Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2256(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0160/2018

Predložena besedila :

A8-0160/2018

Razprave :

PV 29/05/2018 - 18
CRE 29/05/2018 - 18

Glasovanja :

PV 30/05/2018 - 13.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0228

Sprejeta besedila
PDF 161kWORD 55k
Sreda, 30. maj 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Letno poročilo o delovanju schengenskega območja
P8_TA(2018)0228A8-0160/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (2017/2256(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2017 o ohranitvi in okrepitvi schengenskega območja (COM(2017)0570),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2016 z naslovom Vrnitev k schenegenski ureditvi – časovni načrt (COM(2016)0120),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropski mejni in obalni straži),

–  ob upoštevanju Zakonika o schengenskih mejah, zlasti členov 14 in 17 zakonika,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol)(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur)(3),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0160/2018),

A.  ker je schengensko območje edinstvena ureditev in eden največjih dosežkov Evropske unije, ki omogoča prosto gibanje ljudi na tem območju, brez nadzora na notranjih mejah; ker so to omogočili različni izravnalni ukrepi, kot so krepitev izmenjave informacij z oblikovanjem schengenskega informacijskega sistema (SIS), vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma za preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državah članicah in spodbujanje vzajemnega zaupanja v delovanje schengenskega območja; ker so za medsebojno zaupanje potrebni solidarnost, pravosodno in policijsko sodelovanje v kazenskih zadevah, skupno varovanje zunanjih meja EU, skupni dogovor in skupne politike na področju migracij, vizumov in azila ter spoštovanje mednarodnega in evropskega prava na tem področju;

B.  ker je na delovanje schengenskega območja v zadnjih letih vplivalo več dejavnikov; ker so med temi dejavniki učinek mednarodnih premikov in turističnih tokov, ki so bili prvotna spodbuda za t. i. zakonodajo o pametnih mejah, ter zelo veliko število prosilcev za azil in migrantov brez urejenega statusa in s tem povezna sekundarna gibanja ter posledična ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah nekaterih držav članic od leta 2014 in podaljšanje tega nadzora; ker je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bolj povezana z dojemanjem, da sta javni red in notranja varnost ogroženi zaradi gibanja oseb in terorizma in koliko oseb je zaprosilo za mednarodno zaščito in koliko migrantov z neurejenim statusom je prišlo, kot pa z obstojem dejanske grožnje oziroma dejanskim številom oseb, ki so prispele; ker ti dejavniki vključujejo tudi terorizem in vse večjo grožnjo javnemu redu in notranji varnosti držav članic;

C.  ker sta bili krepitev zunanjih meja Evropske unije in uvedba sistematičnega preverjanja ustreznih podatkov, tudi za evropske državljane, del ukrepov za zaščito schengenskega območja;

D.  ker so se nekatere države članice na prihod prosilcev za azil in beguncev odzvale s ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah zaradi „regulacije“ gibanja državljanov tretjih držav, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, čeprav člen 14(1) zakonika o schengenskih mejah določa, da se za prosilce za azil ne uporablja običajni postopek na meji; ker je treba za oceno prošenj za azil uveljaviti pošten in solidaren sistem deljene odgovornosti;

E.  ker je Komisija od marca 2016 predlagala vrsto ukrepov, da bi ponovno vzpostavili normalno delovanje schengenskega območja; ker to območje še vedno ne deluje normalno, kar je v glavnem odvisno od držav članic, njihovega medsebojnega zaupanja, solidarnosti, ki jo izkažejo v podporo državam prvega vstopa, sprejetja ustreznih ukrepov in njihovega izvajanja, zlasti v državah članicah;

F.  ker so spodbude za države članice, da sprejmejo ukrepe za ponovno vzpostavitev pravilnega delovanja schengenskega območja, odvisne predvsem od tega, da se mejni nadzor ne podaljšuje;

G.  ker bi ohranitev mejnega nazora v Uniji ali ponovna uvedba nadzora na schengenskem območju resno vplivala na življenje evropskih državljanov in vseh tistih, ki jim koristi načelo prostega gibanja znotraj EU, prav tako bi resno ogrozila njihovo zaupanje v evropske institucije in povezovanje; ker ohranitev ali ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah vključuje neposredne operativne in naložbene stroške za čezmejne delavce, turiste, prevoznike v cestnem tovornem prometu in javne uprave ter utegne ohromiti gospodarstvo držav članic; ker se ocene stroškov, povezanih s ponovno uvedbo nadzora na mejah, gibljejo med 0,05 milijarde EUR in 20 milijardami EUR pri enkratnih stroških ter okrog 2 milijard EUR pri letnih operativnih stroških(4); ker so čezmejne regije še posebej prizadete;

H.  ker se v različnih državah članicah širi gradnja zidov in postavitev ograj na zunanjih in notranjih mejah EU ter se med drugim uporabljajo za odvračanje prosilcev za azil od vstopa na ozemlje EU in tranzita čez to ozemlje; želi spomniti, da so evropske države po ocenah nadnacionalnega inštituta zgradile oziroma postavile več kot 1200 km zidu in meja, kar je stalo vsaj 500 milijonov EUR, in da so od leta 2007 do leta 2010 z uporabo evropskih sredstev namestile 545 sistemov za nadzor meje, ki pokrivajo 8279 km zunanjih meja EU, in 22.347 naprav za nadzor;

I.  ker je schengensko območje na razpotju in je treba odločno skupaj ukrepati, da bi v celoti povrnili koristi za državljane; ker so za to potrebni tudi medsebojno zaupanje, sodelovanje in solidarnost med državami članicami; ker se v političnih govorih ne bi smelo kriviti schengenske ureditve;

J.  ker širitev schengenskega območja ostaja ključni instrument za širjenje ekonomskih in socialnih koristi, ki izhajajo iz pravice do prostega gibanja oseb ter prostega pretoka storitev, blaga in kapitala, na nove države članice, s čimer se spodbuja kohezija in premoščajo vrzeli med državami in regijami; ker je celovita uporaba schengenskega pravnega reda v vseh državah članicah, ki so izpolnile merila za uspešen zaključek schengenskega ocenjevalnega procesa, bistvena za vzpostavitev usklajenega in čvrstega okvira pravne varnosti; ker je predsednik Komisije večkrat napovedal, da sta Romunija in Bolgarija pripravljeni na priključitev k schengenskemu območju, kar sta navedla tudi Parlament v svojem stališču z dne 8. junija 2011 o osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji(5) in Svet v svojih sklepih;

K.  ker delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo na podlagi ugotovitev schengenskega ocenjevalnega mehanizma, metodologije za oceno ranljivosti, predstavitev v odborih ter misij v državah članicah in tretjih državah pozorno spremlja izvajanje schengenskega pravnega reda; ker je opredelila ukrepe, ki se že izvajajo ali se bodo začeli izvajati, poglavitne pomanjkljivosti pri delovanju schengenskega območja in ukrepe, ki jih je treba sprejeti v prihodnje;

Osrednja vprašanja

Napredek pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti

1.  poudarja, da je zakonodajalec EU v zadnjih treh letih sprejel več ukrepov, namenjenih krepitvi celovitosti schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah; pozdravlja učinkovitost sprejetih ukrepov na zunanjih mejah in ustanovitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo; je seznanjen s prizadevanji te agencije pri izvajanju novih predpisov, zlasti s skupnimi operacijami na področju nadzorovanja zunanjih meja in vračanja ter s podporo državam članicam z višjo stopnjo migracij, ob zagotavljanju popolnega spoštovanja temeljnih pravic, kot je navedeno v uredbi o evropski mejni in obalni straži; se zaveda pomembnosti novega mehanizma za oceno ranljivosti pri odkrivanju pomanjkljivosti na skupnih zunanjih mejah in preprečevanju kriz; poudarja skupna prizadevanja in sodelovanje med agencijami in drugimi deležniki, zlasti na področju usposabljanja;

2.  pozdravlja ukrepe, sprejete s spremembo zakonika o schengenskih mejah in z uvedbo obveznega sistematičnega preverjanja podatkov državljanov tretjih držav in državljanov EU v ustreznih podatkovnih zbirkah pri vstopu in izstopu, hkrati pa pozorno spremlja vpliv, nujnost in sorazmernost teh ukrepov na državljane EU pri prehodu meje; poudarja, da so v nekaterih primerih namesto obveznega sistematičnega preverjanja na zunanjih schengenskih mejah začeli izvajati ciljno preverjanje, saj je sistematično preverjanje nesorazmerno vplivalo na prometne tokove; želi spomniti, da bi morala Komisija te posledice upoštevati v oceni iz Uredbe (EU) 2017/458;

3.  pozdravlja sedanjo prenovo sistema SIS in dejstvo, da je agencija eu-LISA 5. marca 2018 začela uporabljati platformo za sistem za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov (AFIS) znotraj sistema SIS II, ki uvaja možnost biometričnega iskanja v sistemu, kar bo prispevalo h krepitvi boja proti kriminalu in terorizmu;

4.  poudarja, da je treba – v popolni skladnosti z zahtevami o varstvu podatkov ter ob spoštovanju načel nujnosti in sorazmernosti – bolje uporabljati obstoječa orodja, in sicer da se čim bolj povečajo koristi obstoječih sistemov in odpravijo strukturne informacijske vrzeli v popolni skladnosti z zahtevami o varstvu podatkov in ob spoštovanju načel pravice do zasebnosti, nediskriminacije, nujnosti in sorazmernosti;

5.  pozdravlja delo, ki je bilo opravljeno na področju čezmejnega policijskega in pravosodnega sodelovanja in sodelovanja na področju kazenskega pregona, in delo Eurojusta in Europola v boju proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi in terorizmu s pomočjo obveščevalnih podatkov, izmenjave informacij ter skupnih preiskav;

6.  ima na podlagi informacij, objavljenih 14. marca 2018, pomisleke glede prizadevanj Komisije za izpopolnitev koncepta in strategije evropskega celovitega upravljanja zunanjih meja, da bi bila skladna z določbami uredbe o evropski mejni in obalni straži; dvomi v učinkovitost zastavljenih ciljev na področju evropskega integriranega upravljanja meja, zlasti v zvezi s krepitvijo in izvajanju temeljnih pravic in drugih komponent te strategije;

7.  vidi veliko vrednost v prenovljenem schengenskem ocenjevalnem mehanizmu, saj spodbuja preglednost, medsebojno zaupanje in odgovornost med državami članicami z nadzorom izvajanja na različnih področjih schengenskega pravnega reda;

Ugotovljene hude pomanjkljivosti

8.  je zaskrbljen zaradi hudih pomanjkljivosti, ki so bile odkrite s schengenskim ocenjevalnim mehanizmom in oceno ranljivosti;

9.  je močno zaskrbljen zaradi hudih pomanjkljivosti pri izvajanju schengenskega pravnega reda, ki so bile ugotovljene med ocenjevanjem začasne uporabe Schengenskega informacijskega sistema v Združenem kraljestvu, ter v interesu nedotakljivosti sistema poziva Svet in Komisijo, naj sodelujejo v pogovorih s Parlamentom o nadaljnjih korakih, ki jih je treba opraviti po teh ugotovitvah;

10.  obsoja ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, saj ogroža osnovna načela schengenskega območja; meni, da številna podaljšanja niso v skladu z obstoječimi pravili glede podaljšanj, nujnosti ali sorazmernosti nadzora in so zato nezakonita; obžaluje, ker države članice niso sprejele ustreznih ukrepov za zagotovitev sodelovanja z drugimi državami članicami, na katere vplivajo ti ukrepi nadzora, da bi čim bolj zmanjšale njihove posledice, ter niso dovolj utemeljile tega nadzora ali zagotovile informacij o njegovih rezultatih, kar ovira analizo Komisije in nadzor Parlamenta; obžaluje tudi, ker države članice namerno spreminjajo pravno podlago za ponovno uvedbo nadzora, da bi ga lahko podaljšale po preteku najdaljšega dovoljenega obdobja, čeprav se dejanske okoliščine niso spremenile; meni, da gospodarski, politični in družbeni učinki te prakse škodijo enotnosti schengenskega območja, blaginji evropskih državljanov in načelu prostega pretoka; znova poudarja, da je zakonodajalec Unije v zadnjih treh letih sprejel številne ukrepe, da bi utrdil zunanje meje in poostril nadzor na njih; poudarja, da ni bilo ustreznega odziva v smislu odstranitve nadzora na notranjih mejah;

11.  poudarja, da se je izkazalo, da je mnogo lažje ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah kot pa ga nato odstraniti;

12.  izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkljivega izvajanja na nekaterih področjih ureditve nadzora zunanjih meja, kot so sistematično preverjanje v zbirkah podatkov med mejno kontrolo in temeljito preverjanje zahtevanih pogojev za vstop; prav tako izraža zaskrbljenost zaradi občasne nerazpoložljivosti nekaterih podatkovnih zbirk, kot sta na primer podatkovni zbirki SIS in VIS, na nekaterih mejnih prehodih; ugotavlja, da v številnih državah članicah prevladuje očitna neskladnost z uredbo o Evropskem sistemu varovanja meja (uredba Eurosur), kar zadeva vzpostavljanje nacionalnih koordinacijskih centrov; ponovno poudarja, da je učinkovitost zakonodaje o notranjih in zunanjih mejah bistvenega pomena, da države članice pravilno izvajajo ukrepe, sprejete na ravni Unije;

13.  opozarja, da imajo države članice poleg nadzora na notranjih mejah na voljo še druga orodja, med drugim – kot priporoča Komisija – ciljno usmerjene policijske kontrole, pod pogojem, da njihov cilj ni nadzor meja, da črpajo splošne policijske informacije ali izkušnje o morebitnih grožnjah javni varnosti, da so namenjene zlasti boju proti čezmejnemu kriminalu ter da so načrtovane in izvedene na način, ki se jasno razlikuje od sistematičnega preverjanja oseb na zunanjih mejah; želi spomniti, da so lahko te kontrole učinkovitejše od nadzora na notranjih mejah, predvsem zato ker so prožnejše in jih je lažje prilagoditi razvoju tveganj;

14.  opominja, da je mogoče izvesti nenapovedani schengenski ocenjevalni obisk na notranji meji brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici;

15.  obsoja postavitev fizičnih ovir, vključno z ograjami, med državami članicami in znova izraža dvom o skladnosti teh dejanj z zakonikom o schengenskih mejah; poziva Komisijo, naj natančno oceni sedanje in prihodnje postavitve in o tem poroča Parlamentu;

16.  je seznanjen s predlogom, da bi kot del prizadevanj za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja schengenskega območja spremenili zakonik o schengenskih mejah, kar zadeva pravila, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah; poudarja, da je treba uvesti jasna pravila in da bi morale te spremembe odražati zgolj nove izzive in omiliti tveganja za notranjo varnost brez spodbujanja ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah; opozarja, da spremembe ne bi smele biti še ena pot za podaljšanje nadzora na notranjih mejah; je zaskrbljen, ker predlog Komisije o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah temelji na oceni „zaznanega tveganja“, namesto da bi temeljil na nespodbitnih in trdnih dokazih ter resni grožnji, in ker je t. i. ocena tveganja v celoti prepuščena državi, ki želi ponovno uvesti nadzor na mejah; meni, da je treba te ukrepe izvesti skrbno, da ne bi povzročili nepopravljive škode za temeljno načelo zagotavljanja prostega gibanja, pri tem pa zlasti uvesti obsežna postopkovna jamstva, zlasti da bi ohranili strogo časovno omejitev za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah;

17.  poudarja, da bi nadaljnje podaljševanje obstoječega notranjega nazora na notranjih mejah ali uvajanje novega povzročilo ogromne gospodarske stroške za vso EU, saj bi zelo škodovalo enotnemu trgu;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

18.  poudarja, da je treba ugotovljene hude pomanjkljivosti nemudoma odpraviti, da bo lahko schengensko območje znova delovalo normalno, brez nadzora na notranjih mejah;

19.  poziva vse države članice, naj v celoti izvajajo veljavne predpise, Komisijo pa poziva, naj odločno ukrepa v primerih kršitve dogovorjenih pravil z uvedbo sorazmernih in potrebnih ukrepov za države članice kršiteljice, vključno s postopkom za ugotavljanje kršitev, da bi zaščitili interese drugih držav članic in Unije kot celote;

20.  poudarja, da je treba prenoviti in prilagoditi sistem SIS, da se bo lahko hitro soočal z novimi izzivi, in sicer v zvezi z zaščito otrok v nevarnosti ali pogrešanih otrok, takojšnjo obvezno izmenjavo informacij o terorizmu ob spoštovanju temeljnih pravic državljanov EU in tretjih držav ter jamstev za varstvo podatkov in zasebnosti ter obvezno izmenjavo informacij o odločbah o vrnitvi; poudarja, da ta reforma ne sme ogrožati načel nujnosti in sorazmernosti; poudarja, da morajo razpisi ukrepov zahtevati ukrepanje, njihova vključitev v sistem pa bi morala biti utemeljena, če naj bi sistem deloval pravilno; poudarja, da je predvideno znatno povečanje dejavnosti urada za zahteve za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic (SIRENE), in poziva države članice, naj povečajo njegova sredstva, da bo imel ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje svojih novih nalog;

21.  poudarja, da so ugotovitve o schengenskem ocenjevalnem mehanizmu izjemno pomembne, in poziva države članice, naj ustrezno izvajajo priporočila, ki so bila nanje naslovljena; poudarja tudi ocene ranljivosti, države članice pa poziva, naj ukrepajo na podlagi priporočil Evropske agencije za mejno in obalno stražo;

22.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno celovito poročilo o ocenjevanjih, izvedenih v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013;

23.  odločno vztraja, da Komisija ne sme več podaljševati veljavnost zahtevkov za odstopanje od schengenske ureditve, če zadevna država članica ni upoštevala priporočil, ki jih je prejela v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma;

24.  poudarja, da si morajo države članice, tudi tiste, ki nimajo zunanjih kopenskih meja, po svojih najboljših močeh prizadevati za visoko raven nadzora na svojih zunanjih mejah, in sicer z dodelitvijo zadostnih kadrovskih in strokovnih virov ter opreme, obenem pa zagotoviti strogo spoštovanje temeljnih pravic, tudi v zvezi z vprašanji o mednarodni zaščiti in nevračanju, vzpostaviti potrebne strukture poveljevanja in nadzora in pripraviti posodobljene analize tveganja v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži za vse ravni odločanja, da bodo omogočile učinkovite operacije in zagotovile ustrezno infrastrukturo za varno, urejeno in neovirano prečkanje meje;

25.  meni, da bi bilo treba v morebitnih predlogih pri reviziji schengenskega ocenjevalnega mehanizma ponuditi rešitve za odpravo velikih zamud, do katerih prihaja od obiska na kraju samem do sprejetja izvedbenih sklepov in akcijskih načrtov, in za omogočanje hitrih popravnih ukrepov držav članic; meni, da bi bilo nenapovedano preverjanje v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma koristnejše, če bi bilo zares nenapovedano (brez obvestila 24 ur prej);

26.  opozarja, da je treba Parlament takoj in v celoti obvestiti o vseh predlogih za spremembo ali nadomestitev schengenskega ocenjevalnega mehanizma; dodaja, da bi morala Komisija opraviti pregled delovanja schengenskega ocenjevalnega mehanizma v šestih mesecih po sprejetju vseh poročil v zvezi z ocenjevanji, vključenimi v prvi večletni ocenjevalni program, in ga poslati Parlamentu;

27.  vztraja, da je treba schengenski ocenjevalni mehanizem razvijati skupaj z orodjem za oceno ranljivosti tako, da se preprečijo nepredvidena poslabšanja v celovitem upravljanju zunanjih meja in se to upravljanje izboljša, okrepi spoštovanje schengenskega pravnega reda in temeljnih pravic, vključno s spoštovanjem Ženevske konvencije, ki so jo podpisale vse članice EU, in se omogočita natančen nadzor in preglednost med državami članicami in evropskimi institucijami, zlasti Evropskim parlamentom; poziva Komisijo in države članice, naj za izvajanje in spremljanje schengenskega ocenjevanja in ocen ranljivosti dodelijo dovolj sredstev; poziva Komisijo, naj organizira resnično nenapovedane obiske na sam kraj notranjih mejah ter oceni naravo in učinek uvedenih ukrepov;

28.  poziva pristojne organe držav članic, naj izboljšajo zbiranje informacij in statističnih podatkov o nacionalnem upravljanju virov in zmogljivosti za nadzor meja; poziva države članice, naj pravočasno zagotovijo informacije, ki so potrebne za ocenjevanje ranljivosti;

29.  poziva države članice, zlasti tiste, ki so neposredno prizadete, naj pripravijo in dovolj temeljito preskusijo potrebne načrte ukrepanja za ublažitev povišanih ravni migracij, pa tudi za okrepitev zmogljivosti za registracijo in namestitev migrantov v primeru takih razmer; poziva države članice, naj izboljšajo svoje zmogljivosti za odkrivanje ponarejenih dokumentov in nedovoljenih vstopov, ob tem pa v celoti spoštujejo načelo nevračanja in temeljne pravice; poziva k usklajenim prizadevanjem na področju boja proti trgovini z ljudmi in terorizmu, zlasti da bi temeljiteje odkrivali kriminalne združbe in njihovo financiranje;

30.  poudarja, da bo zakonit in varen dostop do EU, tudi na zunanjih mejah schengenskega območja, prispeval k splošni stabilnosti schengenskega območja;

31.  meni, da sedanje stanje izvajanja strategije za celovito upravljanje zunanjih meja ni zadovoljivo; zahteva, da Komisija in Evropska agencija za mejno in obalno stražo podpreta prizadevanja držav članic, da bi izpolnile zahteve iz uredbe o evropski mejni in obalni straži, in naj pravočasno začneta s tematskimi ocenjevanji celovitega upravljanja zunanjih meja v državah članicah; poziva države članice, naj svoje upravljanje meja uskladijo s konceptom celovitega upravljanja zunanjih meja in torej uveljavijo celovit pristop k upravljanju meja na podlagi temeljnih načel ter v vseh dejavnostih upravljanja meja in vračanja oseb zlasti zagotovijo polno spoštovanje temeljnih pravic, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah in mladoletnikih, vključno s spoštovanjem načela nevračanja; poudarja, da je treba zagotoviti popolno izvajanje strategije za celovito upravljanje zunanjih meja na evropski in nacionalni ravni ter spoštovanje mednarodnih konvencij, da bi tako izboljšali upravljanje zunanjih meja ob spoštovanju temeljnih pravic;

32.  vztraja, da je treba hitro uveljaviti popolnoma delujočo strategijo za celovito upravljanje zunanjih meja, kot je bilo dogovorjeno med institucijami, ter tehnično in operativno strategijo Evropske agencije za mejno in obalno stražo in naknadne nacionalne strategije držav članic; se povsem zaveda nedoslednosti pri izvajanju strategije za celovito upravljanje zunanjih meja v državah članicah in poudarja, da je njeno polno izvajanje v vseh državah članicah nujno za ustrezno delovanje schengenskega območja;

33.  poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajni predlog o spremembi uredbe o sistemu Eurosur glede na velike pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri izvajanju veljavne uredbe, in meni, da bi bilo treba s tem predlogom spodbuditi uporabo tega sistema za pomoč pri izmenjavi informacij, analizi tveganja ter operacijah iskanja in reševanja;

34.  ponovno izraža podporo Parlamenta takojšnjemu vstopu Bolgarije in Romunije v schengensko območje in vstop Hrvaške, takoj ko bo izpolnjevala vstopne pogoje; poziva Svet, naj odobri vstop Bolgarije in Romunije kot polnopravnih članic v schengensko območje;

Druga vprašanja, ki vplivajo na schengensko ureditev

35.  poudarja, da trenutno stanje schengenske ureditve in ohranitev nadzora na notranjih mejah primarno nista posledica težav, povezanih s strukturo in predpisi schengenskega območja, temveč izhajata s področij, povezanih s schengenskim pravnim redom, kot so pomanjkljivosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema, vključno s pomanjkanjem politične volje, solidarnosti in delitve odgovornosti, dublinsko uredbo in upravljanjem zunanjih meja;

Napredek pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti

36.  poudarja ukrepe za podporo in gradnjo zmogljivosti, ki so bili sprejeti za odpravljanje glavnih vzrokov za nedovoljene migracije in izboljšanje življenjskih razmer v državah izvora;

37.  meni, da je sodelovanje s tretjimi državami eden od elementov pri odpravljanju razmer, ki so privedle do prisilnih in nedovoljenih migracij; poudarja, da morajo biti ukrepi celoviti, da bi dosegli želene cilje;

Ugotovljene hude pomanjkljivosti

38.  obžaluje, ker je po poročanjih v Sredozemskem morju veliko ljudi izgubilo življenje ali se je za njimi izgubila vsaka sled; poudarja tudi, da sta iskanje in reševanje posamezna komponenta celovitega upravljanja zunanjih meja, kot je določeno v uredbi o evropski mejni in obalni straži; meni, da je stalen, zanesljiv in učinkovit odziv Unije v okviru iskalnih in reševalnih operacij na morju bistvenega pomena za preprečevanje smrtnih žrtev na morju; meni, da je zelo pomembno, da se v vsako operativno načrtovanje nadzora meja na morju in izvajanje teh operacij Evropske agencije za mejno in obalno stražo vključijo vidiki in zmogljivosti za iskanje in reševanje na morju, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 656/2014;

39.  je zelo zaskrbljen glede izvajanja uredbe o evropski mejni in obalni straži in poudarja, da morajo države članice izpolnjevati zahteve iz Uredbe, zlasti obveznosti, da zagotovijo dovolj človeških virov in tehnične opreme za skupne operacije in za nabor opreme za hitri odziv ter dodelijo dovolj sredstev za ocenjevanje ranljivosti; je zaskrbljen zaradi sredstev in finančnega načrtovanja v zvezi z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in zaradi ocen, na katerih temeljijo financiranje operacij in zahtevani prispevki držav članic; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje nacionalnih mejnih policistov o temeljnih pravicah;

40.  meni, da je sodelovanje na nacionalni ravni med različnimi službami kazenskega pregona, vojsko, mejno stražo, carinskimi organi in organi, ki sodelujejo pri iskanju in reševanju na morju, pogosto nezadovoljivo, zato je poznavanje razmer razdrobljeno, učinkovitost pa nizka; ugotavlja, da lahko pomanjkanje struktur sodelovanja privede do neučinkovitih in/ali nesorazmernih ukrepov; spominja, da še tako številčni dobronamerni ukrepi na ravni Unije ne morejo nadomestiti pomanjkanja notranjega sodelovanja med ustreznimi organi držav članic;

41.  je seznanjen z vzpostavitvijo drugih obsežnih informacijskih sistemov ter ciljem izboljšanja njihove interoperabilnosti ob ohranjanju potrebnih zaščitnih ukrepov, zlasti glede varstva podatkov in zasebnosti;

42.  meni, da je treba delo v zvezi s predlogi o interoperabilnosti informacijskih sistemov videti kot priložnost za izboljšanje in delno uskladitev nacionalnih informacijskih sistemov in nacionalnih infrastruktur na mejnih prehodih;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

43.  spodbuja agencije in države članice, naj tudi v prihodnje izvajajo večnamenske operacije ter naj zagotovijo, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za to, da bodo te operacije vključevale iskanje in reševanje na morju, in sicer z zagotavljanjem ustreznih sredstev in človeških virov; spodbuja agencijo, naj zagotovi izvajanje mehanizma za pritožbe in ustrezne vire in osebje za podporo uradniku za temeljne pravice;

44.  poziva države članice, naj zagotovijo hitre in učinkovite postopke vračanja ob polnem upoštevanju temeljnih pravic in v humanih in dostojnih pogojih, ko je že bila izdana odločba o vrnitvi;

45.  ugotavlja, da Direktiva 2001/40/ES državam članicam omogoča, da priznajo in izvršijo odločbe o vrnitvi, ki so jih sprejele druge države članice, namesto da sprejmejo nove odločbe o vrnitvi ali da migrante z neurejenim statusom pošiljajo v prvo odreditveno državo članico;

46.  poziva države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe, da bi zagotovile ustrezno infrastrukturo, nastanitev in življenjske pogoje za vse prosilce za azil, pri tem pa naj zlasti upoštevajo potrebe mladoletnikov brez spremstva in družin z mladoletniki ter žensk v ranljivem položaju; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo njihovi centri za pridržanje izpolnjevali zahteve na podlagi najboljše prakse na mednarodni ravni ter norme in konvencije na področju človekovih pravic in bodo zagotavljali potrebno zmogljivost, pri čemer naj upoštevajo, da je pridržanje ukrep v skrajni sili in ni v otrokovi koristi, in naj se namesto pridržanja raje poslužujejo drugih ukrepov; poziva države članice, naj spoštujejo svoje zaveze glede premestitve, kot je bilo dogovorjeno v Evropskem svetu septembra 2015 in kot je septembra 2017 potrdilo Sodišče Evropske unije, da bi obnovili red pri upravljanju migracij ter spodbudili solidarnost in sodelovanje v EU;

47.  poziva države članice, naj zagotovijo neodvisnost nacionalnih organov za varstvo podatkov, in sicer z zagotavljanjem zadostnih finančnih sredstev in kadrovskih virov, da bodo lahko izpolnili svoje vse številnejše naloge; poziva neodvisne nadzorne organe držav članic, naj zagotovijo potrebne revizije informacijskih sistemov in njihove uporabe; poziva države članice, naj uveljavijo določbe, ki bodo osebam, na katere se podatki nanašajo, omogočale pravico, da vložijo pritožbo in zahtevajo svoje osebne podatke, in naj ozaveščajo javnost o informacijskih sistemih;

48.  vztraja, da mora večnamenske operacije izvajati Evropska agencija za mejno in obalno stražo, da bi se odzvali na potrebo, da morajo biti sredstva za iskanje in reševanje na morju v skladu z Uredbo (EU) št. 656/2014 prisotna na ustreznih območjih; želi spomniti, da morajo tudi nacionalni organi mejne straže zagotoviti dovolj virov za svoje operacije, zlasti za iskanje in reševanje; poudarja, da bi morali mejni nadzor izvajati usposobljeni mejni policisti ali bi ga moral strogo nadzirati pristojni organ;

49.  je seznanjen, da je bil Evropski agenciji za mejno in obalno stražo podeljen obsežnejši mandat, ki ji omogoča, da prevzame vlogo pri podpori državam članicam pri usklajenih postopkih vračanja;

50.  poziva države članice, naj še naprej razvijajo medsebojno čezmejno policijsko sodelovanje, ki naj obsega skupne ocene groženj, analize tveganja in patrulje; poziva k polnemu izvajanju Konvencije iz Prüma in Sklep Sveta 2008/615/PNZ ter k pristopu k evropskemu modelu za izmenjavo informacij in švedski pobudi; poziva države članice, naj izboljšajo svoje nacionalne strukture sodelovanja in izmenjave informacij na področju kazenskega pregona, pa tudi praktično sodelovanje, zlasti s sosednjimi državami članicami;

51.  opozarja, da je prenovi skupnega evropskega azilnega sistema namenjena prednostna obravnava kot del celostnega pristopa k obravnavanju izzivov, ki zadevajo politike v zvezi z begunci, prosilci za azil in migranti ter agendo Komisije o migracijah; opozarja, da je Evropski parlament večkrat izjavil, da je odprtje zakonitih poti za migrante in begunce najboljši način boja proti trgovini z ljudmi in obenem t. i. nedovoljenim migracijam; poziva Svet, naj čim prej sledi Parlamentu pri sprejemanju pogajalskega mandata za vsak predlog v zvezi s tem, zlasti kar zadeva dublinsko uredbo; poudarja, da ustanovitev nove agencije Evropske unije za azil še ni odobrena, in Svet poziva, naj zadevo nemudoma vrne v obravnavo;

52.  vztraja, da je treba izboljšati varnost osebnih dokumentov, ki jih države članice izdajajo državljanom EU; zato poziva Komisijo, naj podobno kot pri potnih listih predlaga standarde za varnostne in biometrične elemente, ki se vgradijo v osebne izkaznice;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom ter Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.

(1) UL L 251, 16.9.2016, str. 1.
(2) UL L 135, 24.5.2016, str. 53
(3) UL L 295, 6.11.2013, str. 11.
(4) Wouter van Ballegooij, ‘The Cost of Non-Schengen: Civil Liberties, Justice and Home Affairs aspects’, Cost of Non-Europe Report (Stroški opustitve schengenske ureditve: vidiki državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev, Poročilo o stroških neevrope), Oddelek za evropsko dodano vrednost, 2016, str. 32.
(5) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 160.

Zadnja posodobitev: 16. julij 2019Pravno obvestilo