Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0309(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0180/2018

Predložena besedila :

A8-0180/2018

Razprave :

PV 30/05/2018 - 22
CRE 30/05/2018 - 22
PV 12/02/2019 - 4
CRE 12/02/2019 - 4

Glasovanja :

PV 31/05/2018 - 7.6
CRE 31/05/2018 - 7.6
Obrazložitev glasovanja
PV 12/02/2019 - 9.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0236
P8_TA(2019)0070

Sprejeta besedila
PDF 215kWORD 74k
Četrtek, 31. maj 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Mehanizem Unije na področju civilne zaščite ***I
P8_TA(2018)0236A8-0180/2018

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 31. maja 2018, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2017)0772/2 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1
(1)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta12, krepi sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.
(1)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta12, krepi sodelovanje med Unijo, državami članicami in njihovimi regijami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.
_________________
_________________
12 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).
12 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske in gospodarske posledice nesreč so lahko ogromne.
(3)  Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske, družbene in gospodarske posledice nesreč imajo lahko neslutene razsežnosti. Žal so v nekaterih primerih te nesreče namerne, na primer pri terorističnih napadih.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar nesreče, ki se ponavljajo, hkrati prizadenejo več držav članic in skupna zmogljivost ni zadostna.
(4)  Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar več držav članic hkrati prizadenejo nesreče, ki se ponavljajo in so nepredvidljive, tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, in skupna zmogljivost ni zadostna. Da bi odpravili te pomanjkljivosti in preprečili nastajajoča tveganja, bi bilo treba vse instrumente Unije uporabljati na prožen način, vključno s spodbujanjem aktivnega sodelovanja v civilni družbi. Države članice bi morale kljub temu sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, da bi ohranile dovolj nacionalnih zmogljivosti za ustrezen odziv na nesreče.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Preprečevanje gozdnih požarov je ključnega pomena v okviru svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij CO2. Gorenje dreves in šotastih tal pri gozdnih požarih namreč povzroča emisije CO2. Študije so pokazale, da požari povzročijo 20 % svetovnih emisij CO2, kar je več kot znašajo emisije vseh prometnih sistemov na svetu skupaj (vozila, plovila in letala).
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju nesreč, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč. Zmanjšati bi bilo treba upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z zagotavljanjem potrebnih povezav z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/201313.
(5)  Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja glede njihove nacionalne varnosti in varnostnih tveganj in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, vključno s tistimi, ki jih povzroči človek, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč, predvsem podpore Evropske agencije za okolje. Nadvse pomembno je zmanjšati upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z izboljšanjem povezav in sodelovanja z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/201313.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Tveganje je negativen dejavnik pri razvoju regij. Za preprečevanje in upravljanje tveganja je treba prenoviti politike in institucionalne okvire, povečati lokalne, nacionalne in regionalne zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje ukrepov za upravljanje tveganja ter usklajevati veliko število akterjev. Priprava zemljevidov tveganja za regije in/ali države članice, povečanje zmogljivosti za odziv ter izboljšanje preventivnih ukrepov s posebnim poudarkom na podnebnih tveganjih so bistvenega pomena. Izredno pomembno je, da zemljevidi tveganja upoštevajo tveganja zaradi trenutne spremenljivosti podnebja ter napovedi glede razvoja podnebnih sprememb.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)   Ko države članice pripravljajo ocene tveganj in načrtujejo upravljanje tveganj, bi morale upoštevati specifična tveganja za prostoživeče živali in dobrobit živali. Komisija bi morala po vsej Evropi spodbujati širjenje informacij o živalih, ki jih prizadenejo nesreče. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno razviti programe in tečaje usposabljanja.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 c (novo)
(5c)   Sezona gozdnih požarov leta 2017 je bila v številnih državah članicah posebej dolga in intenzivna, pri čemer je v eni sami državi članici umrlo več kot 100 ljudi. Pomanjkanje razpoložljivih sredstev, opisano v poročilu o vrzelih v zmogljivostih1a, in nezmožnost evropskih zmogljivosti za nujni odziv (EERC oziroma nabor prostovoljcev), da bi se pravočasno odzvale na vseh 17 prošenj za pomoč pri gozdnem požaru, sta dokaz, da pri velikih nesrečah, ki prizadenejo več držav članic hkrati, prostovoljni prispevki držav članic niso dovolj.
_________________
1a Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o doseženem napredku in vrzelih v okviru evropskih zmogljivosti za nujni odziv z dne 17. februarja 2017.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 d (novo)
(5d)   Najočitnejši partnerji za poglobljeno sodelovanje so sosednje države članice, ki imajo enako strokovno znanje in strukture in za katere je najbolj verjetno, da jih bodo prizadele enake nesreče, in so izpostavljene enakim tveganjem.
Sprememba 68
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 e (novo)
(5e)  Varnost vodnih virov je bistvenega pomena za odpornost proti podnebnim spremembam. Države članice bi morale kartirati obstoječe vodne vire, da bi olajšale prilagajanje na podnebne spremembe in povečale odpornost prebivalstva na podnebne pojave, kot so suše, požari ali poplave. S kartiranjem bi morale podpreti razvoj ukrepov za zmanjšanje ranljivosti prebivalstva.
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno pomočjo v Evropi. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali prostovoljno združevanje zmogljivosti), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na požare v naravi, hude poplave in potrese, ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo.
(6)  Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno pomočjo v Evropi. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali prostovoljno združevanje zmogljivosti), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na požare v naravi, hude poplave in potrese, teroristične napade ter napade s kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim orožjem ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo. V tem okviru je treba poudariti pomen okrepitve in vključitve posebnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov, saj so prvi, ki se odzovejo na nesrečo. Ti organi bi morali tudi razviti modele sodelovanja, v okviru katerih bi lahko skupnosti izmenjavale primere najboljše prakse, imele pa bi tudi možnost, da sodelujejo pri razvijanju svoje pripravljenosti na naravne nesreče.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Vloga regionalnih in lokalnih organov pri preprečevanju in obvladovanju nesreč je zelo pomembna, zato morajo biti njihove zmogljivosti za odzivanje ustrezno vključene v usklajevanje in dejavnosti zagotavljanja, ki se izvajajo v okviru tega sklepa, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic, da bi zmanjšali prekrivanje in okrepili interoperabilnost. Ti organi lahko imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in so tudi prvi, ki se skupaj z zmogljivostmi svojih prostovoljcev odzovejo po nesreči. Zagotoviti je treba stalno sodelovanje na lokalni, regionalni in čezmejni ravni za vzpostavitev skupnega sistema za obveščanje za hitro posredovanje pred prihodom pomoči rescEU, pa tudi redne kampanje obveščanja javnosti o prvih ukrepih za odzivanje v primeru nesreč.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost mehanizma Unije, z zagotavljanjem razpoložljivosti zmogljivosti v primeri, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic. Nabava zmogljivosti s strani Unije bi morala omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče.
(7)  Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive materialne in tehnične zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, tudi v primeru čezmejnih dogodkov, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost in razpoložljivost mehanizma Unije, z zagotavljanjem hitre materialne in tehnične razpoložljivosti zmogljivosti, tudi za reševanje starejših ali invalidov, v primerih, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic, kot so čezmejne epidemije. Vnaprej namenjena ustrezna oprema in nabava zmogljivosti s strani Unije bi morali omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče. Zagotoviti je treba najboljšo in pregledno uporabo finančnih virov.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Številne države članice se v primeru nepričakovanih nesreč spopadajo s pomanjkanjem materialne in tehnične opreme. Z mehanizmom Unije bi zato morali po potrebi zagotavljati več materialne in tehnične opreme, zlasti za reševanje invalidov, starejših in bolnih oseb.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9
(9)  Za okrepitev učinkovitosti in uspešnosti usposabljanja in vaj ter izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic je treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo temeljila na obstoječih strukturah.
(9)  Usposabljanje, raziskave in inovacije so ključni vidiki sodelovanja na področju civilne zaščite. Na osnovi obstoječih struktur je treba izboljšati učinkovitost in uspešnost usposabljanja in urjenja, spodbujanje inovacij ter dialog in sodelovanje med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic, pri tem pa bi morali sodelovati centri odličnosti, univerze, raziskovalci in drugi strokovnjaki iz držav članic, s katerimi bi si bilo treba izmenjavati informacije.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Krepitev civilne zaščite je zaradi vse pogostejših nesreč, tako vremenskih kot tistih, povezanih z notranjo varnostjo, ena najpomembnejših prednostnih nalog v Uniji, a hkrati je treba orodja Unije dopolniti z močnejšo ozemeljsko razsežnostjo in razsežnostjo pobude skupnosti, saj so ukrepi lokalne skupnosti najhitrejši in najučinkovitejši način za omejevanje škode, ki jo povzroči nesreča.
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)  Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije.
(10)  Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije, vendar ne na račun finančnih sredstev, ki so namenjena drugim ključnim politikam Unije.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Za revidirani mehanizem Unije bi bilo treba zagotoviti ločena finančna in proračunska sredstva. Glede na to, da je treba preprečiti negativne učinke na financiranje obstoječih večletnih programov, bi bilo treba večjo potrebo po finančnih sredstvih za ciljno usmerjeno revizijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite v letih 2018, 2019 in 2020 pokriti izključno z vsemi sredstvi, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/20131a, s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti.
___________________
1a Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11
(11)  Obstaja potreba po poenostavitvi postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.
(11)  Obstaja potreba po poenostavitvi, racionalizaciji in večji prožnosti postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše in učinkovitejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Uvodna izjava 12
(12)  Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, zlasti pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta14 za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU.
(12)  Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, vključno pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta14 za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU. Ne glede na to odstopanje bi bilo treba v vseh prihodnjih strukturah Unije za financiranje ohraniti ločeno financiranje zlasti dejavnosti civilne zaščite in humanitarne pomoči, ki bi moralo biti tudi povsem usklajeno z različnimi cilji in pravnimi zahtevami te strukture.
__________________
__________________
14 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
14 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
Sprememba 20
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13
(13)  Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje15. Poleg tega bi bilo treba skladnost zagotoviti tudi z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.
(13)  Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje15. V programih teritorialnega sodelovanja v okviru kohezijske politike so predvideni posebni ukrepi za upoštevanje pripravljenosti na nesreče, preprečevanje in obvladovanje tveganj, potrebna pa so tudi nadaljnja prizadevanja za bolj učinkovito povezovanje in ustvarjanje dodatnih sinergij. Poleg tega bi morali biti vsi ukrepi usklajeni z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ter dejavno prispevati k njihovemu izpolnjevanju.
__________________
__________________
15 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).
15 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).
Sprememba 21
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Bistvenega pomena je ohraniti module, ki so bili doslej prijavljeni v Skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (CECIS), da bi se lahko odzivali na prošnje za pomoč in na običajen način sodelovali v sistemu usposabljanja.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)   Enako pomembno je mehanizem Unije, ki je omejen na obdobje takoj po nesreči, povezati z drugimi instrumenti Unije, ki se osredotočajo na odpravo škode, kot je solidarnostni sklad.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13 c (novo)
(13c)   Bistvenega pomena je v solidarnostni sklad uvesti obveznost odprave škode za okolje in pri tem kot kazalnik za odobritev uporabiti BDP na prebivalca regije ali države članice in ne skupni BDP, da bi preprečili, da velike, bolj poseljene regije z nizko stopnjo blaginje ne bi bile upravičene do sredstev iz sklada. Zelo je pomembno ekonomsko ovrednotiti okolje, ki ga je prizadela nesreča, zlasti na področjih z visoko naravno vrednostjo, kot so zaščitena naravna območja, ki so del mreže Natura 2000, da bi jih sanirali.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13 d (novo)
(13d)   Ukrepi Unije bi se morali osredotočati tudi na zagotavljanje pomoči pri tehničnem usposabljanju, da bi izboljšali zmogljivost skupnosti za samopomoč, zaradi česar bi bili bolje pripravljeni na začetni odziv in obvladovanje nesreče. Z usmerjenim usposabljanjem in izobraževanjem za delavce na področju javne varnosti, na primer za voditelje v skupnosti, socialne in medicinske delavce ter reševalne in gasilske službe, ter za lokalne prostovoljne skupine za posredovanje, ki bi morale imeti hiter dostop do opreme za posredovanje, je mogoče prispevati k obvladovanju nesreče in zmanjšati število smrtnih žrtev med krizo in po njej.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 3 – odstavek 1 – točka e
(e)  povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah.
(e)  povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah, tudi v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih;
Sprememba 26
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(aa)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(ea) da se zmanjšajo neposredne posledice nesreč na človeška življenja ter kulturno in naravno dediščino;“
Sprememba 27
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 3 – odstavek 1 – točka e b (novo)
(ab)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(eb) da se okrepita sodelovanje in usklajevanje na čezmejni ravni;“
Sprememba 28
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji.
(a)  sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter bolj spodbuja in omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav in inovacij, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji;
Sprememba 29
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 5 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(3a)  v členu 5(1) se vstavi naslednja točka:
“(aa) usklajuje harmonizacijo informacij in smernic glede sistemov opozarjanja, tudi na čezmejni ravni;“
Sprememba 30
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 5 – odstavek 1 – točka f
(3b)   v členu 5(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:
(f)  zbira in razširja informacije, ki jih dajo na voljo države članice, organizira izmenjavo izkušenj o oceni zmožnosti obvladovanja tveganja in do 22. decembra 2014 skupaj z državami članicami pripravi smernice o vsebini, metodologiji in strukturi teh ocen; omogoča tudi izmenjavo dobrih praks pri načrtovanju preventive in pripravljenosti, vključno s prostovoljnimi medsebojnimi pregledi;
"(f) zbira in razširja informacije, ki jih dajo na voljo države članice, organizira izmenjavo izkušenj o oceni zmožnosti obvladovanja tveganja in do 22. decembra 2019 skupaj z državami članicami pripravi nove smernice o vsebini, metodologiji in strukturi teh ocen; omogoča tudi izmenjavo dobrih praks pri načrtovanju preventive in pripravljenosti, vključno s prostovoljnimi medsebojnimi pregledi;
Sprememba 31
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji;
(a)  po posvetovanju z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji na podlagi modela, o katerem so se z njo dogovorili, pri tem pa uporabijo obstoječe nacionalne informacijske sisteme;
Sprememba 32
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 1 – točka d
(aa)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:
(d)  prostovoljno sodelujejo pri medsebojnih pregledih ocenjevanja zmožnosti obvladovanja tveganja.
(d) prostovoljno sodelujejo pri medsebojnem strokovnem pregledu zmožnosti obvladovanja tveganja, da bi določili ukrepe za zapolnitev vrzeli.“;
Sprememba 33
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 2
Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti. Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. Unija ustrezno prouči napredek, ki so ga države članice dosegle v zvezi s preprečevanjem nesreč in pripravljenostjo nanje, kot del kakršnega koli prihodnjega mehanizma predhodne pogojenosti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti, v skladu s predlogo, ki se določi z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme po postopku pregleda iz člena 33(2). Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. V ta namen lahko ta prizadevanja vključujejo zavezo držav članic glede spodbujanja naložb, ki bodo temeljile na ocenah tveganj, in glede boljše obnove po nesrečah. Dodatno upravno breme na nacionalni in podnacionalni ravni bi bilo treba kar najbolj zmanjšati.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 3
Komisija lahko vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč.
Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč. Komisija in države članice, če je to mogoče, spodbujajo tudi usklajevanje obvladovanja tveganja nesreč in strategij za prilagajanje podnebnim spremembam.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 8 – odstavek 1 – točka k
(4a)  v členu 8(1) se točka (k) nadomesti z naslednjim:
(k)  v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti na področju pripravljenosti, ki so potrebne za dosego cilja iz točke (b) člena 3(1).
“(k) v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti na področju pripravljenosti, ki so potrebne za dosego cilja iz točke (b) člena 3(1), tudi prek usklajevanja z drugimi instrumenti Unije.”;
Sprememba 37
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
(4b)   v člen 9 se vstavi naslednji odstavek:
“1a. Države članice okrepijo ustrezne upravne zmogljivosti pristojnih regionalnih in lokalnih organov v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom.“;
Sprememba 38
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 10 – odstavek 1
1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na nesreče v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev in izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.“;
1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev, med katera vključi stroje za zemeljska dela, prenosne agregate in mobilno protipožarno opremo, ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.
Sprememba 39
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 1
1.  Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.
1.  Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za nabor predhodno odrejenih prostovoljnih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.
Sprememba 40
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Glede na to, da bi moralo biti preprečevanje na nacionalni ravni prednostna naloga držav članic za zmanjšanje varnostnih tveganj, bi moral evropski nabor civilne zaščite dopolnjevati obstoječe nacionalne zmogljivosti.
Sprememba 41
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 2
2.  Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti in preostalih vrzeli ter spodbuja države članice, naj odpravijo take vrzeli. Komisija lahko podpira države članice v skladu s členom 20, točko (i) člena 21(1) in členom 21(2).
2.  Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic na podlagi potreb in tveganj, ugotovljenih na terenu, opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti in preostalih vrzeli ter spodbuja države članice, naj odpravijo take vrzeli. Komisija lahko podpira države članice v skladu s členom 20, točko (i) člena 21(1) in členom 21(2).
Sprememba 42
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka c
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 7
7.  Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC, razen če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog.
7.  Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC, razen v primeru nujnih razmer doma, višje sile ali če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Dokončno odločitev o njihovi uporabi sprejme država članica, ki je zadevne odzivne zmogljivosti registrirala.
Sprememba 43
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka c
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 8 – pododstavek 1
Odzivne zmogljivosti med uporabo ostanejo pod vodstvom in poveljstvom držav članic, ki jih dajo na voljo, in se lahko odpokličejo, če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog in jim preprečujejo, da bi odzivne zmogljivosti še naprej dajale na voljo. V takih primerih se je treba posvetovati s Komisijo.
Odzivne zmogljivosti med uporabo ostanejo pod vodstvom in poveljstvom držav članic, ki jih dajo na voljo, in se lahko odpokličejo, če se države članice spopadajo z nujnimi razmerami doma, višjo silo ali če izredne razmere preprečujejo, da bi odzivne zmogljivosti še naprej dajale na voljo. V takih primerih se je treba posvetovati s Komisijo.
Sprememba 44
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 1
1.  Rezerva rescEU se vzpostavi za zagotavljanje pomoči, kadar obstoječe zmogljivosti ne omogočajo učinkovitega odzivanja na nesreče.
1.  Rezerva rescEU se vzpostavi v izrednih razmerah, kadar zmogljivosti na nacionalni ravni niso na voljo in za zagotavljanje pomoči, kadar obstoječe zmogljivosti ne omogočajo učinkovitega odzivanja na nesreče. RescEU ne uporabijo za nadomestitev lastnih zmogljivosti in ustreznih odgovornosti držav članic.
Sprememba 45
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 2
2.  Rezerva rescEU je sestavljena iz naslednjih zmogljivosti:
2.  Rezerva rescEU je sestavljena iz dodatnih zmogljivosti, ki presegajo že obstoječe zmogljivosti držav članic, da bi se dopolnile in povečale, s tem pa služijo odzivu na sedanja in prihodnja tveganja. Zmogljivosti se določijo na podlagi morebitnega pomanjkanja sredstev za odziv na zdravstvene, industrijske, okoljske, potresne ali vulkanske nesreče, poplave in požare, tudi gozdne, grožnje, povezane s terorističnimi napadi, ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje.
RescEU na podlagi ugotovljenega pomanjkanja sredstev vsebuje vsaj naslednje zmogljivosti:
(a)  gašenje gozdnih požarov iz zraka;
(a)  gašenje gozdnih požarov iz zraka;
(b)  velika zmogljivost črpanja;
(b)  velika zmogljivost črpanja;
(c)  iskanje in reševanje v mestih;
(c)  iskanje in reševanje v mestih;
(d)  terenska bolnišnica in nujne zdravniške ekipe.
(d)  terenska bolnišnica in nujne zdravniške ekipe.
Sprememba 46
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Te zmogljivosti bodo tudi v prihodnje prožne in se lahko razvijejo tako, da bodo ustrezale prihodnjemu razvoju in izzivom, kot so posledice podnebnih sprememb.
Sprememba 47
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 4
4.  Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.
4.  Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in zmogljivosti ter načrtovanja upravljanja s tveganji iz člena 6 ter ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.
Kadar v primeru nesreče ali grožnje nesreče tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 31.
Kadar v primeru nesreče ali grožnje nesreče tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 31.
Sprememba 48
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 5
5.  Komisija opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rezerve rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.
5.  Komisija v sodelovanju z državami članicami opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rezerve rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.
Sprememba 49
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 7
7.  Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, pri čemer zmogljivosti rezerve rescEU ostanejo pod njenim vodstvom in poveljstvom.
7.  Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, ki še naprej strateško usklajuje zmogljivosti rezerve rescEU in je pristojna za njihovo uporabo, medtem ko imajo operativno vodstvo in poveljstvo še vedno odgovorni uradniki države članice prejemnice.
Sprememba 50
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 8
8.  V primeru uporabe se Komisija z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.
8.  V primeru uporabe se Komisija prek Centra za usklajevanje nujnega odziva z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.
Sprememba 51
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 10
10.  Če Komisija zagotovi opremo, kot je oprema za gašenje gozdnih požarov iz zraka, z nakupom, zakupom ali najemom, se zagotovi naslednje:
10.  Če Komisija zagotovi opremo, kot je oprema za gašenje gozdnih požarov iz zraka, z nakupom, zakupom ali najemom, se zagotovi naslednje:
(a)  v primeru nakupa opreme je v pogodbi med Komisijo in državo članico določena registracija te opreme v zadevni državi članici;
(a)  v primeru nakupa opreme je v pogodbi med Komisijo in državo članico določena registracija te opreme v zadevni državi članici;
(b)  v primeru zakupa ali najema, registracija opreme v državi članici.
(b)  v primeru zakupa ali najema registracija opreme v državi članici ni obvezna.
(ba)  upravljanje komercialnih zrakoplovov se dodeli operaterjem s certifikatom EASA.
Sprememba 52
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12a – odstavek 1
Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.
Komisija vsako leto obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.
Sprememba 53
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12a – odstavek 1 a (novo)
Te informacije vključujejo pregled razvoja proračuna in stroškov s podrobno tehnično in finančno oceno, natančnimi podatki o zvišanju stroškov in spremembah pri potrebnih vrstah odzivnih zmogljivosti in morebitnih zahtevah glede kakovosti teh zmogljivosti ter razloge za to zvišanje ali spremembe.
Sprememba 54
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite.
Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, vključno s centri odličnosti, univerzami in raziskovalci, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite. Komisija ustrezno upošteva razpoložljivo strokovno znanje v državah članicah in organizacije, ki so dejavne na terenu.
Sprememba 55
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni stavek
Mreža v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:
Mreža si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov ter v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:
Sprememba 56
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a
(9a)  v členu 13(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
(a)  vzpostavitev in vodenje programa za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč na področju preventive pred nesrečami, pripravljenosti in odziva nanje. Program vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnjakov, posameznike pa je mogoče začasno premestiti v druge države članice.
(a) vzpostavitev in vodenje programa za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč na področju preventive pred nesrečami, pripravljenosti in odziva nanje. Program vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnjakov, posameznike pa je mogoče začasno premestiti v druge države članice. Vzpostavi se nov program Erasmus za civilno zaščito v skladu s pravili in načeli iz Uredbe (EU) št. 1288/2013*.
Namen programa usposabljanja je izboljšati usklajenost, združljivost in komplementarnost zmogljivosti iz členov 9 in 11 ter izboljšati usposobljenost strokovnjakov iz točk (d) in (f) člena 8;
Namen programa Erasmus za civilno zaščito je med drugim izboljšati usklajenost, združljivost in komplementarnost zmogljivosti iz členov 9, 11 in 12 ter izboljšati usposobljenost strokovnjakov iz točk (d) in (f) člena 8;
Program Erasmus za civilno zaščito vključuje mednarodno razsežnost, da bi s sodelovanjem med državami članicami ter med partnerskimi državami podprli zunanje delovanje Unije, vključno z njenimi razvojnimi cilji.
_______________
* Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa "Erasmus+", program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).“
Sprememba 57
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka f
(9b)   v členu 13(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:
(f)  spodbujati in pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije;
(f) spodbujati raziskave in inovacije ter pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije;“
Sprememba 58
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 c (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 3 a (novo)
(9c)  v členu 13 se doda naslednji odstavek:
„3a. Komisija poveča zmogljivosti za usposabljanje in izmenjavo znanja in izkušenj med mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite in mednarodnimi organizacijami ter tretjimi državami, da bi tako prispevala k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti glede zmanjšanja tveganja nesreč, zlasti tistih iz Sendajskega okvira.“;
Sprememba 59
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 16 – odstavek 2
(11a)  v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.   Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del splošnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo.
2. Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del splošnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, po posvetovanju z akterji na področju humanitarne pomoči jasno opredeli obseg intervencije in njeno razmerje z udeleženimi stranmi v širšem humanitarnem odzivu ter zagotovi skladnost z evropskim neodvisnim instrumentom za humanitarno pomoč in spoštovanje humanitarnih načel.“;
Sprememba 60
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Odobritve, potrebne za financiranje mehanizma Unije, postopno odobrita Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka, pri čemer ustrezno upoštevata vsa sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013*, s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti, kot je opredeljeno v Prilogi I.
____________________
* Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
Sprememba 61
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 20 a – odstavek 1
Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c).
Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c). Pripravi se tudi strategija obveščanja, s katero bi državljanom predstavili oprijemljive rezultate ukrepov v okviru mehanizma Unije.
Sprememba 62
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 23 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Za zmogljivosti držav članic, ki niso vnaprej namenjene evropskemu naboru civilne zaščite, znesek finančne pomoči Unije za sredstva za prevoz ne presega 55 % skupnih upravičenih stroškov. Za upravičenost do tega financiranja se države članice zavezujejo, da bodo vzpostavile register vseh zmogljivosti, ki jih imajo na voljo, in ustreznih upravljavskih struktur, poleg tistih, ki so vnaprej namenjene evropskemu naboru civilne zaščite, za odzivanje na zdravstvene, industrijske, potresne ali vulkanske nesreče, poplave, gozdne požare ter teroristične napade in napade s kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim orožjem.
Sprememba 63
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 26 – odstavek 2
2.  Prizadevati si je treba za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.
2.  Vzpostaviti je treba sinergije, komplementarnost in večjo usklajenost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, vključno s Solidarnostnim skladom Evropske unije, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike, ne da bi to vključevalo prerazporeditev sredstev, namenjenih tem območjem. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96, ob hkratnem upoštevanju posebne in neodvisne narave teh ukrepov in njihovega financiranja ter zagotovitvi, da so v skladu z evropskim soglasjem o humanitarni pomoči.
Sprememba 64
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 32 – odstavek 1 – točka g
(g)  vzpostavitvi, upravljanju in vzdrževanju rezerve rescEU, kot je določeno v členu 12, vključno z merili za odločitve o uporabi in operativnimi postopki;
(g)  vzpostavitvi, upravljanju in vzdrževanju rezerve rescEU, kot je določeno v členu 12, vključno z merili za odločitve o uporabi, operativnimi postopki in pogoji za uporabo zmogljivosti rescEU na nacionalni ravni za države članice ter s tem povezanimi finančnimi in drugimi ureditvami;
Sprememba 65
Predlog sklepa
Priloga I (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

PRILOGA I

OKVIRNA DODATNA DODELJENA FINANČNA SREDSTVA ZA OBDOBJE 2018–2020

 

 

2018

2019

2020

SKUPAJ

Skupaj dodatne odobritve iz razdelka 3*

Odobritve za prevzem obveznosti

19.157

115,2

122.497

256.854

 

Odobritve plačil

11

56,56

115.395

182.955

Skupaj dodatne odobritve iz razdelka 4*

Odobritve za prevzem obveznosti

2

2

2.284

6.284

 

Odobritve plačil

0,8

1,8

2.014

4.614

Skupaj dodatne odobritve iz razdelkov 3 in 4*

Odobritve za prevzem obveznosti

21.157

117,2

124.781

263.138

 

Odobritve plačil

11,8

58,36

117.409

187.569

(zneski so v milijonih EUR)

* Celotni zneski se zagotovijo prek instrumenta prilagodljivosti.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0180/2018).

Zadnja posodobitev: 16. julij 2019Pravno obvestilo