Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/0310M(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0224/2018

Predložena besedila :

A8-0224/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 04/07/2018 - 6.6

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0286

Sprejeta besedila
PDF 159kWORD 59k
Sreda, 4. julij 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom (resolucija)
P8_TA(2018)0286A8-0224/2018

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani (10209/1/2012 – C8-0038/2018 – 2010/0310M(NLE))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10209/1/2012),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91, členom 100, členom 207, členom 209 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0038/2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom(2),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije z dne 8. januarja 2018 o elementih strategije EU do Iraka,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. januarja 2018 o novi strategiji do Iraka,

–  ob upoštevanju večletnega okvirnega programa Komisije za Irak (2014–2017),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o razmerah v severnem Iraku/Mosulu(4),

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 2367 (2017) z dne 14. julija 2017 in št. 2379 (2017) z dne 21. septembra 2017,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 4. julija 2018(5) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A8-0224/2018),

A.  ker Evropo in Irak povezujejo tisočletja vzajemnih kulturnih vplivov in skupna zgodovina;

B.  ker so Irak prizadeli diktatorski režim Sadama Huseina, ki je vladal več desetletij in ki je leta 1980 začel izvajati vojno nasilje proti Iranu, leta 1990 pa proti Kuvajtu, ostre sankcije ter notranji konflikt po invaziji pod vodstvom ZDA leta 2003, vključno s sektaškim nasiljem in kurdskimi težnjami po odcepitvi ter džihadskim terorizmom Daiša; ker vsi ti dejavniki pojasnjujejo obseg izzivov, s katerimi se sooča Irak pri prizadevanjih za doseganje napredka na področju boljšega upravljanja, gospodarskega napredka in nacionalne sprave;

C.  ker je EU ponovno potrdila svojo zavezanost partnerstvu z Irakom na podlagi sporazuma o partnerstvu in sodelovanju in podpiranju iraških oblasti pri prehodu na demokracijo in v procesu obnove, pa tudi odpravljanju temeljnih razlogov za politično, družbeno in gospodarsko nestabilnost; ker naj bi prizadevanja za obnovo po ocenah stala kar 88 milijard USD;

D.  ker so države članice EU, ki so sodelovale v vojni leta 2003, in EU kot celota še posebej odgovorne pomagati iraškemu prebivalstvu ter podpirati prizadevanja za uresničitev miru in stabilnosti v državi;

E.  ker so parlamentarne volitve potekale 12. maja 2018; ker v regiji, za katero so značilni avtoritarni režimi in prakse, Irak predstavlja enega od redkih primerov konkurenčnega političnega okolja, vključno z večstrankarskim sistemom in razmeroma svobodnimi mediji; ker se politične sile v državi očitno zavedajo potrebe po vzpostavitvi zavezništev med sektami za povečanje legitimnosti in stabilnosti sistema; ker so resnične in konkurenčne volitve temeljnega pomena za utrjevanje demokracije v Iraku; ker bo polna udeležba vseh delov iraške družbe pomemben korak k vključujoči demokraciji in skupnemu občutku nacionalne pripadnosti;

F.  ker je znatno izboljšanje varnostnih razmer nujno za spodbujanje stabilnosti, sprave, vključujočega upravljanja ter gospodarskega in družbenega napredka države na nacionalni in lokalni ravni; ker je za uresničitev sprave potrebna odgovornost za kazniva dejanja vseh strani; ker EU prek svoje svetovalne misije zagotavlja pomoč za reformo varnostnega sektorja v Iraku; ker je misija OZN za pomoč Iraku (UNAMI) v državi prisotna od leta 2003 ter opravlja pomembno delo pri spodbujanju vključujočega političnega dialoga in nacionalne sprave; ker NATO še naprej izvaja svojo pobudo za gradnjo zmogljivosti v Iraku, ki se osredotoča na boj proti improviziranim eksplozivnim napravam, odstranjevanje eksplozivnih sredstev in min, civilno-vojaško načrtovanje, vzdrževanje opreme iz sovjetskega obdobja, vojaško medicino in reformo iraških varnostnih institucij;

G.  ker se Irak sooča z izzivi pri upravljanju, in sicer pri gradnji institucionalnih in upravnih zmogljivosti ter utrjevanju pravne države, izvrševanju zakonov in spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami ženski in pravicami etničnih in verskih manjšin;

H.  ker je pomemben boj proti brezposelnosti in družbeni izključenosti, zlasti med mladimi, da se prepreči, da se radikalizirajo in s tem postanejo lahka tarča novačenja terorističnih organizacij ali drugih organiziranih kriminalnih združb;

I.  ker so iraške službe za boj proti terorizmu, glavni akter pri osvoboditvi Mosula, utrpele številne žrtve ter jim je treba zagotoviti ustrezno priznanje in podporo, da bi lahko okrepile zmogljivosti za rekrutacijo ter ponovno vzpostavile ustrezno in vzdržno število pripadnikov;

J.  ker bi morale iraške oblasti izkoristiti državne prihodke od nafte kot priložnost in sredstvo za trajno družbeno in gospodarsko obnovo, ki bi koristila vsej iraški družbi, namesto da jih delijo na podlagi klientelizma; ker je v iraški avtonomni regiji Kurdistan veliko nahajališč nafte; ker je treba normalizirati odnose med centralno vlado v Bagdadu in regionalno vlado iraške avtonomne regije Kurdistan v skladu z določbami ustave;

K.   ker je Irak mozaik skupnosti, ki pogosto tekmujejo za oblast in nadzor nad nacionalnimi viri; ker je Daiš v vojnih zločinih in zločinih zoper človečnost nečloveško pokončal ali zasužnjil več tisoč iraških državljanov, vključno s pripadniki manjšinskih skupnosti, med njimi pa so prednjačile ženske in dekleta; ker teroristične in ekstremistične skupine še vedno lahko izkoriščajo napetosti med sektami in lokalne napetosti; ker je v Iraku leta 2003 živelo 1,5 milijona iraških kristjanov (Kaldejcev, sirskih kristjanov, Asircev in drugih krščanskih manjšin) in ker so ti iraški kristjani starodavno avtohtono prebivalstvo, ki jim resno grozita preganjanje in izgon; ker je bilo več milijonov iraških državljanov, vključno s kristjani, prisiljenih pobegniti pred nasiljem in so zapustili domovino ali so bili razseljeni znotraj državnih meja; ker Kurdi predstavljajo velik del manjšinskega prebivalstva Iraka, katerega večina živi v iraški avtonomni regiji Kurdistan;

L.  ker Daiš, Al Kaida in podobno misleče teroristične organizacije črpajo navdih iz skrajne različice salafizma/vahabizma; ker se je treba kljub vojaškemu in ozemeljskemu porazu Daiša še vedno boriti proti grožnji, ki jo predstavlja ta ideologija, in sicer z boljšim upravljanjem, izobraževanjem, zagotavljanjem storitev, prizadevanji za deradikalizacijo in polnim vključevanjem sunitske skupnosti v iraški politični proces;

M.  ker je v državi s 26 milijoni prebivalcev zdaj 11 milijonov ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč, več kot 3 milijone notranje razseljenih Iračanov, med katerimi so številni v iraški regiji Kurdistan, in 246 000 beguncev iz Sirije; ker je zagotavljanje ekonomske podpore notranje razseljenim osebam za omogočanje njihovega preživetja bistvenega pomena za njihovo vrnitev;

N.  ker je ozemeljski poraz Daiša rezultat prizadevanj iraških oboroženih sil, ki jih podpira globalna koalicija proti Daišu, pa tudi različnih enot ljudske mobilizacije, pešmerg in drugih zavezniških sil; ker je kljub ozemeljskemu porazu Daiša v Iraku še vedno prisotna džihadistična grožnja, ki ogroža utrjevanje stabilnosti in varnosti v državi, zlasti vzdolž sirske meje; ker je treba za obnovo države in vključevanje iraške družbe preseči razlike na podlagi verskih meril z razpustitvijo enot ljudske mobilizacije in vključevanjem njihovih članov v skladu s potrebami države, saj brez tega ne bo mogoče vzpostaviti delujoče države, ki bo temeljila na demokraciji in pluralizmu; ker je iraški parlament leta 2016 sprejel zakon, s katerim so milice dejansko postale stalnica iraških varnostnih sil; ker je enotna, pluralna in demokratična iraška država predpogoj za stabilnost in razvoj države ter njenih državljanov;

1.  pozdravlja sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom; poziva, naj se v celoti izkoristijo njegovi mehanizmi, da bi se poglobile vezi med EU in Irakom;

2.  poudarja, da je sporazum o partnerstvu in sodelovanju ključen instrument za izvajanje strategije EU za Irak ter za krepitev našega sodelovanja pri obnovi, stabilizaciji in spravi na nacionalni in lokalni ravni z dolgoročno strategijo; poudarja pomen iraške odgovornosti v procesu vzpostavljanja demokratične, zvezne in pluralistične države, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in pravne države;

3.  pozdravlja pobudo za organizacijo mednarodne konference za obnovo Iraka, ki je potekala 12. februarja 2018 v Kuvajtu; poziva EU in njene države članice, naj izpolnijo svoje zaveze glede finančne in tehnične pomoči;

4.  pozdravlja dejstvo, da je EU zavezana zagotavljanju dolgoročne pomoči in da je Irak opredelila kot pilotno državo, v kateri se bo bolje obravnavala in operacionalizirala humanitarno-razvojna povezava, da bi spodbudili prehod s humanitarne pomoči na dolgoročnejšo obnovo in stabilizacijo; opozarja, da OZN krizo v Iraku uvrščajo med nujne razmere 3. stopnje in da trenutno potrebuje pomoč 11 milijonov ljudi; zato poziva EU in države članice, naj najprej okrepijo svoja prizadevanja za nujno obravnavo osrednjih humanitarnih izzivov in potreb ljudi, zlasti v zvezi z več kot tremi milijoni notranje razseljenimi osebami;

5.  poudarja, da je revščina v državi vsesplošno razširjena in da so, čeprav je Irak država z zgornjim srednjim dohodkom, leta nasilja, konflikta in sektaštva občutno spodkopala napredek pri razvoju; poziva EU, naj razvojno pomoč prek ciljnih projektov usmeri v najbolj ranljive skupine in osebe, ki so najbolj potrebne pomoči, zlasti ženske in otroke, mlade, notranje razseljene prebivalce in begunce;

Prednostne naloge pri ukrepanju EU v Iraku

6.  poziva EU in njene države članice, naj ohranijo sedanjo humanitarno pomoč ter tako pomagajo Iračanom, ki so jih prizadeli konflikti, pri tem pa pomoč uporabijo kot sredstvo za utrjevanje upravljanja, demokracije in pravne države; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovit pregled finančne pomoči, ki so jo zagotovile, da bi se prepričali, da doseže tiste, ki so je potrebni; poudarja, da imajo vsi Iračani zakonsko pravico, da pridobijo osebne dokumente in da dostopajo do pomoči brez diskriminacije;

7.  poziva EU, naj okrepi sodelovanje, da se pospešita stabilizacija in varnost na nedavno osvobojenih območjih in omogoči varna, premišljena, prostovoljna in dostojna vrnitev notranje razseljenih oseb; poziva, naj EU še naprej podpira iraške oblasti za zagotovitev demokratičnih volilnih procesov in pomaga iraški neodvisni visoki volilni komisiji pri njenih prizadevanjih, da bi notranje razseljenim osebam omogočila udeležbo na volitvah; spodbuja EU, naj zagotovi tehnično pomoč za krepitev iraških zmogljivosti pri odstranjevanju min in odpravljanju nevarnosti za eksplozije na osvobojenih območjih; poziva iraško vlado, naj si prizadeva za pospešitev postopkov registracije organizacij za odstranjevanje min;

8.  poziva Unijo in države članice, naj nemudoma nudijo finančno pomoč za obnovo prednostne infrastrukture in ponovno vzpostavitev nujnih javnih storitev, kot so dostop do vode in sanitarnih storitev, električne energije, izobraževanja in zdravstvene nege, da bi zagotovili osnovne življenjske standarde za prebivalstvo, okrepili podporo za civilno družbo in namenili prednost financiranju projektov, ki podpirajo akterje, ki spodbujajo odgovornost in demokratične spremembe; poziva države članice EU, naj podprejo proces načrtovanja obnove mest, ki bo omogočil sodelovanje državljanov v postopkih odločanja, povezanih z obnovo, da se zagotovi vključenost v urbanistično načrtovanje in obnovo, s ciljem povečati zaupanje med državljani in državo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo sredstva za obnovo enakomerno porazdelila med skupnosti, potrebne pomoči, ne glede na etnično ali versko opredelitev prejemnikov, ter da se bodo usmerjala prek zakonitih državnih agencij in ne prek poddržavnih akterjev; meni, da bi bilo mogoče uvesti finančno pomoč ter jo razdeliti med lokalne podjetnike in podjetja, da bi zagotovili kapital za mala in srednja podjetja;

9.  poziva EU, naj si močno prizadeva za spodbujanje nadaljnjega trajnega in konstruktivnega dialoga med osrednjo oblastjo in oblastmi iraškega regije Kurdistan, zlasti po referendumu v Kurdistanu septembra 2017, da bi se vzpostavili stabilni odnosi, ki bi zadovoljili obe strani, omogočilo vključujoče odločanje na najvišji ravni in v celoti spoštovale raznolikost države in pravice vseh delov iraške družbe, pa tudi načela iraške ustave ter enotnost, suverenost in ozemeljska celovitost Iraka; poudarja, da je treba vprašanje razmejitve kurdske regije in preostalega Iraka rešiti z dialogom s podporo OZN; meni, da bi morala Irak in avtonomna regionalna vlada Kurdistana imeti možnost, da izvažata nafto brez zunanjega vmešavanja; prav tako poziva EU, naj spodbuja tesnejše sodelovanje med zveznimi in lokalnimi organi za učinkovito obnovo države ter vzpostavitev dolgotrajne stabilnosti in mirnega sobivanja; poudarja, da mora iraška regija Kurdistan nujno izvesti potrebne politične in gospodarske reforme, se boriti proti korupciji in omogočiti delovanje novih strank ter zagotoviti resnične in konkurenčne volitve v regionalni parlament leta 2018;

10.  meni, da so med prehodom z nujne pomoči na razvoj prednostna področja razvojne pomoči dolgoročni pristop, stabilizacija, reforme ter izboljšave na področjih dobrega upravljanja in odgovornosti, izobraževanje in razvoj spretnosti, dostop do možnosti za preživljanje ter zagotavljanje zdravstvenih in temeljih socialnih storitev; poudarja tudi, kako pomembne so reforme za izboljšanje uravnoteženosti spolov in povečanje zastopanosti žensk v političnem življenju države; z veseljem pričakuje konkretne predloge o predvidenih ukrepih, s katerimi bi se odzvali na navedene potrebe, in poziva Komisijo, naj posreduje dokaze o rezultatih in učinkih, doseženih v sklopu večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2017;

11.  izraža zaskrbljenost zaradi velike razdrobljenosti iraške družbe; poziva EU, naj v sodelovanju z misijo UNAMI in iraškimi oblastmi v celoti podpre delo komisije za nacionalno spravo na področju spodbujanja sprave med skupnostmi in procesa nacionalne sprave, ki ga vodi Irak, da bi se zagotovilo spoštovanje raznolikosti v Iraku in spodbudilo vključujoče in reprezentativno upravljanje na nacionalni in lokalni ravni, ki bi prispevalo h krepitvi skupnega občutka iraškega državljanstva; ugotavlja, da je treba zaradi potrebe po preprečevanju konfliktov in obravnavanju varnostnih izzivov, pa tudi zaradi potrebe po pobudah za spravo, mediacijo in dialog, močno povečati sredstva, ki so na voljo za take pobude, večinoma z uporabo instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; pozdravlja priporočila iraških verskih voditeljev za iraško vlado, naj ustanovi svet visokih duhovnikov in strokovnjakov v Iraku, pošlje zahtevo iraškemu parlamentu, naj podpre zakon o kriminalizaciji ekstremističnih verskih govorov, ki podpihujejo sovraštvo in nasilje, in kaznovanju tistih, ki spodbujajo takšna dejanja, naj pregleda šolske programe ter se osredotoči na spravo in nacionalno državljanstvo, ne pa na sektaško identiteto;

12.  spodbuja mednarodno skupnost in EU, naj zagotovita podporo za ohranitev raznolikosti etničnih, kulturnih in verskih identitet v Iraku; poziva, naj se v okviru iraške ustave preučijo možnosti priznavanja, zaščite in krepitve lokalnega samoupravljanja etničnih in verskih manjšin, ki živijo na območjih, kjer imajo močno zgodovinsko prisotnost in tam miroljubno sobivajo, na primer v gorovju Sindžar (jazidi) in na planoti Ninive (kaldejsko-sirsko-asirska ljudstva); poziva iraške oblasti, naj dovolijo Kurdom, kristjanom in jazidom, da se vrnejo na svoja prvotna območja prebivanja, in zagotovijo, da bo to varno zanje;

Politični dialog

13.  poziva EU, naj okrepi politični dialog z iraškimi oblastmi, da bi spodbudila spoštovanje človekovih pravic, krepitev demokratičnih institucij s pomočjo večjega spoštovanja pravne države, dobro upravljanje in učinkovit pravosodni sistem; v zvezi s tem poziva, naj se v tem dialogu prednost nameni odpravi smrtne kazni, in poziva iraške oblasti, naj takoj uvedejo moratorij zanjo;

14.  poudarja, da je treba podpreti razvoj iraške civilne družbe ter njeno polno politično zastopanost in sodelovanje v različnih reformnih procesih; vztraja, da je treba posebno pozornost nameniti zastopanosti žensk, mladih in pripadnikov vseh etničnih in verskih skupin iraške družbe, vključno s kristjani, šiitskimi in sunitskimi muslimani, jazidi in mandejci, Šabaki, Kurdi, Turkmenci in drugimi, katerih zahteve je treba obravnavati; istočasno poudarja, da je treba kot prednostno nalogo določiti uresničitev vključujočega nesektaškega političnega razreda, v katerem bodo zastopani vsi deli iraške družbe;

15.  poziva EU in države članice, naj ob upoštevanju pravnega reda EU na področju boja proti korupciji začnejo z iraškimi organi izvajati programe pravosodnega sodelovanja in izmenjavati dobre prakse ter učinkovita orodja za boj proti razširjeni korupciji in s tem zagotovitev pravične porazdelitve nacionalnega bogastva; poudarja pomen, ki ga ima EU pri svetovanju iraški vladi na področju varnosti in upravljanja z namenom zagotavljanja stabilnosti v Iraku;

16.   izreka pohvalo prispevku iraških oboroženih sil h globalnemu boju proti teroristični organizaciji Daiš; še naprej zagotavlja podporo obsežnim ukrepom za boj proti terorizmu, ki jih izvaja globalna koalicija za boj proti Daišu, organizaciji, ki še vedno predstavlja veliko grožnjo, kljub nedavnim vojaškim dosežkom v boju proti njej, ob zagotavljanju spoštovanja mednarodnega prava in človekovih pravic; se zaveda, da na boj proti terorizmu v Iraku močno vplivajo okoliščine, povezane z njim, kot je vojna v Siriji; poziva EU, naj vzpostavi dialog o vprašanjih, povezanih z bojem proti terorizmu, da bi se reformirala zakonodaja za boj proti terorizmu in okrepile zmogljivosti države za odzivanje na teroristične grožnje, ter naj sodeluje z iraškimi oblastmi v boju proti nekaznovanju vseh kaznivih dejanj, ki so usmerjena proti kateri koli skupini, bodisi etnični, verski ali drugi, v vseh njihovih oblikah; se zaveda, da je treba za boj proti terorizmu odpraviti njegove temeljne vzroke;

17.  poziva EU, naj spodbuja iraške oblasti, da sprejmejo nacionalno strategijo za obravnavo kaznivih dejanj, ki jih je zakrivil Daiš, ter pristopijo k Rimskemu statutu Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in prostovoljno sprejmejo pristojnost MKS za pregledno in pravično preiskavo in zagotovitev odgovornosti za kršitve človekovih pravic, vojne zločine in zločine proti človeštvu, ki jih je zakrivil Daiš; poudarja potrebo po verodostojnem pregonu odgovornih za kazniva dejanja, ki jih je zakrivil Daiš, s smiselno udeležbo žrtev in vzpostavitvijo celovitega sodnega registra teh kaznivih dejanj; hkrati je zaskrbljen, da bi preširoko področje pregona lahko povzročilo dodatne krivice, kar bi oviralo prihodnjo spravo v skupnosti in ponovno vključevanje;

18.  poudarja, da je treba pri usposabljanju lokalnih medijskih akterjev o mirovnem novinarstvu zagotoviti obširno strokovno znanje na področju medijev in svobode izražanja;

19.  poziva, naj EU prizna odgovornost za državljane EU, ki so odpotovali v Irak, da bi sodelovali pri zločinih, ki jih je zakrivil Daiš, in ki bi morali biti podvrženi postopkom v skladu s pravno državo ter sojenju; poziva k vzpostavitvi jasnih postopkov med Irakom in zadevnimi državami članicami EU v zvezi z repatriacijo in pravno odgovornostjo vključenih oseb;

20.  poziva Komisijo, naj podpre reformo pravosodnega sistema, zlasti prehodno pravosodno ureditev, da bi se zagotovila skladnost z mednarodnimi standardi dolžnega postopanja, poštenega sojenja in neodvisnosti sodstva ter nepristranskosti, da bi se zagotovila odgovornost znotraj vladnih struktur; prav tako poziva EU, naj sodeluje z iraškimi oblastmi v boju proti nekaznovanju vseh kaznivih dejanj, ki so usmerjena proti kateri koli skupini, bodisi etnični, verski ali drugi, v vseh njihovih oblikah;

21.  poziva iraške oblasti, naj namenijo prednost enakosti spolov ter odpravi vsega nasilja in diskriminacije nad ženskami in dekleti, vključno z nasiljem na podlagi spola; v zvezi s tem poudarja, da je treba odpraviti zakon, na podlagi katerega se obtoženi posilstva, spolnega napada, dejanja, ki velja za posilstvo v skladu z zakonom, ugrabitve ali podobnih dejanj, ne preganja, če se posiljevalec poroči z žrtvijo posilstva;

22.  poziva EU, naj spodbuja dobre in konstruktivne odnose med Irakom in sosednjimi državami ter njegovo vlogo pri vzpostavitvi miru v regiji; poudarja, da Irak obsežno sodeluje z Združenimi državami in Iranom in je nedavno izboljšal odnose s Savdsko Arabijo, zaradi česar bi lahko Irak postal središče regionalnih prizadevanj za umirjanje napetosti; poziva vse udeležene strani k izvajanju točke 8 resolucije Varnostnega sveta OZN št. 598, ki poziva k vzpostavitvi regionalne varnostne ureditve med obalnimi državami Perzijskega zaliva;

23.   poziva EU, naj sodeluje z iraškimi oblastmi pri snovanju nacionalne strategije za ohranitev in izkop množičnih grobišč, da bi se ohranila množična grobišča na območjih nedavnih konfliktov, z namenom, da se izkopljejo in forenzično analizirajo človeški ostanki in s tem omogoči dostojen pokop ostankov žrtev ali njihova izročitev družinskim članom ter zagotovijo dokazi in omogočita preiskava in pregon domnevnih zločinov zoper človečnost; poziva tudi k ukrepom EU in njenih držav članic, da bi hitro oblikovale skupino strokovnjakov, ki bi poskušala zbrati vse dokaze v zvezi z morebitnimi potekajočimi mednarodnimi zločini, vključno z genocidom, kjer koli bi se ti zgodili, da bi se pripravil mednarodni pregon odgovornih za te zločine;

24.  poziva k uvedbi svetovnega dneva spomina na žrtve terorističnih grozodejstev Daiša, Al Kaide in podobnih terorističnih organizacij;

Sektorsko sodelovanje

25.  poudarja, da mora proces obnove in stabilizacije spremljati usklajene politike gospodarskega in družbenega razvoja, ki bo vsem Iračanom koristil na trajnosten in vključujoč način; poziva EU, naj se z iraškimi oblastmi zavzema ne le za odpravo gospodarskega in proračunskega neravnovesja, ampak tudi za trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, ki bo ustvarjala nova delovna mesta, zlasti za mlade, ter za vzpostavitev okvira za trgovino in ustvarjanje ugodnega okolja za naložbe; poziva EU, naj spodbuja in podpira Irak pri zagotavljanju možnosti mladim, ki se potem, ko jih je Daiš prisilno razselil, niso mogli formalno izobraževati, da dostopajo do programov formalnega izobraževanja, s katerimi bodo pridobili znanje in spretnosti za izboljšanje svojih možnosti zaposlitve;

26.  poziva EU, naj spodbuja in podpira Irak pri diverzifikaciji gospodarstva;

27.  je zaskrbljen, ker je v iraških šolah stopnja osipa med učenci obeh spolov visoka (organizacije civilne družbe navajajo, da je 60 % učencev, ki so se leta 2015 vpisali v osnovno šolo, šolanje medtem opustilo); poudarja, da je visoka stopnja pismenosti osrednjega pomena za gradnjo pozitivnega miru v okolju, v katerem divjajo konflikti;

28.  poziva EU, naj okrepi sodelovanje v sektorjih izobraževanja in za izvedbo reforme izobraževanja, da bi se zagotovil dostop do kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh in za vse, zlasti mladoletnike; priznava problem pomanjkanja dostopa do šolanja za dekleta zaradi običajev, prepričanj v družbi, revščine in varnosti; poziva EU, naj spodbuja ozaveščanje o izobraževanju deklet in sodeluje z iraško vlado, da bi se stanje izboljšalo, saj je to bistveno za izboljšanje kakovosti njihovega življenja;

29.  poziva EU, naj zagotovi možnosti za sodelovanje na področju znanosti in raziskav, predvsem za sodelovanje in partnerstva med univerzami, zlasti kar zadeva program Erasmus+ in možnosti izmenjave na področju poučevanja in raziskav;

30.  poziva EU, naj vzpostavi in okrepi sodelovanje na kulturnem področju, da bi zaščitila, ohranila in obnovila iraško umetniško in kulturno dediščino;

31.  pozdravlja začetek misije za podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Irak), ki bo delovala na poziv iraških organov ter v okviru iraške varnostne strategije; upa, da bo to prispevalo h krepitvi javnih ustanov in omogočilo vzpostavitev nepristranskih in vključujočih policijskih sil; poudarja, da je reforma varnostnega sektorja v Iraku pomemben izziv, ki bi ga morala podpreti tudi OZN; poudarja potrebo po prizadevanjih za demobilizacijo milic in ponovno vključevanje borcev v okviru reforme varnostnega sektorja in prek prilagojenih programov ponovnega vključevanja, kadar je to potrebno;

32.  poziva, naj EU iraškim oblastem zagotovi tehnično pomoč za dobro upravljanje naravnih virov, boljše pobiranje davkov ter zmanjšanje nezakonitih finančnih tokov, s čimer bi zagotovili, da bo Irak srednjeročno sposoben sam financirati svoj razvoj ter zmanjšati neenakost med prebivalstvom in regijami; poudarja, da je treba dejavno svetovati zasebnemu sektorju in vlagateljem, da bi izboljšali tako tankočutnost glede konfliktov kot njihov prispevek k izgradnji miru in trajnostnem razvoju.

33.  poziva EU, naj v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju začne dialog z Irakom o vseh vidikih migracij ter ob upoštevanju potrebe po dolgoročnih, učinkovitih in izvedljivih rešitvah uvede na človekovih pravicah temelječ pristop za obravnavanje migracij, ki bo koristil tako državljanom tako EU kot Iraka;

34.  poudarja, da je Irak potencialno pomemben partner pri zagotavljanju obnove infrastrukture, povezane z energijo, ter večje diverzifikacije virov energije za Irak in virov dobave za EU; zato poziva EU, naj podpira Irak pri njegovem energetskem prehodu in sodeluje z njim pri vzpostavljanju skupnih projektov in izmenjavi dobrih praks in znanja na ključnih področjih energetske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov, okolja in učinkovitega upravljanja virov, vključno z vodo, s ciljem, da bi med drugim pospešili uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

35.  opozarja, da konflikti in ekstremizem nesorazmerno vplivajo na ženske in dekleta, ki so bolj ranljiva za nasilje in zlorabe, vključno s spolnim nasiljem, mučenjem, trgovino z ljudmi, suženjstvom in porokami otrok; poudarja, da je treba obravnavati posebne humanitarne in razvojne potrebe žensk in deklet, zlasti v razseljenih skupnostih; poziva, naj EU v prizadevanjih za razvoj še odločneje spodbuja enakost med ženskami in moškimi ter krepitev vloge žensk, prav tako pa naj poudari vlogo žensk pri obnovi države in gradnji miru;

36.  poudarja, da so potrebne naložbe v iraško kmetijstvo, saj ima velik zaposlitveni potencial, prav tako pa je izjemno pomembno ponovno naseliti podeželska območja, v katerih prebivalstvo zaradi konfliktov vztrajno upada;

37.  pozdravlja zavezanost Iraka pridružitvi Svetovni trgovinski organizaciji in poziva Komisijo, naj pomaga iraškim oblastem pri njihovih prizadevanjih za ponovno vključitev v svetovno gospodarstvo in trgovino;

Medinstitucionalni odnosi

38.  vztraja, da mora vsa pomoč, ki jo zagotavlja Unija, strogo izpolnjevati načela spoštovanja človekovih pravic in pravne države, ter da bo vseskozi predmet ocenjevanja, o rezultatih katerega je treba ustrezno obveščati Parlament v skladu s členom 113 Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju;

39.  se zavezuje, da bo z iraškim parlamentom ustanovil odbor za parlamentarno sodelovanje, kot je predvideno v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, da bo lahko začel svojo dejavnost, kamor sodi tudi izvajanje projektov sodelovanja med EU in Irakom;

40.  želi, da njegova skupina za podporo demokraciji in usklajevanje volitev Irak vključi na svoj seznam prednostnih držav za leto 2019 in pripravi programe za gradnjo zmogljivosti iraškega parlamenta; poziva Komisijo, naj podpre te programe;

o
o   o

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in predstavniškemu svetu Republike Irak.

(1) UL L 204, 31.7.2012, str. 20.
(2) UL C 440, 30.12.2015, str. 83.
(3) UL C 35, 31.1.2018, str. 77.
(4) UL C 215, 19.6.2018, str. 194.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2018)0285.

Zadnja posodobitev: 7. november 2019Pravno obvestilo