiškem sektorju uskladili z dejanskimi potrebami, s čimer bi se pripomoglo k modernizaciji in napredovanju sektorja, pa tudi lažje zadržalo prebivalstvo na ribolovnih območjih in ustvarilo ustrezne zaposlitvene priložnosti v akvakulturi, na podeželskih in obalnih območjih, na katerih prevladuje akvakultura, v najbolj oddaljenih regijah in regijah, ki so odvisne od ribolovnih dejavnosti;

32.   poudarja pomen oblikovanja domačih trgov za tradicionalne proizvode izjemne kakovosti, podprtih s sejmi, malimi podjetji in restavracijami, saj bi se s tem povečala dodana vrednost lokalnih proizvodov in spodbudil lokalni razvoj;

33.   poudarja, da je treba razviti posebne strategije računalniškega usposabljanja, ki bodo osredotočene na upravljanje in zlasti na trženje, kot osnovno orodje za izboljšanje položaja proizvajalcev v verigi ustvarjanja vrednosti;

34.   opozarja, da bi morali ti načrti vključevati tako tradicionalne poklice v tem sektorju, zlasti ženske, kot načrte za usmeritev v večjo zaposljivost in podjetništvo žensk; poudarja, da bi vključevanje teh značilnosti v redno izobraževanje in usposabljanje moralo imeti ustrezne pravne učinke in okrepiti status teh poklicev na trgu dela;

35.   poziva Komisijo, naj preuči, kako učinkoviteje spodbujati trženje predelanih ribiških proizvodov z višjo dodano vrednostjo, tudi konzerv, pri čemer naj se zgleduje po določenih kmetijskih proizvodih, pa tudi programe za zunanjo promocijo ribiških proizvodov EU, vključno z njihovo predstavitvijo na mednarodnih tekmovanjih in sejmih;

36.  poziva države članice in regionalne organe, naj podprejo gospodarske subjekte iz ribiškega sektorja pri dostopanju do znanja, mrež in finančnih sredstev, ki so potrebni za izvajanje inovativnih dejavnosti in oblikovanje novih proizvodov („nova živila“), zlasti pri vrednotenju že ulovljenih vrst z nizko ekonomsko vrednostjo, ter vključijo raziskovalne organizacije in institucije, kot so oceanografski inštituti, da bi se lahko izkoristilo njihovo obsežno znanje o osnovnih surovinah ter njihovih bioloških, prehranskih in organoleptičnih lastnostih, tako da bi se preprečevalo nastajanje odpadkov, karseda povečala vrednost svežih proizvodov, spodbudila sinergija med različnimi deli vrednostne verige in povečala odpornost sektorja;

37.   poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj sodelujejo pri snovanju informacijskih kampanj za potrošnike, ki bodo učinkovite in usmerjene v konkretne proizvode, katerih namen bo ozaveščanje o pomembnih vprašanjih, kot so uživanje lokalnih ribiških proizvodov, da bo vpliv na lokalno zaposlovanje in socialno kohezijo obalnih skupnosti viden, da bo poudarjena prehrambna kakovost svežih rib in da se bo ozaveščalo o potrebi po vključitvi ribiških proizvodov v zdravo prehrano itd.;

38.  poziva Komisijo, naj predlaga jasno opredelitev in oblikuje temelje za nov evropski program podpore malemu ribolovu, s katerim bi lahko izboljšali okoljsko in socialno-ekonomsko trajnost ribiškega sektorja v EU, omogočili opredelitev, razlikovanje in vrednotenje proizvodov malega ribolova, s čimer bi spodbudili potrošnjo, ter nove generacije spodbujali k delu v ribiškem sektorju, s čimer bi dosegli generacijsko pomladitev, zagotovili dostojne kvote za male ribiče in večji nadzor nad viri, s tem pa povečali socialno kohezijo obalnih skupnosti v EU;

39.   poziva Komisijo, naj na ravni EU začne posebno spletno posvetovanje, da bo od širokega kroga deležnikov v ribiškem sektorju EU pridobila podatke, ki se nanašajo na dobavno verigo, vprašanja tržne preglednosti, delitev vrednosti, označevanje in potrebe potrošnikov,

40.  poziva Komisijo, naj preuči koristi, ki jih lahko svetovne vrednostne verige s povečanjem dodane vrednosti proizvodov in hkratno možnostjo ohranitve dejavnosti in lokalnih skupnosti prinesejo malemu ribolovu, da bi se lažje vključeval v svetovno gospodarstvo; poudarja, kako pomembno je zato usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti;

41.   meni, da je vrednostna veriga ribiških proizvodov zapletena in zajema vse od proizvajalcev, različnih posrednikov do trgovcev na drobno ali restavracij; poudarja, da imajo v tej verigi pomembno vlogo posredniki na ribjih borzah in predelovalci rib; ugotavlja, da proizvajalci v povprečju dobijo le 10 % marže v vrednostni verigi, posredniki pa preostalih 90 %; poudarja, da je skrajšanje vrednostne verige, zlasti z ustanovitvijo organizacij proizvajalcev, ki so s svojimi proizvodnimi in tržnimi načrti ključni akterji, prvi korak za povečanje prihodkov malih ribičev, pa tudi za to, da bodo potrošniki dobili boljše proizvode (verjetno po ugodnejši ceni);

42.   poudarja, da je treba vlagati v mlade strokovnjake, da bi pritegnili naslednjo generacijo ribičev in okrepili njihovo vlogo, ter poziva, naj se ustvarijo priložnosti za mlade ribiče, da bodo razvili nove spretnosti, ustanovili prilagodljiva podjetja, bodo dejavni člani lokalnih skupnosti in bodo pozitivno prispevali k vrednostni verigi ribiškega sektorja;

43.  poziva države članice in regionalne oblasti, naj izkoristijo možnosti, ki jih nudi podpora lokalnih akcijskih skupnosti za ribištvo, in prilagodijo dejavnosti na številnih področjih, med drugim na področju izobraževanja in diverzifikacije dejavnosti, ki temeljijo na inovacijah, lokalnim potrebam, ter naj ribičem in članom lokalnih skupnosti pomagajo pri dostopu do veljavnih podpornih programov in financiranja EU;

44.   poziva Evropsko komisijo, naj preuči možnost za vzpostavitev verige za vrednotenje nenamernega ulova, vezanega na obveznost iztovarjanja, v ekonomskem in socialnem interesu vseh udeležencev v vrednosti verigi, zlasti ribičev, in za podporo lokalnim pobudam;

45.   poziva države članice in regionalne organe, naj okrepijo obveščanje o razpoložljivih podpornih programih in upravno podporo, na primer prek informacijskih platform;

46.   poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira pobude, ki omogočajo selektivnost, da se zmanjša nenamerni ulov in izboljša finančna vzdržnost ribištva, ki naj se usmeri v ulov ribjih vrst po želji potrošnikov;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj v ribiške politike vključijo pristop, ki upošteva enakost spolov, da bi bila pomembna vloga žensk v ribiškem sektorju v Uniji prepoznavnejša in bi se okrepil njihov položaj;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo povezavo med svetom dela in univerzami, na primer z zagotavljanjem, da bodo tehnične pomorske šole v svoje učne načrte vključile predmete v zvezi z ribištvom in ribogojstvom;

49.   poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj skupaj pripomorejo k izvajanju ukrepov, predlaganih v tem poročilu, za izboljšanje stroškovne učinkovitosti ribolovnih dejavnosti;

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladam držav članic in svetovalnim svetom.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0316.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0255.
(3) UL C 76, 28.2.2018, str. 40.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0195.
(5) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

Zadnja posodobitev: 16. julij 2019Pravno obvestilo