Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2714(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0239/2018

Predložena besedila :

B8-0239/2018

Razprave :

PV 29/05/2018 - 2
CRE 29/05/2018 - 2

Glasovanja :

PV 30/05/2018 - 13.10
CRE 30/05/2018 - 13.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0226

Sprejeta besedila
PDF 123kWORD 51k
Sreda, 30. maj 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Večletni finančni okvir 2021–2027 in lastna sredstva
P8_TA(2018)0226B8-0239/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih (2018/2714(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2018 z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju predlogov Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020(1) in o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju izjav Komisije in Sveta z dne 29. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

1.  je seznanjen s predlogoma Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in sistemu virov lastnih sredstev EU, ki sta izhodišče za prihajajoča pogajanja; spominja, da je Parlament svoje stališče zelo jasno predstavil v dveh resolucijah, ki sta bili sprejeti 14. marca 2018 z veliko večino poslancev in tako predstavljata mandat za pogajanja;

2.  poziva Svet, naj zagotovi, da bo naslednji večletni finančni okvir odražal jasno in pozitivno vizijo o prihodnosti Unije ter se odzival na potrebe, skrbi in pričakovanja državljanov EU; poudarja, da je treba s sklepom o večletnem finančnem okviru Uniji zagotoviti potrebna finančna sredstva, da se bo lahko v naslednjem sedemletnem obdobju odzivala na pomembne izzive ter uresničevala svoje politične prednostne naloge in cilje; zato pričakuje, da bo Svet ukrepal v skladu s političnimi zavezami, ki jih je že sprejel, in da bo pri svojem pristopu pogumen; je zaskrbljen, ker je Komisija v svojem predlogu oslabila osrednje solidarnostne politike EU, in se namerava s Svetom pogajati o bolj ambicioznem večletnem finančnem okviru v korist državljanov;

3.  je presenečen in zaskrbljen, da primerjalni podatki, ki jih je Komisija uradno objavila 18. maja 2018 na odločno zahtevo Parlamenta, ponekod odstopajo od zneskov, ki so bili predstavljeni v predlogih o večletnem finančnem okviru; zlasti ugotavlja, da je povečanje sredstev za več programov EU v resnici precej manjše, rezi za nekatere druge programe pa so občutno večji, kot je prvotno predvidela Komisija; poudarja, da se morata Parlament in Svet že od vsega začetka strinjati o jasni metodologiji v zvezi z zneski; napoveduje, da bo za namene te resolucije uporabil lasten izračun na osnovi stalnih cen in ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva;

4.  je razočaran nad predlagano skupno višino naslednjega večletnega finančnega okvira, ki naj bi znašal 1,1 bilijona EUR, kar je 1,08 % BND EU-27, če odštejemo Evropski razvojni sklad (ta trenutno predstavlja 0,03 % BND EU in ni del proračuna EU); poudarja, da je ta skupni znesek, ki je izražen kot delež BND, v resnici nižji kot sedanji večletni okvir, čeprav so potrebna dodatna finančna sredstva za nove politične prednostne naloge in izzive Unije; spominja, da je sedanji večletni finančni okvir manjši od svojega predhodnika (2007–2013) in se je pri financiranju najnujnejših potreb Unije izkazal za nezadostnega;

5.  obžaluje, da ta predlog neposredno vodi v zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko in kohezijsko politiko, in sicer za 15 % in 10 %; še posebej nasprotuje korenitim rezom, ki bodo negativno vplivali na samo naravo in cilje teh politik, na primer predlaganemu zmanjšanju Kohezijskega sklada (za 45 %) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (za več kot 25 %); v povezavi s tem izraža tudi pomisleke glede predlaganega zmanjšanja Evropskega socialnega sklada za 6 %, čeprav je bilo področje njegove uporabe razširjeno in vključuje tudi pobudo za zaposlovanje mladih;

6.  potrjuje trdno stališče glede potrebne ravni financiranja ključnih politik EU v večletnem finančnem okviru 2021–2027, da bo mogoče uresničiti njihovo poslanstvo in cilje; zlasti opozarja na poziv, da naj se financiranje skupne kmetijske in kohezijske politike v EU-27 v realnem smislu ohrani vsaj na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 in da naj se ob tem spoštuje splošna struktura teh politik, da se trenutni proračun programa Erasmus+ potroji, posebno financiranje za mala in srednja podjetja ter boj proti brezposelnosti mladih podvoji, sedanji proračun za raziskave in inovacije pa poveča vsaj za 50 %, tako da bo dosegel 120 milijard EUR, da naj se proračun programa Life+ podvoji, naložbe prek instrumenta za povezovanje Evrope občutno povečajo in da naj se preskrbi dodatno financiranje za varnost, migracije in zunanje odnose; zato znova poudarja svoje stališče, da bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 znašati 1,3 % BND EU-27;

7.  poudarja, kako pomembna so horizontalna načela, ki bi morala biti temelj večletnega finančnega okvira in vseh povezanih politik EU; glede na to znova potrjuje stališče, da mora EU izpolniti obljubo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in obžaluje, da v predlogih večletnega finančnega okvira ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu; zato zahteva, da se cilji trajnostnega razvoja vključijo v vse politike in pobude EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja tudi, da je odprava diskriminacije bistvena za uresničitev zavez EU glede vključujoče Evrope, in obžaluje, da politike EU, kot so predstavljene v predlogih za večletni finančni okvir, ne upoštevajo dovolj načela enakosti spolov in slednji niso dovolj zavezane; prav tako poudarja, da bi morali biti izdatki, povezani s podnebjem, po pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej večji ter da bi morali čim prej, najpozneje pa do leta 2027 doseči 30 %;

8.  podpira predloge Komisije za reformo sistema lastnih sredstev EU, ki so zelo pozitivna komponenta prihodkov v svežnju večletnega finančnega okvira 2021–2027; zato pozdravlja predlagano uvedbo treh novih virov lastnih sredstev EU in poenostavitev obstoječega vira na osnovi DDV; poudarja, da so ti predlogi, ki se neposredno navdihujejo v delu medinstitucionalne skupine na visoki ravni za lastna sredstva, vključeni tudi v sveženj, ki ga je Parlament predlagal v resoluciji z dne 14. marca 2018; z zadovoljstvom ugotavlja, da ti novi viri ustrezajo dvema strateškima ciljema Unije, in sicer pravilnemu delovanju notranjega trga ter varstvu okolja in boju proti podnebnim spremembam; pričakuje podporo Sveta in Komisije, da bo mogoče povečati vlogo Parlamenta v postopku sprejemanja virov lastnih sredstev; znova poudarja, da bi bilo treba odhodkovno in prihodkovno stran naslednjega večletnega finančnega okvira na prihodnjih pogajanjih obravnavati kot enoten sveženj in da s Parlamentom ne bo mogoče doseči dogovora o tem okviru, če ne bo ustreznega napredka na področju lastnih sredstev;

9.  pozdravlja tudi načelo, da bi se morali prihodki, ki se neposredno ustvarjajo s politikami EU, stekati v proračun EU, in povsem podpira odpravo vseh popustov in popravkov; se sprašuje, s kakšno hitrostjo bodo uvedeni novi viri lastnih sredstev, da bo mogoče zmanjšati prispevke držav; izraža pomisleke, ker Komisija ni pripravila predloga o oblikovanju posebne rezerve v proračunu EU, ki bi se napajala z različnimi nepredvidenimi prihodki, med drugim z globami na področju konkurence, ki se naložijo podjetjem, pa tudi z davki za velika podjetja v digitalnem sektorju in davkom na finančne transakcije kot novim virom lastnih sredstev EU;

10.  znova izraža podporo mehanizmu, po katerem bi bile s finančnimi posledicami soočene države članice, ki ne spoštujejo vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji; je seznanjen s predlogom Komisije o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ki je bil predstavljen kot del svežnja o večletnem finančnem okviru; namerava pozorno preučiti vse elemente tega predloga in uvesti potrebne določbe, tako da končni upravičenci proračuna Unija v nobenem primeru ne bodo trpeli posledic kršenja pravil, za katerega niso odgovorni;

11.  je prepričan, da je potrebna pravno zavezujoča in obvezna vmesna revizija večletnega finančnega okvira, ki bi jo bilo treba predlagati in uvesti pravočasno, da bosta lahko naslednji sestavi Parlamenta in Komisije plodno prilagodili okvir 2021–2027; namerava popraviti ubeseditev predlaganega člena v uredbi o večletnem finančnem okviru;

12.  meni, da je predlog Komisije o prilagodljivosti dobra podlaga za pogajanja; še zlasti pozdravlja predloge za izboljšavo obstoječih določb, predvsem o uporabi storniranih obveznosti za rezervo Unije, obsežnejši uporabi posebnih instrumentov in odpravi vseh omejitev za skupno razliko do zgornje meje za plačila, kot je zahteval Parlament; se namerava pogajati o dodatnih izboljšavah, če bo to potrebno;

13.  je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi evropskega naložbenega stabilizacijskega mehanizma, ki bo v primeru hujših asimetričnih pretresov dopolnjeval stabilizacijsko funkcijo državnih proračunov; namerava ta predlog pozorno preučiti, zlasti njegove cilje in obseg;

14.  poudarja, da se je s predlogi Komisije uradno začelo obdobje intenzivnih pogajanj s Svetom, pa tudi med Svetom in Parlamentom, da bi zagotovili, da bo slednji uredbo o večletnem finančnem okviru odobril; poudarja, da morajo vsi elementi svežnja o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih, vključno z zneski večletnega okvira, ostati na pogajalski mizi, dokler ne bo dosežen dokončen dogovor; je pripravljen nemudoma začeti strukturiran dialog s Svetom, da bi bolje pojasnil svoja pričakovanja in da bo mogoče pravočasno doseči dogovor; zato meni, da je nedavni začetek rednih srečanj med zaporednimi predsedstvi Sveta in pogajalsko skupino Parlamenta nujna izhodiščna točka v postopku sprejemanja naslednjega večletnega finančnega okvira;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim institucijam in organom, ki jih to zadeva, ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0076.

Zadnja posodobitev: 16. julij 2019Pravno obvestilo