Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2211(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0184/2018

Predložena besedila :

A8-0184/2018

Razprave :

PV 12/06/2018 - 19
CRE 12/06/2018 - 19

Glasovanja :

PV 13/06/2018 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0254

Sprejeta besedila
PDF 444kWORD 61k
Sreda, 13. junij 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Kohezijska politika in krožno gospodarstvo
P8_TA(2018)0254A8-0184/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2018 o kohezijski politiki in krožnem gospodarstvu (2017/2211(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njenega člena 3, in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 4, 11, 174 do 178, 191 in 349,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21 ter 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP 21) in 11. konference pogodbenic kot srečanja pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

–  ob upoštevanju členov 7(2) in 11(2) Pariškega sporazuma, ki priznavata lokalno, podnacionalno in regionalno razsežnost podnebnih sprememb in podnebnih ukrepov,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 7: „Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije“ in cilja 11: „Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja“,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. januarja 2018 o okviru za spremljanje krožnega gospodarstva (COM(2018)0029),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2017 z naslovom Vloga pridobivanja energije iz odpadkov v krožnem gospodarstvu (COM(2017)0034),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. januarja 2017 o izvajanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo (COM(2017)0033),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu: Program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Zeleni akcijski načrt za MSP – Omogočiti MSP, da spremenijo okoljske izzive v poslovne priložnosti (COM(2014)0440),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2012 z naslovom Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo (COM(2012)0060),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. julija 2012 naslovom „Pametna mesta in skupnosti – Evropska partnerstva za inovacije“ (C(2012)4701),

–  ob upoštevanju študije iz decembra 2017, ki jo je naročila Komisija, z naslovom Integration of environmental concerns in Cohesion Policy Funds (ERDF, ESF, CF) –Results, evolution and trends through three programming periods (2000-2006, 2007-2013, 2014-2020) (Vključevanje okoljskih pomislekov v sklade kohezijske politike (ESRR, ESS, Kohezijski sklad) – rezultati, razvoj in usmeritve v treh programskih obdobjih (2000–2006, 2007–2013, 2014–2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o evropskem teritorialnem sodelovanju – najboljša praksa in inovativni ukrepi(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o priložnostih za zeleno rast MSP(12),

–  ob upoštevanju izjave o pametnih otokih z dne 28. marca 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0184/2018),

A.  ker so lokalne in regionalne oblasti najbolje seznanjene z lokalnimi in regionalnimi vprašanji in so glavne akterke za učinkovito izvajanje kohezijske politike, poleg tega so na čelu prehoda na krožno gospodarstvo; ker je za uresničitev tega prehoda ključnega pomena evropski model upravljanja na več ravneh, ki temelji na dejavnem in konstruktivnem sodelovanju med različnimi ravnmi upravljanja in deležniki ter na ustreznem obveščanju in aktivnem sodelovanju državljanov;

B.  ker mesta zavzemajo le 3 % zemeljske površine, vendar v njih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, poleg tega mesta porabijo več kot 75 % svetovnih virov in ustvarijo 60-80 % emisij toplogrednih plinov in ker naj bi se do leta 2050 v mesta preselilo 70 % svetovnega prebivalstva;

C.  ker je prehod na močnejše, bolj krožno gospodarstvo velika priložnost, pa tudi izziv za EU, njene države članice in njene državljane, da se evropsko gospodarstvo posodobi in bolj usmeri v trajnost; ker je zlasti priložnost za vse evropske regije in lokalne oblasti, ki so oblika oblasti, najbližja lokalnim skupnostim; ker omogoča razvoj in rast evropskih regij in jim lahko pomaga pri oblikovanju trajnostnega modela za gospodarski razvoj, preoblikovanje obstoječih sektorjev, izboljšanje trgovinske bilance in industrijske konkurenčnosti z večjo produktivnostjo, ustvarjanje novih, visokokakovostnih delovnih mest in novih vrednostnih verig;

D.  ker se v EU trenutno približno 60 % odpadkov ne reciklira in ker je mogoče s preučitvijo in uvedbo novih poslovnih modelov krožnega gospodarstva ustvariti velike stroškovne ugodnosti in poslovne priložnosti v korist malih in srednjih podjetij v EU;

E.  ker je za doseganje ciljev pariškega sporazuma nujen prehod na bolj krožno gospodarstvo, kar bo bistveno prispevalo k razvoju poslovnega modela, ki ne bo stremel le k dobičku, ampak tudi k ohranjanju okolja;

F.  ker kohezijska politika poleg naložbenih priložnosti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) v odziv na lokalne in regionalne potrebe ponuja tudi integrirani okvir politike, ki zmanjšuje razlike v razvoju med evropskimi regijami ter jim pomaga pri spopadanju z več izzivi za njihov razvoj, vključno s podporo za učinkovito rabo virov in trajnostni razvoj, pa tudi za teritorialno sodelovanje in krepitev zmogljivosti ter za privabljanje in spodbujanje zasebnih naložb;

G.  ker v veljavnem zakonodajnem okviru za kohezijsko politiko prehod na krožno gospodarstvo med cilji ni omenjen in ker je trajnostni razvoj horizontalno načelo za uporabo skladov ESI, opredeljeno v členu 8 uredbe o skupnih določbah in skupnem strateškem okviru (Priloga I), ki bo okrepilo povezavo med sedanjimi instrumenti, ki so namenjeni projektom, osredotočenim na krožno gospodarstvo;

H.  ker so številni tematski cilji, določeni za uskladitev skladov ESI s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in z njimi povezane predhodne pogojenosti pomembni za cilje krožnega gospodarstva;

I.  ker morajo biti ukrepi, ki prejemajo podporo iz skladov ESI, v skladu s členom 6 uredbe o skupnih določbah skladni z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, povezano z uporabo zakonodaje Unije, zlasti z okoljsko zakonodajo;

J.  ker je eden od ciljev krožnega gospodarstva zmanjšanje odpadkov na odlagališčih, poleg tega pa je absolutna prednostna naloga zavarovati in očistiti zakonita in nezakonita odlagališča na ozemlju držav članic;

K.  ker je Kitajska 1. januarja 2018 prepovedala uvoz odpadne plastike in nesortiranega papirja, in ker bo to za Unijo povzročilo izziv glede recikliranja, s katerim se bo treba spopasti na regionalni in lokalni ravni;

Vloga kohezijske politike pri spodbujanju krožnega gospodarstva

1.  pozdravlja prizadevanja Komisije v podporo krožnemu gospodarstvu v okviru kohezijske politike, zlasti z ozaveščanjem, da bi državam članicam in regijam pomagala pri črpanju sredstev za krožno gospodarstvo iz skladov kohezijske politike;

2.  ugotavlja, da podpora EU za inovacije, mala in srednja podjetja, nizkoogljično gospodarstvo in varstvo okolja za obdobje 2014–2020 po podatkih iz poročila Komisije o izvajanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo znaša 150 milijard EUR in da veliko teh področij prispeva k doseganju krožnega gospodarstva;

3.  ugotavlja, da je iz analize izidov pogajanj v zvezi z operativnimi programi v okviru partnerskih sporazumov in Evropskega socialnega sklada za sedanje programsko obdobje razvidno, da so se sredstva Evropskega socialnega sklada uporabila v podporo dejavnosti za uvedbo bolj zelenih modelov organizacije dela in dejavnosti v zeleni sektor;

4.  ugotavlja, da v sedanjem okviru politike ni mogoče zajeti polnega prispevka kohezijske politike h krožnemu gospodarstvu, kar je poudarjeno v študiji, ki jo je naročila Komisija; v zvezi s tem poudarja, da opredelitev sedanjih kategorij področja posredovanja, ki se uporabljajo za dodeljevanje finančnih sredstev, krožnega gospodarstva kot takega ne zajema;

5.  poziva Komisijo, naj načrtovane ukrepe za spodbujanje krožnega gospodarstva izvaja v skladu z dobro regulativno prakso, ter poudarja, da je treba spremljati izvedbene ukrepe;

6.  poudarja, da je treba izpolniti zavezo Komisije glede okvira za spremljanje krožnega gospodarstva(13), ki bo omogočil okrepitev in oceno napredka pri prehodu na krožno gospodarstvo na ravni EU in držav članic ter hkrati zmanjšanje upravnega bremena;

7.  poziva Komisijo k izrednim ukrepom za očiščenje območij, kjer so bili nezakonito zliti in zakopani nevarni odpadki, ki ogrožajo zdravje, dobro počutje ter ekonomski in socialni položaj lokalnega prebivalstva;

8.  poudarja vlogo okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in programa LIFE 2014–2020 pri financiranju inovativnih projektov in podpori za zmanjševanje odpadkov, recikliranje in projekte ponovne uporabe, ki so pomembni za krožno gospodarstvo;

9.  ceni, da je več regij uporabilo svoje strategije za pametno specializacijo za določitev prednostnih nalog, povezanih s krožnim gospodarstvom, in svoje naložbe v raziskave in inovacije prek kohezijske politike usmerjajo k temu cilju ter s tem bistveno prispevajo k podpori naložbam in infrastrukturi, ki ustrezajo potrebam malih in srednjih podjetij; poziva regionalne oblasti, naj to dobro prakso uveljavijo kot običajni način delovanja in izvajajo strategije za pametno specializacijo;

10.  pozdravlja, da sta bila ustanovljena Evropski center odličnosti za učinkovito rabo virov za mala in srednja podjetja ter platforma za podporo financiranju krožnega gospodarstva;

11.  ponovno poudarja svoje stališče, da krožno gospodarstvo presega ravnanje z odpadki in vključuje področja, kot so zelena delovna mesta, energija iz obnovljivih virov, učinkovita raba virov, biogospodarstvo, kmetijska in ribiška politika z industrijo s pretežno rabo biomase, katere cilj je zamenjati fosilna goriv, gospodarjenje z vodami, energetska učinkovitost, živilski odpadki, morski odpadki, izboljšanje kakovosti zraka, raziskave in razvoj ter inovacije, povezane s temi področji; priznava pa, da je infrastruktura za odpadke bistvena za zmanjšanje linearnih vzorcev proizvodnje in potrošnje, in da je treba podpreti inovacije na področju ekološke zasnove, da se zmanjša količina plastičnih odpadkov;

12.  želi spomniti, da je osnovni problem, ki ga je treba najprej rešiti, trg sekundarnih surovin, saj je jasno, da je prehod na zeleno gospodarstvo precej počasnejši, če so surovine cenejše od recikliranih materialov, poleg tega se lahko strukturna sredstva izgubijo v tem začaranem krogu; v zvezi s tem meni, da bi lahko z določeno ad hoc zakonodajo (na primer prihodnji predlog Komisije o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo) in ustreznim obdavčenjem na evropski ravni, ki bi predstavljalo lastna sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru, odločilno prispevali h krožnemu gospodarstvu;

13.  poudarja, da reciklirani materiali v povprečju zadostijo le približno 10 % povpraševanja po materialih v EU; ob upoštevanju novosti na globalnih trgih, zlasti prepovedi uvoza odpadne plastike in nesortiranega papirja, ki jo je pred kratkim uvedla Kitajska, prepoznava nov potencial za regije in lokalne skupnosti, da vlagajo v infrastrukturo za recikliranje, ustvarijo nova zelena delovna mesta in se spopadejo s sedanjimi izzivi, s katerimi se sooča EU;

14.  opozarja na obstoj in pomen predhodnih pogojenosti v okviru skladov ESI, zlasti cilj ohranitve in varstva okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov; zlasti želi spomniti na predhodno pogojenost za spodbujanje gospodarsko in okoljsko vzdržnih naložb v sektor odpadkov; vendar obžaluje, da se je pri naložbah iz skladov ESI zanemarila hierarhija ravnanja z odpadki in da se ni opravila ustrezna okoljska presoja dolgoročnih rezultatov teh naložb;

15.  se zavzema za usklajevanje in večje sodelovanje med regijami, malimi in srednjimi podjetji ter drugimi javnimi in zasebnimi subjekti, da se vzpostavijo nove tematske platforme pametnih specializacij, zlasti med agroživilskim, energetskim in industrijskim sektorjem;

16.  poudarja, da je hierarhija ravnanja z odpadki nujen pogoj za uresničitev krožnega gospodarstva, hkrati pa je potrebna večja preglednost v dobavni verigi, tako da je mogoče spremljati proizvode in materiale ob koncu življenjske dobe in jih učinkovito ponovno uporabiti; poleg tega opaža negativen trend naložb iz skladov ESI v nižje ravni hierarhije ravnanja z odpadki, zlasti v obrate za mehansko-biološko obdelavo odpadkov in sežigalnice, kar v nekaterih primerih vodi do presežne zmogljivosti in dolgoročno vezanost na določeno tehnologijo in torej ogrozi doseganje ciljev EU na področju recikliranja; opominja, da naj bi s spodbujanjem poslovne skupnosti, da upošteva hierarhijo, ustvarili dodatni vir surovin, ki bi se lahko uporabile v proizvodnji;

17.  opominja, da so bili pri pregledu zakonodaje EU o odpadkih določeni novi cilji glede odpadkov za leta 2025, 2030 in 2035, ter poudarja, da so za doseganje teh ciljev potrebne politična zavezanost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter gospodarske naložbe; poziva države članice, naj v celoti uporabijo razpoložljiva sredstva Unije za podpiranje takih naložb, in poudarja, da bodo te ustvarile precejšnje donose, kar zadeva gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest;

18.  poudarja pomen regionalnih projektov obdelave ostankov odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, za proizvodnjo trajnostnih biogoriv druge generacije, ki sledi natančnemu ločevanju ali ločenemu zbiranju v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki;

19.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse opredelitve v zvezi z odpadki skladne z okvirno direktivo o odpadkih in da bodo na voljo primerljivi podatki o napredku držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti;

20.  poudarja pomen pobude inovativnih ukrepov v mestih, v okviru katere so bila doslej osmim inovativnim projektom s področja krožnega gospodarstva v mestih odobrena sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, in poziva Komisijo, naj spremlja in ocenjuje njihovo izvajanje, da se bodo izoblikovale širše politike krožnega gospodarstva;

Krožno gospodarstvo kot gonilo trajnostnega in regionalnega razvoja

21.  poudarja, kako pomembno je načelo partnerstva in da imajo vsi deležniki, zlasti regionalni in lokalni organi ter nevladni sektor, vključno z malimi in srednjimi ter socialnimi podjetji, pomembno vlogo pri pripravi sporazumov o partnerstvu in načrtovanju operativnih programov; poziva, naj partnerji dejansko sodelujejo v političnih procesih s sklepanjem medsektorskih partnerstev in naj se cilji v zvezi s krožnim gospodarstvom ustrezno vključijo v programske dokumente; spodbuja države članice, naj v skladu s pristopom EU do krožnega gospodarstva razvijejo nacionalne strategije na tem področju; poudarja vodilno vlogo, ki jo lahko prevzamejo lokalne vlade pri uresničevanju krožnega gospodarstva;

22.  poudarja pomembno vlogo javno-zasebnih partnerstev pri snovanju in načrtovanju novih proizvodov in storitev, kjer se upošteva življenjski cikel, da bi na ta način lahko uvedli štiri modele zasnove, ki jih je mogoče uporabiti v krožnem gospodarstvu: zasnovo za dolgo življenjsko dobo, zasnovo za najem/storitev, zasnovo za ponovno uporabo v proizvodnji in zasnovo za snovno predelavo;

23.  poudarja, da je treba spremeniti in prilagoditi sedanje strategije in tržne modele ter regijam tako pomagati pri prehodu na bolj trajnostno obliko gospodarstva, kar bo prispevalo k njihovi ekonomski, industrijski in okoljski konkurenčnosti;

24.  poziva k izvajanju krožnega gospodarstva v okviru usklajenega upravljanja na več ravneh in načela partnerstva ob popolni preglednosti, sodelovanju lokalnih skupnosti in udeležbi splošne javnosti;

25.  poudarja, da je treba spodbujati tesnejše sodelovanje med vsemi deležniki, vključenimi v procese krožnega gospodarstva;

26.  ugotavlja, da so projekti v zvezi s krožnim gospodarstvom, ki so prejeli podporo v okviru kohezijske politike, bolj koristili razvitejšim regijam; ugotavlja, da je upravna zmogljivost manj razvitih regij omejena, zato poziva nacionalne organe držav članic in Komisijo, naj izkoristijo vse obstoječe možnosti za zagotavljanje strokovne pomoči tem regijam in okrepitev njihove zmogljivosti in jim pomagajo, da okrepijo svoja prizadevanja in ustvarijo pogoje za doseganje tehnološkega preskoka ter da izvedejo več projektov, ki izpolnjujejo načela krožnega gospodarstva, razvijejo partnerstva in tesneje sodelujejo z deležniki, kot so strokovnjaki za materiale, kemiki, proizvajalci in izvajalci recikliranja, zlasti v okviru pobude Industrija 2020 in krožno gospodarstvo;

27.  poudarja, da naj bi po ocenah s prehodom na biološke surovine in biološke metode predelave do leta 2030 prihranili do 2,5 milijarde ton ekvivalenta CO2 na leto, pri čemer bi se večkrat povečali trgi biosurovin in novih potrošniških izdelkov; poudarja, da je pri pretvorbi naravnih virov v biološke izdelke, materiale in goriva nadvse pomembno, da se s temi viri trajnostno gospodari in se ohrani biotska raznovrstnost;

28.  meni, da je biogospodarstvo bistveno za regionalni in lokalni razvoj, saj ima potencial za ustvarjanje novih delovnih mest in rasti na podeželju in tako krepi kohezijo med regijami, poziva, naj se skladi ESI v večji meri uporabijo za uveljavitev obstoječih inovacij prek politik za spodbujanje deležnikov, ob nadaljnjem spodbujanju inovacij na področju razvoja materialov na biološki osnovi, biološko razgradljivih materialov in materialov, primernih za recikliranje in kompostiranje, ki so proizvedeni iz bioloških surovin, s katerimi se trajnostno gospodari; želi spomniti, da lahko z dosledno uveljavitvijo biogospodarstva rešimo tudi težavo živilskih odpadkov; poziva k boljšemu sodelovanju med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi pri vzpostavitvi sistemov in platform, ki povezujejo različne akterje iz sektorjev živilske proizvodnje, prevoza, maloprodaje, potrošnikov in odpadkov ter ustrezne druge deležnike, s čimer bi dosegli večjo sinergijo pri iskanju učinkovitih rešitev;

29.  poudarja, da bi bilo treba poleg lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov spodbude prenesti tudi na potrošnike, ki jih je treba nenehno obveščati in spodbujati k spreminjanju obnašanja pri ravnanju z odpadki, proizvodnji, recikliranju ter vprašanjih, povezanih s trajnostnimi rešitvami v njihovem vsakdanjem življenju;

30.  poziva k boljšemu, enostavnejšemu in preglednejšemu dostopu lokalnih in regionalnih oblasti do finančnih sredstev, tudi z okrepitvijo njihovih upravnih zmogljivosti in s pomočjo večjega sodelovanja z Evropsko investicijsko banko v okviru svetovalnega vozlišča za naložbe, da se omogoči več naložb v zelena delovna mesta, ravnanje z odpadki, pametno specializacijo, nadaljnji razvoj podeželja, tudi kar zadeva potrebno infrastrukturo in okolju prijazne tehnologije, prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire, pa tudi energetski prehod na lokalni ravni, vključno z energetsko učinkovitostjo, decentralizirano distribucijo energije, inovacijami na področju čiste energije in krožnim gospodarstvom; pozdravlja, da je Evropska investicijska banka za sofinanciranje projektov krožnega gospodarstva za ravnanje z odpadki, upravljanje z vodami ali raziskave in razvoj na področju kmetijstva v zadnjih petih letih namenila 2,4 milijarde EUR; poudarja, da je treba sklade ESI in Evropski sklad za strateške naložbe bolje uskladiti na področju krožnega gospodarstva, tudi da se zagotovi, da bodo programi vključevali regionalni pristop in bolje izkoriščali regionalni potencial za trajnostne vire energije;

31.  poziva države članice, regije in lokalne oblasti, naj spodbujajo vzpostavitev mrež za ponovno uporabo in popravila ter jih podprejo, zlasti tiste, ki bodo delovale kot socialna podjetja, da se podaljša življenjska doba izdelkov z njihovo ponovno uporabo, popravilom in nadaljnjo rabo, ter naj tem mrežam olajšajo dostop do zbirnih mest za odpadke ter naj spodbujajo uporabo skladov ESI, ekonomskih instrumentov, meril za zelena naročila ali drugih ukrepov;

32.  poudarja, da je trajnost življenjskega cikla pri ponovni uporabi in recikliranju odvisna tudi od porabe energije pri prevozu; opozarja, da to še posebej velja za podeželska območja, kjer so večje razdalje med prevzemnimi točkami in predelovalnicami odpadkov; poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj v svojih strategijah krožnega gospodarstva za podeželska območja upoštevajo pristop življenjskega cikla, da bi preprečile splošne negativne učinke na okolje in podnebje;

33.  poudarja, da devet od 32 operativnih programov, ki so bili pregledani v študiji o vključitvi okoljskih pomislekov v sklade kohezijske politike, obravnava krožno gospodarstvo, šest pa zelena delovna mesta; pozdravlja sedanja prizadevanja nacionalnih in regionalnih organov, vendar obenem poziva države članice, naj krožno gospodarstvo bolje vključijo v svoje operativne in regionalne programe in partnerske sporazume; poziva k podpori za regije, da bodo čim bolj nemoteno prešle na krožno gospodarstvo;

34.  poziva države članice, naj bo krožno gospodarstvo kot interdisciplinaren predmet ustrezno vključeno v izobraževalne programe, poklicno usposabljanje in prekvalifikacijo, da bi oblikovali novo naravnanost, kar bo pripomoglo k opredelitvi novih poslovnih modelov in ustvarjanju novih delovnih mest;

35.  poziva nacionalne in regionalne organe, pristojne za pripravo operativnih programov, naj krožno gospodarstvo intenzivneje vključijo v programe za teritorialno sodelovanje, zlasti v programe čezmejnega sodelovanja, da bi uveljavili čezmejne rešitve, ki lahko prinesejo bolj učinkovite in cenejše rezultate;

36.  meni, da bi bilo treba prihodnje načrtovanje skladov ESI v naslednjem programskem obdobju bolj uskladiti z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti do leta 2030, po možnosti z uporabo podobnih kazalnikov, kot so tisti iz uredbe o upravljanju energetske unije; poziva k ambiciozni in usklajeni strategiji za države članice, da se izpolnijo že zastavljeni obvezni cilji na ravni EU za blaženje podnebnih sprememb;

37.  poziva države članice, naj v obdobju revizije izkoristijo priložnost in krožno gospodarstvo še bolj vključijo v svoje sedanje operativne programe; meni, da bi morala Komisija olajšati ta proces in državam članicam pomagati analizirati sedanje stanje in morebitna področja, na katerih je mogoče uveljaviti krožno gospodarstvo in njegova načela;

38.  meni, da bi bilo treba vlogo evropskega teritorialnega sodelovanja pri spopadanju z izzivi, povezanimi z uveljavljanjem krožnega gospodarstva, še okrepiti; poziva države članice, naj spodbujajo čezmejno sodelovanje, zlasti v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, za izvajanje projektov krožnega gospodarstva; poudarja tudi, da je treba prek predpristopnih sporazumov z državami, ki niso članice Unije, poiskati trajnostne rešitve za premostitev sedanjih izzivov, zlasti glede onesnaženosti zraka;

39.  poudarja, da se potencial makroregionalnih strategij premalo izkorišča za pomoč pri spopadanju z izzivi pri uveljavljanju krožnega gospodarstva v državah članicah, pa tudi v tretjih državah na istem geografskem območju; meni, da bi se morale te strategije osredotočati na prednostne naloge v podporo oblikovanju trga sekundarnih surovin v Uniji; poziva k razvoju pobud EU za sodelovanje s sosednjimi državami;

40.  ponavlja svoje stališče o pomenu ohranjanja in krepitve zmogljivosti lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov, kar je tudi izredno pomembno za prehod na krožno gospodarstvo; želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo utegne imeti tehnična pomoč na tem področju; opozarja, da imajo regije in mestna območja nadvse pomembno vlogo pri spodbujanju odgovornosti energetskega prehoda od spodaj navzgor in so najprimernejša za preskušanje in izvajanje celostnih energetskih rešitev v neposredni povezavi z državljani; poudarja vlogo, ki jo lahko imajo v krožnem gospodarstvu pobude za „pametna mesta“, tako da spodbujajo modele zelene tehnologije kot del strategij za trajnostni razvoj mest; poudarja, da so trajnostna in „krožna“ mesta instrument za učinkovito krožno gospodarstvo;

41.  poudarja pomen zelenih javnih naročil kot gonila krožnega gospodarstva s potencialnim trgom, ki je po ocenah vreden 1,8 bilijona EUR letno in zagotavlja javna dela, blago in storitve(14);

42.  poudarja, da je potreben energetski regulativni okvir, ki bo državljane in energetske skupnosti spodbujal k sodelovanju pri energetskem prehodu, in sicer s pravico do samoproizvodnje in porabe ter z nadaljnjimi podpornimi programi, zagotovljenim prednostnim dostopom do omrežja in prednostno distribucijo za energijo iz obnovljivih virov;

43.  poziva regionalne in lokalne organe, naj še naprej vlagajo v izobraževalne programe, poklicno usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev, pa tudi kampanje ozaveščanja javnosti o koristih in prednostih vseh ukrepov s ciljem izvajanja krožnega gospodarstva prek projektov kohezijske politike, s čimer bi povečali udeležbo državljanov in vplivali na vedenje potrošnikov; pri tem poudarja potencial Evropskega socialnega sklada; meni, da je treba spodbujati mlade podjetnike k prehodu na krožno gospodarstvo, zlasti v regijah z nizko stopnjo dohodka in rasti; poudarja tudi, da je krožno gospodarstvo priložnost za boj proti upadanju prebivalstva, diverzifikacijo gospodarstva in večjo zaščito pred tveganji na podeželju; v zvezi s tem opozarja, da je treba na podeželju spodbujati prehod na trajnostne vrednostne verige; poudarja, da je pomembno razviti posebno strategijo za otoške regije;

44.  poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb, da se lokalnim deležnikom pomaga združiti vire financiranja in načrtovati lokalne pobude, usmerjene v krožno gospodarstvo;

45.  ugotavlja, da 80 % morskih odpadkov izvira s kopnega; poudarja, da je treba zato zoper odpadke na kopnem in v morju lokalno in regionalno ukrepati v korist okolju in zdravju ljudi; poziva države članice, regije in lokalne organe, naj svoja prizadevanja osredotočijo na preprečevanje nastajanja odpadkov na kopnem;

46.  poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra preuči, kako regionalne in nacionalne naložbe v projekte v zvezi s krožnim gospodarstvom, ki se sofinancirajo s skladi ESI, vplivajo na izračun javnofinančnega primanjkljaja;

47.  pozdravlja predlog o spremembi direktive o pitni vodi 98/83/ES, s katero se bo olajšal prehod na krožno gospodarstvo z zmanjšanjem količine plastičnih odpadkov iz ustekleničene vode, s čimer bomo prihranili veliko energije in učinkoviteje upravljali vodne vire;

Krožno gospodarstvo v okviru kohezijske politike po letu 2020

48.  poziva Komisijo, naj v naslednjem programskem obdobju oblikuje ustrezno metodologijo spremljanja z ustreznimi kazalniki, ki bodo omogočali boljše spremljanje prispevka kohezijske politike k doseganju krožnega gospodarstva, da bi pridobili natančnejšo sliko o okoljskih in socialno-ekonomskih pogojih;

49.  poudarja, da tudi drugi programi, kot so LIFE, COSME in Obzorje 2020, zagotavljajo precejšnjo podporo za prehod na krožno gospodarstvo; poudarja, da je treba izboljšati sinergijo med navedenimi instrumenti, da bi dosegli cilje, določene v akcijskem načrtu Komisije za krožno gospodarstvo;

50.  poziva Komisijo, naj v novih zakonodajnih predlogih za prihodnji okvir kohezijske politike razvije ustrezne predhodne pogojenosti v zvezi z doseganjem krožnega gospodarstva; meni, da bi bilo treba strategije krožnega gospodarstva oblikovati v partnerstvu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter gospodarskimi in socialnimi partnerji;

51.  poziva Komisijo, naj v programu Obzorje 2020 še več pozornosti in sredstev nameni inovacijskim in raziskovalnim projektom na področju krožnega gospodarstva;

52.  poudarja, da je treba povečati podporo kohezijske politike za trajnostni razvoj mest in podeželja, in poziva, naj se v zvezi s tem vidnejša vloga nameni ciljem, povezanim s krožnim gospodarstvom; poziva k nadaljevanju inovativnih urbanističnih ukrepov in ukrepov na podeželju na tem področju in poziva Komisijo, naj izkušnje, ki jih bo pridobila v obdobju 2014–2020, v čim večji meri izkoristi pri pripravi predlogov za prihodnost; poziva k prožnemu, prilagojenemu pristopu k izvajanju agende za mesta, ki bo zagotavljal spodbude in smernice, s katerimi bi v celoti izkoristili potencial mest pri uveljavljanju krožnega gospodarstva;

53.  poziva Komisijo, naj evropsko platformo deležnikov za krožno gospodarstvo preoblikuje v mesto za izmenjavo najboljše prakse, da se bodo sredstva kohezijske politike čim boljše uporabila za prehod na krožno gospodarstvo;

54.  poudarja medsebojno odvisnost krožnega gospodarstva in blažitev podnebnih sprememb ter zato poziva, naj se več sredstev nameni za naložbe, povezane s krožnim gospodarstvom in podnebnimi vprašanji, v kohezijski politiki po letu 2020; poudarja tudi, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru nameniti več sredstev za obvladovanje podnebnih sprememb kot v sedanjem okviru;

o
o   o

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 303.
(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 281.
(7) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0053.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0321.
(10) UL C 101, 16.3.2018, str. 111.
(11) UL C 265, 11.8.2017, str. 65.
(12) UL C 353, 27.9.2016, str. 27.
(13) Sporočilo Komisije z dne 16. januarja 2018 o okviru za spremljanje krožnega gospodarstva (COM(2018)0029).
(14) Kupujte zeleno! Priročnik o zelenih javnih naročilih, tretja izdaja, Evropska komisija, 2016.

Zadnja posodobitev: 8. januar 2019Pravno obvestilo