Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2711(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0244/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 31/05/2018 - 7.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0238

Sprejeta besedila
PDF 123kWORD 53k
Četrtek, 31. maj 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Razmere v Nikaragvi
P8_TA(2018)0238RC-B8-0244/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o razmerah v Nikaragvi (2018/2711(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 18. decembra 2008(1), 26. novembra 2009(2) in 16. februarja 2017(3),

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko iz leta 2012,

–  ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU in večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020 za Nikaragvo,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004,

–  ob upoštevanju nikaragovske ustave,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. novembra 2016 o končnih rezultatih volitev v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 22. aprila 2018 in 15. maja 2018 o Nikaragvi,

–  ob upoštevanju sporočila za javnost Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) z dne 27. aprila 2018 o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju obiska Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) od 17. do 21. maja 2018 v Nikaragvi, da razišče tamkajšnje razmere, in njene predhodne izjave z dne 21. maja 2018,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Urada OZN za človekove pravice Liz Throssell z dne 20. aprila 2018 o nasilju med protesti v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju sporočila za javnost Organizacije ameriških držav (OAS) z dne 14. maja 2018 o obisku zaradi preiskave razmer v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav z dne 20. januarja 2017 o Nikaragvi in izjave z dne 22. aprila 2018, v kateri je obsodil nasilje v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju sporočil škofovske konference Nikaragve, zlasti zadnjega z dne 23. maja 2018,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker naj bi bilo med miroljubnimi protesti, ki so jih vodili študenti in ki so se začeli 18. aprila 2018 proti reformam sistema socialnega varstva, ki jih je napovedal predsednik Daniel Ortega, ubitih najmanj 84 ljudi, več kot 860 je bilo ranjenih in več kot 400 aretiranih; ker je imela večina žrtev strelne rane na glavi, vratu, prsnem košu ali trebuhu, kar močno kaže na zunajsodne usmrtitve; ker je oblast v Nikaragvi odkrito stigmatizirala protestnike, saj jih je označila za vandale in jih obtožila politične manipulacije;

B.  ker je predsednik Ortega 23. aprila 2018 napovedal, da bo reforma sistema socialnega varstva preklicana, vendar so se demonstracije razširile v nemire in pozive k začasni vladi in vzpostavitvi demokratičnega reda; ker je vir nezadovoljstva in odprtih konfliktov tudi močno povečanje ekstraktivnih, izvozno usmerjenih dejavnosti;

C.  ker so protiprotestne sile in skupina članov Sandinistične nacionalne osvobodilne fronte popolnoma nekaznovano in s privolitvijo in vpletenostjo policije 20. aprila 2018 napadle 600 študentov v metropolitski katedrali v Managvi; ker je Medameriška komisija za človekove pravice dokumentirala napade na štiri sedeže univerz (UCA, UPOLI, UNA in UNAN);

D.  ker veliko število žrtev kaže na brutalno represijo državnih organov, s čimer sta bili kršeni načeli nujnosti in sorazmernosti, ki ju določa mednarodno pravo, in standardi, ki določajo omejitve pri uporabi sile; ker je vodja nikaragovske državne policije Aminta Granera odstopil zaradi pretirane uporabe nasilja;

E.  ker je vlada samovoljno zaprla medijske hiše, ki so poročale o protestih, novinarji, ki so izrazili kakršno koli nasprotovanje, pa so bili ustrahovani in priprti; ker je bilo zatiranje svobode govora in nadlegovanje opozicijskih voditeljev, ki so ga izvajale nikaragovske oblasti, obsojeno kot napad na državljanske svoboščine; ker je bil novinar Angel Gahona ustreljen med poročanjem v živo;

F.  ker so organizacije za človekove pravice zabeležile številne navedbe o pomanjkanju pomoči in zdravljenja ranjenih protestnikov v javnih bolnišnicah;

G.  ker je predsednik nacionalne skupščine Gustavo Porras 27. aprila 2018 najavil ustanovitev komisije za ugotavljanje resnice, ki naj bi raziskala dogajanje med protesti; ker je 6. maja 2018 odbor sedmih zakonodajalcev, med katerimi je bilo pet članov stranke predsednika Ortege, izbral pet članov komisije, nacionalna skupščina pa je ratificirala njihovo imenovanje;

H.  ker je Nikaragvo med 17. in 21. majem 2018 obiskala Medameriška komisija za človekove pravice; ker je ta komisija poročala o nezakonitih in samovoljnih aretacijah, mučenju ter okrutnem, nečloveškem in ponižujočem ravnanju, cenzuri medijev in napadih na medije, pa tudi o drugih oblikah ustrahovanja, kot so grožnje, nadlegovanje in kazenski pregon, katerih namen je bil razkropiti proteste in preprečiti udeležbo državljanov;

I.  ker dialog, ki se je 16. maja 2018 začel med predsednikom Ortego in nikaragovsko opozicijo ter civilnimi skupinami, kjer je imela katoliška cerkev vlogo posrednika, ni omogočil rešitve krize in je bil prekinjen, saj se vladni pogajalci niso želeli pogovarjati o dnevnem redu s 40 točkami, ki so ga predložili posredniki in je vseboval časovni načrt za demokratične volitve, vključno z reformo volilne zakonodaje, zgodnejšo izvedbo volitev in prepoved ponovne izvolitve predsednika; ker je bila predlagana ustanovitev skupnega odbora, sestavljenega iz šestih članov, od katerih bi bili trije iz platforme Alianza Cívica por la Justicia y la Democracia;

J.  ker je bil Daniel Ortega od začetka leta 2007 ponovno izvoljen na treh zaporednih volitvah, kljub temu, da nikaragovska ustava prepoveduje zaporedne izvolitve, kar kaže na korupcijo in avtoritarizem v državi; ker so institucije EU in Organizacija ameriških držav zaradi nepravilnosti močno kritizirale volitve leta 2011 in 2016, saj so bile izvedene brez navzočnosti opazovalcev katere koli organizacije ali drugih verodostojnih mednarodnih opazovalcev;

K.  ker je korupcija v javnem sektorju, vključno s korupcijo, v katero so vpleteni sorodniki Daniela Ortege, še vedno med največjimi izzivi; ker so podkupovanje javnih uradnikov, nezakoniti zasegi in samovoljno vrednotenje carinskih in davčnih organov zelo pogosti; ker so bili izraženi upravičeni pomisleki glede nepotizma v nikaragovski vladi; ker so skupine za človekove pravice obsodile postopno koncentracijo moči, ki je posledica enopartijske vladavine in slabljenja institucij;

L.  ker je področje demokracije in pravne države v Nikaragvi v preteklem desetletju opazno nazadovalo; ker mora biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU, tudi pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike iz leta 2012;

1.  obsoja brutalno zatiranje in ustrahovanje mirnih protestnikov v Nikaragvi, ki nasprotujejo reformi sistema socialne varnosti, kar je povzročilo številne smrtne žrtve, izginotja in samovoljne aretacije, ki so jih zagrešile nikaragovske oblasti, oborožene sile, policija in nasilne skupine, ki podpirajo vlado; opozarja vse nikaragovske varnostne sile, da je njihova dolžnost predvsem zaščititi svoje državljane;

2.  izreka sožalje družinam žrtev in sočutje z ranjenimi v demonstracijah;

3.  poziva nikaragovske oblasti, naj prenehajo izvajati nasilje nad ljudmi, ki uveljavljajo pravico do svobode izražanja in zbiranja; poziva protestnike in organizacije civilne družbe, ki vodijo proteste, naj pri uveljavljanju svojih pravic ne izvajajo nasilja; poziva nikaragovske oblasti, naj izpustijo vse samovoljno pridržane osebe, izplačajo odškodnino vsem zadevnim družinskim članom in zagotovijo, da ne bodo kazensko preganjani; poziva državne oblasti, naj ne dajejo javnih izjav, v katerih bi ožigosale protestnike, zagovornike človekovih pravic in novinarje, ter naj ne uporabljajo državnih medijev za javne kampanje, ki bi utegnile spodbujati nasilje;

4.  poziva nikaragovske oblasti, naj nemudoma omogočijo mednarodno, neodvisno in pregledno preiskavo, da bodo odgovorni za represijo in smrtne žrtve med protesti kazensko preganjani; v zvezi s tem pozdravlja obisk Medameriške komisije za človekove pravice v Nikaragvi ter izraža zaskrbljenost zaradi ugotovitev v predhodnem poročilu; poziva mednarodno skupnost, naj poskrbi, da bodo odgovorni za to odgovarjali;

5.  poziva nikaragovsko vlado, naj prizna odbor za spremljanje izvajanja priporočila Medameriške komisije za človekove pravice in okrepi njegovo pristojnost ter določi časovni razpored njegovih nadaljnjih obiskov; zahteva, da se vzpostavi javni register navzočih v bolnišnicah, kot je zahtevala Medameriška komisija za človekove pravice;

6.  poziva nikaragovske oblasti, naj vsem članom družbe, vključno z opozicijskimi silami, novinarji in zagovorniki človekovih pravic ter okoljskimi aktivisti in civilno družbo, zagotovi svobodno delovanje v skladu z mednarodnim pravom, da bodo lahko vse nasprotujoče si strani udeležene v razpravi o razmerah v Nikaragvi in bodo zagovarjale človekove pravice v državi; opozarja, da so popolno sodelovanje opozicije, depolarizacija sodstva, odprava nekaznovanja in pluralnost medijev bistveni dejavniki za ponovno vzpostavitev demokratičnega reda v državi;

7.  obžaluje kršitve svobode medijev v Nikaragvi, pred in med protesti; meni, da je zaseg medijske hiše, ki so ga zagrešile oblasti med protesti, nesprejemljiv; poziva vlado, naj v državi ponovno omogoči popolno svobodo medijev in govora ter naj preneha nadlegovati novinarje;

8.  je seznanjen z nedavnim začetkom nacionalnega dialoga in ustanovitvijo komisije za ugotavljanje resnice, ki mora vključevati sodelovanje neodvisnih nacionalnih akterjev v vseh sektorjih, pa tudi mednarodnih akterjev; obžaluje neuspeh prvega kroga dialoga na nacionalni ravni, do česar je prišlo zaradi omejitev, ki jih je vsilila nikaragovska vlada, in izraža upanje, da je nedavno nadaljevanje dialoga priložnost za rešitev krize in prenehanje nasilja; poudarja, da bi moral vsak dialog potekati brez nasilja in represije, ob spoštovanju zakonov, ustave ter načela, da mora biti vsakršna sprememba zakonodaje v skladu z veljavnim pravnim redom;

9.  obsoja nezakonito ukrepanje, ki je pomenilo kršitev pravosodnega sistema in je vodilo do ustavnih sprememb, s katerimi so bile odpravljene omejitve predsedniškega mandata in je bilo omogočeno nadaljnje predsedovanje Daniela Ortege, kar je očitna kršitev pravice do demokratičnih volitev; poudarja potrebo po močnih demokratičnih institucijah, svobodi zbiranja in političnem pluralizmu; zato poziva k volilni reformi, ki bi zagotovila poštene, pregledne in verodostojne volitve ob spoštovanju mednarodnim standardov, da se tako reši politična kriza;

10.  poziva oblasti, naj se borijo proti vse bolj razširjeni korupciji v nikaragovskih političnih krogih, ki slabi delovanje vseh državnih institucij in omejuje tuje naložbe; poziva k izvajanju nikaragovske protikorupcijske zakonodaje, vključno z zakonodajo o podkupovanju, zlorabi položaja in olajševalnih plačilih; je zaskrbljen zaradi povezave med predsednikom Ortego in drugimi konflikti v regiji; poziva nikaragovske oblasti, naj podpišejo in ratificirajo Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

11.  poudarja, da je treba v luči pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike Nikaragvo opozoriti, da mora spoštovati načela pravne države, demokracije in človekovih pravic, ki jih določa klavzula o človekovih pravicah v sporazumu; poziva EU, naj spremlja razmere in po potrebi oceni, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti; svari pred hudimi političnimi, gospodarskimi in naložbenimi posledicami, ki jih lahko imajo kršitve človekovih pravic;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

(1) UL C 45 E, 23.2.2010, str. 89.
(2) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 74.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0043.

Zadnja posodobitev: 16. julij 2019Pravno obvestilo