Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2088(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0157/2018

Predložena besedila :

A8-0157/2018

Razprave :

PV 28/05/2018 - 26
CRE 28/05/2018 - 26

Glasovanja :

PV 29/05/2018 - 7.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0211

Sprejeta besedila
PDF 367kWORD 66k
Torek, 29. maj 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Izvajanje instrumentov SKP za mlade kmete v EU po reformi leta 2013
P8_TA(2018)0211A8-0157/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o izvajanju instrumentov SKP za mlade kmete v EU po reformi leta 2013 (2017/2088(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom(3),

–  ob upoštevanju študije „Young farmers: Policy implementation after the 2013 CAP reform“ (Mladi kmetje: izvajanje politike po reformi SKP leta 2013), ki jo je naročil tematski sektor B Evropskega parlamenta – strukturne in kohezijske politike – in je bila predstavljena na seji odbora AGRI 23. novembra 2017,

–  ob upoštevanju razprave v Evropskem parlamentu o izvajanju politike za mlade kmete po reformi SKP leta 2013, ki je potekala 23. novembra 2017,

–  ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 10/2017 z naslovom „Podpora EU za mlade kmete bi morala biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč?(4),

–  ob upoštevanju študije Evropskega sveta za mlade kmete z naslovom Young farmers are key in the future CAP (Mladi kmetje so ključnega pomena za prihodnjo skupno kmetijsko politiko), objavljene 17. maja 2017,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z naslovom „Podpiranje mladih evropskih kmetov“(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0157/2018),

A.  ker je v EU le okoli 6 % upraviteljev kmetij mlajših od 35 let, več kot polovica pa starejših od 55 let in ker so razlike med državami članicami velike;

B.  ker se te številke v zadnjem desetletju niso bistveno spremenile, odstotek mladih kmetov se zmanjšuje in staranje kmečkega prebivalstva še naprej ostaja velik problem; ker se razmere na področju generacijske pomladitve med državami članicami močno razlikujejo, zato je potreben prožen in raznolik pristop;

C.  ker se s kmetijskim razvojem, ki ga podpira skupna kmetijska politika (SKP), že več kot 50 let spodbuja širjenje, koncentracija kmetijskih gospodarstev in močna kapitalizacija proizvodnih sredstev, kar otežuje, da bi se nekatera gospodarstva prenesla na mlade in/ali jim bila dostopna zaradi kapitalskih zneskov, potrebnih za prevzem;

D.  ker je staranje kmečkega prebivalstva zaradi sedanje omejene gospodarske donosnosti zlasti kritično v živinorejskem sektorju, predvsem v ovčje- in kozjerejskem sektorju;

E.  ker se je v obdobju 2007–2013 število mladih kmetov v EU v celoti zmanjšalo s 3,3 na 2,3 milijona, površina kmetij, ki jih obdelujejo, pa se je v tem obdobju zmanjšala s 57 na 53 milijonov hektarjev;

F.  ker je ob upoštevanju demografskih sprememb, kot sta odseljevanje in staranje prebivalstva na podeželju, ključnega pomena ustvariti priložnosti, da kmetijstvo kot sodoben in privlačen sektor spodbuja mlade k izbiri poklicne poti na tem področju;

G.  ker obstaja pri dostopu do zemljišč huda konkurenca med mladimi, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom, in dobro uveljavljenimi kmeti, ponekod pa tudi med mladimi in naložbenimi podjetji, ki so se začela zanimati za kmetijstvo;

H.  ker bo v prihodnosti ogrožen celoten model kmetijskega razvoja, ki temelji na družinskih kmetijah;

I.  ker ima v tem smislu SKP osrednjo vlogo ;

J.  ker je generacijska pomladitev v kmetijstvu težavna zaradi dveh dejavnikov, in sicer zaradi težav mlajše generacije pri vstopu v kmetijstvo in težav sedanje generacije kmetov pri izstopu iz te dejavnosti, in ker je zaradi pomanjkanja mladih, ki se odločijo za poklicno pot v kmetijstvu, v nevarnosti gospodarska in socialna vzdržnost podeželskih območij, pa tudi samooskrba s hrano ter prehranska varnost EU; ker je zadovoljiv ekonomski položaj prvi pogoj za privlačnost sektorja;

K.  ker so bila z zadnjo reformo SKP potrjena in uvedena številna orodja, ki jih je mogoče kombinirati in prilagajati nacionalnim okoliščinam v državah članicah, predvsem obvezno plačilo za mlade kmete v prvem stebru (6,9 milijarde EUR za 180.000 mladih kmetov) in ukrepi v drugem stebru, kot so zagonska pomoč, dostop do financiranja in posojil ali možnost vzpostavitve tematskega podprograma za mlade kmete (2,6 milijarde EUR);

L.  ker vse države članice EU nimajo dejanske politike za vzpostavitev kmetijske dejavnosti in ne uporabljajo vseh instrumentov, ki jih SKP nudi za podporo mladim kmetom, zlasti je to ukrep iz drugega stebra za zagonsko pomoč za mlade kmete;

M.  ker mlade ženske, ki prevzamejo vodenje kmetijskega gospodarstva, predstavljajo le majhen del mladih kmetov, vendar niso homogena skupina in imajo zato na začetku poklicne poti različne potrebe;

N.  ker bi morala biti generacijska pomladitev ena glavnih prednostnih nalog prihodnje SKP, ki bi zagotavljala skupni okvir politike za nacionalne prilagojene strategije in ker je podpiranje generacijske pomladitve nujni pogoj za ohranitev kmetijstva v EU ter ohranjanje privlačnosti in živosti podeželja, in sicer s spodbujanjem raznolikosti kmetij in promoviranjem trajnostnega družinskega kmetovanja;

O.  ker je dostop do zemljišč opredeljen kot najpomembnejša ovira za mlade kmete in nove udeležence, kar traja že leta in zahteva dejanske rešitve; ker je dostop do zemljišč po eni strani oviran zaradi izgubljanja kmetijskih površin, ki je posledica pozidave, razvoja mest, turizma, infrastrukturnih projektov, sprememb v rabi in širjenja dezertifikacije zaradi podnebnih sprememb, po drugi strani pa zaradi koncentracije lastništva zemljišč; ker špekulativno zviševanje cen pomeni resne in vse bolj zaskrbljujoče težave za nove udeležence in mlade kmete v številnih državah članicah; ker sedanje podpore sicer omogočajo lažji dostop do finančnih sredstev oziroma kapitala, ne obravnavajo pa bistvenega vprašanja o dostopu do zemljišč za ustanovitev novih kmetij;

P.  ker nove udeležence, kot so mladi kmetje, še zlasti ogroža nestanovitnost cen in ker se soočajo z dodatnimi težavami pri dostopu do financiranja bank ali drugih posojilnih programov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki bi jih uporabili kot jamstvo;

Q.  ker bi morala biti podpora EU mladim kmetom bolje usmerjena, da bi zagotovili generacijsko pomladitev in se borili proti zmanjšanju števila in koncentracije kmetijskih gospodarstev;

R.  ker kljub podpornim ukrepom EU še vedno obstajajo izzivi, s katerimi se je treba soočiti pri uvajanju mladih kmetov v dejavnost in v zvezi z generacijsko pomladitvijo v kmetijskem sektorju EU;

S.  ugotavlja, da so med novimi udeleženci ženske pogosteje opredeljene kot primarni kmet kot pa v kmetijskem sektorju na splošno;

T.  ker je demografska slika v nekaterih regijah EU zelo neuravnotežena, saj tam živi zelo malo mladih ali pa jih sploh ni;

U.  ker so mladi kmetje in novi udeleženci pomemben vir inovacij in podjetništva v kmetijstvu, ki prinaša koristi, kot so uvedba novih znanj ali tehnik, razvoj novih poslovnih modelov, ki temeljijo na končnih uporabnikih, razvoj bolj trajnostnih kmetijskih sistemov, razvoj novih organizacijskih modelov (npr. skupinsko kmetovanje, predfinanciranje, črpanje iz množic (crowdsourcing)), okrepitev povezav med kmetijstvom in lokalno skupnostjo in prilagoditev tradicionalnega znanja za razvoj poslovnih inovacij (npr. obrtne živilske proizvodnje);

V.  ker se večina gorskih regij spopada s posebnimi težavami zaradi nižje stopnje naložb, posebnih razmer in zahtevne lege, ki mlade odvračajo mlade, da bi ostali ali začeli dejavnost v teh regijah;

W.  ker kot pogoj določa prožnejši pristop nacionalnih in/ali regionalnih organov pri odločanju o uporabi mehanizma „mladega kmeta“ v državah s takimi regijami;

X.  ker novi udeleženci običajno vodijo manjše kmetije in imajo zato težave pri dostopu do surovin po konkurenčnih cenah in pri proizvodnji količin, potrebnih za ekonomijo obsega;

Y.  ker je 80 % subvencij skupne kmetijske politike razdeljenih le med 20 % kmetij EU in je dejanska razdelitev subvencij verjetno še bolj neenaka, saj iz razpoložljivih statističnih podatkov ni mogoče ugotoviti ničesar o lastništvu in nadzoru kmetij;

Z.  ker dokument Young Farmers Manifesto (Manifest mladih kmetov), ki ga je leta 2015 objavil Evropski svet mladih kmetov, poziva k: dostopu do zemljišč in posojil z ukrepi javne podpore; ureditvi za omejitev nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano; ukrepom za zmanjšanje nestabilnosti dohodkov za mlade kmete; in podpori za naložbe in dostop do zemljišč za zaščito in varovanje tal ter optimizacijo rabe zemljišč s strani mladih kmetov za proizvodnjo hrane;

AA.  ker so mladi kmetje ključ do trajnostnega, diverzificiranega in vključujočega kmetijskega sektorja in ker se s spodbujanjem njihovega dostopa do kmetovanja zagotavlja prihodnost prehranski proizvodnji ter varstvu okolja in podeželske krajine;

AB.  ker izredna nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov zelo odvrača tiste, ki bi želeli začeti kmetijsko dejavnost, in jih usmerja v proizvodne niše z bolj zanesljivim dobičkom;

AC.  ker zakonodaja EU vsebuje pojma „mladi kmet“ in „kmet, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost“;

AD.  ker se proces koncentracije zemljišč vse bolj krepi; ker se je med letoma 2005 in 2015 število kmetij zmanjšalo za približno 3,8 milijona, medtem ko se je njihova povprečna velikost povečala za 36 %;

AE.  ker je v izjavi Cork 2.0 z dne 6. septembra 2016 izražena zaskrbljenost zaradi odseljevanja s podeželja in bega mladih ter da morajo podeželska območja in skupnosti (pokrajina, kmetije, vasi in majhna mesta) ostati privlačni za življenje in delo, tako da se izboljša dostop do storitev, kot so šole, bolnišnice, vključno s porodništvom, širokopasovne povezave in rekreativni objekti ter priložnosti za podeželske državljane za spodbujanje podjetništva v tradicionalnih podeželskih panogah in v novih gospodarskih sektorjih;

AF.  ker je generacijska pomladitev odvisna predvsem od resnične volje izvoljenih politikov (na ravni EU in nacionalnih), od ustreznih strokovnjakov in zlasti od starejših; ker ta volja predvideva ambiciozno in usklajeno skupno politiko – ta danes pravzaprav ne obstaja –, ki vključuje orodja SKP in različne instrumente nacionalne politike na različnih področjih, kot so zemljišča, financiranje, oblike zemljiške posesti in politike v zvezi s strukturo kmetij, obdavčitev, dedno pravo, pokojninske sheme, usposabljanja itd.;

AG.  ker danes mladi kmetje v EU konkurirajo v hitro razvijajočem se kmetijskem sektorju; ker imajo inovacije, raziskave in precizno kmetijstvo potencial za sočasno izboljšanje donosnosti kmetijstva in upravljanja virov;

AH.  ker je število prošenj za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru drugega stebra SKP v nekaterih državah članicah preseglo skupno vrednost ukrepov za prevzem kmetij, določeno za programsko obdobje 2014–2020;

AI.  ker mladi kmetje, tako kot vsi drugi kmetje v EU, proizvajajo in dajejo svoje proizvode na enotni evropski trg, vendar v vseh državah članicah nimajo enakih pogojev poslovanja ali posojilnih pogojev;

AJ.  ker so bile vzpostavljene pobude, kot je ukrep EU za pametne vasi;

AK.  ker je treba podeželje ohraniti poseljeno tako z mlajšim, delovno aktivnim prebivalstvom, kot s starejšimi;

Priporočila

Proračun in dostop do financiranja

1.  zagovarja, naj se pri prihodnji reformi ohrani trdna SKP, ki bo glavna spodbuda za mlade, ki se želijo začeti ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo;

2.  poziva k izvajanju nedavnih sklepov iz Uredbe (EU) 2017/2393 ter nadaljnje zagotavljanje podpore za shemo za mlade kmete, da se zviša najvišja raven dodeljenih nacionalnih sredstev na več kot 2 % za obvezna plačila (v prvem stebru) in da se zviša stopnja podpore v drugem stebru za spodbujanje generacijske pomladitve; poudarja, da bi bilo treba v prihodnji SKP proučiti okrepitev zagonske pomoči za mlade kmete (pomoč za mlade kmete);

3.  pozdravlja, da imajo države članice v okviru Uredbe (EU) 2017/2393 možnost, da povečajo sredstva za mlade kmete v okviru prvega stebra do 50 % obstoječih pragov (prej 25 %), priporoča, naj se podaljša obdobje, ko kmetija lahko koristi to pomoč, s čimer se spodbuja generacijska pomladitev; pozdravlja odločitev, da se z Uredbo (EU) 2017/2393 pregledajo omejitve za dostop do podpore iz prvega stebra ter da se rok podaljša s pet na deset let od ustanovitve podjetja;

4.  pozdravlja možnost iz Uredbe (EU) 2017/2393 za mlade kmete, da prejmejo pomoč za razvoj podeželja, tudi ko začnejo kmetovati, tudi kadar začnejo opravljati dejavnost z drugimi kmeti, tudi starejšimi od 40 let, da se zagotovi večja menjava generacij, pri mlajših pa, da se poveča podpora;

5.  ugotavlja, da bi morali biti instrumenti skupne kmetijske politike za mlade kmete usmerjeni na posebne potrebe mladih kmetov, vključno z njihovimi ekonomskimi in socialnimi potrebami;

6.  priporoča, naj se podpora prilagodi tudi starosti mladih kmetov in stopnji njihove usposobljenosti;

7.  pozdravlja oblikovanje kmetijskega jamstvenega instrumenta, ki sta ga marca 2015 predlagali Komisija in Evropska investicijska banka in ki bi moral mladim kmetom olajšati dostop do posojil; priporoča izboljšanje dostopa do finančnih sredstev s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila za nove udeležence, tudi pri zasebnih finančnih subjektih, zlasti z izvajanjem finančnih instrumentov za dodelitev brezobrestnih posojil za naložbe mladih kmetov; poziva k boljšemu sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom, da bi spodbudili oblikovanje finančnih instrumentov, namenjenih mladim kmetom v vseh državah članicah;

8.  meni, da je treba spodbujati nove oblike participativnega financiranja v kmetijstvu in tiste, ki se v EU že uporabljajo pri prenosu zemljišč in jih je mogoče kombinirati z novimi finančnimi instrumenti;

9.  priporoča, naj banke in posojilne ustanove izboljšajo ocenjevanje kreditne sposobnosti kmetij, tudi z razvojem finančnih instrumentov SKP;

10.  priporoča, naj se izkoristijo priložnosti za mlade kmete, ki jih poleg podpore SKP ponujajo evropski strukturni in investicijski skladi, in sicer za oblikovanje in sinergijsko uvajanje finančnih instrumentov v obliki posojil, jamstev ali lastniških skladov, da se omogoči boljši dostop mladih kmetov do finančnih sredstev; ugotavlja, da je trden poslovni načrt kmetije običajno bistven sestavni del za pridobitev financiranja, ter meni, da bi bilo treba uporabljati norme preudarnega posojanja; poudarja, da je potrebna mediacija za kmete, in zato priporoča, naj pomoč spremljajo usposobljene in neodvisne finančne svetovalne storitve;

11.  poudarja, da morajo države članice bolj promovirati shemo za mlade kmete, in poziva k tesnejšemu sodelovanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov pri obveščanju o orodjih za podporo mladih kmetov;

12.  poziva Komisijo, naj predlaga podporne ukrepe za naložbe v pametno kmetovanje, da bo tehnološki napredek dostopnejši za mlade kmete;

Upravljanje in poenostavitev ukrepov, ki se izvajajo

13.  pozdravlja dejstvo, da so bili z reformo SKP za obdobje 2014–2020 sprejeti novi ukrepi za podporo mladim kmetom pri zagonu kmetij; izraža zaskrbljenost, da raven upravnih bremen pogosto ovira izvajanje teh ukrepov; ugotavlja, da splošno upravljanje neposrednih plačil in ukrepov v programu za razvoj podeželja velja za zelo zapleteno in težavno, zlasti za nove udeležence, ki niso seznanjeni s sistemom plačil; priporoča, da si je treba bolj prizadevati za poenostavitev postopkov in skrajšanje časa za odobritev plačila;

14.  pozdravlja predloge sprememb k Uredbi (EU) 2017/2393, namenjene za boljši dostop mladih do finančnih instrumentov in za povečanje zneskov enkratnih plačil v prvem stebru;

15.  poziva, naj se sistematično zagotavlja svetovalna podpora, zlasti za mlade, ki ne prihajajo iz podeželskega okolja;

16.  čestita Komisiji, ker namerava pri prihodnji reformi skupne kmetijske politike okrepiti ukrepe za spodbujanje generacijske pomladitve, vendar meni, da bi morala nove pobude spremljati zadostna proračunska sredstva EU, ker sicer ne bo želenega spodbudnega učinka;

17.  obžaluje premajhno usklajevanje med plačili mladim kmetom in ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij, s katerimi upravljata različna organa;

18.  poziva Komisijo, naj razvije bolj celosten pristop, ki bo omogočal večje sinergije med podporami iz prvega in drugega stebra, in poudarja, da bi morale vse države članice izvajati te druge podpore;

19.  ugotavlja, da so na novo vzpostavljene kmetije postavljene v konkurenčno okolje s hitro spreminjajočimi se razmerami; priporoča, da se kmetom EU omogoči večja prožnost, da se bodo lahko s svojimi poslovnimi načrti odzivali na spreminjajoče se razmere na trgih; meni, da bi bilo treba razmisliti o spremembah obročnega izplačevanja;

20.  ugotavlja, da lahko države članice prek obeh stebrov skupne kmetijske politike uvajajo dodatne instrumente, in spodbuja države članice s posebnimi geografskimi izzivi, kot so gorska območja ali v nekaterih primerih regije z omejenimi možnostmi, da razmislijo o uvedbi množitelja (na primer 2), ki upošteva število letin na leto ali nabor kulturnih rastlin, ki jih je mogoče pridelovati, pri odobritvi podpore mladim kmetom, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom v teh regijah, da bi spodbudili dejavnosti v teh regijah in se tako poskusili zoperstaviti tamkajšnjim demografskim izzivom;

21.  opozarja, da nepoštene trgovske prakse v verigi preskrbe s hrano, ki jih odkupovalci in/ali predelovalci ter trgovci izkoriščajo za znatno pogajalsko premoč nad dobavitelji, ogrožajo stabilnost poslovanja kmetov; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezno uredbo na ravni EU;

22.  poziva države članice, naj naredijo potrebne zakonodajne spremembe, da bi v vse nacionalne zakonodaje prenesle opredelitev pomoči za mlade, ki se začnejo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, in za izboljšanje kmetijskih gospodarstev kot denarno pomoč in ne kot kratkoročna nepovratna sredstva;

23.  se zaveda, da morajo kmetje ohraniti nadzor nad svojimi zemljišči in da morajo kmetije kot vsako druge podjetje ostati svobodne in prilagodljive, da bi lahko dobro poslovale;

24.  poudarja, da se plačila za mlade kmete ne bi smela odlagati, ampak bi se morala izplačevati redno in predvidljivo, da bi preprečili zadolževanje mladih kmetov in oviranje njihovih projektov;

25.  poziva k pristopu, usmerjenemu v rezultate, ki spodbuja razvoj inovacij in boljše upravljanje virov, s čimer se krepi položaj motiviranih mladih kmetov;

26.  poudarja, da mora imeti kmetija, če želi biti gospodarsko vzdržna, možnost širjenja, da bi dosegla kritično velikost, ki bo sorazmerna z ekonomskimi razmerami na trgu;

27.  poudarja, da je treba upoštevati raznolikost območij in zlasti težavna območja, ki potrebujejo prilagojeno podporo;

Dostop do zemljišč in preprečevanje prilaščanja zemljišč

28.  ugotavlja, da je dostop do zemljišč ena glavnih ovir za mlade kmete in nove udeležence v kmetovanju v EU in da je v številnih regijah omejen zaradi majhne ponudbe zemljišč za prodajo ali najem, pa tudi zaradi konkurence drugih kmetov, vlagateljev in zasebnih uporabnikov ter težav s pridobivanjem finančnih sredstev; meni, da je treba v vsaki državi članici preučiti okoliščine, ki omejujejo dostop do zemljišč; meni, da struktura neposrednih plačil, ki lahko prispeva k višjim stroškom zakupa zemljišč in nakupnim cenam zemljišč, zahteva minimalno aktivno rabo zemljišč in v okviru katere se subvencije dodeljujejo večinoma na podlagi lastništva zemljišč, še zaostruje težavo, povezano z dostopom do zemljišč; meni, da nekateri kmetje, ki so bodisi lastniki ali najemniki zemljišč, dobivajo spodbude, da ostanejo aktivni kmetje, da bi bili še naprej upravičeni do subvencij, pri čemer za izkoriščanje svojih zemljišč uporabljajo ponudnike storitev ali ta zemljišča obdelujejo le minimalno; pri dodeljevanju plačil priporoča zvišanje ravni potrebne dejavnosti – upoštevajoč nove modele kmetovanja – za ciljno usmerjanje podpore za doseganje določenih rezultatov (npr. dejanski delovni čas, porabljen za kmetovanje, upoštevanje inovacij, ustvarjanje določenih okoljskih ali socialnih dobrin) ter prepoved združevanja subvencij s plačilom upokojenske pokojnine, kar ni upravičeno;

29.  opozarja, da morajo mladi kmetje za doseganje trajnostnega kmetijstva imeti možnost, da vlagajo v kmetijsko zemljišče in ga pridobijo, nabavijo nove ali rabljene stroje in optimizirajo tehnike kmetovanja;

30.  poudarja, da morajo imeti lastniki prosto izbiro, komu bodo prodali, in poziva Komisijo, naj olajša prenose lastništva zemljišč, še posebej dedovanje, da bodo mladi lažje ustanavljali kmetije;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za boj proti špekulacijam s kmetijskimi zemljišči, saj je dostop do zemljišč največja težava, s katero se soočajo mladi in novi kmetje;

32.  poziva Komisijo, naj oblikuje priporočila na ravni Evropske unije za spodbujanje aktivnih nacionalnih politik za dostop do zemljišč z dobrimi praksami;

33.  poziva države članice, naj dajo novim in mladim kmetom prednost pri dostopu do kmetijskih zemljišč, pri čemer naj v celoti izkoristijo regulativne instrumente, ki jih v nekaterih državah članicah že uspešno izvajajo, v skladu z razlagalnim sporočilom Komisije o nakupu kmetijskih zemljišč in pravu Evropske unije(6); pri tem meni, da bi lahko države članice razvile orodja, kot so skladi zemljišč, da bi še olajšale dostop do zemljišč in kartirale neuporabljena zemljišča, ki so na voljo mladim kmetom;

34.  meni, da je pomembno, da se mladi kmetje izvzamejo iz sedanje omejitve 10 % za nakup zemljišč, kot določa Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o strukturnih skladih in smernicah za državno pomoč;

35.  poziva, naj se pomoč v večji meri usmerja na izolirana območja oziroma na manj poseljena ali demografsko ogrožena območja;

36.  poziva Komisijo, naj podpre izmenjavo najboljše prakse pri dostopu do zemljišč v državah članicah;

37.  poziva Komisijo, naj pripravi oceno neposrednih in posrednih učinkov kupovanja zemljišč in kmetijskih zemljišč s strani subjektov, ki niso rezidenti EU, na razpoložljivost in ceno kmetijskih zemljišč;

38.  predlaga, naj države članice v okviru svojih nacionalnih politik spodbujajo svetovalne storitve na področju kmetijstva in upravljanja kmetij, da bi podpirale in spodbujale mobilnost lastništva zemljišč in načrtovanje nasledstva;

39.  poziva države članice k uvedbi podpore za prenos lastništva kmetij, da bi podprle upravitelje kmetij, ki so starejši od 55 let in nimajo naslednikov, ko nastopi čas za upokojitev pa se utegnejo znajti v negotovem položaju, pod pogojem, da celotno kmetijo ali njen del prenesejo na enega ali več mladih;

40.  poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme, ki zagotavljajo skupno lastništvo kmetijskih gospodarstev, posebno pozornost pa namenijo mladim ženskam, da bi zagotovili uresničevanje njihovih pravic;

41.  meni, da opredelitev aktivnega kmeta ne bi smela povzročiti dodatnih upravnih obremenitev poleg tistih, določenih pri najnovejši reformi, ali da bi z uvedbo pretiranih pogojev omejevali dostop mladih;

42.  ugotavlja, da v številnih državah članicah pozno nasledstvo ovira generacijsko pomladitev in dostop mladih do kmetijskih zemljišč; meni, da sedanja SKP ne vključuje več nobene spodbude za starejše kmete, da bi kmetije prepustili mlajšim generacijam; priporoča vnovičen razmislek o uvedbi ukrepov, ki bi spodbudili starejše lastnike, da bi prepustili svoje kmetije mlajšim kmetom, kot so sistem upokojevanja kmetov in druge spodbude za upokojevanje, da zemljišča ne bi prišla v roke sosednjih kmetij; poudarja potrebo po pravnih strukturah, kot so združenja kmetijskih zadrug (fr. Groupements Agricoles d'Exploitation en Commun - GAEC), ki lahko mladim pomagajo pri skupni vzpostavitvi kmetij in olajšajo prenose lastništva med generacijami;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izkoriščanje možnosti v okviru razvoja podeželja za podpiranje novih ukrepov za spodbujanje mobilnosti lastništva zemljišč, kot so skladi zemljišč, pobude za posredovanje kmetijskih zemljišč in druge pobude na lokalni ravni za spodbujanje dostopa novih kmetov do zemljišč;

44.  meni, da bi morali imeti mladi kmetje v celotni Uniji dostop do posojil pod enakimi pogoji in po obrestnih merah, ki se ne bi smele razlikovati; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko investicijsko banko določi ustrezne ukrepe za podporo mladim kmetom in možnosti posojanja zanje;

45.  poziva k promociji novih modelov sodelovanja med generacijami kmetov s partnerstvom, zadrugami za skupno uporabo kmetijskih strojev, dolgoročnim zakupom in drugimi dolgoročnimi ureditvami, dogovori o sodelovanju med kmetijami in sredstvi za nacionalne ali regionalne organizacije, ki so dejavne na področju spodbujanja in olajševanja storitev povezovanja mladih in starejših kmetov (kot so storitve mobilnosti zemljišč);

46.  poudarja, da lahko večja in močnejša organizacija kmetov v obliki zadrug in oblikovanjem organizacij proizvajalcev v sektorjih, ki so na ravni EU urejeni v okviru skupne ureditve trgov, prispevata k večji dobičkonosnosti kmetijske dejavnosti, zaščitita prihodke kmetov, zlasti mladih, ter podpreta proizvodne odločitve in zagotovita optimalno ovrednotenje značilnosti podeželskih območij; dodaja, da lahko strukturna reforma organizacij proizvajalcev, usmerjena k povečanju njihove odgovornosti in učinkovitosti, ter intenzivnejše združevanje sčasoma učinkovito prispevata zlasti k zaščiti in povečanju dobičkonosnosti sektorja;

47.  je seznanjen z razlikami pri generacijski pomladitvi v družini in pri novih udeležencih; meni, da morajo biti poklicno usposabljanje in tečaji prilagojeni potrebam tistih, ki nameravajo prevzeti družinsko podjetje, oziroma tistih, ki načrtujejo ustanovitev novega podjetja;

48.  poudarja, da je treba mlade ženske spodbujati, da prevzamejo odgovornost za upravljanje v kmetijstvu, ter jih ustrezno podpreti v smislu dostopa do zemljišč, posojil in boljšega poznavanja pravil in predpisov;

49.  meni, da bi morale imeti države članice možnost, da se prosto odločajo o urejanju dostopa do kmetijskih zemljišč in o omejitvah ali spodbudah za ta namen, zlasti glede prilaščanja zemljišč v EU in spodbujanja mladih kmetov k ustanovitvi kmetij;

50.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in deležniki dodatno razvijejo pred kratkim sprejeto sporočilo o sistemu meril za zemljiški trg, da bo pravo EU resnično ohranjalo enake konkurenčne pogoje za vse morebitne kupce zemljišč, vključno s pozitivno diskriminacijo evropskih kmetov, in da bo državam članicam v okviru štirih temeljnih svoboščin povsem jasno, kateri ukrepi za urejanje trga zemljišč so dovoljeni, da bi kmetje lažje pridobili zemljišča za kmetijstvo in gozdarstvo; poziva Komisijo, naj do objave končnega sporočila, ki bo vsebovalo omenjena merila, ustavi tekoče postopke za ugotavljanje kršitev, katerih namen je oceniti združljivost prava članic o prodaji kmetijskih zemljišč s pravom EU;

51.  meni, da bi morale nacionalne politike na področjih zemljišč, urbanizma in prostorskega načrtovanja (na primer prometne infrastrukture) upoštevati neobdelana in opuščena zemljišča ter ta zemljišča vrniti v kmetijsko rabo, da bi se mladim, ki ustanavljajo kmetije, zagotovilo več obdelovalnih površin;

52.  pozdravlja razlagalno sporočilo Komisije o nakupu kmetijskih zemljišč in pravu Evropske unije, a poudarja, da v sporočilu ni dovolj opisano, kako urediti nakupe deležev, ki jih pogosto opravljajo skupine podjetij z dejavnostmi na nadnacionalni ravni; poziva Komisijo, naj poročilo na tem področju ustrezno posodobi;

53.  poudarja pomen usklajenosti med ukrepi za mlade kmete na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Evropske unije; poziva države članice, naj olajšajo generacijsko pomladitev, na primer s pomočjo dedne in davčne zakonodaje, pravil o dostopu do zemljišč, prostorskim načrtovanjem in strategijami za dedovanje kmetij;

54.  poziva države članice, naj ženskam omogočijo pravičen dostop do zemlje, da bi jih spodbudili, da se ustalijo na podeželju in prevzamejo celovito in dejavno vlogo v kmetijskem sektorju;

55.  poziva Komisijo, naj financira študijo o sedanjem stanju koncentracije zemljišč v EU, pri kateri bo upoštevala pojav skupin podjetij s hčerinskimi družbami, ki kupujejo in nadzirajo zemljišča z nakupi deležev, ter proučila nevarnost take koncentracije zemljišč ne le z vidika njihove dostopnosti za mlade kmete in nove udeležence, ampak tudi preskrbe s hrano, zaposlovanja, okolja, kakovosti tal in razvoja podeželja na splošno;

56.  meni, da bi morala EU sprejeti zakonodajo na področju kakovosti zemljišč, saj se kakovost zemljišč slabša zaradi neustreznega kmetijskega razvoja; poudarja, da to slabšanje kakovosti zemljišč vpliva na trg z zemljišči in na njihove cene, zmanjšuje pa tudi pridelovalno zmogljivost zemljišč, ki se prenašajo na prihodnje generacije kmetov;

57.  ugotavlja, da sedanji sistem plačil skupne kmetijske politike, zlasti nevezana plačila, ne spodbuja prenosa lastništva zemljišč ali zagotavlja primernega varstva mladih kmetov pred nestanovitnostjo kmetijskih cen, ki so jim iz jasnih razlogov bolj izpostavljeni, saj so se šele začeli ukvarjati z dejavnostjo in nimajo dovolj praktičnih izkušenj ali imajo morda na voljo omejene finančne instrumente;

Usposabljanje, inovacije in komuniciranje

58.  ugotavlja, da je treba posodobiti in bolj ovrednotiti poklicno usposabljanje v podeželskih regijah z aktivnim sodelovanjem nacionalnih svetovalnih služb; meni, da bi bilo treba olajšati dostop do Evropskega socialnega sklada in nameniti več proračunskih sredstev poklicnemu usposabljanju na podeželju;

59.  opozarja na najnovejšo pobudo EU Evropska solidarnostna enota, ki ustvarja priložnosti za mlade za prostovoljno delo ali sodelovanje pri projektih na področju naravnih virov in v različnih sektorjih, recimo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;

60.  priporoča spodbujanje in vključevanje teh mladih v zadruge, kjer bodo imeli samodejno na voljo pomembno svetovanje glede trženja, proizvodnje in drugih vidikov, povezanih z njihovo kmetijo;

61.  poudarja, da je treba pregledati merila, da bi spodbudili vključevanje mladih v družbo, nad čimer nimajo nadzora, pri čemer mora biti vsaka prejeta pomoč sorazmerna z vlogo, ki jo imajo mladi v družbi;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj potencialnim in uveljavljenim mladim kmetom zagotovijo več možnosti usposabljanja in svetovanja, vključno z znanji in spretnostmi za začetek kmetijske dejavnosti, s področja kmetovanja, tehnologij, novih tehnologij in podjetništva, kot so trženje, mreženje, komuniciranje, inovacije, multifunkcionalnost in diverzifikacija ter strokovno znanje s področja financ;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo več možnosti usposabljanja ter več priložnosti in spodbud za mednarodno mobilnost; spodbuja vzpostavitev sistema tipa „Erasmus“, povezanega s poklicnim usposabljanjem, da se izboljšajo znanje in izkušnje mladih kmetov, tudi na področju novih tehnologij in novih poslovnih modelov, s čimer bi omogočili učinkovit in uspešen prenos znanja;

64.  meni, da je treba spodbujati širjenje mrež raziskovalcev, strokovnjakov, akademikov, menedžerjev in mladih evropskih kmetov, ki jih zanimajo novi modeli gospodarskega razvoja, da bi poiskali inovativne rešitve za socialne in tržne potrebe, ki se pojavljajo v svetu novih kmetijskih podjetij;

65.  poziva Komisijo in države članice, naj dajo mladim kmetom in novim udeležencem na razpolago informacije o inovativnih in nekonvencionalnih pristopih, ki so najprimernejši za zagon nove kmetije, kot so razvoj novih poslovnih modelov, ki temeljijo na končnih uporabnikih, razvoj bolj trajnostnih kmetijskih sistemov, razvoj novih organizacijskih modelov (npr. skupinsko kmetovanje, predfinanciranje, črpanje iz množic (crowdsourcing)), okrepitev povezav med kmetijstvom in lokalno skupnostjo in prilagoditev tradicionalnega znanja za razvijanje poslovnih inovacij (npr. obrtne živilske proizvodnje);

66.  poziva, naj se uporablja mehanizem za nadzor ali poslovno svetovanje, da bi zmanjšali število podjetij, ki prenehajo delovati, ter stalno spremljali mlade in jim nudili pomoč pri odločanju vsaj v prvih treh letih delovanja podjetja;

67.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo pobude, kot je francoska "jutri bom kmet", namenjene promociji kmetovanja kot poklicne poti med mladimi, ter naj slednjim zagotovijo vse potrebne informacije, da bodo pridobili ustrezno usposabljanje in vzpostavili svoje kmetije;

68.  meni, da bi bilo treba vzpostaviti okolje, ki bo naklonjeno sprejemanju mladih v kmetijske poklice prek kolektivnih in solidarnostnih struktur, kot so združenja kmetijskih zadrug (kmečka društva), zadruge za skupno uporabo kmetijske mehanizacije, zadruge za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, skupine za sodelovanje pri delu, nadomestne storitve, skupine za vzajemno pomoč, skupine za širjenje kmetijstva in inovacije v kmetijstvu, združenja kmetov in potrošnikov, mreže kmetijskih in nekmetijskih subjektov (LEADER) itd.; poudarja, da tovrstne organizacije ljudem v istem poklicu pomagajo pri izmenjavi izkušenj in nasvetov, pa tudi prihraniti nekatere stroške, kar je pomembno z vidika proračuna in dohodkov mladih, ki se pogosto soočajo z visokimi zagonskimi stroški;

69.  opozarja, da je pomembno, da so mladim na podeželju storitve in infrastruktura (na primer dostop do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja, šole in vrtci, ceste itd.) enako dostopne kot mladim v mestih; zato je bistveno mladim kmetom na podeželju omogočiti, da razvijajo svoje kmetije in preživljajo svoje družine;

70.  poziva k spodbujanju podjetniškega duha in pobud pri ženskah, zlasti s promocijo ženskega lastništva, mrež mladih kmetic, novih udeleženk in podjetnic, v finančnem sektorju pa bi morale imeti poslovne ženske na podeželju lažji dostop do naložb in posojil, kar bi jim omogočilo razvijanje poslovne dejavnosti in s tem trden ekonomski položaj;

71.  meni, da je generacijska pomladitev odvisna od privlačnosti kmečkega poklica, še zlasti pa od njegove zmožnosti ustvarjanja dohodkov za tiste, ki se želijo z njim preživljati; poudarja, da bi za ekonomsko vzdržnost kmetijstva morala SKP omogočati določeno raven reguliranja trgov, zlasti v primerih, ko trgi ne delujejo dobro in povzročajo krize; poudarja, da sedanja deregulacija trgov negativno vpliva na razvoj kmetijstva, mlade odvrača od tega sektorja in pušča resne posledice na mladih, ki so se že odločili za vzpostavitev kmetij in imajo zaradi zagonskih stroškov ogromne dolgove;

Javne storitve

72.  meni, da se bo z razvojem sodobnih kmetijsko-ekoloških kmetijskih praks in novih poslovnih modelov povečala privlačnost kmetijstva za mlade kmete; poudarja, da morajo biti mladi kmetje izobraženi in usposobljeni na področju najnovejših tehnologij, da se bodo lahko spoprijemali zlasti s sedanjimi in prihodnjimi okoljskimi izzivi; poudarja, da je treba podpreti inovativne in nekonvencionalne pristope, kot so kmetijska ekologija, novi poslovni modeli na podlagi končnih uporabnikov ter digitalne kmetijske tehnologije in pametne rešitve, ter poziva Komisijo, naj bo to izraženo v prihodnji SKP;

73.  ugotavlja, da imajo mladi kmetje velik potencial na področju inovacij in diverzifikacije, da imajo običajno več spretnosti ter vodstvenih sposobnostih in si bolj pripravljeni za vstop na nove trge, razvijanje novih načinov proizvodnje in čim boljše izkoriščanje tehnološkega napredka in inovacij v kmetijstvu, kar je lahko zlasti v pomoč pri spoprijemanju z okoljskimi izzivi, s katerimi se sooča kmetijstvo; zato meni, da bi bilo treba nameniti odločilno podporo mladim, ki želijo uvesti inovativne proizvodne postopke in tehnologije, kot je precizno kmetijstvo in ohranjanje naravnih virov, namenjene izboljšanju stroškovne učinkovitosti in okoljske trajnosti kmetijskega sektorja; poziva Komisijo, naj okrepi raziskave na področju uporabe kmetijskih tehnologij in praks, ki omogočajo trajnostno kmetijstvo z majhnim vplivom na okolje; poudarja, da je za konkurenčnost kmetijstva EU bistveno ustvarjanje novih delovnih mest in njihovo ohranjanje, spodbujanje inovacij ter digitalizacija na področju poklicnega usposabljanja v kmetijstvu;

74.  opozarja, da kmetje potrebujejo dostop do infrastrukture ter cenovno dostopne in kakovostne javne zmogljivosti in storitve, vključno z zdravstveno oskrbo, izobraževanjem, širokopasovnimi povezavami, pomočjo, usposabljanjem kulturnimi storitvami, poštnimi uradi, javnim prometom in boljšimi cestami; ugotavlja, da je treba mladim na podeželju omogočiti enake razmere in življenjski standard kot mladim v mestih, da bi preprečili nadaljnje izseljevanje s podeželja in teritorialni razkorak;

75.  poziva Komisijo in države članice, naj se trdno zavežejo, da bodo vzpostavile kanale neposrednega trženja, ki bodo mladim kmetom omogočili prodajo njihovih proizvodov na lokalnih trgih na bolj trajnosten način in z več koristi;

76.  poudarja, da je za trajnostni razvoj malih kmetij in podeželja potrebna generacijska pomladitev;

77.  poziva Komisijo k oblikovanju agende za podeželje, ki mora vsebovati usklajene ukrepe različnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih politik ter politik EU za razvoj podeželja;

78.  poudarja, da potrebuje skupna kmetijska politika pametne pristope, saj so s temi novimi rešitvami podeželsko življenje in vasi privlačnejše za mlade;

Ukrepi za zaustavitev množičnega izseljevanja s podeželja

79.  meni, da je treba mladim kmetom zagotoviti dolgoročne obete, da bi preprečili množično izseljevanje s podeželja, zato poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nove pobude za vzpostavitev ustrezne infrastrukture na podeželju za podporo novim podjetnikom in njihovim družinam;

80.  v zvezi s tem priporoča razmislek o harmonizaciji ukrepov iz programov razvoja podeželja in prvega stebra SKP, ukrepov kohezijske politike EU ter ukrepov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, s čemer bi bili ukrepi bolj učinkoviti;

81.  opozarja, da inovacije ne zadevajo le kmetijskih tehnologij in nove mehanizacije, ampak tudi razvoj novih poslovnih modelov, vključno s tržnimi in prodajnimi instrumenti, usposabljanjem ter zbiranjem podatkov in informacij;

82.  poziva Komisijo, naj v prihodnji reformi skupne kmetijske politike neposredna plačila usmeri v majhne kmetije in agro-ekološko kmetovanje, saj bo to nesorazmerno koristilo mladim in novim kmetom;

83.  poudarja, da bi morale biti na podeželskih območjih na voljo storitve, ki bi ublažile pritiske v kmetijstvu, kot so poklicno svetovanje, finančno svetovanje ter nasveti o upravljanju kmetij;

84.  poudarja, da je treba zagotoviti širokopasovne povezave na podeželskih in oddaljenih območjih; pozdravlja različne pobude na področju "pametnih vasi", katerih končni cilj mora biti ustvarjanje novih priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in zaposlovanje mladih na podeželju, bodisi v obliki dopolnilnih dejavnosti na kmetijah bodisi v nekmetijskih dejavnostih (socialno varstvo, mobilnost, zdravstvo, turizem, energetika); ocenjuje, da bo zaradi vedno večje produktivnosti v kmetijstvu in padanja cen kmetijskih pridelkov čedalje težje ustvariti dovolj prihodkov v osnovni kmetijski dejavnosti, predvsem na manjših kmetijah;

85.  meni, da bi bilo treba v vsaki uspešni strategiji za generacijsko pomladitev in podporo mladim kmetom uporabiti celovit pristop, ki bi mladim kmetom olajšal dostop do zemljišč, financiranja, svetovalnih storitev in usposabljanja, ter upoštevati medgeneracijsko prenovo v korist mladih in starejših kmetov; poudarja, da bi na ta način kmetovanje, ki je bistveno za človeštvo, postalo privlačen poklic za mlade in širšo družbo.

86.  ugotavlja, da sta odločna podpora mladim kmetom in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju EU bistvena za prihodnost podeželja in ju je treba spodbujati v okviru nove SKP po letu 2020;

Okolje in trajnost

87.  poziva Komisijo, naj zagotovi večjo doslednost okoljskih ukrepov in njihovo harmonizacijo; ponovno opozarja, da morajo biti ukrepi za mlade kmete jasni in preprosti za izvajanje;

88.  meni, da je za ohranjanje poseljenosti na podeželju in zagotavljanje podobnega življenjskega standarda tamkajšnjih prebivalcev v primerjavi z mestnimi območji nujno treba odpraviti regulatorne in upravne ovire, ki bodo nosilcem kmetijskih dejavnosti omogočale opravljanje dopolnilnih kmetijskih ter nekmetijskih dejavnosti, predvsem v sektorjih socialnega varstva, zdravstva, turizma, mobilnosti starejših in energetiki, ter s tem nosilcem kmetijske dejavnosti in njihovim družinam zagotoviti ustrezne dohodke in zmanjšati tveganje za izseljevanje s podeželja;

89.  zahteva nov dialog v družbi o prihodnosti kmetijsko-živilske industrije, da bi ustvarili realno sliko kmetijske dejavnosti in izboljšali poznavanje poklica kmeta in proizvodnje hrane;

Drugo

90.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje dohodka kmetom ob soočanju s podnebnimi, zdravstvenimi in gospodarskimi tveganji ter tako povečajo odpornost kmetij, zlasti z uvedbo novih in krepitvijo že obstoječih instrumentov za obvladovanje tveganja;

91.  opozarja na posebnosti najbolj oddaljenih regij Evropske unije, kjer so edinstvene okoljske, podnebne in zdravstvene razmere, ki se močno razlikujejo od razmer na evropski celini, in v zvezi s tem poziva, kot določa člen 349 PDEU, naj se te regije ter njihove posebne potrebe in prednosti bolj upoštevajo pri izvajanju in pripravi instrumentov skupne kmetijske politike, namenjenih mladim kmetom, vključno s pogoji dostopa do financiranja;

92.  poudarja, da bi bilo treba še bolj podpreti predvsem male in družinske kmetije, ki delajo v težkih pogojih in iščejo dodaten vire prihodka, na primer s financiranjem svetovalnih storitev ali inovativnih poslovnih modelov;

93.  priporoča, naj se pri generacijski pomladitvi upošteva tudi medgeneracijska prenova v korist mladih in starejših kmetov; ugotavlja, kako pomembno je, da kmetje pripravijo načrte za dedovanje kmetij in da so potrebna prehodna plačila za olajšanje tega dedovanja;

o
o   o

94.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu računskemu sodišču ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 487.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 608.
(3) UL L 350, 29.12.2017, str. 15.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0197.
(5) UL C 207, 30.6.2017, str. 57.
(6) UL C 350, 18.10.2017, str. 5.

Zadnja posodobitev: 16. julij 2019Pravno obvestilo