Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2003/361/EC z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo (COM(2011)0078) in s tem povezane resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2011(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o družinskih podjetjih v Evropi(4),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 15. septembra 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij (COM(2016)0733),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o opredelitvi malih in srednjih podjetij (O-000050/2018 – B8-0031/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

–  ob upoštevanju člena 128 ter člena 123(2) do (8) Poslovnika,

A.  ker 23 milijonov malih in srednjih podjetij v Uniji, kar je približno 99 % vseh podjetij, zaposluje skoraj dve tretjini evropskega aktivnega prebivalstva in zagotavlja več kot 90 milijonov delovnih mest in ustvarja dodano vrednost v višini 3,9 bilijona EUR; ker ta podjetja odločilno prispevajo h gospodarski rasti, socialni koheziji ter ustvarjanju in ohranjanju trajnostnih in visokokakovostnih delovnih mest ter so ključni dejavniki za energetski prehod, boj proti podnebnim spremembam ter konkurenčnost EU na področju zelene tehnologije, pa tudi glavni vir inovacij EU;

B.  ker je 90 % malih in srednjih podjetij v EU in 93 % vseh podjetij v EU v nefinančnem sektorju mikropodjetij, ki prispevajo največji delež dodane vrednosti in delovnih mest med malimi in srednjimi podjetji, saj zaposlujejo približno 30 % delovne sile EU, in jim je treba zato nameniti posebno pozornost;

C.  ker so upravne obremenitve in finančne ovire za mala in srednja podjetja v primerjavi z večjimi podjetji nesorazmerno velike, kar ovira njihovo konkurenčnost, izvoz in ustvarjanje delovnih mest; ker so ta podjetja na ravni EU in držav članic ter regionalni in lokalni ravni sicer deležna posebne podpore, vključno s finančnimi možnostmi in poenostavljenimi postopki, vendar bi si lahko poleg političnih obljub bolj prizadevali za to, da bi ustvarili enostavnejše okolje, ki bo tem podjetjem prijazno;

D.  ker se približno 100 pravnih aktov Unije nanaša na opredelitev malih in srednjih podjetij, in sicer v prvi vrsti na področju politike konkurence, zakonodaje o finančnih trgih ter strukturnih sredstev, sredstev za raziskave in inovacije, pa tudi v delovni zakonodaji, zakonodaji na področju okolja, energije, varstva potrošnikov in socialne varnosti ter na primer v sekundarnih pravnih aktih Unije o REACH in direktivi o energetski učinkovitosti;

E.  ker je usklajeno pravno okolje z jasnimi pravili ugodno za vsa podjetja in ker je stroga opredelitev malih in srednjih podjetij sredstvo, s katerim bi lahko omilili tržne pomanjkljivosti ter težave, povezane s konkurenco med podjetji, ki se razlikujejo v velikosti, količini sredstev in poslovnih modelih;

F.  ker Komisija redno spremlja izvajanje opredelitve malih in srednjih podjetij v EU; ker je bila ta opredelitev že večkrat ocenjena (leta 2006, 2009 in nazadnje 2012), pri čemer je bilo ugotovljeno, da njena večja revizija ni potrebna;

G.  ker medsektorska vrednostna veriga za mala in srednja podjetja omogoča zmanjšanje institucionalnih, tehničnih in birokratskih ovir in ker so za vzpostavitev mreže med podjetji potrebne učinkovite podporne politike;

H.  ker mora opredelitev malih in srednjih podjetij prispevati k lažjemu ustvarjanju delovnih mest, izboljšanju delovnih pogojev in varnosti ter zmanjšanju morebitnih zlorab na najnižjo možno raven;

Opredelitev malih in srednjih podjetij

Dejavnosti Komisije

1.  pozdravlja začetno oceno učinka, ki jo je izvedla Komisija, in se strinja s tem, da se posebna pozornost nameni podjetjem, ki potrebujejo podporo in enostavne predpise, da bi se poenostavilo načrtovanje in izboljšala pravna varnost za mala in srednja podjetja; v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija izvedla javno posvetovanje;

2.  meni, da bi bilo treba ohraniti prožnost iz priporočila iz leta 2003 glede na značilnosti tega strateškega instrumenta in razlike med malimi in srednjimi podjetji in državami članicami; je prepričan, da bi bilo treba splošno strukturo opredelitve ohraniti in jo uporabljati z ustrezno kombinacijo že opredeljenih meril;

Ponovna ocena opredelitve malih in srednjih podjetij

3.  poziva Komisijo, naj prepreči, da bi veliki akterji izoblikovali umetne podjetniške strukture z namenom, da bi izkoristili opredelitev malih in srednjih podjetij, kar bi lahko privedlo do tega, da bi bila razpoložljiva podpora neupravičeno bolj razpršena in tako ne bi bila na voljo tistim malim in srednjim podjetjem, ki jo potrebujejo; poudarja, da bi bilo treba opredelitev malih in srednjih podjetij vedno prilagoditi v korist teh podjetij in tako, da bi lažje dostopali do javne podpore;

4.  poziva Komisijo, naj preuči možnost posodobitve opredelitve malih in srednjih podjetij, pri čemer naj tudi upošteva svoje gospodarske napovedi v zvezi z inflacijo in produktivnost delovne sile, da je v naslednjih nekaj letih ne bo treba spet prilagajati; meni, da bi morale biti prilagoditve te opredelitve v prihodnje takšne, da opredelitve ne bi bilo treba spreminjati na dolgi rok;

5.  poudarja, da je število zaposlenih splošno uveljavljeno merilo in bi moralo še naprej biti glavno merilo; priznava, da ima to merilo določene omejitve v smislu natančnosti za primerjavo na ravni EU, zato meni, da sta za opredelitev pomembni merili tudi promet in bilančna vsota; poleg tega poudarja pomen ustreznega priznavanja zagonskih podjetij in mikropodjetij, zato bi bilo treba uporabljati kratico MMSP;

6.  poudarja, da je treba pojasniti pojma „povezano podjetje“ in „partnersko podjetje“ ter status malih in srednjih podjetij v primeru združitve; meni, da je nujno treba poenostaviti postopke in veljavne predpise ter zmanjšati birokracijo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poenostavi veljavne predpise; meni, da v primeru, da zagonska podjetja sodelujejo s skupnimi podjetji, podjetij, povezanih s skupnimi podjetji, ne bi smeli upoštevati pri oceni statusa MSP pod pogojem, da ne gre za umetno podjetniško strukturo in da ni nadaljnje povezave med zagonskim podjetjem in povezanimi podjetji;

7.  poziva Komisijo, naj podpre združevanje podjetij, zlasti grozdov in poslovnih mrež, da se spodbudi racionalizacija stroškov in izboljša izmenjava strokovnega znanja in izkušenj, s posebnim poudarkom na inovacijah proizvodov/storitev in procesov;

Druga vprašanja v zvezi z opredelitvijo malih in srednjih podjetij

8.  podpira pobudo Komisije za zagon in razširitev podjetij; meni, da je spodbujanje podjetništva pomembno za gospodarsko rast v Uniji; pozdravlja uvedbo dvoletnega prehodnega obdobja, v katerem bi na primer hitrorastoča podjetja ohranila status MSP; poziva, naj se oceni, ali je treba to obdobje podaljšati; poziva Komisijo, naj podjetnikom, zagonskim podjetjem ter malim in srednjim še naprej pomaga pri pobudah za zbiranje sredstev, tudi novih, kot je množično financiranje;

9.  meni, da bi lahko z instrumenti gospodarske diplomacije na ravni Unije, kot je na primer misija za rast, bolje reševali izzive in izkoriščali priložnosti v gospodarstvu na globalni ravni; poziva Komisijo, naj si v okviru strategije EU na področju industrijske politike bolj prizadeva na tem področju in pri tem ne podvaja struktur; v zvezi s tem poziva, naj se oblikuje kazalnik o potencialni rasti izvoza glede na velikost podjetja, da se izboljšajo podatki in zgledi najboljše prakse v zvezi z možnostmi za internacionalizacijo in mednarodno konkurenčnostjo malih in srednjih podjetij, in naj se malim in srednjim podjetjem z velikim izvoznim potencialom zagotovi dodatna podpora;

10.  je zaskrbljen, ker oblikovalci politike podjetjem, ki sicer ne ustrezajo več opredelitvi malih in srednjih podjetij, a imajo še vedno tipično strukturo srednjega podjetja, t. i. podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, namenjajo premalo pozornosti, čeprav ta podjetja s svojo produktivnostjo veliko prispevajo k zaposlovanju in rasti; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe ločene opredelitve teh podjetij, da bo mogoče zanje sprejeti usmerjene ukrepe, obenem pa se opredelitev malih in srednjih podjetij ne bo razširila do te mere, da bi to škodilo njenemu prvotnemu cilju;

11.  ugotavlja, da poleg malih in srednjih podjetij, samostojnih podjetnikov in velikih podjetij tudi podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo prispevajo k zaposlovanju in rasti, zlasti zaradi svoje produktivnosti, zato si zaslužijo, da jim namenimo ustrezno pozornost;

12.  poziva Komisijo, naj poleg prednostnih ukrepov EU za mala in srednja podjetja preuči možnost za sprejetje pobude za finančna sredstva, ki bi zajemala dostop do sodelovanja na področju raziskav, strategije za digitalizacijo in razvoj izvoznih trgov;

Obveznosti poročanja, statistični podatki, študije in ocene učinka

13.  meni, da bi morali v programu COSME, devetem okvirnem programu in programih strukturnih skladov tudi v naslednjem finančnem okviru namenjati dovolj sredstev v podporo malim in srednjim podjetjem, ki si prizadevajo za inovacije in ustvarjanje delovnih mest;

14.  poudarja, da je treba v okviru tekočih pogajanj o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije ohraniti jasno skupno opredelitev malih in srednjih podjetij, saj so ta podjetja opredeljena v pravu EU in imajo pogosto poseben status v trgovinskih sporazumih Unije;

15.  poziva Komisijo, naj podrobno preuči morebitne učinke opredelitve malih in srednjih podjetij na gospodarski razvoj in učinke vezave, ki se kažejo tako, da podjetja načrtno ne rastejo, da bi se izognila upravnim obremenitvam in drugim obveznostim, ki bi jih imela, če bi izgubila status malega in srednjega podjetja;

16.  poudarja, da mala lokalna podjetja, ki zagotavljajo javne storitve in izpolnjujejo merila za mala in srednja podjetja, opravljajo pomembno nalogo za javne skupnosti in so globoko ukoreninjena v lokalno poslovno okolje ter med drugim ustvarjajo prave pogoje za rast vseh drugih malih in srednjih podjetij; ugotavlja, da javno lastništvo nujno ne pomeni finančne ali regulativne podpore javnega subjekta, kar je mogoče pripisati nacionalni zakonodaji, predpisom o državni pomoči ali finančno šibkim javnim subjektom; zato spodbuja Komisijo, naj preuči učinke opredelitve na podjetja v javni lasti, ki so finančno neodvisna, organizirana na podlagi zasebnega prava ali poslujejo pod takimi konkurenčnimi pogoji kot zasebna podjetja;

17.  poziva Komisijo, naj preuči, v kolikšni meri bi bila sektorska opredelitev malih in srednjih podjetij izvedljiva, ter pri tem oceni učinek in dodano vrednost, ki bi jo v tem primeru imeli gospodarski sektorji;

18.  poziva, naj se pri vseh zakonodajnih predlogih EU opravi test za mala in srednja podjetja, s katerim se uveljavlja načelo „najprej pomisli na male“, in sicer za različne kategorije teh podjetij, ki naj bo poleg prostovoljnih zavez Komisije na splošno obvezen; poudarja, da bi bilo treba rezultat tega testa jasno izpostaviti v oceni učinka vseh zakonodajnih predlogov; poziva Komisijo k sprejetju ustrezne zaveze v naslednjem medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje in meni, da bi bilo treba razmisliti o posodobitvi Akta za mala podjetja za Evropo;

Smernice za mala in srednja podjetja v zvezi z opredelitvijo

19.  poziva države članice in Komisijo, naj podjetjem pravočasno in optimalno zagotovijo smernice v zvezi z uporabljenimi postopki pri določanju statusa MSP ter informacije o morebitnih spremembah opredelitve malih in srednjih podjetij ali postopkov;

o
o   o

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 124, 20.5.2003, str. 36. (2) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 102. (3) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 40. (4) UL C 316, 22.9.2017, str. 57.