Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2275(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0187/2018

Predložena besedila :

A8-0187/2018

Razprave :

PV 02/07/2018 - 18
CRE 02/07/2018 - 18

Glasovanja :

PV 04/07/2018 - 6.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0292

Sprejeta besedila
PDF 147kWORD 61k
Sreda, 4. julij 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Zunanji strategiji EU proti zgodnjim in prisilnim porokam naproti
P8_TA(2018)0292A8-0187/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 Zunanji strategiji EU proti zgodnjim porokam in prisilnim porokam naproti – naslednji ukrepi (2017/2275(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2017 o preprečevanju porok otrok(1),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, predvsem njenega člena 16, ter vseh drugih pogodb in instrumentov Združenih narodov o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 23 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 10(1) Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov 20. novembra 1989, in njenih štirih temeljnih načel, tj. nediskriminacije (člen 2), otrokovih koristi (člen 3), preživetja, razvoja in zaščite (člen 6) ter udeležbe (člen 12), pa tudi svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije OZN o otrokovih pravicah(2);

–  ob upoštevanju člena 16 Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o privolitvi za sklenitev zakonske zveze, minimalni starosti za sklenitev zakonske zveze in registraciji zakonske zveze,

–  ob upoštevanju resolucij generalne skupščine Združenih narodov z dne 18. decembra 2014 in 19. decembra 2016 o zgodnjih in prisilnih porokah,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 29/8 z dne 2. julija 2015 o krepitvi prizadevanj za preprečevanje in odpravo porok otrok ter zgodnjih in prisilnih porok, resolucije št. 24/23 z dne 9. oktobra 2013 o krepitvi prizadevanj za preprečevanje in odpravljanje porok otrok, zgodnjih in prisilnih porok: izzivi, dosežki, najboljša praksa in vrzeli pri izvrševanju ter resolucije št. 35/16 z dne 22. junija 2017 o otroških, zgodnjih in prisilnih porokah v humanitarnih okoliščinah,

–  ob upoštevanju stališča, sprejetega na konferenci voditeljev držav in vlad Afriške unije junija 2015 v zvezi s porokami otrok, ki je potekala v Johannesburgu (Južna Afrika),

–  ob upoštevanju skupnega splošnega stališča o preprečevanju otroških porok Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev (ACHPR) in Afriškega odbora strokovnjakov za pravice in dobrobit otrok (ACERWC),

–  ob upoštevanju členov 32, 37 in 59(4) Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju poročila Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) iz leta 2012 z naslovom „Marrying Too Young – End Child Marriage (Premladi za poroko – odprava porok otrok)“,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 9,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015 o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 3. aprila 2017 o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic,

–  ob upoštevanju temeljnih načel, določenih v sporočilu Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) iz leta 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012(3); ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015(4); ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 27. junija 2017 z naslovom „Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo: vmesni pregled – junij 2017“ (SWD(2017)0254),

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije z dne 6. marca 2017 za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, naslovljenih „Ne zapostavljajmo nobenega otroka“,

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju z dne 7. junija 2017, ki poudarja zavezo Evropske unije za vključevanje človekovih pravic in enakosti med spoloma v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0187/2018),

A.  ker so otroške, zgodnje in prisilne poroke huda kršitev človekovih pravic, zlasti pravic žensk, med drugim pravice do enakosti, neodvisnosti in telesne nedotakljivosti, izobraževanja ter svobode pred izkoriščanjem in diskriminacijo; ker ta problem ne obstaja samo v tretjih državah, temveč tudi v nekaterih državah članicah; ker je odprava porok te prakse ena izmed prednostnih nalog zunanjega delovanja EU na področju spodbujanja pravic žensk in človekovih pravic; ker so poroke mladoletnih otrok prepovedane z različnimi mednarodnimi listinami in zakoni, kot so konvencija OZN o otrokovih pravicah in njeni izbirni protokoli; ker imajo poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke zelo negativne učinke na fizično in duševno zdravje ter osebnostni razvoj zadevnih oseb in otrok, rojenih v taki zakonski zvezi, pa tudi na družbo kot celoto; ker so poroke otrok oblika prisilne poroke, saj otroci sami po sebi niso zmožni dati polne, prostovoljne in informirane privolitve k poroki ali njenemu času; ker so otroci zelo ranljiva skupina;

B.  ker je EU zavezana spodbujanju otrokovih pravic in ker poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke predstavljajo kršitev teh pravic; ker je EU zavezana celovitemu varstvu in spodbujanju otrokovih pravic v svoji zunanji politiki;

C.  ker se nobena zakonska zveza ne sme skleniti brez polne in svobodne privolitve obeh strani ali z osebo, ki je mlajša od minimalne starosti za poroko;

D.  ker so poroke otrok svetovni problem, ki presega države, kulture in vere; ker so otroške neveste prisotne v vseh regijah sveta, od Bližnjega vzhoda do Latinske Amerike, od Azije do Evrope in od Afrike do Severne Amerike; ker poroke otrok zadevajo tudi fante, vendar v precej manjšem obsegu kot dekleta;

E.  ker je trenutno na svetu več kot 750 milijonov žensk, ki so se poročile pred dopolnjenim 18. letom, od tega 250 milijonov pred dopolnjenim 15. letom; ker je trenutno približno 40 milijonov deklet med 15. in 19. letom poročenih ali živi v paru; ker se vsako leto približno 15 milijonov deklet poroči pred dopolnjenim 18. letom, od tega 4 milijoni pred dopolnjenim 15. letom; ker se je okoli 156 milijonov fantov poročilo pred dopolnjenim 18. letom, od tega 25 milijonov pred dopolnjenim 15. letom; ker so otroške, zgodnje in prisilne poroke pogostejše v revnih in nerazvitih regijah; ker se število teh porok z rastjo svetovnega prebivalstva povečuje; ker je v nedavnem poročilu Unicefa ocenjeno, da se bo do leta 2050 pred dopolnjenim 18. starosti poročilo približno 1,2 milijarde deklet; ker je devet od desetih držav z najvišjo stopnjo porok otrok uvrščenih med nestabilne države;

F.  ker so glavni vzroki za poroke otrok revščina, neizobraženost, trdovratne neenakosti med spoloma, stereotipi, prepričanje, da je zakonska zveza oblika zaščite, družinska čast ter neobstoj učinkovitega varstva pravic dečkov in deklic, pa tudi škodljive prakse, prepričanja, navade in diskriminacijska pravila; ker te dejavnike pogosto zaostrujejo omejene možnosti za kakovostno izobraževanje in priložnosti za delo, pa tudi zakoreninjeni socialni standardi glede otroških, zgodnjih in prisilnih porok;

G.  ker so poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke povezane z visokim tveganjem zgodnjih in neželenih nosečnosti, visoko stopnjo umrljivosti mater in otrok, redkejšim načrtovanjem družin in neželenimi nosečnostmi z večjim zdravstvenim tveganjem ter neustreznimi ali neobstoječimi informacijami o spolnem in reproduktivnem zdravju, na splošno pa za dekleta pomenijo konec izobraževanja; ker se v nekaterih državah nosečnice in mlade matere ne smejo več šolati; ker poroke otrok lahko vodijo tudi do prisilnega dela, suženjstva in prostitucije;

H.  ker se kljub konvenciji OZN o otrokovih pravicah, po kateri bi bilo treba spodbujati redno navzočnost pri pouku, veliko deklet ne šola zaradi številnih dejavnikov, na primer ker so šole nedostopne ali drage; ker žrtve otroških, zgodnjih in prisilnih porok trpijo nesorazmerno hude in vseživljenjske posledice in so zelo pogosto prikrajšane za možnost nadaljevanja izobraževanja, dekleta pa običajno opustijo šolanje med pripravami na poroko ali nemudoma po poroki; ker sta izobraževanje, vključno s spolno vzgojo, in usposabljanje učinkovit način za preprečevanje otroških, zgodnjih in prisilnih porok, saj prispevata k opolnomočenju, možnostim zaposlitve, svobodi izbire, pravici do odločanja o lastni usodi in dejavni udeležbi v družbi, posamezniki pa se lahko osvobodijo različnih oblik nadzora, ki škodijo njihovim pravicam, brez katerih je ekonomski, pravni, zdravstveni in družbeni položaj žensk in deklet, pa tudi razvoj družbe kot celote še naprej oviran;

I.  ker vsako leto 17 milijonov mladoletnic rodi otroka, kar jih sili, da prevzamejo odgovornosti odraslih in ogroža njihovo zdravje, izobraževanje in ekonomske obete; ker poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke deklice izpostavljajo zgodnji nosečnosti, s tem pa precejšnjim tveganjem in težavam med nosečnostjo in porodom, zlasti zaradi nezadostne ali neobstoječe zdravniške oskrbe, celo v kakovostnih zdravstvenih domovih, kar pogosto privede do smrti in obolevnosti mater; ker so izpostavljene večjemu tveganju prenosljivih okužb, vključno z virusom HIV; ker so v državah z nizkimi in srednjimi dohodki zapleti v nosečnosti in pri porodu glavni vzrok smrti deklet v starosti od 15 do 19 let; ker je stopnja umrljivosti otrok, ki se rodijo najstniškim materam, 50 % višja in ker so bolj izpostavljeni motnjam v telesnem in umskem razvoju; ker lahko pogoste ali zgodnje nosečnosti povzročijo številne dolgoročne zdravstvene zaplete, pa tudi smrt;

J.  ker poroke otroške, zgodnje in prisilne poroke pomenijo kršitev otrokovih pravic in obliko nasilja nad dekleti in dečki in ker imajo države kot take obveznost preiskati obtožbe, preganjati storilce in zagotoviti pravna sredstva žrtvam, ki so večinoma ženske in dekleta; ker je treba te poroke obsoditi in jih ni mogoče upravičiti s kulturnimi ali verskimi razlogi; ker otroške, zgodnje in prisilne poroke povečujejo tveganje nasilja na podlagi spola in so pogosto izvor družinskega in intimnega partnerskega nasilja, spolnih, telesnih, psiholoških, čustvenih in finančnih zlorab ter drugega ravnanja, ki škodi dekletom in ženskam, na primer pohabljanja ženskih spolnih organov in tako imenovanih zločinov iz časti, prav tako pa povečujejo izpostavljenost deklet in žensk diskriminaciji in nasilju na podlagi spola v njihovem celotnem življenju;

K.  ker se število otroških, zgodnjih in prisilnih porok precej poveča v obdobjih nestabilnosti, oboroženih spopadov ter naravnih in humanitarnih katastrof, med katerimi je zdravniška in psihološka obravnava pogosto pomanjkljiva, podobno kot možnosti izobraževanja in preživljanja, družbene mreže in storitve pa motene; ker so med nedavno migracijsko krizo nekateri starši, ki so želeli svoje otroke, zlasti hčere, zavarovati pred spolnim nasiljem oziroma so bili ti finančno breme za družino, ocenili, da nimajo druge možnosti, kot da jih poročijo pred dopolnjenim 18. letom v prepričanju, da jih bo to rešilo revščine;

L.  ker so v istanbulski konvenciji poroke otrok opredeljene kot vrsta nasilja nad ženskami in ker konvencija zahteva kriminalizacijo prisile otroka v poroko in zvabljanja otroka v drugo državo z namenom prisile v zakon; ker je težava še toliko hujša, kadar žrtve nimajo dostopa do pravne, zdravstvene in socialne pomoči; ker mora to konvencijo ratificirati še 11 držav članic EU;

M.  ker zaradi narave otroških, zgodnjih ali prisilnih porok številni primeri ostanejo neprijavljeni, zlorabe pa prečkajo mednarodne in kulturne meje ter lahko pomenijo tudi trgovino z ljudmi, ki vodi v suženjstvo, izkoriščanje in/ali nadzor nad ljudmi;

N.  ker je julija 2014 v Londonu potekalo prvo vrhovno srečanje deklet, katerega cilj je bil obuditi domača in mednarodna prizadevanja za odpravo pohabljanja ženskih spolnih organov ter otroških, zgodnjih in prisilnih porok znotraj generacije;

O.  ker sta preprečevanje vseh oblik nasilja nad dekleti in ženskami ter odzivanje nanj, vključno z otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami, med cilji akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

P.  ker bodo zakonske zveze otrok države v razvoju do leta 2030 stale več bilijonov dolarjev(5);

Q.  ker zgodnje in otroške poroke ostajajo tabu, ki ga je treba javno obravnavati, da bi končali vsakodnevno trpljenje deklic in mladostnic, ki so njihove žrtve, in nenehno kršenje njihovih človekovih pravic; ker eden od mogočih pristopov k temu vključuje podpiranje in širjenje dela novinarjev, umetnikov, fotografov in aktivistov, ki obravnavajo vprašanje zgodnjih porok;

1.  ugotavlja, da nekatere države članice EU še vedno dovoljujejo sklenitev zakonske zveze pri 16 letih s privolitvijo staršev; poziva zakonodajalce v državah članicah EU in tretjih državah, naj določijo, da je najnižja enotna starost za poroko 18 let, ter naj sprejmejo potrebne upravne, pravne in finančne ukrepe, s katerimi bo mogoče zagotavljati učinkovito izpolnjevanje te zahteve, na primer z registracijo porok in rojstev in zagotavljanjem, da bodo imela dekleta dostop do institucionalnih mehanizmov podpore, vključno s psihosocialnim svetovanjem, mehanizmi zaščite in priložnostmi za okrepitev ekonomske vloge; ponovno poudarja, da je treba otroške, zgodnje in prisilne poroke obravnavati kot resno kršitev človekovih pravic in temeljnih pravic prizadetih otrok, predvsem pravice, da svobodno izrazijo svojo privolitev, in pravice do integritete ter telesnega in duševnega zdravja, posredno pa tudi pravice do izobraževanja in uživanja vseh državljanskih in političnih pravic; obsoja takšne poroke in meni, da bi bilo treba vse te kršitve zakonodaje obravnavati na sorazmeren in učinkovit način;

2.  meni, da se je treba spopasti s številnimi vzroki za otroške, zgodnje in prisilne poroke, med katerimi so škodljive tradicije, zakoreninjena revščina, konflikti, običaji, posledice naravnih nesreč, stereotipi, nespoštovanje enakosti spolov ter pravic, zdravja in blaginje žensk in deklet, pomanjkanje možnosti za ustrezno izobraževanje ter neodločno odzivanje na ta pojav z zakonodajo in politikami s posebnim poudarkom na otrocih iz zapostavljenih skupnosti; v zvezi s tem poziva EU in države članice, naj v sodelovanju z Agencijo OZN za ženske, skladom OZN za otroke, skladom OZN za prebivalstvo ter drugimi partnerji opozarjajo na problematiko otroških, zgodnjih in prisilnih porok; poziva EU in države članice, naj uresničijo cilje agende za trajnostni razvoj do leta 2030, da bi se učinkoviteje borili proti škodljivim praksam, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov, in kazensko preganjali storilce; podpira povečanje financiranja s strani EU in držav članic prek mehanizmov za razvojno pomoč, ki spodbujajo enakost spolov in izobraževanje, da bi izboljšali možnosti izobraževanja za dekleta in ženske ter priložnosti za njihovo sodelovanje pri razvoju skupnosti ter gospodarskem in političnem vodstvu, da bi tako odpravili vzroke za otroške, zgodnje in prisilne poroke;

3.  priznava, da samo zakonska prepoved otroških, zgodnjih in prisilnih porok ne zagotavlja, da bo ta praksa opuščena; poziva EU in njene države članice, naj bolje usklajujejo in izboljšujejo izvajanje mednarodnih pogodb in zakonodaje, tudi prek diplomatskih odnosov z vladami in organizacijami tretjih držav, da bi obravnavali vprašanja v zvezi z otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami; poziva, da se naredi čim več za zakonsko prepoved teh porok in da se jo dopolni s širšo paleto zakonov in politik; se zaveda, da je treba v ta namen sprejeti in izvajati celovite in holistične politike, strategije in programe, vključno z razveljavitvijo diskriminacijskih zakonskih določb v zvezi s poroko in sprejetjem pozitivnih ukrepov za krepitev vloge deklet;

4.  ugotavlja, da so neenakost spolov, pomanjkanje spoštovanja do deklet in žensk ter vztrajanje pri kulturnih in družbenih tradicijah, ki podaljšujejo diskriminacijo deklet in žensk, ena največjih ovir v boju otroškim, proti zgodnjim in prisilnim porokam; prav tako priznava povezavo med otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami ter nasiljem iz časti, zato poziva, naj se tovrstni zločini ustrezno preiskujejo, osumljenci pa kazensko preganjajo; dodaja še, da so žrtve takšnega nasilja tudi dečki in mladi moški; poziva, da se te prakse obravnavajo v vseh ustreznih programih in političnih dialogih EU s partnerskimi državami, da bodo uvedeni mehanizmi za njihovo odpravljanje, prav tako pa se je treba z njimi spopasti prek izobraževanja in ozaveščanja v partnerskih državah;

5.  spodbuja k premisleku o tem, da je Evropska unija kot glavni spodbujevalec razvoja in človekovih pravic v svetu tista, ki mora prevzeti vodilno vlogo v sodelovanju z regionalnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi, če naj se celostno borimo proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam; poziva EU in države članice, naj sodelujejo z organi kazenskega pregona in pravosodnimi sistemi v tretjih državah ter zagotavljajo usposabljanje in tehnično pomoč, da bi pomagale pri sprejemanju in uveljavljanju zakonodaje, s katero bi prepovedali otroške, zgodnje in prisilne poroke, ter odpravljanju zakonov, družbenih standardov in kulturnih tradicij, ki ovirajo pravice in svoboščine deklet in žensk; poziva države članice, naj prispevajo k pobudam, kot je pobuda EU in OZN Spotlight, ki se osredotoča na odpravo vseh vrst nasilja zoper ženske in dekleta;

6.  zato poziva države članice EU, ki tega še niso storile, naj v svojo zakonodajo vpišejo popolno prepoved otroških, zgodnjih in prisilnih porok, izvršujejo kazensko zakonodajo in ratificirajo istanbulsko konvencijo; prav tako jih poziva, naj v sodelovanju s civilno družbo usklajujejo ukrepe v zvezi s tem; poudarja, kako pomembna je ustrezna in dolgoročna podpora za zatočišča za ženske, begunce ter otroke brez spremstva in razseljene otroke, tako da nihče ne bo ostal brez pomoči zaradi pomanjkanja sredstev; poziva države članice, naj uveljavljajo minimalno starost za sklenitev zakonske zveze, določeno z zakonodajo, in spremljajo razmere z zbiranjem po spolu razčlenjenih podatkov in dokazov o povezanih dejavnikih, da bodo lahko bolje ocenile razsežnost problema; poziva Komisijo, naj oblikuje evropsko podatkovno zbirko s podatki iz tretjih držav, da bo spremljala prisilne poroke;

7.  spodbuja Evropsko unijo, naj v okviru svoje zunanje politike in politike razvojnega sodelovanja partnerjem ponudi strateški sporazum in naj v ta namen zahteva, da:

   (a) vse njene partnerske države prepovejo otroške, zgodnje in prisilne poroke, odpravijo zakonske vrzeli in izvršujejo zakonodajo v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, vključno z razveljavitvijo vseh določb, ki bi lahko dovolile, opravičile ali omogočile te poroke, tudi tiste, ki osebam, ki zagrešijo posilstvo, spolno zlorabo, spolno izkoriščanje, ugrabitev, trgovino z ljudmi ali moderne oblike suženjstva, dovolijo, da se izognejo pregonu in kaznovanju s tem, da se poročijo s svojo žrtvijo, zlasti tako, da prekličejo ali spremenijo te zakone;
   (b) se bo ta prepoved po sprejemu zakonodaje spoštovala in izvajala v praksi na vseh ravneh in da bodo sprejeti celoviti in holistični programi in strategije z merljivimi večfaznimi cilji, da se otroške, zgodnje in prisilne poroke preprečijo in izkoreninijo, ter da bodo ti programi ustrezno financirani in ocenjeni, predvsem z zagotavljanjem pravnega varstva, mehanizmi za odgovornost in odpravo krivic;
   (c) partnerske vlade izkažejo vztrajnost in politično voljo za odpravo porok otrok ter oblikujejo celovite zakonodajne okvire in akcijske načrte z jasnimi mejniki in roki za uvedbo ukrepov za preprečevanje porok otrok v različnih sektorjih, pa tudi ustvarijo politično, gospodarsko, družbeno, kulturno in državljansko okolje, ki bo ščitilo dekleta in ženske in jim omogočalo večjo vlogo ter podpiralo enakost spolov;
   (d) se namenijo potrebna sredstva za uresničitev tega cilja, pri čemer si je treba prizadevati za to, da bodo imeli dostop do tega sodelovanja vsi institucionalni akterji, kot so sodstvo, delavci v izobraževanju in zdravstvu, organi pregona, vodje skupnosti in verski voditelji in organizacije civilne družbe s področja boja proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam;
   (e) se zagotovi, da bo raven uradne razvojne pomoči, dodeljene vladnim organom, odvisna od prizadevanj države prejemnice za izpolnitev zahtev v zvezi s človekovimi pravicami, vključno z bojem proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam;
   (f) se UNFPA in Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) vključita v tristransko sodelovanje, v okviru katerega bosta v boju proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam z izvajanjem v proračunih predvidenih nacionalnih akcijskih načrtov povezana z Evropsko unijo, njenimi državami članicami in njihovimi organizacijami civilne družbe s tega področja partnerskimi državami, pri čemer se da prednost zlasti programom in metodam, s katerimi bo mogoče preseči t. i. kulturne, verske in plemenske prakse, ki v resnici pomenijo predvsem najhujše kršitve pravic otrok in poseganje v dostojanstvo deklet; poziva, da se pri tem sodelovanju obravnava tudi povezano vprašanje nasilja iz časti;
   (g) se pri izvajanju teh programov kot podlaga uporabijo ustrezne konvencije in besedila, pa tudi neposredni cilji, sprejeti z resolucijo generalne skupščine Združenih narodov z dne 25. septembra 2015 v okviru programa trajnostnega razvoja do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilj 3 (poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih), cilj 4 (vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar) in cilj 16 (spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za doseganje trajnostnega razvoja, vsem omogočiti dostop do pravosodja in vzpostaviti dobro delujoče, odgovorne in vključujoče institucije na vseh ravneh), še posebej pa odprava zlorab, izkoriščanja, preprodaje in vseh oblik nasilja nad otroki in njihovega mučenja;
   (h) se pri izvajanju teh programov upošteva tudi cilj trajnostnega razvoja št. 5 (doseči enakost spolov in okrepiti vlogo žensk in deklet), vključno z možnostjo načrtovanja družine in celotnim naborom javnih in splošnih storitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, tudi sodobno kontracepcijo ter varnim in zakonitim splavom za dekleta; glede na to poziva Komisijo in države članice, naj podprejo gibanje SheDecides in se zavežejo dodatnemu financiranju mednarodne pomoči za spolno in reproduktivno zdravstveno varstvo, vključno z varnim splavom in informacijami o njem, s čimer bodo nasprotovale svetovni prepovedi financiranja nevladnih organizacij, ki zagovarjajo splav („global gag rule“), ki jo je vlada ZDA znova uvedla v začetku leta 2017;
   (i) se vprašanja otroških, zgodnjih in prisilnih porok načnejo v potekajočem dialogu med posebnim predstavnikom EU za človekove pravice Stavrosom Lambrinidisom in tretjimi državami; spodbuja Komisijo in države članice, naj v programe za vzpostavljanje miru in obnovo po konfliktih vključijo vidik spola, razvijejo programe za ekonomsko preživljanje in izobraževanje deklet in žensk, ki so žrtve zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez, ter jim olajšajo dostop do zdravstvenih in reproduktivnih storitev na območjih, ki so jih prizadeli konflikti;

8.  meni, da je treba nujno ustvariti prostor za spoštljiv dialog z voditelji skupnosti in ozavestiti splošno javnost in še posebej ogrožene osebe, pri čemer se je treba v boju proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam opreti na neposredne kampanje za izobraževanje in ozaveščanje ter na družbena omrežja in nove medije; zato poziva k razvoju horizontalnih vladnih, pravnih, družbenih in diplomatskih ukrepov za preprečevanje te prakse; meni, da je treba v lokalnih skupnostih nujno sodelovati z osrednjimi deležniki, kot so dijaki in dijakinje, učitelji, starši, vodje skupnosti in verski voditelji, in sicer prek programov, ki jih organizirajo te skupnosti, ali s posebnimi programi ozaveščanja, da se bodo te skupnosti bolje zavedale negativnih posledic otroških porok za otroke, družine in skupnosti, obstoječe zakonodaje o otroških porokah in neenakosti spolov ter načinov, kako pridobiti finančna sredstva za reševanje tega problema;

9.  meni, da je povečevanje vpliva žensk in deklet z izobraževanjem, družbeno podporo in gospodarskimi priložnostmi ključno orodje za boj proti tem praksam; priporoča, naj EU spodbuja in varuje enake pravice za ženske in dekleta, kar zadeva izobraževanje, s posebnim poudarkom na brezplačnem visokokakovostnem osnovno- in srednješolskem izobraževanju, vključevanju spolne vzgoje v šolske programe ter finančnih spodbudah spodbudami za družine deklic in/ali pomoči za vpis v šolo in dokončanje šolanja; poudarja, da je treba begunskim otrokom omogočiti neoviran dostop do izobraževanja ter spodbuditi njihovo integracijo in vključevanje v nacionalne izobraževalne sisteme; se zaveda, da je treba podpreti in zaščititi vse tiste, ki jim grozi otroška, zgodnja ali prisilna poroka ali jo že imajo za seboj, vključno z izobraževanjem, psihološko in socialno podporo, stanovanji in drugimi visokokakovostnimi socialnimi storitvami ter zdravstvenimi storitvami in oskrbo na področju duševnega, spolnega in reproduktivnega zdravja;

10.  poziva Evropsko unijo, naj poskrbi, da bo zagotovljeno usposabljanje za vladne uradnike, vključno z diplomati, socialne delavce, verske voditelje in voditelje skupnosti, zaposlene v organih kazenskega pregona in pravosodnih sistemih tretjih držav, učitelje in vzgojitelje ter druge uslužbence, ki so v stiku z morebitnimi žrtvami, tako da se bodo lahko odzivali na primere otroških porok in nasilja na podlagi spola, da bodo bolje odkrivali deklice in dečke, izpostavljene otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam, nasilju v družini, spolnemu nasilju in drugim praksam, ki spodkopavajo človekove pravice in dostojanstvo, ter jim pomagali in da bodo sposobni učinkovito ukrepati ter zagotoviti spoštovanje pravic in dostojanstva teh posameznikov;

11.  poziva Evropsko unijo, naj zagotovi usposabljanje za organe pregona, da bodo sposobni bolje zagotoviti spoštovanje pravic deklet, izpostavljenih prisilnim in zgodnjim porokam, nasilju v družini, tveganju posilstva ter drugi praksi ali poseganju v človekovo dostojanstvo;

12.  poziva države članice, naj migrantskim ženskam in dekletom podelijo nevezano dovoljenje za bivanje, ki ne bo odvisno od statusa njihovega soproga ali partnerja, zlasti če gre za žrtve fizičnega in psihološkega nasilja, vključno s pod prisilo sklenjeno ali dogovorjeno zakonsko zvezo, in naj zagotovijo, da bodo za njihovo zaščito izkoriščeni vsi upravni ukrepi, med drugim učinkovit dostop do mehanizmov pomoči in zaščite;

13.  poziva EU in njene države članice, naj razmislijo o podpori in poostritvi zaščitnih ukrepov v tretjih državah, kot so varne hiše, ter možnostih pravne, zdravstvene in po potrebi konzularne pomoči za žrtve otroških, zgodnjih in prisilnih porok;

14.  se zaveda, da mora biti Evropska unija, ki visoko ceni človekove pravice in temeljne vrednote, med njimi spoštovanje človekovega dostojanstva, na ravni držav članic vsekakor povsem neoporečna, ter poziva Komisijo, naj začne obširno kampanjo ozaveščanja in naj eno od evropskih let posveti boju proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam;

15.  odločno podpira delo svetovnega partnerstva Girls Not Brides, ki se bori proti porokam otrok in skuša deklicam omogočiti, da izkoristijo ves svoj potencial;

16.  pozdravlja potekajočo kampanjo Afriške unije za izkoreninjenje otroških porok in delo organizacij, kot je Royal Commonwealth Society, ki se zavzemajo za odločnejše ukrepe zoper otroške poroke in neenakost spolov;

17.  poudarja, da je nujno treba obveščati in izobraževati moške in fante ter pridobiti njihovo podporo za ukrepe spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami otrok in žensk;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Združenim narodom.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0379.
(2) UL C 289, 9.8.2016, str. 57.
(3) https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131181.pdf
(4) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_action_plan_on_human_rights_and_democracy_en_2.pdf
(5) Wodon, Quentin T.; Male, Chata; Nayihouba, Kolobadia Ada; Onagoruwa, Adenike Opeoluwa; Savadogo, Aboudrahyme; Yedan, Ali; Edmeades, Jeff; Kes, Aslihan; John, Neetu; Murithi, Lydia; Steinhaus, Mara; Petroni, Suzanne, Economic Impacts of Child Marriage: Global Synthesis Report, Washington, D.C., Skupina Svetovne banke, 2017.

Zadnja posodobitev: 7. november 2019Pravno obvestilo