Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2276(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0188/2018

Predložena besedila :

A8-0188/2018

Razprave :

PV 12/06/2018 - 16
CRE 12/06/2018 - 16

Glasovanja :

PV 13/06/2018 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0257

Sprejeta besedila
PDF 271kWORD 59k
Sreda, 13. junij 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Odnosi EU-NATO
P8_TA(2018)0257A8-0188/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2018 o odnosih EU-NATO (2017/2276(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Lizbonske pogodbe,

–  ob upoštevanju Severnoatlantske pogodbe,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015, 28. junija in 15. decembra 2016 ter 9. marca, 22. junija in 15. decembra 2017,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. maja 2015 in 14. novembra 2016 o skupni varnostni in obrambni politiki, z dne 6. decembra 2016 o sodelovanju med EU in zvezo NATO, z dne 6. marca, 18. maja in 17. julija 2017 o globalni strategiji EU, z dne 19. junija in 5. decembra 2017 o izvajanju skupnega svežnja predlogov, ki sta ga 6. decembra 2016 podprla sveta EU in NATO,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednikov Evropskega sveta in Komisije ter generalnega sekretarja zveze NATO z dne 8. julija 2016, skupnega sklopa 42 predlogov, ki sta jih 6. decembra 2016 podprla sveta EU in NATO, ter poročil o napredku z dne 14. junija in 5. decembra 2017 o njihovem izvajanju, in novega sklopa 32 predlogov, ki sta jih 5. decembra 2017 podprla oba sveta,

–  ob upoštevanju izida zasedanj Sveta za zunanje zadeve (vključno z obrambo), ki sta potekali 13. novembra 2017 in 6. marca 2018 in sta se nanašali posebej na sodelovanje med EU in zvezo NATO,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Evropskem obrambnem akcijskem načrtu (COM(2016)0950),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 10. novembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu o izboljšanju vojaške mobilnosti v Evropski uniji (JOIN(2017)0041) in z njim povezanega akcijskega načrta, ki je bil predstavljen marca 2018 (JOIN(2018)0005),

–  ob upoštevanju svežnja o obrambi, ki ga je Komisija predstavila 7. junija 2017,

–  ob upoštevanju letnega poročila generalnega sekretarja zveze NATO za leto 2017, ki je bilo objavljeno 15. marca 2018,

–  ob upoštevanju resolucije št. 439 parlamentarne skupščine zveze NATO z dne 9. oktobra 2017 o tesnejšem sodelovanju med zvezo NATO in EU,

–  ob upoštevanju resolucije št. 440 parlamentarne skupščine zveze NATO z dne 9. oktobra 2017 o industrijski bazi evropske obrambe,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za varnost in obrambo parlamentarne skupščine NATO z dne 8. oktobra 2017 o sodelovanju med zvezo NATO in EU po Varšavi, vključno s prilogo, ki jo je prispeval Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji(2),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 23. novembra 2016 in 13. decembra 2017 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(3),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. decembra 2016 in 13. decembra 2017 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0188/2018),

A.  ker so v obdobju geopolitičnih viharjev in hitrega razkroja strateškega okolja ogrožene naše vrednote, kot so liberalna demokracija, multilaterizem, človekove pravice, razvoj in načela pravne države, na katerih temeljita EU in čezatlantska zveza, pa tudi na pravilih temelječ mednarodni sistem ter evropska enotnost in kohezija;

B.  ker EU in NATO, dve največji organizaciji Zahoda, napredujeta pri krepitvi sodelovanja na področju obravnave kompleksnih izzivov, tveganj in groženj, tako konvencionalnih kot hibridnih, ki jih ustvarjajo državni in nedržavni akterji, predvsem z juga in vzhoda; ker kopičenje kriz, ki destabilizirajo evropsko sosedstvo, prinaša tako notranje kot zunanje varnostne grožnje; ker nobena od organizacij nima vseh pripomočkov, da bi povsem sama obravnavala te varnostne izzive, zato je za obe bolje, da jih obravnavata skupaj; ker sta EU in NATO bistveni za zagotavljanje varnosti Evrope in njenih državljanov;

C.  ker sodelovanja med EU in zvezo NATO ne bi smeli obravnavati kot cilj sam po sebi, temveč kot način za doseganje skupnih varnostnih ciljev in prednostnih nalog v okviru dopolnjevanja misij in razpoložljivih sredstev; ker imajo države članice EU in zaveznice v okviru zveze NATO enotne sile; ker lahko skupaj uspešno uporabljata vire in učinkoviteje uporabita široko paleto obstoječih instrumentov za odzivanje na varnostne izzive;

D.  ker je NATO vojaško zavezništvo, EU pa ni; ker je EU globalni strateški akter, ki zagotavlja varnost ter na celovit način z različnimi politikami obravnava aktualne izzive, pri tem pa ima na razpolago edinstvene in raznolike instrumente ter orodja; ker EU glede na cilje in okvir svoje globalne strategije povečuje odgovornost za lastno varnost in obrambo ter vlogo partnerice za mednarodni mir in varnost, pa tudi sposobnost samostojnega ukrepanja, obenem pa povečuje tudi prispevek k zvezi NATO in spodbuja tesnejše sodelovanje;

E.  ker ima zveza NATO glavno odgovornost za kolektivno obrambo svojih članic; ker je seznanjen s smernicami zveze NATO, v skladu s katerimi morajo zaveznice 2 % BDP v naslednjem desetletju nameniti za obrambo, da bi ohranile zadostne obrambne zmogljivosti; ker NATO kot osrednji strateški partner EU še vedno zagotavlja medoperabilnost zmogljivosti zavezniških sil in skladnosti njihovih javnih naročil;

F.  ker bi se morali ukrepi EU in NATO v varnostni razsežnosti bolj dopolnjevati, da bi bolje obravnavali nove in večplastne varnostne grožnje, kot jih še ni bilo; ker skupna področja obeh organizacij zahtevajo vse tesnejše in učinkovitejše sodelovanje;

G.  ker bi bila EU in NATO, oba vključena v krizno upravljanje, pri tej dejavnosti učinkovitejša, če bi delovala resnično usklajeno in kar najbolje izkoristila svoje strokovno znanje in vire; ker EU kot nadaljnji ukrep po svoji globalni strategiji krepi svoj skupni pristop k zunanjim konfliktom in krizam ter se odziva na grožnje in izzive v okviru povezave med notranjo in zunanjo varnostjo, in sicer z uporabo civilnih in vojaških sredstev;

H.  ker sta Severnoatlantska zveza in EU na vrhunskem srečanju zveze NATO v Varšavi leta 2016 začrtala področja okrepljenega sodelovanja spričo skupnih izzivov na vzhodu in jugu, vključno z bojem proti hibridnim grožnjam, izboljševanjem odpornosti, krepitvijo obrambnih zmogljivosti, kibernetsko obrambo, pomorsko varnostjo in vojaškimi vajami; ker so zunanji ministri zveze NATO decembra 2016 odobrili 42 ukrepov za okrepitev sodelovanja med EU in zvezo NATO na dogovorjenih področjih ter se decembra 2017 dogovorili o dodatnih področjih skupnega delovanja;

I.  ker je partnerstvo med EU in zvezo NATO nujno za preprečevanje hibridnih groženj, tudi v zoperstavljanju napačnim in zavajajočim informacijam ter krepitvi odpornosti; ker so potrebne jasne razlike v pristojnostnih in politični strategiji obeh institucij;

J.  ker se dejavnosti Rusije povečujejo; ker sicer obstaja tveganje, da se bo oslabila čezatlantska povezava in zmanjšala solidarnost med državami članicami EU, a je treba vseeno okrepiti skupni strateški pristop v zvezi z Rusijo; ker sta tako EU kot NATO zaskrbljena zaradi agresivnega vojaškega obnašanja Rusije; ker skrb vzbujajo tudi politične manipulacije in kibernetski napadi; ker se je EU odzvala na rusko vmešavanje v evropske notranje zadeve, ki krši mednarodno pravo in norme; ker je odpornost že od nekdaj in bo tudi v prihodnje osrednji element kolektivne obrambe;

K.  ker se južno sosedstvo sooča z nestabilnostjo brez primere, kar predstavlja strateško pomemben izziv za države članice EU in članice zveze NATO, zlasti za tiste, ki so najbolj izpostavljene;

L.  ker kibernetski napadi postajajo vse pogostejši in bolj izpopolnjeni; ker je NATO leta 2014 vzpostavil kibernetsko obrambo v okviru osrednjih nalog zveze glede kolektivne obrambe, leta 2016 pa je kibernetski prostor prepoznal kot operativno področje, in sicer poleg kopnega, zraka in morja; ker lahko EU in NATO medsebojno dopolnjujeta svoja prizadevanja; ker je treba spodbujati okrepljeno sodelovanje držav članic EU na področju kibernetske varnosti, prav tako pa je na tem področju potreben usklajen pristop vseh držav članic EU;

M.  ker sta NATO in EU decembra 2017 sklenila okrepiti sodelovanje v boju proti terorizmu, predvsem z izmenjavo informacij in krepitvijo odpornosti posameznih držav;

N.  ker EU in NATO uporabljata isto prometno infrastrukturo v Evropi, kar je osrednji dejavnik za hitro razporeditev vojaških sil, in ker je bila vojaška mobilnost pred kratkim opredeljena kot prednostno področje sodelovanja med obema organizacijama;

O.  ker je po podatkih organizacije Pew Research Center javna podpora zvezi NATO močna in se v večini držav članic te zveze povečuje;

Bolj poglobljeno partnerstvo

1.  je prepričan, da imata EU in NATO iste vrednote pri spodbujanju mednarodnega miru in varnosti, da se soočata s podobnimi strateškimi izzivi in da imata, glede na to, da je 22 držav članic obeh zvez, prekrivajoče se varnostne in obrambne interese, tudi pri zaščiti svojih državljanov pred grožnjami; meni, da je strateško partnerstvo med EU in zvezo NATO bistvenega pomena za obravnavo teh varnostnih izzivov; poudarja, da bi se morale s sodelovanjem med EU in zvezo NATO dopolnjevati in spoštovati medsebojne posebnosti in vloge;

2.  poudarja odprtost in preglednost pri doslednem spoštovanju avtonomije odločanja ter postopkov obeh organizacij, pa tudi vključenost in vzajemnost brez predsodkov glede posebnega značaja varnostne in obrambne politike posamezne države članice, saj gre za pomembna načela strateškega partnerstva med EU in zvezo NATO; poudarja, da je sodelovanje z državami članicami EU, ki niso članice zveze NATO, in državami članicami zveze NATO, ki niso članice EU, sestavni del sodelovanja med EU in to zvezo;

3.  je prepričan, da je NATO za svoje članice temelj kolektivne obrambe in odvračanja v Evropi; je prav tako prepričan, da močnejša EU z učinkovitejšo SVOP in več projekti med državami članicami, ki lahko v celoti izpolni določbe člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji, v skladu s katerim lahko države članice zaprosijo za pomoč, prispeva k močnejši zvezi NATO; poudarja, da je treba pri sodelovanju med EU in zvezo NATO upoštevati tudi varnostno in obrambno politiko šestih držav članic EU, ki niso članice zveze NATO, in sedmih članic zveze NATO, ki niso članice EU;

4.  je trdno prepričan, da učinkoviti odgovori na celoten spekter varnostnih izzivov zahtevajo strateško vizijo, nadaljnje strukturne prilagoditve in kombinacijo instrumentov trde in mehke sile, tako za EU kot za NATO; poudarja, da je čas bistvenega pomena za krepitev partnerstva med EU in zvezo NATO, pri čemer pa je treba upoštevati razlike med organizacijama;

5.  ugotavlja, da bi bilo treba še naprej razvijati skupno evropsko strateško kulturo in da bo skupno evropsko dojemanje tveganja prineslo pozitiven učinek; meni, da si mora Unija prizadevati za okrepitev svoje strateške samostojnosti; zato spodbuja države članice EU, naj se v sodelovanju z institucijami EU dogovorijo o skupnem dojemanju razvijajočega se konteksta ogroženosti ter nadaljujejo ukrepe, kot so skupne predstavitve, usposabljanje civilnih zmogljivosti za nujni odziv in skupno ocenjevanje ogroženosti; pozdravlja nedavna prizadevanja v zvezi s tem;

6.  poudarja, da evropski državljani, ki se zavedajo, da samo nacionalni odzivi na terorizem in negotovost ne zadostujejo, pričakujejo, da jih bo EU ščitila pred nevarnostjo, in da bi se lahko države članice ob tesnejšem sodelovanju med EU in zvezo NATO bolje dopolnjevale in povečale učinkovitost;

7.  poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med EU in zvezo NATO na področju misij in operacij, tako na strateški kot na taktični ravni;

8.  poudarja, da je strateško partnerstvo med EU in zvezo NATO ravno tako temeljnega pomena za razvoj skupne varnostne in obrambne politike EU in za prihodnost Severnoatlantske zveze, pa tudi za odnose med EU in Združenim kraljestvom po izstopu slednjega;

9.  meni, da se v odnosih med EU in zvezo NATO še lahko izkoristi potencial in da nadaljnji razvoj in poglabljanje partnerstva ne bi smela biti omejena na skupni odziv na krizne razmere zunaj Evrope, zlasti v sosedstvu, temveč tudi na krize na tej celini;

10.  poudarja, da je treba sodelovati na področju preprečevanja, analize in zgodnjega opozarjanja z učinkovito izmenjavo informacij, namenjenih boju proti novim grožnjam s skupnimi ukrepi;

11.  meni, da skupna izjava EU in zveze NATO ter posledični izvedbeni ukrepi pomenijo novo vsebinsko fazo strateškega partnerstva; pozdravlja oprijemljive rezultate pri izvajanju skupne izjave, zlasti glede preprečevanja hibridnih groženj, strateških komunikacij, skladnosti rezultatov pri ustreznih procesih obrambnega načrtovanja in pomorskega sodelovanja; spodbuja nadaljnji napredek in pozdravlja novi niz ukrepov, dodanih 5. decembra 2017, zlasti v zvezi z bojem proti terorizmu, vojaško mobilnostjo ter ženskami, mirom in varnostjo; pozdravlja spremembe v kulturi sodelovanja in nemoteno delovanje v zvezi s sodelovanjem med osebjem pri izvajanju posameznih ukrepov; poudarja, da proces sam sicer upravljajo institucije, a je uspeh pri izvajanju dogovorjenih skupnih ciljev in ukrepov odvisen od trajne politične volje vseh držav članic; v zvezi s tem pozdravlja tudi sodelovanje držav članic EU in zveze NATO ter poudarja, da je uspešno izvajanje skupne izjave odvisno od vztrajne politične volje vseh držav članic; meni, da je pomembno okrepiti in izboljšati sodelovanje in dialog med EU in zvezo NATO ter poskrbeti za primerno politično voljo in ustrezna sredstva za nadaljnje sodelovanje in njegovo izboljševanje; se veseli nove izjave EU in zveze NATO, ki bo sprejeta na vrhunskem srečanju zveze NATO 11. in 12. julija 2018 v Bruslju;

12.  je seznanjen z rednimi skupnimi sestanki s podpredsednico/visoko predstavnico in generalnim sekretarjem zveze NATO v Svetu EU za zunanje zadeve in severnoatlantskem svetu zveze NATO ter rednimi srečanji med političnim in varnostnim odborom EU in severnoatlantskim svetom zveze NATO;

13.  pozdravlja ponovno potrditev zavezanosti ZDA zvezi NATO in evropski varnosti; opozarja, da sta EU in ZDA ključni mednarodni partnerici in da se to partnerstvo utrjuje tudi prek zveze NATO; poudarja, kako dragoceni so dvostranski odnosi med državami članicami EU in ZDA; je prepričan, da se s krepitvijo sodelovanja med EU in zvezo NATO krepi tudi čezatlantska zveza in izboljšuje sposobnost zveze NATO za izvajanje misij, povezanih s čezatlantskimi odnosi; na podlagi tega ugotavlja, da bi utegnili nedavni politični dogodki vplivati na intenzivnost čezatlantskih odnosov; ugotavlja, da morajo ZDA, ki so na splošno spodbujale in pozdravljale občutne spremembe v obrambi EU, še naprej skušati bolje razumeti evropske strateške interese, vključno z razvojem evropskih obrambnih zmogljivosti; poudarja dejstvo, da prizadevanja EU za strateško neodvisnost krepijo varnostno okolje zavezništva;

14.  pozdravlja okrepljeno nenehno prisotnost zveze NATO na vzhodnem boku; pozdravlja, da je zveza NATO v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem namestila štiri multinacionalne bojne skupine, ki delujejo pod vodstvom Združenega kraljestva, Kanade, Nemčije in Združenih držav Amerike; meni, da bi bilo treba dodatno okrepiti sodelovanje med EU in zvezo NATO na vzhodnem in južnem boku za varnost obeh organizacij in da bi bilo treba preprečiti ruski vdor s hibridnimi ali konvencionalnimi sredstvi v države vzhodnega boka oziroma se mu ustrezno zoperstaviti; poudarja, da bi bilo treba sedanjo infrastrukturo v Evropi, ki jo zaznamuje predvsem usmeritev zahod-vzhod, dopolniti z razvojem nove razsežnosti sever-jug, ki bo ustrezala zahtevam za vojaško mobilnost; poudarja, da bi morala prizadevanja za vojaško mobilnost prispevati k učinkovitemu izvajanju misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike ter obrambne drže zavezništva; meni, da bi bilo treba nadgraditi ceste, mostove in železniške povezave, da bi omogočili kar najhitrejšo razmestitev vojaškega osebja in opreme;

15.  v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je izboljšati zmogljivosti hitrih okrepitev zveze NATO, in sicer z izboljšanjem infrastrukture EU in nacionalne infrastrukture, odpravo birokratskih in infrastrukturnih ovir za hitro premikanje sil ter predhodno namestitvijo vojaške opreme in zalog, s čimer se bo povečala naša kolektivna varnost;

16.  pozdravlja začetek stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO); poudarja, da ima potencial za okrepitev evropskega prispevka k zvezi NATO; meni, da lahko poveča sinergije in učinkovitost in da gre za pomemben korak za izboljšanje in povečanje varnostnih in obrambnih zmogljivosti EU, pa tudi morebitne uspešnosti evropskih držav članic zveze NATO, in je prepričan, da se močnejši EU in zveza NATO medsebojno krepita;

17.  poudarja, da PESCO dopolnjuje zvezo NATO in da bi moralo biti gonilo za nadaljnje sodelovanje med EU in zvezo NATO pri vzpostavljanju zmogljivosti, saj je njegov cilj okrepiti obrambno zmogljivost EU in – v splošnem – povečati učinkovitost in ustreznost SVOP za odzivanje na sodobne varnostne in vojaške izzive; poudarja, kako pomembna sta preglednost in komuniciranje o stalnem strukturnem sodelovanju z ZDA in drugimi članicami zveze NATO, da bi preprečili nesporazume;

18.  poudarja, da bi bilo treba v naslednji skupni izjavi EU-NATO vztrajati, da morajo biti zmogljivosti, vzpostavljene s sodelovanjem več držav članic EU, tudi v okviru sodelovanja PESCO, in članic zveze NATO na voljo tako za operacije EU kot zveze NATO; poudarja, da nedavno sprejeti sklepi EU (usklajeni letni pregled na področju obrambe (CARD), PESCO, Evropski obrambni sklad (EDF)), katerih cilj je povečati odgovornost Evropejcev za lastno varnost, prispevajo h krepitvi zveze NATO ter zagotavljajo pravično delitev bremena na obeh straneh Atlantika, obenem pa upoštevajo cilj glede skupnega obravnavanja skupnih varnostnih izzivov, preprečevanja nepotrebnega podvajanja in vzpostavljanja skladnih, dopolnilnih in medoperabilnih obrambnih zmogljivosti; meni, da bi bilo treba oblikovanje skupnih standardov, postopkov, usposabljanja in vaj obravnavati kot pomemben dejavnik pri spodbujanju učinkovitejšega sodelovanja med EU in zvezo NATO;

19.  ugotavlja, da bo po izstopu Združenega kraljestva 80 % odhodkov za obrambo zveze NATO izviralo iz držav, ki niso članice EU, prav tako pa bodo pod vodstvom teh držav delovali trije od štirih bataljonov na vzhodu;

20.  poziva EU in zvezo NATO, naj organizirata redne vaje na strateški ravni z udeležbo najvišjega političnega vodstva obeh organizacij; v zvezi s tem pozdravlja vajo v Estoniji EU CYBRID 2017, v okviru katere je generalni sekretar zveze NATO prvič sodeloval pri vaji EU;

Glavna področja sodelovanja

21.  ugotavlja, da so grožnje vse bolj hibridne in manj konvencionalne ter da je potrebno mednarodno sodelovanje za reševanje teh vprašanj; poziva EU in NATO, naj še naprej krepita odpornost ter vzpostavita skupno situacijsko ozaveščenost v zvezi s hibridnimi grožnjami; poziva EU in NATO, naj uskladita svoje mehanizme za krizno odzivanje, da bi omogočila enoten odziv na hibridne grožnje; pozdravlja, da sta generalni sekretar zveze NATO ter podpredsednica Komisije/visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko pred kratkim skupaj otvorila center odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj v Helsinkih, in poziva države članice EU, naj po vzoru tega centra ustanovijo lastne centre odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj; v zvezi s tem pozdravlja vaji PACE17 in CMX17, ki sta leta 2017 potekali ločeno, a vzporedno, z njima pa je osebje EU in zveze NATO preizkusilo ustrezne postopke za komuniciranje in deljenje informacij med razvijajočo se navidezno kibernetsko grožnjo; želi čestitati zahodnim zaveznicam za usklajene ukrepe v odziv na domnevni napad s kemičnim orožjem v Združenem kraljestvu;

22.  meni, da bi bilo treba v naslednji skupni izjavi EU–NATO pozdraviti doseženi napredek in pozvati h konkretnemu izvajanju vseh predlogov, ki sta jih sprejeli obe instituciji; meni, da je treba okrepiti prizadevanja za izvajanje številnih že sprejetih zavez;

23.  v zvezi s tem meni, da bi morale pobude za okrepitev evropske obrambe koristiti obema organizacijama in tako omogočiti državam članicam EU, da okrepijo svojo strateško samostojnost in postanejo sposobne za verodostojno skupno vojaško posredovanje; opozarja, da te pobude dopolnjujejo pobude zveze NATO;

24.  meni, da je prav tako pomembno zagotoviti izvajanje načel vključevanja, vzajemnosti in doslednega spoštovanja avtonomije odločanja obeh organizacij, kot je določeno v sklepih Sveta z dne 5. decembra 2017;

25.  pozdravlja, da je bila leta 2017 uspešno izvedena vzporedna in usklajena vaja kriznega obvladovanja, ki se je izkazala kot koristna platforma za izmenjavo primerov najboljše prakse; se veseli, da bo mogoče preučiti pridobljene izkušnje ter da bosta EU in NATO še naprej sodelovala pri skupnih vajah, vključno z vajo, ki bo leta 2018 potekala pod vodstvom EU;

26.  ugotavlja, da ostajajo veljavni postopki za izmenjavo tajnih podatkov med obema organizacijama okorni in neučinkoviti; meni, da se obe organizaciji soočata s podobnimi strateškimi izzivi in bosta zato skupaj obravnavali posledice; meni, da bi je treba – s krepitvijo vzajemnega zaupanja – izboljšati sodelovanje pri izmenjavi tajnih podatkov in analizi obveščevalnih podatkov, tudi na področju boja proti terorizmu; poudarja, da bo morala EU povečati zmogljivost ter več zaposlenim EU dodeliti dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, zagotoviti namensko usposabljanje za delo z zaupnimi podatki ter nameniti sredstva za varno komuniciranje; meni, da bi spodbujanje vzajemnosti in pristopa „potreba po izmenjavi“ k izmenjavi ustreznih informacij koristilo tudi misijam in operacijam obeh organizacij; meni, da bi vzporedno in usklajeno oceno obveščevalnih podatkov lahko uporabili za učinkovitejši skupni boj proti hibridnim grožnjam;

27.  poziva EU in NATO, naj okrepita sodelovanje na področju strateškega komuniciranja, med drugim s krepitvijo partnerstva med strateškim komunikacijskim centrom odličnosti pri zvezi NATO ter oddelkom StratCom Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD);

28.  pozdravlja novo celico EU za odkrivanje hibridnih groženj in njeno sodelovanje s celico zveze NATO za analizo hibridnih groženj na področju izmenjave situacijskega ozaveščanja in analize morebitnih hibridnih groženj;

29.  je prepričan, da sta sodelovanje ter izmenjava in souporaba informacij ključnega pomena na področju kibernetske varnosti, in priznava, da je bil na tem področju dosežen napredek; poudarja, da je treba izboljšati preprečevanje in odkrivanje kibernetskih incidentov ter odzivanje nanje; poziva organizaciji, naj uskladita svoje dejavnosti spremljanja ter po potrebi izmenjujeta podatke v zvezi s kibernetsko obrambo, saj bi tako olajšali prizadevanja na obveščevalnem področju; poziva EU in NATO, naj okrepita svoje operativno sodelovanje in usklajevanje ter spodbudita medoperabilnost z izmenjavo primerov najboljše prakse v zvezi s sredstvi, metodami in procesi, ki se uporabljajo pri kibernetskih napadih; meni, da je večja izmenjava informacij med EU in zvezo NATO prednostna naloga, saj bo pripomogla k identifikaciji vseh virov, odgovornih za kibernetske napade, in omogočila izvedbo ustreznih pravnih ukrepov; poleg tega meni, da je pomembno uskladiti dejavnosti usposabljanja ter sodelovati na področju raziskav in tehnologij v kibernetskem svetu; pozdravlja dogovor med skupino EU za hitro odzivanje na računalniške grožnje in službo zveze NATO za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti; meni, da bi utegnile v okviru novega mandata Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) nove dejavnosti, povezane s sodelovanjem na področju kibernetske obrambe, vzbuditi pozornost zveze NATO;

30.  meni, da je treba omogočiti dopolnjevanje in preprečiti nepotrebno podvajanje prizadevanj za krepitev pomorskih zmogljivosti, da bi bilo mogoče učinkoviteje zagotavljati pomorsko varnost; pozdravlja okrepljeno operativno sodelovanje med EU in zvezo NATO in usklajenost dejavnosti, vključno z medsebojnim ozaveščanjem o razmerah na podlagi izkušenj, pridobljenih v Sredozemlju in na Afriškem rogu, ter meni, da bi morali iskati še dodatne priložnosti za vzajemno logistično podporo in izmenjave informacij med osebjem obeh organizacij, kar zadeva operativne dejavnosti, vključno z dejavnostmi, ki so povezane z nedovoljenimi migracijami;

31.  pozdravlja okrepljeno taktično in operativno sodelovanje, tudi prek neposrednih povezav med zavezniškim pomorskim štabom zveze NATO in agencijo Frontex ter med operacijama Sea Guardian in EUNAVFOR MED Sophia, ki pomagata EU in njenim misijam pri zajezitvi nedovoljenih migracij ter boju proti nezakonitim trgovalnim mrežam, tudi nezakoniti trgovini z orožjem; ugotavlja, da lahko NATO na zahtevo zagotovi logistično podporo in druge zmogljivosti, na primer polnjenje goriva na morju in zdravniška pomoč; ugotavlja, da to sodelovanje sledi uspešnemu sodelovanju med EU in zvezo NATO v operacijah Ocean Shield in EUNAVFOR Atalanta v sklopu boja proti piratstvu na Afriškem rogu;

32.  spodbuja nadaljnje sinergije med EU in zvezo NATO na tem področju ter nadaljnje izboljšave, zlasti glede usklajevanja prizadevanj na področju obveščevalnih, nadzornih in izvidniških dejavnosti;

33.  ponovno poudarja, da bi pobude EU, namenjene krepitvi evropske varnosti in obrambe, morale prispevati tudi k zagotavljanju, da bodo tiste države članice EU, ki so članice zveze NATO, izpolnjevale svoje obveznosti v zvezi s tem; meni, da nobeni državi ne bi smelo škodovati, da je tako država članica EU kot članica zveze NATO; podobno poudarja, da bi moralo dejstvo, da nekatere države članice EU niso članice zveze NATO, pomeniti, da imajo te države drugačne obveznosti v okviru evropske obrambne unije; poudarja, da bi morale biti države članice EU sposobne začeti samostojne vojaške misije tudi, ko NATO ne želi ukrepati ali je ukrepanje EU ustreznejše;

34.  pozdravlja stalni trend, da članice zveze NATO povečujejo svoje obrambne izdatke; spodbuja vse države članice EU, ki so obenem članice zveze NATO, naj dosežejo občuten napredek pri uresničevanju cilja, da 2 % svojega BDP namenijo za obrambo, 20 % tega zneska pa pomembnejši novi opremi; meni, da bi morale države članice EU, ki so se zavezale smernicam zveze NATO v zvezi z obrambnimi izdatki, razmisliti o tem, da bi v okviru smernice o 20 % za javno naročanje določen znesek dodelile za raziskave in razvoj, s čimer bi zagotovile, da bodo za inovacije namenjena vsaj minimalna sredstva, kar lahko povzroči prelitje učinka tehnologije na civilni sektor;

35.  spominja na poziv iz skupne izjave EU in zveze NATO iz Varšave, naj „članice spodbujajo močnejšo obrambno industrijo in raziskave na področju obrambe“; je prepričan, da morajo članice EU in zveze NATO sodelovati in iskati sinergije pri krepitvi in razvoju svojih tehnoloških in industrijskih temeljev, da bi se odzvale na prednostne naloge v zvezi z zmogljivostjo, zlasti med usklajenim letnim pregledom EU na področju obrambe in postopkom obrambnega načrtovanja zveze NATO; meni, da je pomembno, da je učinkovito in uravnoteženo čezatlantsko sodelovanje na področju obrambne tehnologije in industrije strateška prednostna naloga v obeh organizacijah; podpira predlagane ukrepe v okviru evropskega obrambnega sklada za spodbujanje skupnih raziskav in razvoj evropskih zmogljivosti; meni, da bi lahko z večjimi prizadevanji na področju raziskav in načrtovanja zmogljivosti povečali učinkovitost;

36.  poudarja, da je treba zagotoviti skladnost rezultatov in časovnih okvirov med usklajenim letnim pregledom EU na področju obrambe in načrtom za razvoj zmogljivosti ter zadevnimi procesi zveze NATO, kot je proces obrambnega načrtovanja zveze NATO; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bodo večnacionalne pobude EU in zveze NATO za razvoj zmogljivosti dopolnjevale in vzajemno krepile; poudarja, da zmogljivosti, uporabljene v okviru SVOP in razvite v okviru sodelovanja PESCO, ostajajo last držav članic, ki jih lahko dajo na razpolago tudi v drugih institucionalnih okvirih;

37.  poudarja, da je treba v tesnem sodelovanju med EU in zvezo NATO obravnavati fizične in pravne ovire za hitre premike vojaškega osebja in sredstev v EU in zunaj nje, da se po potrebi zagotovi neoviran pretok opreme in sil po vsej Evropi, vključno z možnostjo uporabe kritične infrastrukture, kot so ceste, mostovi in železnice, zlasti z izvajanjem akcijskega načrta, ki sta ga predstavili podpredsednica/visoka predstavnica in Komisija, ter temelji na časovnem načrtu, ki so ga v okviru Evropske obrambne agencije pripravile države članice EU; poziva države članice EU, naj hitro sprejmejo nadaljnje ukrepe in izkoristijo doslej doseženo dinamiko; poudarja, da so potrebne združljive obrambne zmogljivosti, s katerimi bi poenostavili uporabo in sodelovanje na ravni EU in zveze NATO; priporoča, naj EU in NATO obravnavata tudi mobilnost sil držav članic zveze NATO, ki niso članice EU, na evropskem ozemlju;

38.  meni, da morata EU in NATO skupaj storiti več za krepitev odpornosti, obrambe in varnosti sosed ter partneric obeh organizacij; odločno podpira dejstvo, da je pomoč sosednjim in partnerskim državam pri krepitvi njihovih zmogljivosti in izboljšanju odpornosti, tudi na področju boja proti terorizmu, strateškega komuniciranja, kibernetske obrambe, skladiščenja streliva in reforme varnostnega sektorja, skupni cilj v treh pilotnih državah (Bosna in Hercegovina, Moldavija in Tunizija);

39.  opozarja, da je obravnava varnostnih vprašanj na Zahodnem Balkanu in v sosedstvu EU ter sodelovanje na določenih področjih v interesu EU in zveze NATO; pozdravlja, da si EU in NATO prizadevata državam na Zahodnem Balkanu, v vzhodni Evropi in na južnem Kavkazu zagotoviti politično in praktično podporo; predlaga, naj države članice nadaljujejo ta prizadevanja ter tako poskrbijo za nadaljnji demokratični razvoj in reformo varnostnega sektorja; poudarja, da je sodelovanje med EU, zvezo NATO in državami Zahodnega Balkana bistveno za obravnavo varnostnih groženj celotni celini;

40.  poudarja, kako pomembna so načela iz Dunajskega dokumenta, zlasti načeli odprtosti in preglednosti; v zvezi s tem pozdravlja, da so vojaške in skupne vaje EU in zveze NATO odprte za mednarodne opazovalce;

41.  ponovno poudarja, kako pomembno vlogo imajo ženske v misijah v okviru SVOP ter zveze NATO, zlasti pri obravnavi žensk in otrok na konfliktnih območjih; pozdravlja, da sta EU in NATO to pomembno vlogo priznala; priporoča, da EU in NATO v svojih strukturah in operacijah proaktivno spodbujata enako zastopanost spolov;

42.  poudarja, da mora EU po izstopu Združenega kraljestva poskrbeti za tesne odnose na področju varnosti in obrambe, pri čemer je treba upoštevati, da bo Združeno kraljestvo kot članica zveze NATO in evropska država še naprej odločilno prispevalo k evropski obrambi, čeprav ne bo več članica EU;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve, generalnemu sekretarju zveze NATO, agencijam EU na področju varnosti in obrambe, vladam in nacionalnim parlamentom držav članic EU ter parlamentarni skupščini NATO.

(1) UL C 58, 15.2.2018, str. 109.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0435.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0440 in P8_TA(2017)0492.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0503 in P8_TA(2017)0493.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0092.

Zadnja posodobitev: 8. januar 2019Pravno obvestilo