Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 1. marec 2018 - BruseljKončna izdaja
Distribucija zavarovalnih produktov: datum začetka uporabe ukrepov za prenos v državah članicah ***I
 Dvostranski sporazum med EU in ZDA o bonitetnih ukrepih v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem ***
 Imenovanje članice Računskega sodišča – Annemie Turtelboom
 Imenovanje člana Enotnega odbora za reševanje
 Ustanovitev posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3)
 Opredelitev, predstavitev in označevanje žganih pijač ter zaščita njihovih geografskih označb ***I
 Obvezna avtomatična izmenjava informacij na področju obdavčevanja *
 Gensko spremenjena koruza DAS-59122-7
 Gensko spremenjena koruza MON 87427 × MON 89034 × NK603
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2017/006 ES/Galicia apparel
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2017/007 SE/Ericsson
 Sklep Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem
 Razmere na področju temeljnih pravic v EU v letu 2016
 Možnosti in izzivi za čebelarski sektor EU
 Bančna unija – letno poročilo za leto 2017
 Ustavitev finančnih virov džihadistov – ukrepanje zoper financiranje terorizma
 Prednostne naloge EU za 62. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk

Distribucija zavarovalnih produktov: datum začetka uporabe ukrepov za prenos v državah članicah ***I
PDF 318kWORD 45k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2016/97 v zvezi z datumom začetka uporabe ukrepov za prenos v državah članicah (COM(2017)0792 – C8-0449/2017 – 2017/0350(COD))
P8_TA(2018)0044A8-0024/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0792),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53(1) in 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0449/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. februarja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0024/2018),

A.  ker je zaradi nujnosti utemeljeno, da se glasuje pred iztekom roka osmih tednov iz člena 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 1. marca 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2016/97 v zvezi z datumom začetka uporabe ukrepov za prenos v državah članicah

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/411.)


Dvostranski sporazum med EU in ZDA o bonitetnih ukrepih v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem ***
PDF 236kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Dvostranskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o bonitetnih ukrepih v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem (08054/2017 – C8-0338/2017 – 2017/0075(NLE))
P8_TA(2018)0045A8-0008/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08054/2017),

–  ob upoštevanju dvostranskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o bonitetnih ukrepih v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem (08065/2017),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 114 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0338/2017),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)(1),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0008/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike.

(1) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.


Imenovanje članice Računskega sodišča – Annemie Turtelboom
PDF 233kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o imenovanju Annemie Turtelboom za članico Računskega sodišča (C8-0008/2018 – 2018/0801(NLE))
P8_TA(2018)0046A8-0027/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0008/2018),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0027/2018),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 20. februarja 2018 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Annemie Turtelboom imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Imenovanje člana Enotnega odbora za reševanje
PDF 242kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o priporočilu Komisije o imenovanju člana Enotnega odbora za reševanje (N8-0052 – C8-0036/2018 – 2018/0901(NLE))
P8_TA(2018)0047A8-0030/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. februarja 2018 o imenovanju Boštjana Jazbeca za člana Enotnega odbora za reševanje (N8-0052/2018),

–  ob upoštevanju tretjega pododstavka člena 56(6) Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010(1),

–  ob upoštevanju člena 122a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0030/2018),

A.  ker člen 56(4) Uredbe (EU) št. 806/2014 določa, da se člani Enotnega odbora za reševanje iz člena 43(1)(b) te uredbe imenujejo na podlagi njihovih sposobnosti, kvalifikacij, znanja na področju bančništva in financ ter izkušenj, ki so relevantne za finančni nadzor, regulacijo in reševanje bank;

B.  ker člen 56(4) Uredbe (EU) št. 806/2014 določa, da je treba v izbirnem postopku upoštevati načelo uravnotežene zastopanosti spola, izkušenj in kvalifikacij;

C.  ker je v skladu s členom 56(6) Uredbe (EU) št. 806/2014 Komisija 20. decembra 2017 sprejela ožji seznam kandidatov za člane Enotnega odbora za reševanje iz člena 43(1)(b) navedene uredbe;

D.  ker je v skladu s členom 56(6) Uredbe (EU) št. 806/2014 ta seznam posredovala Parlamentu;

E.  ker je 14. februarja 2018 Komisija sprejela predlog o imenovanju Boštjana Jazbeca za člana Enotnega odbora za reševanje in ga predložila Parlamentu;

F.  ker je Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve nato ocenil priporočila predlaganega kandidata za mesto člana Enotnega odbora za reševanje, zlasti glede na zahteve iz člena 56(4) Uredbe (EU) št. 806/2014;

G.  ker je imel Boštjan Jazbec 21. februarja 2018 predstavitev v odboru, ki jo je začel z uvodno izjavo, nato pa je odgovarjal na vprašanja članov odbora;

1.  odobri priporočilo Komisije o imenovanju Boštjana Jazbeca za člana Enotnega odbora za reševanje za obdobje petih let;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL L 225, 30.7.2014, str. 1.


Ustanovitev posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3)
PDF 251kWORD 51k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (2018/2574(RSO))
P8_TA(2018)0048B8-0125/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa konference predsednikov,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 12. februarja 2015(1) o ustanovitvi posebnega odbora za davčne odločbe in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (posebnega odbora TAXE 1), njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(2),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 2. decembra 2015(3) o ustanovitvi posebnega odbora za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (posebnega odbora TAXE 2), njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(4),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 8. junija 2016(5) o ustanovitvi preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji(6),

–  ob upoštevanju člena 197 Poslovnika,

1.  sklene ustanoviti posebni odbor o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom z naslednjimi pristojnostmi:

   (a) nadgrajevati in dopolniti delo, ki sta ga opravila posebna odbora TAXE 1 in TAXE 2, pri čemer se osredotoči na učinkovito izvajanje priporočil iz zgoraj navedenih resolucij z dne 25. novembra 2015 in 6. julija 2016 s strani držav članic, Komisije in/ali Sveta ter na njihov učinek;
   (b) nadgrajevati in dopolniti delo, ki ga je opravil preiskovalni odbor PANA, pri čemer se osredotoči na učinkovito izvajanje priporočil iz zgoraj navedenega priporočila z dne 13. decembra 2017 s strani držav članic, Komisije in/ali Sveta ter na njihov učinek;
   (c) spremljati napredek držav članic pri odpravljanju davčne prakse, ki omogoča izogibanje davkom in/ali davčno utajo, kar škodi pravilnemu delovanju enotnega trga, kot je navedeno v zgoraj navedenih resolucijah z dne 25. novembra 2015 in 6. julija 2016 in v priporočilu z dne 13. decembra 2017;
   (d) oceniti, kako se je pri rajskih dokumentih zaobšlo pravila EU o DDV, in bolj splošno oceniti učinke goljufij na področju DDV in pravil za upravno sodelovanje v Uniji; analizirati izmenjavo informacij in usklajevalne politike med državami članicami in omrežjem Eurofisc;
   (e) prispevati k potekajoči razpravi o obdavčevanju digitalnega gospodarstva;
   (f) oceniti nacionalne sheme, ki omogočajo davčne ugodnosti (kot so programi za podelitev državljanstva);
   (g) pozorno spremljati tekoče delo in prispevke Komisije in držav članic v mednarodnih institucijah, vključno z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, G20, OZN in FATF, ob hkratnem polnem spoštovanju pristojnosti Odbora za ekonomske in monetarne zadeve glede davčnih vprašanj;
   (h) dostopati do dokumentov, pomembnih za delo odbora, in vzpostaviti potrebne stike ter organizirati predstavitve z mednarodnimi, evropskimi (vključno s skupino za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij) in nacionalnimi institucijami in forumi, z nacionalnimi parlamenti in vladami držav članic in tretjih držav, ter s predstavniki znanstvene skupnosti, podjetij in civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, v tesnem sodelovanju s stalnimi odbori; pri tem upoštevati učinkovito rabo virov EP;
   (i) analizirati in oceniti razsežnost tretjih držav v praksi izogibanja davkom, vključno z učinkom na države v razvoju; spremljati izboljšave in obstoječe vrzeli pri izmenjavi informacij s tretjimi državami v zvezi s tem, pri čemer posebno pozornost nameni ozemljem pod britansko krono in britanskim čezmorskim ozemljem;
   (j) oceniti postopek Komisije za ocenjevanje in preverjanje držav za uvrstitev na seznam iz delegiranega akta o tretjih državah z visokim tveganjem, sprejetega v zvezi z direktivo o preprečevanju pranja denarja;
   (k) oceniti metodologijo, preverjanje držav in učinek seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (evropski črni seznam davčnih oaz), kakor tudi odstranitev držav s seznama in sankcije za države s seznama;
   (l) preučiti posledice dvostranskih davčnih sporazumov, ki so jih sklenile države članice;
   (m) pripraviti priporočila v zvezi s to zadevo, če meni, da so potrebna;

2.  sklene, da posebni odbor pri svojem delu upošteva nedavna odkritja rajskih dokumentov s 5. novembra 2017 in vse dogodke, ki v času njegovega mandata nastopijo na področju njegovih pristojnosti;

3.  sklene, da bo imel posebni odbor 45 članov;

4.  sklene, da bo mandat posebnega odbora trajal 12 mesecev, z začetkom na dan sprejetja tega sklepa.

(1) UL C 310, 25.8.2016, str. 42.
(2) UL C 366, 27.10.2017, str. 51.
(3) UL C 399, 24.11.2017, str. 201.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.
(5) UL L 166, 24.6.2016, str. 10.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0491.


Opredelitev, predstavitev in označevanje žganih pijač ter zaščita njihovih geografskih označb ***I
PDF 797kWORD 118k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 1. marca 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil ter zaščiti geografskih označb žganih pijač (COM(2016)0750 – C8-0496/2016 – 2016/0392(COD))(1)
P8_TA(2018)0049A8-0021/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Ukrepi, ki veljajo za žgane pijače, bi morali prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, preprečevanju goljufivega ravnanja ter doseganju preglednosti trga in poštene konkurence. Morali bi varovati ugled, ki so ga žgane pijače Unije dosegle na trgu Unije in svetovnem trgu, z nadaljnjim upoštevanjem tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, ter večjih zahtev po varstvu potrošnikov in informiranju. Treba bi bilo upoštevati tudi tehnološke inovacije v zvezi z žganimi pijačami, kadar te inovacije prispevajo k izboljšanju kakovosti, brez vplivanja na tradicionalni značaj zadevnih žganih pijač. Proizvodnja žganih pijač je tesno povezana s kmetijskim sektorjem. Poleg tega, da predstavlja pomembno prodajno možnost za kmetijski sektor Unije, je ta povezava odločilna za kakovost in sloves žganih pijač, proizvedenih v Uniji. Regulativni okvir bi zato moral poudarjati to tesno povezavo s kmetijskim sektorjem.
(3)  Ukrepi, ki veljajo za žgane pijače, bi morali prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, odpravi nesorazmerja informacij, preprečevanju goljufivega ravnanja ter doseganju preglednosti trga in poštene konkurence. Morali bi varovati ugled, ki so ga žgane pijače Unije dosegle na trgu Unije in svetovnem trgu, z nadaljnjim upoštevanjem tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, ter večjih zahtev po varstvu potrošnikov in informiranju. Treba bi bilo upoštevati tudi tehnološke inovacije v zvezi z žganimi pijačami, kadar te inovacije prispevajo k izboljšanju kakovosti, brez vplivanja na tradicionalni značaj zadevnih žganih pijač. Proizvodnjo žganih pijač ureja Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta1a, Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1b in Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta1c ter je tesno povezana s kmetijskim sektorjem. Poleg tega, da predstavlja pomembno prodajno možnost za kmetijski sektor Unije, je ta povezava odločilna za kakovost, varnost in sloves žganih pijač, proizvedenih v Uniji. Regulativni okvir bi zato moral poudarjati to tesno povezavo z agroživilskim sektorjem.
____________________________
1a Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
1b Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).
1c Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Za žgane pijače se uporabljajo posebni ukrepi, ki se razlikujejo od splošnih predpisov, predvidenih za agroživilski sektor. Posebne značilnosti se v tem primeru nanašajo na ohranjanje tradicionalnih načinov proizvodnje, tesno povezavo s kmetijskim sektorjem, uporabo zelo kakovostnih proizvodov in zavezanost zaščiti varnosti potrošnika, glede katerih so se v sektorju obvezali, da se jim ne bodo nikoli odpovedali.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Za zagotovitev enotnejšega pristopa v zakonodaji o žganih pijačah, bi morala ta uredba postaviti jasna merila za opredelitev, predstavitev in označevanje ter zaščito geografskih označb žganih pijač. Prav tako bi morala ta uredba določiti pravila o uporabi etanola ali destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in o uporabi prodajnih poimenovanj žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil.
(4)  Za zagotovitev enotnejšega pristopa v zakonodaji o žganih pijačah, bi morala ta uredba postaviti jasna merila za opredelitev, predstavitev in označevanje ter zaščito geografskih označb žganih pijač, brez poseganja v raznolikost uradnih jezikov in abeced v Uniji. Prav tako bi morala ta uredba določiti pravila o uporabi etanola ali destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in o uporabi prodajnih poimenovanj žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  V nekaterih primerih nosilci živilske dejavnosti morda morajo ali želijo navesti poreklo žganih pijač, da s tem pozornost potrošnikov usmerijo na lastnosti svojega proizvoda. Takšne navedbe porekla bi morale upoštevati usklajena merila. Zato bi bilo treba za predstavitev in označevanje žganih pijač predvideti posebne določbe o navedbi države porekla ali kraja izvora.
(15)  V nekaterih primerih nosilci živilske dejavnosti morda morajo ali želijo navesti poreklo žganih pijač, da s tem pozornost potrošnikov usmerijo na lastnosti svojega proizvoda. Zato bi bilo treba za predstavitev in označevanje žganih pijač predvideti posebne določbe o navedbi države porekla ali kraja izvora.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Glede zaščite geografskih označb je pomembno, da se ustrezno upošteva Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS), zlasti člena 22 in 23 Sporazuma, in Splošni sporazum o tarifah in trgovini (v nadaljnjem besedilu: sporazum GATT), ki sta bila odobrena s Sklepom Sveta 94/800/ES12.
(17)  Glede zaščite geografskih označb je pomembno, da se ustrezno upošteva Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS), zlasti člena 22 in 23 Sporazuma, in Splošni sporazum o tarifah in trgovini (v nadaljnjem besedilu: sporazum GATT), ki sta bila odobrena s Sklepom Sveta 94/800/ES12. Da bi izboljšali zaščito označb in učinkovitost preprečevanja ponarejanja, bi morala tovrstna zaščita veljati tudi za blago, ki potujejo čez carinsko ozemlje Unije.
__________________
__________________
12 Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).
12 Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta13 se ne uporablja za žgane pijače. Zato bi bilo treba določiti pravila o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Geografske označbe, ki določajo žgane pijače kot pijače s poreklom z ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, katerih določena kakovost, sloves ali druge značilnosti žganih pijač se pripisujejo zlasti geografskemu poreklu, bi morala registrirati Komisija.
(18)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta13 se ne uporablja za žgane pijače. Zato bi bilo treba določiti pravila o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Geografske označbe, ki določajo žgane pijače kot pijače s poreklom z ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, katerih določena kakovost, sloves, tradicionalni načini predelave in proizvodnje ali druge značilnosti žganih pijač se pripisujejo zlasti geografskemu poreklu, bi morala registrirati Komisija.
_________________
_________________
13 Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).
13 Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)  Za žgane pijače z geografsko označbo, proizvedene iz vin brez zaščitene označbe porekla in registrirane v skladu s to uredbo, bi se morala uporabljati enaka orodja za upravljanje, povezana s pridelovalno zmogljivostjo, kot so določena v Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a.
_______________________
1a Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Določiti bi bilo treba postopke za registracijo, spremembo in morebiten preklic geografskih označb Unije ali tretje države v skladu s sporazumom TRIPS, hkrati pa bi bilo treba samodejno priznati status obstoječih zaščitenih geografskih označb Unije. Da bi se postopkovna pravila o geografskih označbah uskladila v vseh zadevnih sektorjih, bi morali takšni postopki za žgane pijače temeljiti na bolj izčrpnih in dobro preizkušenih postopkih za kmetijske proizvode in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012, ob upoštevanju posebnosti žganih pijač. Za poenostavitev postopkov registracije in zagotovitev, da so informacije za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike na voljo v elektronski obliki, bi bilo treba vzpostaviti elektronski register geografskih označb.
(19)  Določiti bi bilo treba postopke za registracijo, spremembo in morebiten preklic geografskih označb Unije ali tretje države v skladu s sporazumom TRIPS, hkrati pa bi bilo treba samodejno priznati status obstoječih registriranih geografskih označb Unije. Da bi se postopkovna pravila o geografskih označbah uskladila v vseh zadevnih sektorjih, bi morali takšni postopki za žgane pijače temeljiti na podobnih postopkih, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012, ob upoštevanju posebnosti žganih pijač. Za poenostavitev postopkov registracije in zagotovitev, da so informacije za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike na voljo v preglednem, izčrpnem in lahko dostopnem elektronskem registru geografskih označb z enako pravno vrednostjo kot jo ima Priloga III k Uredbi (ES) št. 110/2008. Komisija bi morala samodejno registrirati geografske označbe, registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008. Komisija bi morala dokončati preverjanje geografskih označb iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 110/2008 v skladu s členom 20 navedene uredbe, pred začetkom veljavnosti te uredbe.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Organi držav članic bi morali biti odgovorni za zagotovitev skladnosti s to uredbo, Komisiji pa bi bilo treba omogočiti spremljanje in preverjanje takšne skladnosti. Zato bi si morale Komisija in države članice med seboj izmenjavati informacije.
(20)  Ohranjanje visoke ravni kakovosti je bistveno za ohranitev ugleda in vrednosti sektorja žganih pijač. Organi držav članic bi morali biti odgovorni za ohranjanje ravni kakovosti, tako da zagotavljajo skladnost s to uredbo. Komisiji pa bi bilo treba omogočiti spremljanje in preverjanje skladnosti, da bi zagotovila njeno enotno uporabo. Zato bi si morale Komisija in države članice med seboj izmenjavati informacije.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Ob uporabi politike kakovosti in za zagotovitev visoke ravni kakovosti žganih pijač in raznolikosti v sektorju žganih pijač bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v zvezi z opredelitvijo, predstavitvijo in označevanjem žganih pijač, proizvedenih na njihovem ozemlju, sprejmejo strožja pravila od tistih, določenih v tej uredbi.
(21)  Ob uporabi politike kakovosti in za zagotovitev visoke ravni kakovosti žganih pijač in raznolikosti v sektorju žganih pijač bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v zvezi s proizvodnjo, opredelitvijo, predstavitvijo in označevanjem žganih pijač, proizvedenih na njihovem ozemlju, sprejmejo strožja pravila od tistih, določenih v tej uredbi.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Da bi se upoštevale spreminjajoče se zahteve potrošnikov, tehnološki napredek, razvoj zadevnih mednarodnih standardov in potreba po izboljšanju ekonomskih pogojev proizvodnje in trženja, tradicionalnih postopkov staranja in, v posebnih primerih, zakonodaje tretjih držav uvoznic ter da bi se zagotovila zaščita geografskih označb, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembami ali odstopanji od tehničnih opredelitev in zahtev kategorij žganih pijač ter posebnih pravil, ki veljajo za nekatere od njih, iz poglavja I te uredbe, označevanjem in predstavitvijo iz poglavja II te uredbe, geografskimi označbami iz poglavja III te uredbe ter preverjanji in izmenjavo informacij iz poglavja IV te uredbe.
(22)  Da bi se upoštevale spreminjajoče se zahteve potrošnikov, tehnološki napredek, razvoj zadevnih mednarodnih standardov in potreba po izboljšanju ekonomskih pogojev proizvodnje in trženja, tradicionalnih postopkov staranja in, v posebnih primerih, zakonodaje tretjih držav uvoznic ter da bi se zagotovila polna zaščita geografskih označb, obenem pa bi se upoštevala pomembnost tradicionalnih praks, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembami ali odstopanji od tehničnih opredelitev in zahtev kategorij žganih pijač ter posebnih pravil, ki veljajo za nekatere od njih, iz poglavja I te uredbe, označevanjem in predstavitvijo iz poglavja II te uredbe, geografskimi označbami iz poglavja III te uredbe ter preverjanji in izmenjavo informacij iz poglavja IV te uredbe.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Za hiter odziv na gospodarski in tehnološki razvoj v zvezi z žganimi pijačami iz te uredbe, ki niso razvrščene v kategorije in za katere niso določene tehnične specifikacije, s katerimi bi se zaščitili potrošniki in ekonomski interesi proizvajalcev ter poenotile zahteve glede proizvodnje in kakovosti za navedene žgane pijače, bi bilo treba v zvezi z dodajanjem, pod določenimi pogoji, novih kategorij žganih pijač na seznam tistih, ki so navedene v delu I oziroma delu II Priloge II k tej uredbi, in njihovimi tehničnimi specifikacijami, na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe.
črtano
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka d – točka i – uvodni del
(i)  bodisi neposredno z uporabo ene od naslednjih metod:
(i)  bodisi neposredno z uporabo ene od naslednjih metod, posamezno ali v kombinaciji:
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka d – točka i – alinea 2
–  maceracije ali podobne obdelave rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla, destilatih kmetijskega porekla, žganih pijačah ali mešanicah le-teh v smislu te uredbe,
–  maceracije ali podobne obdelave rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla, destilatih kmetijskega porekla, žganih pijačah ali kombinacijah le-teh v smislu te uredbe,
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka d – točka i – alinea 3 – uvodni del
–  dodajanja etanolu kmetijskega porekla, destilatom kmetijskega porekla ali žganim pijačam katerega od naslednjih elementov:
–  dodajanja etanolu kmetijskega porekla, destilatom kmetijskega porekla ali žganim pijačam enega ali več naslednjih elementov:
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka d – točka ii – uvodni del
(ii)  bodisi z dodajanjem žgani pijači katerega od naslednjih:
(ii)  bodisi z dodajanjem žgani pijači katerega od naslednjih, posamezno ali v kombinaciji:
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka d – točka ii – alinea 4 a (novo)
–  pijač;
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 – uvodni del
(3)  „mešanica“ pomeni žgano pijačo, ki je navedena v delu I Priloge II ali ki ustreza geografski označbi, mešano s katerim od naslednjih:
(3)  „mešanica“ pomeni žgano pijačo, ki je navedena v delu I Priloge II ali ki ustreza geografski označbi, mešano z enim ali več od naslednjih:
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 – točka b a (novo)
(ba)  etilnega alkohola kmetijskega porekla;
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 – uvodni del
(4)  „sestavljeni izraz“ pomeni kombinacijo izrazov prodajnega poimenovanja žgane pijače iz dela I Priloge II ali izrazov geografske označbe, ki opisujejo žgano pijačo, iz katere izhaja ves alkohol končnega proizvoda, in vključuje katerega od naslednjih:
(4)  „sestavljeni izraz“ pomeni kombinacijo izrazov prodajnega poimenovanja žgane pijače iz dela I Priloge II ali izrazov geografske označbe, ki opisujejo žgano pijačo, iz katere izhaja ves alkohol končnega proizvoda, in vključuje enega ali več od naslednjih:
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
(6)  „geografska označba“ pomeni označbo, ki določa žgano pijačo kot pijačo s poreklom iz ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, pri čemer se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti te žgane pijače pripisujejo zlasti njenemu geografskemu poreklu;
(6)  „geografska označba“ pomeni ime, ki je bilo registrirano v skladu s to uredbo, ki določa žgano pijačo kot pijačo s poreklom iz ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, pri čemer se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti te žgane pijače pripisujejo zlasti njenemu geografskemu poreklu;
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
(7)  „specifikacija proizvoda“ pomeni dokumentacijo, ki se priloži zahtevku za zaščito geografske označbe in določa specifikacije, ki jih mora izpolnjevati zadevna žgana pijača;
(7)  „specifikacija proizvoda“ pomeni dokumentacijo, ki se priloži zahtevku za zaščito geografske označbe in določa specifikacije, ki jih mora izpolnjevati zadevna žgana pijača, ter ustreza „tehničnemu dokumentu“ iz Uredbe (ES) št. 110/2008;
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)
(11a)  „skupina“ pomeni združenje proizvajalcev, predelovalcev ali uvoznikov žganih pijač, ki se organizirajo sektorsko in ustvarjajo pomemben prihodek.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 11 b (novo)
(11b)  „kmetijskega porekla“ pomeni, da je proizvod pridobljen iz kmetijskih proizvodov iz Priloge I k PDEU.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Alkohol, ki se uporablja pri proizvodnji alkoholnih pijač in za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih dovoljenih aditivov pri pripravi alkoholnih pijač, je etanol kmetijskega porekla.
1.  Alkohol, ki se uporablja pri proizvodnji žganih pijač in za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih dovoljenih aditivov pri pripravi žganih pijač, je etanol kmetijskega porekla.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
2.  Destilati, ki se uporabljajo pri proizvodnji alkoholnih pijač in za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih dovoljenih aditivov, ki se uporabljajo pri pripravi alkoholnih pijač, so izključno kmetijskega porekla.
2.  Destilati, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač in za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih dovoljenih aditivov, ki se uporabljajo pri pripravi žganih pijač, so izključno kmetijskega porekla.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Pri trženju etanola ali destilata kmetijskega porekla se surovine, iz katerih se pridobivata, navedejo v njihovih elektronskih spremnih dokumentih.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e
(e)  sladkajo se samo v skladu s točko 3 Priloge I in zato, da se zaokroži končni okus proizvoda.
(e)  se ne sladkajo, razen, da se zaokroži končni okus proizvoda. Največja količina sladil, izraženih kot invertni sladkor, ne presega mejnih vrednosti, določenih za vsako kategorijo v Prilogi II
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka e
(e)  lahko so sladkane v skladu z določenimi značilnostmi proizvoda in v skladu s točko 3 Priloge I, ob upoštevanju zadevne zakonodaje držav članic.
(e)  lahko so sladkane.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 – točka e
(e)  lahko so sladkane v skladu z določenimi značilnostmi proizvoda in v skladu s točko 3 Priloge I.
(e)  lahko so sladkane.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 5
Člen 5
Člen 5
Prenos pooblastil
Prenos pooblastil
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43 v zvezi s:
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43 v zvezi s:
(a)   spremembo tehničnih opredelitev, določenih v Prilogi I;
(a)  spremembo tehničnih opredelitev, določenih v Prilogi I.
(b)  spremembo zahtev za kategorije žganih pijač iz dela I Priloge II in posebnih pravil za nekatere žgane pijače, navedene v delu II Priloge II.
Delegirani akti iz točk (a) in (b) prvega pododstavka so omejeni na izpolnitev dokazanih potreb, ki izhajajo iz razvijajočega se povpraševanja potrošnikov, tehnološkega napredka in razvoja ustreznih mednarodnih standardov ali potreb po inovacijah proizvodov.
Delegirani akti iz točke (a) prvega pododstavka sicer upoštevajo pomembnost tradicionalnih praks v državi članici, a so omejeni na izpolnitev dokazanih potreb, ki izhajajo iz razvijajočega se povpraševanja potrošnikov, tehnološkega napredka in razvoja ustreznih mednarodnih standardov ali potreb po inovacijah proizvodov.
2.  Komisija je v skladu s členom 43 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dodajanjem novih kategorij žganih pijač v Prilogo II.
Nova kategorija se lahko doda pod naslednjimi pogoji:
(a)  trženje žgane pijače pod določenim imenom in v skladu z enotnimi tehničnimi specifikacijami je ekonomsko in tehnično nujno za zaščito interesov potrošnikov in proizvajalcev;
(b)  žgana pijača ima velik tržni delež v vsaj eni državi članici;
(c)  ime nove kategorije je ime, ki se splošno uporablja, ali, če to ni mogoče, opisno ime, ki se zlasti nanaša na surovino, ki se uporablja za proizvodnjo žgane pijače;
(d)  tehnične specifikacije za novo kategorijo se določijo in temeljijo na oceni obstoječe kakovosti in proizvodnih parametrov, ki se uporabljajo na trgu Unije. Pri določanju tehničnih specifikacij se spoštuje veljavna zakonodaja Unije o varstvu potrošnikov in upoštevajo vsi zadevni mednarodni standardi. Zagotavljajo lojalno konkurenco med vsemi proizvajalci v Uniji in dober ugled žganih pijač iz Unije.
3.  Komisijo se tudi pooblasti, da v izjemnih primerih, kadar tako zahteva zakonodaja tretje države, sprejme delegirane akte v skladu s členom 43, in sicer v zvezi z odstopanji od zahtev za tehnične opredelitve iz Priloge I, zahtev za kategorije žganih pijač iz dela I Priloge II in posebnih pravil za nekatere žgane pijače, navedene v delu II Priloge II.
3.  Komisijo se tudi pooblasti, da v izjemnih primerih, kadar tako zahteva zakonodaja tretje države, sprejme delegirane akte v skladu s členom 43, in sicer v zvezi z odstopanji od zahtev za tehnične opredelitve iz Priloge I, zahtev za kategorije žganih pijač iz dela I Priloge II in posebnih pravil za nekatere žgane pijače, navedene v delu II Priloge II.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Imena surovin ali rastlinska imena, ki so rezervirana za označbe določenih kategorij proizvodov žganih pijač, se sme pri vseh živilih, tudi žganih pijačah, uporabljati za opis in predstavitev, če se predvsem v primeru žganih pijač zagotovi, da ne pride do zavajanja potrošnikov.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  Če žgana pijača izpolnjuje zahteve, ki so določene za več kot eno od kategorij žganih pijač od 15 do 47 iz dela I Priloge II, se lahko prodaja pod enim ali več prodajnimi poimenovanji, navedenimi pod temi kategorijami.
3.  Če žgana pijača izpolnjuje zahteve, ki so določene za več kot eno od kategorij žganih pijač, naštetih v delu I Priloge II, se lahko da na trg pod enim ali več prodajnimi poimenovanji, navedenimi pod temi kategorijami.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 2 – uvodni del
Če se prodajno poimenovanje dopolni ali nadomesti v skladu s točko (a) prvega pododstavka, se lahko geografska označba iz navedene točke nadomesti le z:
Če se pravno ime dopolni ali nadomesti v skladu s točko (a) prvega pododstavka, se lahko geografska označba iz navedene točke nadomesti le z:
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka a
(a)  izrazi, ki so bili 20. februarja 2008 že v uporabi za obstoječe geografske označbe v smislu člena 34(1), ali
(a)  izrazi, ki so bili 20. februarja 2008 že v uporabi za obstoječe geografske označbe v smislu člena 34(1), vključno z izrazi, ki se tradicionalno uporabljajo v državah članicah za označevanje proizvodov, ki imajo zaščiteno označbo porekla v skladu z nacionalno zakonodajo ali
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka b
(b)  izrazi, navedenimi v ustrezni specifikaciji proizvoda.
(b)  katerimi koli izrazi, ki so dovoljeni v ustrezni specifikaciji proizvoda.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka a
(a)  alkohol, uporabljen pri proizvodnji živil, izvira izključno iz žganih pijač, na katere se nanaša sestavljeni izraz ali sklicevanje(a), razen etanola, ki je lahko prisoten v aromah, ki se uporabljajo pri proizvodnji teh živil, in
(a)  alkohol, uporabljen pri proizvodnji živil, izvira izključno iz žganih pijač, na katere se nanaša sestavljeni izraz ali sklicevanje(a), razen etanola kmetijskega porekla, ki se lahko uporablja kot nosilec arom, ki se uporabljajo pri proizvodnji teh živil; ter
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 5
5.  Sklicevanje na katero koli kategorijo žgane pijače ali geografsko označbo za predstavitev živila ni v isti vrstici kot prodajno poimenovanje proizvoda. Brez poseganja v drugi pododstavek člena 10(3) se za predstavitev alkoholnih pijač sklicevanje navede z manjšo velikostjo pisave od tiste uporabljene za navedbo prodajnega poimenovanja in sestavljenega izraza.
5.  Brez poseganja v člen 13(1) Uredbe (EU) št. 1169/2011 sklicevanje na katero koli kategorijo žgane pijače ali geografsko označbo za predstavitev živila ni v isti vrstici kot prodajno poimenovanje proizvoda. Brez poseganja v drugi pododstavek člena 10(3) te uredbe se za predstavitev alkoholnih pijač sklicevanje navede z manjšo velikostjo pisave od tiste uporabljene za navedbo prodajnega poimenovanja in sestavljenega izraza.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Označevanje ob dodajanju alkohola
Kadar je bil žgani pijači, našteti v kategorijah od 1 do 14 Priloge II, dodan razredčen ali nerazredčen alkohol, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I, ta žgana pijača nosi prodajno poimenovanje „žgana pijača“. V nobeni obliki ne sme nositi imena, ki je rezervirano za kategorije od 1 do 14.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1
Mešanica nosi prodajno poimenovanje „žgana pijača“.
Mešanica nosi prodajno poimenovanje „žgana pijača“, ki je prikazano jasno na vidnem mestu na označbi.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 3
3.  Čas zorenja ali staranja se v predstavitvi ali označevanju žgane pijače lahko navede le, če se nanaša na najmlajšo alkoholno sestavino, in pod pogojem, da se je žgana pijača starala pod nadzorom davčnih organov države članice ali nadzorom, ki daje enakovredna jamstva.
3.  Čas zorenja ali staranja se v predstavitvi ali označevanju žgane pijače lahko navede le, če se nanaša na najmlajšo alkoholno sestavino, in pod pogojem, da so bile vse dejavnosti staranja žgane pijače pod nadzorom davčnih organov države članice ali nadzorom, ki daje enakovredna jamstva. Komisija vzpostavi javni register s seznamom organov, ki so v posameznih državah članicah zadolženi za nadzor staranja.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Kadar je v predstavitvi ali označevanju naveden čas zorenja ali staranja žgane pijače, ga je treba navesti tudi v elektronskem spremnem dokumentu.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena se lahko v primeru brandyja, staranega po dinamičnem sistemu staranja oziroma sistemu „criaderas y solera“, povprečna starost, izračunana v skladu s Prilogo IIa, v predstavitvi ali označevanju navede samo, če je bilo staranje brandyja predmet sistema nadzora, ki ga je odobril pristojni organ. Povprečna starost na označevanju brandyja je izražena v letih in vključuje sklic na sistem „criaderas y solera“.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
1.  Kadar je navedeno poreklo žgane pijače, to ustreza državi ali ozemlju porekla v skladu s členom 60 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta16.
1.  Kadar je navedeno poreklo žgane pijače, to ustreza kraju ali območju, kjer je bila izvedena faza postopka proizvodnje končnega proizvoda, s katerim je žgana pijača dobila značaj in bistvene lastnosti.
__________________
16Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
Brez poseganja v prvi odstavek se lahko v primeru žganih pijač, proizvedenih v Uniji in namenjenih za izvoz, geografske označbe in izrazi, napisani v ležečem tisku, iz Priloge II dopolnijo s prevodi, če to zahteva zakonodaja države uvoznice.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 14
Člen 14
Člen 14
Uporaba znaka Unije za zaščitene geografske označbe
Uporaba znaka Unije za geografske označbe
Znak Unije za zaščiteno geografsko označbo se lahko uporablja za označevanje in predstavitev žganih pijač.
Znak Unije za zaščitene geografske označbe, sprejet s členom 12(7) Uredbe (EU) št. 1151/2012, se lahko uporablja za predstavitev in označevanje žganih pijač z geografsko označbo.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 16
Člen 16
Člen 16
Prenos pooblastil
Prenos pooblastil
1.  Da bi se upoštevali razvijajoče se povpraševanje potrošnikov, tehnološki napredek, razvoj ustreznih mednarodnih standardov in potreba po izboljšanju ekonomskih pogojev proizvodnje in trženja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43, in sicer v zvezi s:
1.  Da bi se upoštevali razvijajoče se povpraševanje potrošnikov, tehnološki napredek, razvoj ustreznih mednarodnih standardov in potreba po izboljšanju ekonomskih pogojev proizvodnje in trženja, obenem pa bi se zagotovilo varstvo potrošnikov in bi se upoštevale tradicionalne prakse, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo to uredbo, v skladu s členom 43, in sicer v zvezi s:
(a)  spremembami pravil glede označb žganih pijač v zvezi s sestavljenimi izrazi ali sklicevanji;
(a)  spremembami pravil glede označb žganih pijač v zvezi s sestavljenimi izrazi ali sklicevanji;
(b)  spremembami pravil glede predstavitve in označevanja mešanic in
(b)  spremembami pravil glede predstavitve in označevanja mešanic in
(c)  posodobitvijo in dopolnitvijo referenčnih metod Unije za analizo žganih pijač.
(c)  posodobitvijo in dopolnitvijo referenčnih metod Unije za analizo žganih pijač.
2.  Zaradi upoštevanja tradicionalnih postopkov staranja v državah članicah se Komisijo v skladu s členom 43 pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od člena 11(3) glede specifikacije časa zorenja ali staranja v predstavitvi ali označevanju žgane pijače.
2.  Zaradi upoštevanja tradicionalnih postopkov staranja v državah članicah se Komisijo v skladu s členom 43 pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od člena 11(3) glede specifikacije časa zorenja ali staranja v predstavitvi ali označevanju žgane pijače.
3.  V izjemnih primerih, kadar tako zahteva zakonodaja tretje države uvoznice, se Komisijo v skladu s členom 43 pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od določb o predstavitvi in označevanju iz tega poglavja.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Zaščitene geografske označbe lahko uporablja vsak izvajalec dejavnosti, ki trži žgano pijačo, proizvedeno v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.
1.  Geografske označbe lahko uporablja vsak izvajalec dejavnosti, ki trži žgano pijačo, proizvedeno v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Zaščitene geografske označbe in žgane pijače, ki uporabljajo ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščitene pred:
2.  Geografske označbe in žgane pijače, ki uporabljajo ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščitene pred:
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – točka a – točka i
(i)  za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali
(i)  za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine, ali
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – točka b
(b)  vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem, tudi če je navedeno pravo poreklo proizvodov ali storitev ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz, kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali podobno;
(b)  vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem, tudi če je navedeno pravo poreklo proizvodov ali storitev ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz, kot so „vrsta“, „tip“, „sorta“ „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali podobno, tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine;
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – točka c
(c)  vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda, ki se uporablja na notranji ali zunanji strani embalaže, v reklamnem gradivu ali dokumentih v zvezi z zadevnim proizvodom in pred uporabo embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;
(c)  vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, značaja, sestavin ali bistvenih lastnosti proizvoda, ki se uporablja pri predstavitvi ali označevanju proizvoda, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3
3.  Zaščitene geografske označbe v Uniji ne morejo postati generične v smislu člena 32(1).
3.  Geografske označbe v Uniji ne morejo postati generične v smislu člena 32(1).
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Zaščita geografskih označb iz odstavka 2 se uporablja tudi za blago, ki prihaja na carinsko ozemlje Unije, ne da bi bilo v Uniji sproščeno v prosti promet.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 4
4.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo nezakonite uporabe zaščitenih geografskih označb iz odstavka 2.
4.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo nezakonite uporabe geografskih označb iz odstavka 2.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Države članice lahko določbe iz členov 61 do 72 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov uporabljajo za območja, na katerih se proizvaja vino, primerno za proizvodnjo žganih pijač z geografsko označbo. Za namene teh določb se lahko ta območja obravnavajo kot območja, na katerih se lahko proizvaja vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka e
(e)  opis metode pridobivanja žgane pijače ter, kjer je to primerno, pristnih in nespremenljivih lokalnih metod kakor tudi informacije o pakiranju, če tako določi skupina vložnikov in zadostno utemelji za posamezni proizvod, da je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali nadzora, ob upoštevanju prava Unije zlasti s področja prostega pretoka blaga in prostega opravljanja storitev;
(e)  opis metode proizvajanja žgane pijače ter, kjer je to primerno, pristnih in nespremenljivih lokalnih metod kakor tudi informacije o pakiranju, če tako določi vložnik ali skupina vložnikov (v nadaljnjem besedilu skupaj: vložnik) in zadostno utemelji za posamezni proizvod, da je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali nadzora, ob upoštevanju prava Unije zlasti s področja prostega pretoka blaga in prostega opravljanja storitev;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka f
(f)  podrobne podatke, ki dokazujejo povezavo med določeno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo žgane pijače in geografskim območjem iz točke (d);
(f)  podrobnosti, ki potrjujejo povezavo z geografskim okoljem ali geografskim poreklom;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
(a)  imena in naslove skupine vložnikov ter organov ali, če so na voljo, organov, ki preverjajo upoštevanje določb iz specifikacije proizvoda;
(a)  imena in naslove vložnika ter organov ali, če so na voljo, organov, ki preverjajo upoštevanje določb iz specifikacije proizvoda;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c – točka i
(i)  glavne točke specifikacije proizvoda: ime, opis žgane pijače, vključno s posebnimi pravili o pakiranju in označevanju, kjer je ustrezno, ter jedrnato opredelitev geografskega območja;
(i)  glavne točke specifikacije proizvoda: ime, kategorija, opis žgane pijače, vključno s posebnimi pravili o pakiranju in označevanju, kjer je ustrezno, ter jedrnato opredelitev geografskega območja;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2 – točka a
(a)  ime in naslov skupine vložnikov;
(a)  ime in naslov vložnika;
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2 – točka c
(c)  izjavo države članice, da po njenem mnenju zahtevek, ki ga je vložila skupina vložnikov in se mu lahko ugodi, izpolnjuje pogoje iz te uredbe in določbe, sprejete v skladu z njo;
(c)  izjavo države članice, da po njenem mnenju zahtevek, ki ga je vložil vložnik in se mu lahko ugodi, izpolnjuje pogoje iz te uredbe in določbe, sprejete v skladu z njo;
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 3
Skupni zahtevek Komisiji predloži zadevna država članica ali skupina vložnikov v zadevni tretji državi neposredno ali prek organov v navedeni tretji državi. Skupni zahtevek vključuje izjavo iz točke (c) člena 20(2), ki jo podajo vse zadevne države članice. Zahteve iz člena 20 se izpolnijo v vseh zadevnih državah članicah in tretjih državah.
Skupni zahtevek Komisiji predloži zadevna država članica ali vložnik v zadevni tretji državi neposredno ali prek organov v navedeni tretji državi. Skupni zahtevek vključuje izjavo iz točke (c) člena 20(2), ki jo podajo vse zadevne države članice. Zahteve iz člena 20 se izpolnijo v vseh zadevnih državah članicah in tretjih državah.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 5
5.  Kadar se zahtevek nanaša na geografsko območje v tretji državi, se zahtevek vloži neposredno pri Komisiji ali prek organov zadevne tretje države.
5.  Kadar se zahtevek nanaša na geografsko območje v tretji državi, se zahtevek vloži pri Komisiji prek organov zadevne tretje države.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 22
Člen 22
črtano
Prehodna nacionalna zaščita
1.  Država članica lahko le prehodno odobri zaščito imena v skladu s to uredbo na nacionalni ravni, z učinkom od dneva vložitve zahtevka pri Komisiji.
2.  Takšna nacionalna zaščita preneha veljati na dan, ko je sprejeta odločitev glede registracije v skladu s to uredbo ali ko je zahtevek umaknjen.
3.  Kadar ime ni registrirano v skladu s tem poglavjem, je za posledice takšne nacionalne zaščite odgovorna le zadevna država članica.
4.  Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1, imajo učinek le na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino znotraj Unije ali mednarodno trgovino.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1
1.  Komisija z ustreznimi sredstvi pregleda vsak zahtevek, ki ga je prejela v skladu s členom 21, da preveri njegovo utemeljenost in izpolnjevanje pogojev iz tega poglavja. Pregled naj ne bi trajal več kot 12 mesecev. Kadar pregled traja dlje, Komisija vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo.
1.  Komisija z ustreznimi sredstvi pregleda vsak zahtevek, ki ga je prejela v skladu s členom 21, da preveri njegovo utemeljenost in izpolnjevanje pogojev iz tega poglavja. Pregled vključuje preverjanje, da v zahtevku ni očitnih napak, in naj praviloma ne bi trajal več kot 6 mesecev. Kadar pregled traja dlje, Komisija vložnika nemudoma pisno obvesti o razlogih za zamudo.
Komisija vsak mesec ali pogosteje objavi seznam imen, za katera je prejela zahtevke za registracijo, in datum njihove predložitve.
Komisija vsak mesec ali pogosteje objavi seznam imen, za katera je prejela zahtevke za registracijo, in datum njihove predložitve.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
1.  Kadar Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po pregledu, izvedenem v skladu s prvim pododstavkom člena 23(1), meni, da pogoji za registracijo niso izpolnjeni, sprejme izvedbene akte, s katerimi zavrne zahtevek. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
1.  Kadar Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po pregledu, izvedenem v skladu s prvim pododstavkom člena 23(1), meni, da pogoji za registracijo niso izpolnjeni, sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo to uredbo, v skladu s členom 43 in z njimi zavrne zahtevek.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2
2.  Če Komisija ne prejme nobenega ugovora ali nobenega dopustnega utemeljenega ugovora v skladu s členom 24, brez uporabe postopka iz člena 44(2) sprejme izvedbene akte, s katerimi registrira ime.
2.  Če Komisija ne prejme nobenega ugovora ali nobenega dopustnega utemeljenega ugovora v skladu s členom 24, sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo to uredbo, v skladu s členom 43 in z njimi registrira ime.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3 – točka a
(a)  če je bil dogovor dosežen, registrira ime z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 44(2), ter po potrebi spremeni informacije, objavljene v skladu s členom 23(2), če te spremembe niso bistvene, ali
(a)  če je bil dogovor dosežen, sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo to uredbo, v skladu s členom 43, da registrira ime ter po potrebi spremeni informacije, objavljene v skladu s členom 23(2), če te spremembe niso bistvene, ali
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3 – točka b
(b)  če dogovor ni bil dosežen, sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme odločitev glede registracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
(b)  če dogovor ni bil dosežen, sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo to uredbo, v skladu s členom 43 in ki vsebujejo odločitev glede registracije.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Kadar velja nacionalna zakonodaja, se zahtevek obravnava po postopku, določenem v njej.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3
3.  Pri pregledu zahtevka se obravnava predvsem predlagana sprememba.
3.  Pri pregledu zahtevka se obravnava samo predlagana sprememba.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 – uvodni del
Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom sprejme izvedbene akte za preklic registracije geografske označbe v naslednjih primerih:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo to uredbo, v skladu s členom 43, na lastno pobudo ali na zahtevo katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom, da prekliče registracijo geografske označbe v naslednjih primerih:
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 – točka b
(b)  kadar vsaj sedem let ni na trg dan noben proizvod z geografsko označbo.
(b)  kadar vsaj sedem zaporednih let ni na trg dan noben proizvod z geografsko označbo.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3
Izvedbeni akti iz prvega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
črtano
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3 a (novo)
Akti za preklic geografskih označb se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1
Komisija brez uporabe postopka iz člena 44(2) sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi in posodablja javno dostopen posodobljen elektronski register geografskih označb žganih pijač, priznanih v okviru te sheme (v nadaljnjem besedilu: register).
Komisija sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo to uredbo, v skladu s členom 43, s katerimi vzpostavi in posodablja javno dostopen posodobljen elektronski register geografskih označb žganih pijač, priznanih v okviru te sheme (v nadaljnjem besedilu: register), ki nadomesti Prilogo III k Uredbi (ES) št. 110/2008 in ima njej enako pravno veljavnost. Register [vključiti opombo z neposredno povezavo na ustrezno spletno mesto] bo zagotavljal neposreden dostop do vseh specifikacij proizvoda za žgane pijače z registrirano geografsko označbo.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobna pravila o obliki in vsebini registra. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za sprejemanje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo to uredbo, v skladu s členom 43, v katerih določi podrobna pravila o obliki in vsebini registra.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 3
Geografske označbe žganih pijač, proizvedenih v tretjih državah, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register kot geografske označbe.
Geografske označbe žganih pijač, proizvedenih v tretjih državah, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register kot geografske označbe šele, ko Komisija za ta namen sprejme delegirani akt.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Zaščita geografskih označb žganih pijač v skladu s členom 2 te uredbe ne posega v zaščitene geografske označbe in označbe porekla proizvodov, kot so določene v členu 93 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 3
3.  Ime se ne zaščiti kot geografska označba, če proizvodne ali pripravljalne faze, ki so obvezne za zadevno kategorijo žgane pijače, ne potekajo na zadevnem geografskem območju.
3.  Ime se ne zaščiti kot geografska označba, če faze, ki so obvezne za zadevno kategorijo žgane pijače, ne potekajo na zadevnem geografskem območju.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 34
Člen 34
Člen 34
Izvedbena pooblastila glede obstoječih zaščitenih geografskih označb
Pooblastila glede obstoječih geografskih označb
1.  Brez poseganja v odstavek 2 se geografske označbe žganih pijač, zaščitene v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, samodejno zaščitijo kot geografske označbe v skladu s to uredbo. Komisija jih vključi v register.
Geografske označbe žganih pijač, zaščitene v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, se samodejno zaščitijo kot geografske označbe v skladu s to uredbo. Komisija jih vključi v register.
2.  Za obdobje do dveh let po začetku veljavnosti te uredbe lahko Komisija z izvedbenimi akti na lastno pobudo prekliče zaščito geografskih označb iz člena 20 Uredbe (EU) št. 110/2008, če niso skladne s točko (6) člena 2(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(2).
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
(b)  izvajalec nadzora v smislu točke 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta19, ki deluje kot organ za certificiranje proizvodov.
(b)  pooblaščeni organ v smislu točke 5 člena 3 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta19, ki deluje kot organ za certificiranje proizvodov.
__________________
__________________
19 Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
19 Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – pododstavek 2
Ne glede na nacionalno zakonodajo držav članic stroške takega preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda krijejo nosilci živilske dejavnosti, ki so predmet tega nadzora.
Ne glede na nacionalno zakonodajo držav članic stroške takega preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda krijejo izvajalci dejavnosti, ki so predmet tega nadzora.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 5
5.  Pristojni organi ali izvajalci iz odstavkov 1 in 2, ki pregledajo skladnost zaščitenih geografskih označb s specifikacijami proizvoda, so objektivni in nepristranski. Na razpolago imajo usposobljeno osebje ter sredstva, potrebna za izvajanje svojih nalog.
5.  Pristojni organi ali izvajalci iz odstavkov 1 in 2, ki pregledajo skladnost geografskih označb s specifikacijami proizvoda, so objektivni in nepristranski. Na razpolago imajo usposobljeno osebje ter sredstva, potrebna za izvajanje svojih nalog.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1
1.  Postopki in zahteve iz Uredbe (ES) št. 882/2004 se smiselno uporabljajo za preglede iz členov 35 in 36 te uredbe.
1.  Postopki in zahteve iz Uredbe (EU) 2017/625 se smiselno uporabljajo za preglede iz členov 35 in 36 te uredbe.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo, da so dejavnosti nadzora obveznosti v okviru tega poglavja posebej vključene v ločen oddelek večletnih nacionalnih načrtov nadzora v skladu s členi 41 do 43 Uredbe (ES) št. 882/2004.
2.  Države članice zagotovijo, da so dejavnosti nadzora obveznosti v okviru tega poglavja posebej vključene v ločen oddelek večletnih nacionalnih načrtov nadzora v skladu s členi 109 do 111 Uredbe (EU) 2017/625.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 3
3.  Letna poročila iz člena 44(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 v ločenem oddelku vključujejo informacije iz navedene določbe v zvezi z nadzorom obveznosti, določenih v tej uredbi.
3.  Letna poročila iz člena 113(1) Uredbe (EU) 2017/625 v ločenem oddelku vključujejo informacije iz navedene določbe v zvezi z nadzorom obveznosti, določenih v tej uredbi.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 38
Člen 38
Člen 38
Prenos pooblastil
Prenos pooblastil
1.  Da se upoštevajo posebnosti proizvodnje na razmejenem geografskem območju, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 43 v zvezi z:
(a)  dodatnimi merili za razmejitev geografskega območja in
(b)  omejitvami in odstopanji, povezanimi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.
2.  Da se zagotovita kakovost in sledljivost proizvodov, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 43, določi pogoje, pod katerimi lahko specifikacija proizvoda vključuje informacije v zvezi s pakiranjem iz točke (e) člena 19 ali katero koli posebno pravilo o označevanju iz točke (h) člena 19.
3.  Da se zagotovijo pravice ali zakoniti interesi proizvajalcev ali nosilcev živilske dejavnosti, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 43, določi naslednje:
3.  Da se zagotovijo pravice ali zakoniti interesi proizvajalcev ali izvajalcev dejavnosti, lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 43, določi naslednje:
(a)  v katerih primerih lahko en sam proizvajalec vloži zahtevek za zaščito geografske označbe;
(a)  v katerih primerih lahko en sam proizvajalec vloži zahtevek za zaščito geografske označbe;
(b)  pogoje, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z zahtevkom za zaščito geografske označbe, predhodnim nacionalnim postopkom, pregledom s strani Komisije, postopkom ugovora in preklicem geografskih označb, tudi kadar geografsko območje obsega več kot eno državo.
(b)  pogoje, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z zahtevkom za zaščito geografske označbe, predhodnim nacionalnim postopkom, pregledom s strani Komisije, postopkom ugovora in preklicem geografskih označb, tudi kadar geografsko območje obsega več kot eno državo.
4.  Da se zagotovi, da specifikacije proizvodov vključujejo ustrezne in jedrnate informacije, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi pravila, ki omejujejo informacije iz specifikacije proizvoda, kadar je takšna omejitev potrebna, da se preprečijo pretirano obsežni zahtevki za registracijo.
4.  Da se zagotovi, da specifikacije proizvodov vključujejo ustrezne in jedrnate informacije, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi pravila, ki omejujejo informacije iz specifikacije proizvoda, kadar je takšna omejitev potrebna, da se preprečijo pretirano obsežni zahtevki za registracijo.
5.  Za olajšanje upravnega postopka zahtevka za spremembo, tudi kadar se sprememba nanaša na začasno spremembo specifikacije proizvoda zaradi uvedbe obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov ali zaradi naravnih nesreč oziroma slabih vremenskih razmer, uradno priznanih s strani pristojnih organov, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi pogoje in zahteve za postopek v zvezi s spremembami, ki jih morajo odobriti države članice in Komisija.
5.  Za olajšanje upravnega postopka zahtevka za spremembo, tudi kadar se sprememba nanaša na začasno spremembo specifikacije proizvoda zaradi uvedbe obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov ali zaradi naravnih nesreč oziroma slabih vremenskih razmer, uradno priznanih s strani pristojnih organov, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi pogoje in zahteve za postopek v zvezi s spremembami, ki jih morajo odobriti države članice in Komisija.
6.  Da se prepreči nezakonita uporaba geografskih označb, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi ustrezne ukrepe, ki jih morajo v zvezi s tem izvajati države članice.
6.  Da se prepreči nezakonita uporaba geografskih označb, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi ustrezne ukrepe, ki jih morajo v zvezi s tem izvajati države članice.
7.  Da se zagotovi učinkovitost pregledov iz tega poglavja, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi ustrezne ukrepe v zvezi z obvestili nosilcev živilske dejavnosti pristojnim organom.
7.  Da se zagotovi učinkovitost pregledov iz tega poglavja, se na Komisijo v skladu s členom 43 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih določi ustrezne ukrepe v zvezi z obvestili izvajalcev dejavnosti pristojnim organom.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 1
1.  Države članice so odgovorne za preglede žganih pijač. Sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo ter imenujejo pristojne organe, odgovorne za skladnost s to uredbo.
1.  Države članice so odgovorne za preglede žganih pijač v skladu z Uredbo (EU) 2017/625. Sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo ter imenujejo pristojne organe, odgovorne za skladnost s to uredbo.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5, 16, 38, 41 in člena 46(2) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5, 16, 27, 29, 30, 38, 41 in člena 46(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [UL, prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 3 – pododstavek 1
3.   Členi 19 do 23, 28 in 29 se uporabljajo za zahtevke za zaščito, zahtevke za spremembo in preklice, ki se predložijo po datumu začetka uporabe te uredbe.
3.   Členi 19 do 23, 28 in 29 se uporabljajo za zahtevke za zaščito, zahtevke za spremembo in preklice, ki se predložijo po datumu začetka uporabe te uredbe. Sklicevanje na specifikacijo proizvoda iz točke 7 člena 2(1) bi moralo, kjer je ustrezno, vključevati tudi tehnično dokumentacijo žganih pijač, zaščitenih na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008, zlasti ob upoštevanju tega člena ter členov 18, 28, 29, 35, 38 in 39 te uredbe.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
(1a)  „Kmetijskega porekla“ pomeni, da je proizvod pridobljen iz kmetijskih proizvodov iz Priloge I k PDEU;
Sprememba 96
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 1 b (novo)
(1b)  „Destilacija“ pomeni postopek, pri katerem se mešanica snovi, ki vsebuje alkohol, ali alkoholna tekočina segreva, nastala para pa se nato ponovno kondenzira (se utekočini). Ta termični postopek se uporablja za ločevanje snovi v prvotni mešanici ali pa za okrepitev nekaterih organoleptičnih lastnosti alkoholne tekočine. Glede na kategorijo proizvoda, način proizvodnje ali uporabljeno opremo se destilacija izvede enkrat ali večkrat.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 2 – odstavek 2
Kjer je navedeno sklicevanje na uporabljene surovine, mora biti destilat pridobljen izključno iz navedenih surovin.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 99
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
(2a)  V okviru te uredbe se splošni izraz „destilacija“ uporablja za enkratno in večkratno destilacijo ali redestilacijo.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 3 – točka e a (novo)
(ea)   sladka zel/stevia;
Sprememba 101
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 3 – točka f
(f)  kateri koli drugi naravni ogljikovi hidrati, ki imajo podoben učinek kot proizvodi iz točk (a) do (e).
(f)  katere koli druge naravne snovi ali kmetijske surovine, ki imajo podoben učinek kot proizvodi iz točk (a) do (e).
Sprememba 102
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 4
(4)  „Dodajanje alkohola“ pomeni dodajanje etanola kmetijskega porekla in/ali destilatov kmetijskega porekla žgani pijači.
(4)  „Dodajanje alkohola“ pomeni dodajanje etanola kmetijskega porekla in/ali destilatov kmetijskega porekla žgani pijači. Uporaba alkohola kmetijskega porekla, ki se uporablja za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih dovoljenih aditivov pri pripravi žganih pijač, se ne šteje za dodajanje alkohola.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
(8a)   „Aromatiziranje“ pomeni dodajanje arom ali živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi pri pripravi žgane pijače.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 14
(14)  „Barvanje“ pomeni uporabo ene ali več barv, opredeljenih v točki 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1333/2008, pri pripravi žgane pijače.
(14)  „Barvanje“ pomeni uporabo ene ali več barv, opredeljenih v točki 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1333/2008, pri proizvodnji žgane pijače.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 16 a (novo)
(16a)   „Kraj proizvodnje“ pomeni kraj ali območje, kjer je potekala faza postopka proizvodnje končnega proizvoda, v katerem je žgana pijača dobila svoj značaj in bistvene končne lastnosti.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 1 – točka 16 b (novo)
(16b)   „Opis“ pomeni izraze, uporabljene na označbi, predstavitvi in embalaži, na dokumentih, ki spremljajo prevoz pijače, na trgovinskih dokumentih, predvsem na računih in dobavnicah, ter pri oglaševanju pijače.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 1 – točka a – točka ii
(ii)  žgana pijača, proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo soka sladkornega trsa, ki ima aromo, značilno za rum, in vsebuje najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola. Ta žgana pijača se lahko trži z besedo „kmetijski“, ki upravičuje prodajno poimenovanje „rum“, kateremu je dodana katera koli od registriranih geografskih označb francoskih čezmorskih departmajev in avtonomne regije Madeire.
(ii)  žgana pijača, proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo soka sladkornega trsa, ki ima aromo, značilno za rum, in vsebuje najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola. Ta žgana pijača se lahko trži z besedo „kmetijski“, ki upravičuje pravno ime „rum“, le, če ji je dodana ena od registriranih geografskih označb francoskih čezmorskih departmajev in avtonomne regije Madeire.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 1 – točka f a (novo)
(fa)  Rum se lahko osladka z do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se zaokroži končni okus.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 2 – naslov
2.  Whisky ali Whiskey
2.  Whisky ali Whiskey
(Besedi „ Whisky ali Whiskey“ morata biti napisani v ležečem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 110
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 2 – točka c
(c)  Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (54) Priloge I.
(c)  Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v točki (4) Priloge I.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 2 – točka d
(d)  Whisky ali whiskey ni sladkan ali aromatiziran, prav tako ne vsebuje nikakršnih dodatkov razen navadnega karamelnega sladkorja za obarvanje.
(d)  Whisky ali whiskey ni sladkan ali aromatiziran, prav tako ne vsebuje nikakršnih dodatkov razen navadnega karamelnega sladkorja (E150a) za obarvanje.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 3 – točka b
(b)  Z izjemo pijače Korn je najmanjši volumenski delež alkohola v žitnem žganju 37 %.
(b)  Z izjemo pijače Korn je najmanjši volumenski delež alkohola v žitnem žganju 35 %.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 3 – točka f a (novo)
(fa)  Žitno žganje se lahko osladka samo z do 10 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se zaokroži končni okus.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 4 – točka d
(d)  Žganje iz vina se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.
(d)  Žganje iz vina se ne aromatizira. To ne izključuje dodajanja snovi, ki se tradicionalno uporabljajo pri njegovi proizvodnji. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 43, v katerih določi, katere snovi so dovoljene v Uniji, pri tem pa upošteva tradicionalne postopke proizvodnje v posameznih državah članicah.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 4 – točka f a (novo)
(fa)  Žganje iz vina se lahko osladka z do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se zaokroži končni okus.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 4 – točka f b (novo)
(fb)  Izraz „žganje iz vina“ v povezavi z izrazom „kis“ je še naprej dovoljen za opis, predstavitev in označevanje kisa.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 5 – naslov
5.  Brandy ali Weinbrand
5.  Brandy ali Weinbrand
Sprememba 118
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 5 – točka d
(d)  Brandy ali Weinbrand se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.
(d)  Brandy ali Weinbrand se ne aromatizira. To ne izključuje dodajanja snovi, ki se tradicionalno uporabljajo pri njegovi proizvodnji. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 43, v katerih določi, katere snovi so dovoljene v Uniji, pri tem pa upošteva tradicionalne postopke proizvodnje v posameznih državah članicah.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 5 – točka e a (novo)
(ea)  Brandy ali Weinbrand se lahko osladka z do 35 grami na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se zaokroži končni okus.
(Besedi „Brandy ali Weinbrand“ morata biti napisani v ležečem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 120
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 6 – točka e a (novo)
(ea)  Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec se lahko osladka z do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se zaokroži končni okus.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 7 – točka a – točka iv
(iv)  pri žganju iz tropin koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline7 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iv)  pri žganju iz tropin koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline 1 gram na hektoliter 100 vol. % alkohola. Pri žganju iz tropin koščičastega sadja je največja vsebnost etilkarbamata 1 mg/l končnega proizvoda.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 7 – točka f a (novo)
(fa)  Žganje iz sadnih tropin se lahko osladka z do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 8 – naslov
8.  Žganje iz rozin ali raisin brandy
8.  Žganje iz rozin ali raisin brandy
Sprememba 124
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 8 – točka e a (novo)
(ea)  Žganju iz rozin ali raisin brandyju je dovoljeno dodati do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.
(Besedi „raisin brandy“ morata biti napisani v ležečem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 125
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 9 – točka a – točka iv
(iv)  pri žganju iz koščičastega sadja je njena največja vsebnost cianovodikove kisline 7 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(iv)  pri žganju iz koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline 1 gram na hektoliter 100 vol. % alkohola. Pri žganju iz koščičastega sadja je največja vsebnost etilkarbamata 1 mg/l končnega proizvoda.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 9 – točka b – točka ii a (novo)
(iia)  –jagod breka (Sorbus torminalis (L.) Crantz),
–  plodov jerebike (Sorbus domestica L.),
–  šipka (Rosa canina L.),
Sprememba 127
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 9 – točka f – odstavek 3 a (novo)
Kot druga možnost se prodajno poimenovanje „Obstler“ lahko uporablja za sadno žganje, proizvedeno izključno iz različnih sort jabolk, hrušk ali obojega.
(Beseda „Obstler“ mora biti napisana v ležečem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 128
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 9 – točka h
(h)  Ko se dve ali več vrst sadja, jagodičja ali rastlin destilirajo skupaj, se proizvod prodaja pod imenom „žganje iz sadja“ ali „žganje iz rastlin“, kot je ustrezno. Ime se lahko dopolni z imenom vsakega sadja, jagodičja ali rastlin, pri čemer se ta imena navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.
(h)  Ko se dve ali več vrst sadja, jagodičja ali rastlin destilirajo skupaj, se proizvod prodaja pod imenom „žganje iz sadja in rastlin“ ali „žganje iz rastlin in sadja“, odvisno od tega, ali se skupaj destilira drozga, ki je pretežno iz sadja ali jagodičja, ali drozga, ki je iz rastlin. Ime se lahko dopolni z imenom vsakega sadja, jagodičja ali rastlin, pri čemer se ta imena navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 9 – točka h a (novo)
(ha)  Žganju iz sadja je dovoljeno dodati do 18 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.
Sprememba 130
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 10 – točka d
(d)  Niti žganje iz jabolčnika niti žganje iz hruškovca se ne aromatizira.
(d)  Niti žganje iz jabolčnika niti žganje iz hruškovca se ne aromatizira. To pa ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.
Sprememba 131
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 10 – točka e a (novo)
(ea)  Žganju iz jabolčnika in žganju iz hruškovca je dovoljeno dodati do 15 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.
Sprememba 132
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 11 – točka f a (novo)
(fa)  Medenemu žganju je dovoljeno dodati do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.
Sprememba 133
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 12 – naslov
12.  Hefebrand
12.  Hefebrand ali žgana pijača iz droži
(Besede „ali žgana pijača iz droži“ morajo biti napisane v navadnem krepkem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 134
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 12 – točka a
(a)  Hefebrand ali žgana pijača iz droži je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo vinskih droži ali fermentiranega sadja do manj kot 86 vol. % alkohola.
(a)  Hefebrand ali žgana pijača iz droži je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo vinskih droži ali droži iz fermentiranega sadja do manj kot 86 vol. % alkohola.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 12 – točka f a (novo)
(fa)  Hefebrandu ali žgani pijači iz droži je dovoljeno dodati do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.
(Beseda „Hefebrand“ mora biti napisana v ležečem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 136
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 13 – naslov
13.  Bierbrand ali eau de vie de bière
13.  Bierbrand ali eau de vie de bière
Sprememba 137
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 13 – točka e a (novo)
(ea)  Bierbrandu ali eau de vie de bière je dovoljeno dodati do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.
(Besede „Bierbrand ali eau de vie de bière“ morajo biti napisane v ležečem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 138
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 14 – naslov
14.  Topinambur
14.  Topinambur ali žgana pijača iz laške repe
(Besede „ali žgana pijača iz laške repe“ morajo biti napisane v navadnem krepkem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 139
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 14 – točka e a (novo)
(ea)  Topinamburju ali žgani pijači iz laške repe je dovoljeno dodati do 20 gramov sladkorja na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor, da se dopolni končni okus.
(Beseda „Topinambur“ mora biti napisana v ležečem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 140
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 15 – točka a – odstavek 3
Največja vrednost ostanka za etanol kmetijskega porekla mora biti taka, kot je določeno v točki (1) Priloge I, razen za metanol, katerega vsebnost ne sme presegati 10 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
Največja vrednost ostanka za etanol kmetijskega porekla, ki se ga uporablja za proizvodnjo vodke, mora biti taka, kot je določeno v točki (1) Priloge I, razen za metanol, katerega vsebnost ne sme presegati 10 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 15 – točka b
(b)  Najmanjši volumenski delež alkohola v vodki je 37,5 %.
(b)  Volumenski delež alkohola v vodki je najmanj 37,5 % in največ 80 %.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 15 – točka b a (novo)
(ba)  Vodke se ne barva.
Sprememba 143
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 15 – točka d
(d)  Opis, predstavitev ali označevanje vodke, ki ni proizvedena izključno iz krompirja ali žit, nosi navedbo „proizvedeno iz ...“, ki se dopolni z imenom surovin, uporabljenih za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla.
(d)  Opis, predstavitev ali označevanje vodke, ki ni proizvedena izključno iz krompirja ali žit ali obojega, nosi navedbo „proizvedeno iz ...“, ki se dopolni z imenom surovin, uporabljenih za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 15 – točka d a (novo)
(da)  Vodki se lahko doda sladkor, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 10 g snovi za sladkanje na liter, izraženih kot ekvivalent invertnega sladkorja.
Sprememba 145
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 15 – točka d b (novo)
(db)  Druga možnost je, da se prodajno poimenovanje „vodka“ uporablja v vseh državah članicah.
(Beseda „vodka“ mora biti napisana v ležečem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 146
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 16 – točka a – točka i
(i)  proizvedena je z maceracijo sadja ali jagodičja iz točke (ii), delno fermentiranega ali nefermentiranega, z morebitnim dodatkom največ 20 litrov etanola kmetijskega porekla ali žganja ali destilata iz enakega sadja, ali mešanice le-teh, na 100 kg fermentiranega sadja ali jagodičevja, ki ji sledi destilacija do manj kot 86 vol. % alkohola;
(i)  proizvedena je z maceracijo sadja ali jagodičja iz točke (ii), delno fermentiranega ali nefermentiranega, z morebitnim dodatkom največ 20 litrov etanola kmetijskega porekla ali žganja ali destilata iz enakega sadja, ali kombinacije le-teh, na 100 kg fermentiranega sadja ali jagodičevja, ki ji sledi destilacija do manj kot 86 vol. % alkohola;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 16 – točka a – točka ii – alinea 9
–  jagod jerebike (Sorbus aucuparia L.),
Ne zadeva slovenske različice.
Sprememba 148
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 16 – točka a – točka ii – alinea 10
–  plodov jerebike (Sorbus domestica L.),
Ne zadeva slovenske različice.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 16 – točka a – točka ii – alinea 32 a (novo)
–  aronija (Aronia MEDIK.),
–  čremsa (Prunus padus L.),
Sprememba 150
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 17 – točka a
(a)  Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovin) je žgana pijača, pridobljena z maceracijo nefermentiranega sadja in jagodičja iz točke (a)(ii) kategorije 16 ali zelenjave, oreščkov ali drugih rastlinskih snovi, kot so zdravilna zelišča ali cvetni listi vrtnice, v etanolu kmetijskega porekla, ki ji sledi destilacija do manj kot 86 vol. %.
(a)  Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovin) je žgana pijača, pridobljena z maceracijo nefermentiranega sadja in jagodičja iz točke (a)(ii) kategorije 16 ali zelenjave, oreščkov, gob ali drugih rastlinskih snovi, kot so zdravilna zelišča ali cvetni listi vrtnice, v etanolu kmetijskega porekla, ki ji sledi destilacija do manj kot 86 vol. %.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 17 – naslov
17.  Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine)
17.   Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine)
Sprememba 152
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 17 – točka c a (novo)
(ca)  Uporaba izraza „-geist“, pred katerim je namesto sadja naveden drug izraz, je za izmišljena imena v sektorju žganih pijač še naprej dovoljena.
Sprememba 153
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 19 – točka a
(a)  Žgane pijače z aromo brinja so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla ali žitnega žganja ali žitnega destilata ali mešanice le-teh z brinovimi jagodami (Juniperus communis L. ali Juniperus oxicedrus L.).
(a)  Žgane pijače z aromo brinja so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla ali žitnega žganja ali žitnega destilata ali kombinacije le-teh z brinovimi jagodami (Juniperus communis L. ali Juniperus oxicedrus L.).
Sprememba 154
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 20 – naslov
20.  Gin
20.  Gin
Sprememba 155
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 21 – naslov
21.  Destilirni gin
21.  Destilirni gin
Sprememba 156
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 21 – točka a – točka ii
(ii)  mešanica destilata in etanola kmetijskega porekla enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola; za aromatiziranje destiliranega gina se prav tako lahko uporabljajo aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, kakor je navedeno v točki (c) kategorije 20.
(ii)  kombinacija destilata in etanola kmetijskega porekla enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola; za aromatiziranje destiliranega gina se prav tako lahko uporabljajo aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, kakor je navedeno v točki (c) kategorije 20.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 22– naslov
22.  London gin
22.  London gin
Sprememba 158
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 22– točka c
(c)  Izraz London gin je lahko dopolnjen z izrazom „dry“.
(c)  Izrazu London gin se lahko doda izraz „dry“.
Sprememba 159
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 24 – naslov
24.  Akvavit ali aquavit
24.  Akvavit ali aquavit
Sprememba 160
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 26 – naslov
26.  Pastis
26.  Pastis
Sprememba 161
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 27 – naslov
27.  Pastis de Marseille
27.  Pastis de Marseille
Sprememba 162
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 28 – naslov
28.  Anis
28.  Anis
Sprememba 163
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 28 – točka b
(b)  Najmanjši volumenski delež alkohola v anisu je 37 %.
(b)  Najmanjši volumenski delež alkohola v anisu je 35 %.
Sprememba 164
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 29 – naslov
29.  Destilirani anis
29.  Destilirani anis
Sprememba 165
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 30 – naslov
30.  Grenke žgane pijače ali bitter
30.  Grenke žgane pijače ali bitter
Sprememba 166
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 30 – točka a
(a)  Grenke žgane pijače ali bitter so žgane pijače s prevladujočim grenkim okusom, ki se pridobivajo z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z aromatičnimi snovmi.
(a)  Grenke žgane pijače ali bitter so žgane pijače s prevladujočim grenkim okusom, ki se pridobivajo z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z aromatičnimi snovmi ali aromatičnimi pripravki ali obojim.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 31– točka d a (novo)
(da)  Najmanjša vsebnost sladkorja v aromatizirani vodki je 100 gramov na liter, izraženih kot invertni sladkor.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 31 – točka d b (novo)
(db)  Izraz „vodka“ v katerem koli uradnem jeziku Unije, se lahko nadomesti z izrazom „vodka“.
(Druga beseda „vodka“ mora biti napisana v ležečem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 169
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 32– točka a – točka ii
(ii)  proizvedena z uporabo etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla ali ene ali več žganih pijač ali mešanice le-teh, sladkana in z dodatkom ene ali več arom, proizvodov kmetijskega porekla ali živil.
(ii)  proizvedena z uporabo etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla ali ene ali več žganih pijač ali kombinacije le-teh, sladkana in z dodatkom ene ali več arom, proizvodov kmetijskega porekla ali živil.
Sprememba 170
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 32– točka d – točka 2 a (novo)
Druga možnost je, da se prodajno poimenovanje „liqueur“ uporablja v vseh državah članicah.
(Beseda „liqueur“ mora biti napisana v ležečem tisku, če bo sprememba sprejeta.)
Sprememba 171
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 32 – točka d a (novo)
(da)  Prodajnemu poimenovanju „liqueur“ se lahko doda tudi ime arome ali živila, uporabljenega pri pripravi proizvoda.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 34 – naslov
34.  Crème de cassis
34.  Crème de cassis
Sprememba 173
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 35 – naslov
35.  Guignolet
35.  Guignolet
Sprememba 174
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 36 – naslov
36.  Punch au rhum
36.  Punch au rhum
Sprememba 175
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 37 – naslov
37.  Gin iz trnulj
37.  Sloe gin
Sprememba 176
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 38 – naslov
38.   Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami, ali Pacharán
31a.   Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami, ali Pacharán
(Kategorijo „Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami, ali Pacharán“ se prestavi med kategorijama 31 „vodka“ in 32 „liquor“.)
Sprememba 177
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 39 – naslov
39.  Sambuca
39.  Sambuca
Sprememba 178
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 39 – točka a – točka ii
(ii)  ima najmanjšo vsebnost sladkorja 370 gramov na liter, izraženo kot invertni sladkor;
(ii)  ima najmanjšo vsebnost sladkorja 350 gramov na liter, izraženo kot invertni sladkor;
Sprememba 179
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 40 – naslov
40.  Maraschino, Marrasquino ali Maraskino
40.  Maraschino, Marrasquino ali Maraskino
Sprememba 180
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 41 – naslov
41.  Nocino
41.  Nocino
Sprememba 181
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 42 – naslov
42.  Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat
42.  Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat
Sprememba 182
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 42 – točka a
(a)  Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata ali žganja, ali mešanice le-teh, ki vsebuje kakovosten jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost čistega jajčnega rumenjaka mora znašati 140 gramov na liter končnega proizvoda.
(a)  Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata ali žganja, ali kombinacije le-teh, ki vsebuje jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost čistega jajčnega rumenjaka mora znašati 140 gramov na liter končnega proizvoda. Če se uporabljajo druga jajca kot jajca kokoši vrste Gallus gallus, je to treba navesti na označbi.
Sprememba 183
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 42 – točka c
(c)  Pri pripravi jajčnega likerja ali advocaata ali avocata ali advokata se lahko uporabljajo samo aromatične snovi in aromatični pripravki.
(c)  Pri pripravi jajčnega likerja ali advocaata ali avocata ali advokata se lahko uporabljajo samo živila z aromatičnimi lastnostmi, naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 42– točka c a (novo)
(ca)  Pri pripravi jajčnega likerja ali advocaata ali avocata ali advokata se lahko uporablja smetana.
Sprememba 185
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 43 – točka a
(a)  Liker z jajci je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata ali žgane pijače, ali mešanice le-teh, ki vsebuje značilne sestavine, kot so kakovosten jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost rumenjakov mora znašati 70 gramov na liter končnega proizvoda.
(a)  Liker z jajci je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata ali žgane pijače, ali kombinacije le-teh, ki vsebuje značilne sestavine, kot so kakovosten jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost rumenjakov mora znašati 70 gramov na liter končnega proizvoda.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 44 – naslov
44.  Mistrà
44.  Mistrà
Sprememba 187
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 45 – naslov
45.  Väkevä glögi ali spritglögg
45.  Väkevä glögi ali spritglögg
Sprememba 188
Predlog uredbe
Priloga II – del I – kategorija 46 – naslov
46.  Berenburg ali Beerenburg
46.  Berenburg ali Beerenburg
Sprememba 189
Predlog uredbe
Priloga II – del II – točka 2 a (novo)
2a.  Guignolet Kirsch se proizvaja v Franciji in je pridobljen z mešanjem pijač guignolet in kirsch, pri čemer vsaj 3 % čistega alkohola, ki ga vsebuje končni proizvod, izhaja iz pijače kirsch. Najmanjši volumenski odstotek alkohola v pijači Guignolet Kirsch je 15 %. Pri označevanju in predstavitvi je beseda „Guignolet“ navedena z znaki iste pisave, velikosti in barve ter v isti vrstici kot beseda „Kirsch“, pri steklenicah pa mora biti navedena na sprednji označbi. V informacijah o alkoholni sestavi je naveden volumenski odstotek čistega alkohola, ki ga predstavljata pijači guignolet in kirsch v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na volumen pijače Guignolet Kirsch.
Sprememba 190
Predlog uredbe
Priloga II a (novo)
PRILOGA IIa
DINAMIČNI SISTEM STARANJA OZIROMA SISTEM „CRIADERAS Y SOLERA“
Dinamični sistem staranja oziroma sistem „criaderas y solera“ zajema redne odtočitve dela brandyja iz posameznih hrastovih sodov in posod, ki predstavljajo stopnje staranja, ter ustrezne dotočitve z brandyjem, odtočenim iz predhodne stopnje staranja.
Opredelitve pojmov
Stopnje staranja: vsaka skupina hrastovih sodov in posod z enako ravnjo zorenja, skozi katero se brandy pomika v procesu staranja. Posamezne stopnje se imenujejo „criadera“, zadnja stopnja pred odpošiljanjem brandyja pa se imenuje „solera“.
Odtočitev: del brandyja, ki se odtoči iz vsakega hrastovega soda in posode v okviru ene stopnje staranja in doda v hrastove sode in posode naslednje stopnje staranja, v primeru „solere“ pa se odpošlje naprej.
Dotočitev: del brandyja iz hrastovih sodov in posod katere koli stopnje staranja, ki se doda v hrastove sode in posode naslednje stopnje staranja ter se premeša z vsebino v njih.
Povprečna starost: čas, ki ustreza rotaciji skupnih zalog brandyja, ki se stara, izračunan kot delež med skupnim volumnom brandyja na vseh stopnjah staranja in volumnom odtočitev na zadnji stopnji staranja („solera“) v enem letu.
Povprečna starost brandyja, odtočenega iz solere, se lahko izračuna po naslednji formuli: ̅ = Vt/Ve,
kjer je:
− t povprečna starost, izražena v letih,
− Vt skupni volumen zalog v sistemu staranja, izražen v litrih čistega alkohola,
− Ve skupni volumen proizvoda, odtočenega za odpošiljanje v enem letu, izražen v litrih čistega alkohola.
Najnižja povprečna starost. Pri manj kot tisočlitrskih hrastovih sodih in posodah je število letnih odtočitev in dotočitev enako ali nižje od dvakratnega števila stopenj staranja v sistemu, s čimer se zagotovi, da je najmlajša sestavina stara 6 mesecev ali več.
Pri manj kot tisočlitrskih hrastovih sodih in posodah je število letnih odtočitev in dotočitev enako ali nižje od števila stopenj staranja v sistemu, s čimer se zagotovi, da je najmlajša sestavina stara 1 leto ali več.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0021/2018).


Obvezna avtomatična izmenjava informacij na področju obdavčevanja *
PDF 432kWORD 62k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (COM(2017)0335 – C8-0195/2017 – 2017/0138(CNS))
P8_TA(2018)0050A8-0016/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0335),

–  ob upoštevanju členov 113 in 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0195/2017),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(1),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0016/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Države članice vse težje ščitijo svoje davčne osnove pred erozijo, saj so postale strukture davčnega načrtovanja zelo kompleksne in pogosto izkoriščajo vse večjo mobilnost tako kapitala kot oseb na notranjem trgu. Te strukture so običajno sestavljene iz aranžmajev, ki so oblikovani tako, da zajemajo več jurisdikcij in obdavčljive dobičke prenašajo v jurisdikcije z ugodnejšimi davčnimi režimi ali zmanjšujejo skupne davčne obveznosti davčnega zavezanca. Tako se državam članicam pogosto občutno zmanjšajo davčni prihodki, kar jih ovira pri izvajanju rasti prijaznih davčnih politik. Zato je ključno, da davčni organi držav članic dobijo celovite in ustrezne informacije o potencialno agresivnih davčnih aranžmajih. Te informacije bi navedenim organom omogočile, da se lahko hitro odzovejo na škodljive davčne prakse ter odpravijo vrzeli s sprejetjem zakonodaje ali z ustreznimi ocenami tveganja in davčnim nadzorom.
(2)  Države članice vse težje ščitijo svoje davčne osnove pred erozijo, saj so agresivne in zapletene strukture davčnega načrtovanja postale zelo kompleksne in pogosto izkoriščajo vse večjo mobilnost tako kapitala kot oseb na notranjem trgu. Te strukture so običajno sestavljene iz aranžmajev, ki so oblikovani tako, da zajemajo več jurisdikcij in obdavčljive dobičke podjetij in posameznikov prenašajo v jurisdikcije z ugodnejšimi davčnimi režimi ali zmanjšujejo davčni učinek na davčne zavezance. Tako se državam članicam pogosto občutno zmanjšajo davčni prihodki. Poleg tega se stopnje davka na dohodek pravnih oseb znotraj držav članic in med njimi vse bolj razlikujejo, in je odločilnega pomena, da ne ogrožamo načela davčne enakosti. To države članice ovira pri izvajanju rasti prijaznih davčnih politik. Zato je ključno, da davčni organi držav članic dobijo celovite in ustrezne informacije o aranžmajih, ki omogočajo davčne utaje in izogibanje davkom. Te informacije bi navedenim organom omogočile, da se lahko hitro odzovejo na škodljive davčne prakse ter odpravijo vrzeli s sprejetjem zakonodaje ali z ustreznimi ocenami tveganja in davčnim nadzorom. Neodzivnosti davčnih organov na sporočene sheme ne bi smeli razumeti tako, da jih implicitno odobravajo. Oblike poročanja bi morale biti jedrnate in uporabnikom prijazne, da velika količina informacij, ki bi nastala zaradi te direktive, ne bi ovirala relevantnih ukrepov v zvezi s shemami, o katerih se poroča.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Glede na to, da večina potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja zajema več kot eno jurisdikcijo, bi razkritje informacij o navedenih aranžmajih prineslo dodatne pozitivne rezultate tam, kjer bi se tudi te informacije izmenjevale med državami članicami. Zlasti je ključnega pomena avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi, da se jim zagotovijo tiste informacije, ki jih potrebujejo za ukrepanje, kadar ugotovijo obstoj agresivnih davčnih praks.
(3)  Glede na to, da večina potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja zajema več kot eno jurisdikcijo, bi razkritje informacij o navedenih aranžmajih prineslo dodatne pozitivne rezultate tam, kjer bi se tudi te informacije izmenjevale med državami članicami. Zlasti sta ključnega pomena avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi in zagotovljena koordinacija s finančnoobveščevalnimi enotami, ki se ukvarjajo s pranjem denarja in financiranjem terorizma, da se jim zagotovijo informacije, ki jih potrebujejo za ukrepanje, kadar ugotovijo obstoj agresivnih davčnih praks. Države članice pa se spodbuja tudi k uvedbi podobnih zahtev v zvezi z razkrivanjem aranžmajev, ki se pojavijo samo v njihovi jurisdikciji.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Komisija je bila ob priznavanju pomena, ki ga ima lahko pregleden okvir za razvoj poslovne dejavnosti pri prispevanju k zajezitvi izogibanja davkom in davčnih utaj na notranjem trgu, pozvana, naj sproži pobude v zvezi z obveznim razkritjem potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja po vzoru ukrepa 12 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS). V zvezi s tem je Evropski parlament pozval k strožjim ukrepom proti posrednikom, ki pomagajo pri aranžmajih, ki lahko privedejo do izogibanja davkom in davčnih utaj.
(4)  Komisija je bila ob priznavanju pomena, ki ga ima lahko pregleden okvir za razvoj poslovne dejavnosti pri prispevanju k zajezitvi izogibanja davkom in davčnih utaj na notranjem trgu, pozvana, naj sproži pobude v zvezi z obveznim razkritjem potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja po vzoru ukrepa 12 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS). V zvezi s tem je Evropski parlament pokazal, da imajo pri svetovanju glede davčnih shem ter njihovem vzpostavljanju in upravljanju ključno vlogo posredniki, in pozval k strožjim ukrepom proti posrednikom, ki pomagajo pri aranžmajih, ki lahko privedejo do izogibanja davkom in davčnih utaj.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Opozoriti je treba, da je videti, da so nekateri finančni posredniki in drugi ponudniki davčnega svetovanja svojim strankam dejavno pomagali prikrivati denar v offshore strukturah. Čeprav skupni standard poročanja, uveden z Direktivo Sveta 2014/107/EU27, vsaj glede podatkov o finančnih računih pomeni pomemben korak naprej pri vzpostavljanju davčno preglednega okvira v Uniji, pa je mogoče ta okvir še izboljšati.
(5)  Opozoriti je treba, da so nekateri finančni posredniki in drugi ponudniki davčnega svetovanja ter revizorji svojim strankam dejavno pomagali prikrivati denar v offshore strukturah. Čeprav skupni standard poročanja, uveden z Direktivo Sveta 2014/107/EU27 vsaj glede podatkov o finančnih računih pomeni pomemben korak naprej pri vzpostavljanju davčno preglednega okvira v Uniji, pa je mogoče ta okvir še izboljšati. Poleg tega bi bilo treba ustrezno izboljšati zmogljivosti držav članic za obdelavo količine prejetih finančnih informacij ter okrepiti finančne, človeške in vire IT davčnih uprav ter jih vzdrževati na ustrezni ravni.
_________________
_________________
27 Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 359, 16.12.2014, str. 1).
27 Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 359, 16.12.2014, str. 1).
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Razkritje potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja s čezmejno razsežnostjo lahko uspešno prispeva k prizadevanjem za vzpostavitev okolja pravične obdavčitve na notranjem trgu. S tega vidika bi obveznost posrednikov, da davčne organe obvestijo o določenih čezmejnih aranžmajih, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, pomenila korak v pravo smer. Za oblikovanje celovitejše politike bi bilo pomembno tudi to, da si davčni organi, kot drugi korak po razkritju, informacije izmenjujejo s primerljivimi organi v drugih državah članicah. Taka ureditev bi tudi povečala učinkovitost skupnega standarda poročanja. Poleg tega bi bilo ključno, da se Komisiji omogoči dostop do zadostne količine informacij, da bo lahko spremljala pravilno delovanje te direktive. Tak dostop Komisije do informacij držav članic ne odvezuje od obveznosti priglasitve vsakršne državne pomoči Komisiji.
(6)  Razkritje potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja s čezmejno razsežnostjo lahko uspešno prispeva k prizadevanjem za vzpostavitev okolja pravične obdavčitve na notranjem trgu. S tega vidika bi obveznost posrednikov, revizorjev in po potrebi davčnih zavezancev, da davčne organe obvestijo o nekaterih čezmejnih aranžmajih, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, pomenila nujno potreben korak v pravo smer. Za oblikovanje celovitejše politike bi bilo pomembno tudi to, da si davčni organi, kot drugi korak po razkritju, avtomatično izmenjujejo informacije s primerljivimi organi v drugih državah članicah. Taka ureditev bi tudi povečala učinkovitost skupnega standarda poročanja. Poleg tega bi bilo ključno, da se Komisiji omogoči dostop do ustreznih informacij, da bo lahko spremljala pravilno delovanje te direktive in izpolnjevala svoje dolžnosti v okviru politik konkurence. Dostop Komisije do informacij ne odvezuje držav članic od obveznosti priglasitve vsakršne državne pomoči Komisiji. Da se posrednikom in davčnim zavezancem zagotovi večja pravna varnost, bi morala Komisija objaviti seznam sporočenih čezmejnih davčnih aranžmajev, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, a brez navedb posrednikov ali davčnih zavezancev.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Priznava se, da ima razkritje potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja več možnosti za doseganje predvidenega odvračilnega učinka, če davčni organi zadevne informacije prejmejo že v zgodnji fazi, torej še preden se razkriti aranžmaji dejansko izvedejo. Kadar se obveznost razkritja prenese na davčne zavezance, bi bilo smotrno obveznost razkritja teh potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja določiti na nekoliko pozneje, saj se davčni zavezanci ob vzpostavitvi teh aranžmajev morda ne zavedajo njihove narave. Da bi se upravam držav članic olajšalo delo, bi se lahko nadaljnja avtomatična izmenjava informacij o teh aranžmajih opravila vsako četrtletje.
(7)  Priznava se, da ima razkritje potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja več možnosti za doseganje predvidenega odvračilnega učinka, če davčni organi zadevne informacije prejmejo že v zgodnji fazi, torej še preden se razkriti aranžmaji dejansko izvedejo. Poleg tega bi bilo treba izreči ustrezne kazni, da bi te aranžmaje preprečili in onemogočili. Kadar se obveznost razkritja prenese na davčne zavezance, bi bilo smotrno obveznost razkritja teh potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja določiti na nekoliko pozneje. Da bi se upravam držav članic olajšalo delo, bi se lahko nadaljnja avtomatična izmenjava informacij o teh aranžmajih opravila vsako četrtletje.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Vse večja in vse pomembnejša vloga pravic intelektualne lastnine v poslovnih modelih in davčnih strukturah velikih podjetij dodatno kaže, da je nujno treba izboljšati izmenjavo informacij o aranžmajih izogibanja davkom, saj uporaba pravic intelektualne lastnine omogoča različne nezahtevne možnosti za umetni prenos dobičkov.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)   Ker ni celovitega javnega poročanja po posameznih državah o ustreznih finančnih podatkih večjih mednarodnih podjetij, so zbirni podatki o offshore strukturah nezanesljivi, kar je razvidno iz dejstva, da veliko nedavnih odmevnih struktur izogibanja davkom ni zabeleženih v sedanjih poslovnih podatkovnih zbirkah finančnih računov podjetij. Te statistične pomanjkljivosti ovirajo prizadevanja davčnih organov za izvedbo ocen tveganja v zvezi s tveganimi jurisdikcijami ter dokazujejo, da je potrebna intenzivnejša izmenjava informacij o strukturah davčnega načrtovanja.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Glede na to, da naj bi bil glavni cilj take zakonodaje osredotočen na zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga, je bistveno, da se pri tem na ravni Unije ne ureja tisto, kar presega potrebno za dosego predvidenih ciljev. Zato bi bilo treba vsa skupna pravila glede razkritja omejiti na čezmejne primere, torej na primere, ki vključujejo več kot eno državo članico ali državo članico in tretjo državo. V takih okoliščinah je zaradi možnega vpliva na delovanje notranjega trga mogoče utemeljiti potrebo po sprejetju skupnega sklopa pravil, namesto da bi se zadeva prepustila obravnavanju na nacionalni ravni.
(10)  Glede na to, da naj bi bil glavni cilj take zakonodaje osredotočen na zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga in na omejevanje davčne utaje in izogibanja davkom, je bistveno, da se pri tem na ravni Unije ne ureja tisto, kar presega potrebno za dosego predvidenih ciljev. Zato bi bilo treba vsa skupna pravila glede razkritja omejiti na čezmejne primere, torej na primere, ki vključujejo več kot eno državo članico ali državo članico in tretjo državo. V takih okoliščinah je zaradi možnega vpliva na delovanje notranjega trga utemeljena potreba po sprejetju skupnega sklopa pravil, namesto da bi se zadeva prepustila obravnavanju na nacionalni ravni. Če država članica izvaja dodatne podobne nacionalne ukrepe poročanja, bi bilo treba zbrane dodatne informacije po potrebi posredovati drugim državam članicam.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Ker vse države članice morda niso pripravljene predpisati in izvrševati učinkovitih kazni in ker bi bilo treba zagotoviti dosledno izvajanje te direktive v vseh državah članicah, bi morala biti izmenjava informacij med davčnimi organi avtomatična tudi v zvezi z izrečenimi kaznimi ter s primeri, ko katera država članica kazni ne izreka.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Zaradi izboljšanja možnosti za učinkovitost te direktive bi morale države članice določiti kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se ta izvaja, in zagotoviti, da se te kazni dejansko uporabljajo v praksi, da so sorazmerne in da imajo odvračilni učinek.
(13)  Zaradi izboljšanja možnosti za učinkovitost te direktive bi morale države članice določiti kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se izvaja, in zagotoviti, da se te kazni, vključno s finančnimi, dejansko takoj uporabijo v praksi, da so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice bi morale Komisiji predložiti javen seznam posrednikov in davčnih zavezancev, ki so jim v skladu s to direktivo izrečene kazni, vključno z imenom, državljanstvom in prebivališčem.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Zaradi dopolnjevanja ali sprememb nekaterih nebistvenih elementov te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s posodabljanjem prepoznavnih značilnosti, da bi se na seznam prepoznavnih značilnosti vključili potencialno agresivni aranžmaji davčnega načrtovanja ali nizi aranžmajev na podlagi posodobljenih informacij o takih aranžmajih ali nizih aranžmajev, ki so bile pridobljene z obveznim razkritjem takih aranžmajev.
(14)  Zaradi dopolnjevanja ali sprememb nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s posodabljanjem prepoznavnih značilnosti. Komisija bi morala vsaki dve leti objaviti osnutek posodobljenega seznama prepoznavnih značilnosti, ki opredeljujejo agresivno davčno načrtovanje, da bi vključili morebitne nove ali spremenjene aranžmaje davčne utaje ali izogibanja davkom, ki bi jih odkrili od objave prejšnjega posodobljenega seznama, in sicer z začetkom veljavnosti štiri mesece po objavi osnutka.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)   Za zagotovitev enotne uporabe in razlage prepoznavnih značilnosti bi morala Komisija v skladu s to direktivo redno spremljati dejavnosti davčnih organov.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Ker cilja te direktive, namreč izboljšanja delovanja notranjega trga z odvračanjem od uporabe čezmejnih agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim neusklajenim delovanjem držav članic, temveč ga je zato, ker je usmerjen v aranžmaje, zasnovane za potencialno izkoriščanje neučinkovitosti, ki izvirajo iz interakcije med različnimi nacionalnimi davčnimi pravili, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja, zlasti ob upoštevanju tega, da je omejena na aranžmaje s čezmejno razsežnostjo bodisi več kot ene države članice bodisi države članice in tretje države.
(18)  Ker ciljev te direktive, namreč bistvene omejitve katastrofalnih posledic davčnih utaj in izogibanja davkom za javne finance in izboljšanja delovanja notranjega trga z odvračanjem od uporabe čezmejnih agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim neusklajenim delovanjem držav članic, temveč ga je zato, ker je usmerjen v aranžmaje, zasnovane za potencialno izkoriščanje neučinkovitosti, ki izvirajo iz interakcije med različnimi nacionalnimi davčnimi pravili, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, zlasti ob upoštevanju tega, da je omejena na aranžmaje s čezmejno razsežnostjo bodisi več kot ene države članice bodisi države članice in tretje države.
Sprememba 17
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2011/16/EU
Člen 3 – točka 18 – točka c
(c)  ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja posle v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v navedeni jurisdikciji, aranžma ali niz aranžmajev pa predstavlja del ali celoto poslov navedene stalne poslovne enote;
(c)  ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja poslovno dejavnost v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote ali nadzorovanega tujega podjetja katere koli vrste, ki se nahaja v navedeni jurisdikciji, aranžma ali niz aranžmajev pa predstavlja del ali celoto poslov te stalne poslovne enote;
Sprememba 18
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2011/16/EU
Člen 3 – točka 18 – točka d
(d)  ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja posle v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote, ki se ne nahaja v navedeni jurisdikciji, aranžma ali niz aranžmajev pa predstavlja del ali celoto poslov navedene stalne poslovne enote;
(d)  ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja poslovno dejavnost v drugi jurisdikciji, ne da bi bila v njej davčna zavezanka;
Sprememba 19
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2011/16/EU
Člen 3 – točka 20
20.  „prepoznavna značilnost“ pomeni tipično lastnost ali značilnost aranžmaja ali niza aranžmajev, navedeno v Prilogi IV;
20.  „prepoznavna značilnost“ pomeni aranžma ali niz aranžmajev, naveden v Prilogi IV;
Sprememba 20
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2011/16/EU
Člen 3 – točka 23 – točka c a (novo)
(ca)  davčni zavezanec je dejanski lastnik drugega davčnega zavezanca, kot je opredeljeno v Direktivi (EU) 2015/849.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 1 a (novo)
1a.  Pri izvajanju revizij v zvezi z izkazi strank veljajo za revizorje obveznosti identifikacije in razkritja, če revizor ugotovi, da so revidirani subjekt ali njegovi posredniki morda prekršili obveznosti identifikacije in razkritja iz tega člena. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od revizorjev zahteva, da informacije o tovrstnih kršitvah v 10 delovnih dneh zabeležijo pri pristojnem organu, in sicer od datuma objave revizijskega poročila.
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi posrednikom omogoči pravico do oprostitve od predložitve informacij o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali nizu takih aranžmajev, če so upravičeni do varovanja poklicne skrivnosti odvetnikov v skladu z nacionalnim pravom te države članice. V takih okoliščinah je za izpolnitev obveznosti predložitve informacij o takem aranžmaju ali nizu aranžmajev odgovoren davčni zavezanec, posredniki pa davčnega zavezanca obvestijo o tej odgovornosti, nastali zaradi varovanja skrivnosti.
2.  Vsaka država članica lahko po potrebi sprejme potrebne ukrepe, s katerimi posrednikom omogoči pravico do oprostitve od predložitve informacij o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali nizu takih aranžmajev, če so upravičeni do varovanja poklicne skrivnosti odvetnikov v skladu z nacionalnim pravom te države članice. V takih okoliščinah je za izpolnitev obveznosti predložitve informacij o takem aranžmaju ali nizu aranžmajev odgovoren davčni zavezanec, posredniki pa davčnega zavezanca pisno obvestijo o tej odgovornosti, nastali zaradi varovanja skrivnosti, pri čemer morajo shraniti potrdilo o prejemu, ki ga podpiše davčni zavezanec. Davčni zavezanec pristojnim davčnim organom sporoči informacije o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali nizu takih aranžmajev v roku 10 delovnih dni.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 4
4.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od posrednikov in davčnih zavezancev zahteva, da predložijo informacije o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, ki so bile izvedeni med [datum političnega dogovora] in 31. decembrom 2018. Posredniki in davčni zavezanci, kot je ustrezno, informacije o navedenih čezmejnih aranžmajih predložijo do 31. marca 2019.
4.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od posrednikov, revizorjev in davčnih zavezancev zahteva, da predložijo informacije o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, ki so aktivni ... [datum začetka veljavnosti te direktive], in o tistih, ki začnejo veljati po tem datumu.
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 4 a (novo)
4a.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za oceno davčnih aranžmajev, ki se razkrijejo z izmenjavo informacij v skladu s to direktivo, ter svojim davčnim organom zagotovi potrebne vire.
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 6 – točka a
(a)  identifikacijo posrednikov in davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, rezidentstvom za davčne namene, davčno številko ter, kadar je primerno, osebe ki so s posrednikom ali davčnim zavezancem povezana podjetja;
(a)  identifikacijo posrednikov ali po potrebi revizorjev in davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, državljanstvom, rezidentstvom za davčne namene, davčno številko ter, kadar je primerno, ki so s posrednikom ali davčnim zavezancem povezana podjetja;
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 6 – točka c
(c)  povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, ali niza takih aranžmajev, vključno z navedbo imena, pod katerim so znani, če tako ime obstaja, ter abstrakten opis zadevnih poslovnih dejavnosti ali aranžmajev, ne da bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;
(c)  povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, ali niza takih aranžmajev, vključno z navedbo imena, pod katerim so znani, če tako ime obstaja, ter splošen opis zadevnih poslovnih dejavnosti ali aranžmajev, ne da bi to povzročilo razkritje intelektualne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 6 – točka d
(d)  datum, na katerega se bo ali se je začel izvajati čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ali prvi korak v nizu takih aranžmajev;
(d)  datum začetka izvajanja čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, ali prvega koraka v nizu takih aranžmajev;
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 6 – točka e
(e)  podrobnosti o nacionalnih davčnih določbah, katerih uporaba ustvari davčno ugodnost, če je ustrezno;
(e)  podrobnosti o nacionalnih davčnih določbah, na katerih temeljijo aranžmaji, o katerih se poroča, ali nizi takih aranžmajev, če je ustrezno;
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 6 – točka h
(h)  navedbo vseh morebitnih oseb v drugih državah članicah, na katere bi čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ali niz takih aranžmajev verjetno vplival, ob navedbi, s katerimi državami članicami so zadevni posredniki ali davčni zavezanci povezani.
(h)  navedbo vseh morebitnih oseb v drugih državah članicah, na katere bi čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ali niz takih aranžmajev verjetno vplival, ob navedbi, s katerimi državami članicami so zadevni posredniki, revizorji ali davčni zavezanci povezani.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 7
7.  Za lažjo izmenjavo informacij iz odstavka 5 tega člena Komisija v okviru postopka za določitev standardnega obrazca iz člena 20(5) določi praktične postopke, potrebne za izvajanje tega člena, vključno z ukrepi za standardizacijo sporočanja informacij iz odstavka 6 tega člena.
7.  Za lažjo izmenjavo informacij iz odstavka 5 tega člena Komisija v okviru postopka za določitev standardnega obrazca iz člena 20(5) določi praktične postopke in zagotovi zadostne vire, potrebne za izvajanje tega člena, vključno z ukrepi za standardizacijo sporočanja informacij iz odstavka 6 tega člena.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2011/16/EU
Člen 8aaa – odstavek 8
8.  Komisija nima dostopa do informacij iz točk (a), (c) in (h) odstavka 6.
8.  Komisija ima dostop do informacij iz točk (b), (c), (d), (e), (f) in (g) odstavka 6. Komisija javno objavi seznam sporočenih čezmejnih aranžmajev brez navedbe posameznih posrednikov ali davčnih zavezancev.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2011/16/EU
Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 1
Komisija do 31. decembra 2017 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko držav članic za upravno sodelovanje na področju obdavčenja ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov iz odstavkov 1 in 2 člena 8a beležijo podatki, ki jih je treba sporočati v okviru navedenih odstavkov.
Komisija do 31. decembra 2017 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko za upravno sodelovanje na področju obdavčenja, do katere imajo dostop samo države članice in Komisija, ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov iz odstavkov 1 in 2 člena 8a beležijo podatki, ki jih je treba sporočati v okviru navedenih odstavkov.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2011/16/EU
Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 2
Komisija do 31. decembra 2018 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko držav članic za upravno sodelovanje na področju obdavčenja ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave informacij iz odstavkov 5, 6 in 7 člena 8aaa beležijo informacije, ki jih je treba sporočati v okviru navedenih odstavkov.
Komisija do 31. decembra 2018 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko za upravno sodelovanje na področju obdavčenja, do katere imajo dostop samo države članice in Komisija, ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave informacij iz člena 8aaa beležijo informacije, ki jih je treba sporočati v okviru navedenega člena. Poleg tega so informacije, avtomatično izmenjane v skladu s členi 8, 8a in 8aa, dostopne v centralnem direktoriju, v katerem je dostop omejen na države članice in Komisijo.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2011/16/EU
Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 3
Dostop do podatkov ali informacij, shranjenih v tej podatkovni zbirki, imajo pristojni organi vseh držav članic. Tudi Komisija ima dostop do podatkov ali informacij, shranjenih v tej podatkovni zbirki, vendar ob omejitvah iz člena 8a(8) in člena 8aaa(8). Komisija potrebne praktične postopke določi v skladu s postopkom iz člena 26(2).
Dostop do podatkov ali informacij, shranjenih v tej podatkovni zbirki, imajo pristojni organi vseh držav članic in Komisija. Komisija potrebne praktične postopke določi v skladu s postopkom iz člena 26(2).
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2011/16/EU
Člen 23 – odstavek 3
3.  Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave podatkov ali informacij iz členov 8, 8a, 8aa in 8aaa ter dosežene praktične rezultate. Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko in pogoje sporočanja za navedene letne ocene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).
3.  Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave podatkov ali informacij iz členov 8, 8a, 8aa in 8aaa, kakovosti in količine izmenjanih informacij ter zakonodajnih sprememb, ki so bile predlagane ali izvedene na podlagi vrzeli v regulativnem okviru, ki so bile razkrite na podlagi teh informacij. Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko in pogoje sporočanja za te letne ocene. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2). Na podlagi teh ocen Komisija pripravi zakonodajne predloge za odpravo vrzeli v obstoječem pravu.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Direktiva 2011/16/EU
Člen 23 – odstavek 3 a (novo)
(5a)  v členu 23 se vstavi naslednji odstavek:
„3a. Države članice Komisiji sporočijo število razkritih aranžmajev ali nizov aranžmajev, kot so razvrščeni v Prilogi IV, z njihovim opisom, državljanstvom davčnih zavezancev, ki imajo koristi od njih, ter število in obseg kazni, izrečenih posrednikom ali davčnim zavezancem, ki so te aranžmaje razkrili. Komisija vsako leto pripravi javno poročilo s temi informacijami.“
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b (novo)
Direktiva 2011/16/EU
Člen 23 – odstavek 3 b (novo)
(5b)  v členu 23 se vstavi naslednji odstavek:
„3b. Države članice Komisiji vsako leto predložijo seznam čezmejnih aranžmajev, ki jih davčni organ obravnava kot skladne s to direktivo.“.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2011/16/EU
Člen 23aa – odstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26a za spreminjanje Priloge IV, da bi se na seznam prepoznavnih značilnosti vključili potencialno agresivni aranžmaji davčnega načrtovanja ali nizi aranžmajev na podlagi posodobljenih informacij o takih aranžmajih ali nizih aranžmajev, pridobljenih z obveznim razkritjem takih aranžmajev.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26a za spreminjanje Priloge IV, da bi se na seznam prepoznavnih značilnosti vključili potencialno agresivni aranžmaji davčnega načrtovanja ali nizi aranžmajev na podlagi posodobljenih informacij o takih aranžmajih ali nizih aranžmajev, pridobljenih z obveznim razkritjem takih aranžmajev. Komisija to stori vsaki dve leti na podlagi razpoložljivih informacij o novih ali spremenjenih aranžmajih davčne utaje in izogibanja davkom, svoja nova merila pa v obliki osnutka objavi štiri mesece, preden začnejo veljati.
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2011/16/EU
Člen 25a – odstavek 1
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive ter povezanih s členoma 8aa in 8aaa, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive ter povezanih s členoma 8aa in 8aaa, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Komisija lahko objavi okvirno preglednico kazni.
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2011/16/EU
Člen 26a – odstavek 5 a (novo)
5a.   Komisija do… [tri leta po dnevu začetka veljavnosti te direktive] in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje poročila o uporabi te direktive.
Sprememba 41
Predlog direktive
Priloga 1
Direktiva 2011/16/EU
Priloga IV – Preskus glavne koristi – odstavek 1
Šteje se, da je rezultat preskusa pozitiven, če je glavna korist aranžmaja ali niza aranžmajev pridobitev davčne ugodnosti, pri tem pa je mogoče ugotoviti, da je navedena ugodnost tisti rezultat, ki se lahko pričakuje od uporabe takega aranžmaja ali niza aranžmajev, tudi z izkoriščanjem posebnega načina strukturiranosti aranžmaja ali niza aranžmajev.
Šteje se, da je rezultat preskusa pozitiven, če je ena od glavnih koristi aranžmaja ali niza aranžmajev pridobitev davčne ugodnosti, pri tem pa je mogoče ugotoviti, da je navedena ugodnost tisti rezultat, ki se lahko pričakuje od uporabe takega aranžmaja ali niza aranžmajev, tudi z izkoriščanjem posebnega načina strukturiranosti aranžmaja ali niza aranžmajev.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.


Gensko spremenjena koruza DAS-59122-7
PDF 280kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D054772-02 – 2018/2568(RSP))
P8_TA(2018)0051B8-0122/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D054772-02),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti člena 11(3) in člena 23(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. januarja 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 18. maja 2017 in ki je bilo objavljeno 29. junija 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je Odločba Komisije 2007/702/ES odobrila dajanje v promet živila in krmo, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker je pred odločbo Komisije Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 23. marca 2007 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 3. aprila 2007(5) (prvo mnenje EFSA);

B.  ker sta 19. julija 2016 družbi Pioneer Overseas Corporation in Dow AgroSciences Ltd. (vlagatelj) skupaj predložili vlogo za podaljšanje odobritve za dajanje na trg živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003; ker vloga zajema tudi dajanje gensko spremenjene koruze 59122 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga koruza, v kar pa ni zajeto gojenje;

C.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 18. maja 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 29. junija 2017(6) (drugo mnenje EFSA);

D.  ker gensko spremenjena koruza 59122 izraža beljakovini CRY34Ab1 in CRY35Ab1, ki povzročata odpornost na škodljive vrste hroščev, ki sodijo v rod koruznih hroščev, kot so ličinke koruznega hrošča (Diabrotica virgifera virgifera), ter beljakovino PAT, ki povzroča odpornost na herbicide, ki vsebujejo glufosinat;

E.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 navaja, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri sprejemanju odločitev upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

F.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju predložile številne kritične pripombe v zvezi s prvim mnenjem EFSA(7), med drugim glede nepopolnega načrta spremljanja, tveganja izpostavljenosti toksinom BT neciljnih organizmov, pomanjkanja osnove za sklep, da so „krmni proizvodi iz gensko spremenjene koruze 59122 vsebinsko enakovredni, hranilno enakovredni in enako varni kot proizvodi iz komercialne koruze“, ter, ob upoštevanju 90-dnevne študije na podganah, glede dejstva, da je bila gensko spremenjena koruza 59122 dozirana s samo enim odmerkom za vso študijo, kar ni skladno z zadevnim priporočilom OECD;

G.  ker je bila EFSA po vložitvi prošnje za podaljšanje odobritve pozvana, naj oceni podatke, ki jih je predložil vlagatelj, vključno s poročili o spremljanju stanja okolja po dajanju na trg in 11 primarnimi raziskovalnimi študijami, objavljenimi med letoma 2007 in 2016; ker je EFSA na podlagi svoje ocene predloženih podatkov sprejela pozitivno mnenje (drugo mnenje EFSA, omenjeno zgoraj), v katerem je navedla, da ni ugotovljenih novih tveganj, sprememb izpostavljenosti in novih znanstvenih negotovosti, ki bi spremenile ugotovitve prvotne ocene tveganja o koruzi 59122;

H.  ker so države članice med trimesečnim posvetovalnim obdobjem podale številne kritične pripombe v zvezi z drugim mnenjem EFSA(8), med drugim tudi, „da spremljanje, ki se izvaja za gensko spremenjeno koruzo 59122, ne more zagotoviti smiselnih rezultatov za trenutno oceno in da je treba odpraviti negotovosti, povezane z oceno tveganja, opravljeno pred izdajo dovoljenja, npr. kar zadeva izpostavljenost okolja,“ ter „da pristop k spremljanju, ki se uporablja za gensko spremenjeno koruzo 59122, ni v skladu z zahtevami Priloge VII Direktive 2001/18/ES“;

I.  ker je ena država članica želela izvedeti, zakaj vlagatelj ni predložil več javnih študij, ki kažejo na imunogenost beljakovin Cry pri miših, in jih EFSA zato ni ocenila, ter je menila, da bi bilo treba rešiti vprašanja, povezana z imunogenostjo in sposobnostjo povečanja imunskega odziva beljakovin Cry, izraženih v gensko spremenjeni koruzi 59122, preden se podaljšanje odobri;

J.  ker je ena država članica opozorila, da je Unija odobrila Konvencijo o biološki raznovrstnosti, ki tako izvoznim kot uvoznim državam nalaga mednarodno odgovornost glede biotske raznovrstnosti, zato je pomembno upoštevati učinke, ki jih ima uvoz gensko spremenjene koruze 59122 v Unijo, tako na biotsko raznovrstnost Unije kot na biotsko raznovrstnost držav, kjer omenjeno koruzo gojijo;

K.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(9); ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018(10);

L.  ker je uporaba komplementarnih herbicidov del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja vedno prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine(11);

M.  ker ostanki škropljenja z glufosinatom niso bili ocenjeni v nobenem od mnenj EFSA; ker bodo ostanki glufosinata prisotni v gensko spremenjeni koruzi 59122, uvoženi v Unijo za uporabo v živilih in krmi;

N.  ker bi bilo nesprejemljivo z vidika varnosti hrane, hkrati pa tudi skrajno nedosledno, da bi odobrili uvoz na glufosinat odporne gensko spremenjene koruze, glede na to, da dovoljenje za uporabo glufosinata v Uniji poteče 31. julija 2018 zaradi reproduktivne toksičnosti(12);

O.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. januarja 2018, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 12 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo 12 držav članic, ki predstavljajo samo 38,83 % prebivalcev Unije, pri čemer so se štiri države članice vzdržale;

P.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(13);

Q.  ker je Parlament v prvi obravnavi(14) 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

R.  ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki bi se lahko oblikovalo v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(15) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za pridobitev dovoljenja ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  poziva pristojne zakonodajalce, naj nemudoma zagotovijo napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 in naj med drugim zagotovijo, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja v zvezi z odobritvami GSO, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi;

6.  zlasti poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza katerekoli gensko spremenjene rastline, namenjene za živila ali krmo, ki je bila narejena odporna na komplementarni herbicid, ki je prepovedan ali ki bo kmalu prepovedan v Uniji;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4861
(4)–––––––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4)(Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).
(5) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/470
(6) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4861
(7) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2016-00526
(8) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2016-00526
(9) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(10) Točka 7 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/404 (UL L 67, 12.3.2015, str. 6).
(11) https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00267-015-0589-7
(12) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2013-01002
(13) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(14) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(15) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Gensko spremenjena koruza MON 87427 × MON 89034 × NK603
PDF 294kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (D054771-02 – 2018/2569(RSP))
P8_TA(2018)0052B8-0124/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603 (D054771-02), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. januarja 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela dne 28. junija 2017 in ki je bilo objavljeno dne 1. avgusta 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je 13. septembra 2013 družba Monsanto Europe S.A. pri pristojnem nacionalnem belgijskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 ali so iz nje proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje proizvodov, ki so sestavljeni ali vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 in so razen za hrano in krmo namenjeni za uporabo kot vsa druga koruza, z izjemo gojenja, na trg;

B.  ker je vloga za navedeno uporabo zajemala vse tri podkombinacije gensko spremenjene koruze MON 87427 × MON 89034 × NK603;

C.  ker gensko spremenjena koruza MON 87427 × MON 89034 × NK603 vsebuje dva gena za odpornost proti glifosatu in proizvaja beljakovini Cry1A.105 in Cry2Ab2, ki povzročata odpornost proti določenim škodljivcem iz reda Lepidoptera;

D.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 28. junija 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 1. avgusta 2017(5);

E.  ker je v Uredbi (ES) št. 1829/2003 navedeno, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo škodljivo učinkovati na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri sprejemanju odločitev upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

F.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb(6); ker je med najbolj kritičnimi pripombami dejstvo, da analiza sestave ne zajema ostankov komplementarnih herbicidov in njihovih metabolitov; ker zaradi zaskrbljenosti glede rezultatov študij, ki med drugim kažejo pogostejše nastajanje ledvičnih kamnov pri miših, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno koruzo MON 89034, ni mogoče priti do zaključka o tveganjih, povezanih z uporabo gensko spremenjenega organizma (v nadaljnjem besedilu: GSO) v hrani za ljudi in živali; ker so potrebne dodatne informacije, preden se lahko ocena tveganja zaključi, ter ni mogoče priti do zaključkov v zvezi s subkroničnimi (90-dnevna analiza ni bila opravljena) in dolgoročnimi učinki polnozrnate hrane in/ali krme na razmnoževanje ali razvoj;

G.  ker je pristojni organ v eni od držav članic opozoril na dejstvo, da obstajajo statistično pomembne razlike med gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (tretirana z glifosatom) in njeno gensko nespremenjeno ustreznico pri 16 končnih vrednostih za zrna(7) in dveh za krmila(8), da so odkrili še več statistično različnih končnih vrednosti pri zrnih (42), ko so primerjali gensko spremenjeno koruzo, ki ni bila tretirana z glifosatom, z gensko nespremenjeno ustreznico, ter da je znatno zmanjšanje vitaminov in mineralov v teh pridelkih precej problematično za zdravje ljudi in živali, saj je podhranjenost tipa B svetovni problem;

H.  ker je bilo v neodvisni študiji(9) ugotovljeno, da je mogoče glede na navedene statistične razlike trditi, da je gensko spremenjena koruza bistveno drugačna od svoje genetsko nespremenjene ustreznice, kar zadeva številne sestavine in biološke lastnosti, ter da same spremembe, če se obravnavajo kot osamljeni podatki, sicer niso zaskrbljujoče z vidika varnosti, vendar bi bilo treba skupno število njihovih učinkov in njihov velik pomen upoštevati kot izhodišče za natančnejše raziskave; ker agencija EFSA ni opravila nadaljnjih študij;

I.  ker vlagatelj ni predložil podatkov o poskusih s podkombinacijami gensko spremenjene koruze MON 87427 × MON 89034 in MON 87427 × NK603; ker odbor EFSA za GSO na podlagi ekstrapolacije eksperimentalnih podatkov o drugih podkombinacijah in posameznih transformacijskih dogodkih pričakuje, da bosta podkombinaciji enako varni kot ocenjeni posamezni transformacijski dogodki koruze MON 89034 × NK603 in MON 87427 × MON 89034 × NK603, ocena negotovosti ekstrapolacije pa ni bila opravljena; ker lahko ta pomanjkljivost razvrednoti splošno ugotovitev v mnenju agencije EFSA in lahko celo pomeni kršenje njenih Smernic o oceni negotovosti v okviru znanstvene ocene, objavljenih januarja 2018(10); ker odobritev ni mogoča brez natančne ocene podatkov o poskusih za vsako podkombinacijo zložbe genskih elementov;

J.  ker je odbor EFSA za GSO ugotovil, da načrt za okoljsko spremljanje po dajanju na trg, ki ga je vložnik predložil za koruzo z zložbo treh genskih elementov, ne vključuje določb za dve podkombinaciji MON 87427 × MON 89034 in MON 87427 × NK603, in je zato priporočil, naj vložnik načrt ustrezno prilagodi; ker je iz predloženega načrta spremljanja razvidno, da vložnik tega priporočila ni upošteval(11);

K.  ker je eden od glavnih namenov nalaganja transformacijskih dogodkov večja odpornost rastline na glifosat (NK603 in MON 87427 izražata encime EPSPS, kar povzroča odpornost na glifosat); ker je treba zato pričakovati, da bo rastlina izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata, s čimer bo v pridelku več njegovih ostankov, poleg tega utegne to vplivati tudi na sestavo rastlin in njihove agronomske značilnosti; ker ocena tveganja tega vidika ni zajela; ker ostanki škropljenja z glifosatom po mnenju agencije EFSA prav tako niso bili ocenjeni;

L.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je agencija EFSA novembra 2015 ugotovila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 ugotovila, da je njegova nerazvrstitev med rakotvorne snovi upravičena; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi; ker je Evropski parlament ustanovil posebni odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov, ki bo pomagal ugotoviti, ali je industrija neustrezno vplivala na ocene agencij Unije v zvezi z rakotvornostjo glifosata;

M.  ker po mnenju skupine za pesticide pri agenciji EFSA na podlagi doslej predloženih podatkov ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata(12); ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov(13); ker je Unija dodatek, znan kot polietoksilirani lojev aminat, že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker je možno, da so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji gensko spremenjena koruza;

N.  ker se uvožena gensko spremenjena koruza v Uniji pogosto uporablja za krmo za živali; ker je v strokovno pregledani znanstveni študiji ugotovljena morebitna povezava med glifosatom v krmi za breje svinje in povečanjem števila hudih prirojenih okvar pri njihovih pujskih(14);

O.  ker je razvoj gensko spremenjenih pridelkov, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu porastu odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se močno zanašajo na gensko spremenjene pridelke;

P.  ker je del zložbe transformacijskih dogodkov, ki izkazuje odpornost na žuželke, posledica transformacije MON 89034, ki izraža beljakovini Cry1A in Cry2Ab2 (Bt), saj povzročajo odpornost na določene škodljivce iz reda Lepidoptera (na primer koruzno veščo (Ostrinia nubilalis)); ker bi bilo treba po podatkih neodvisne študije v oceni tveganja agencije EFSA ostanke glifosata prav tako obravnavati kot močne dodatne povzročitelje stresa, saj je lahko učinek na celice in organizme, hkrati izpostavljene številnim povzročiteljem stresa, zelo pomemben pri učinkovitosti toksinov Bt(15); ker je bilo v znanstveni študiji iz leta 2017 o morebitnih učinkih toksinov Bt in ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi na zdravje ugotovljeno, da je treba ostankom herbicidov in njihovi interakciji s toksini Bt posvetiti posebno pozornost(16); ker agencija EFSA tega ni raziskala;

Q.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. januarja 2018, mnenje ni bilo sprejeto; ker je 14 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 11 držav članic, ki predstavljajo le 38,75 % prebivalcev Unije, pri čemer so se tri države članice glasovanja vzdržale;

R.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dokumentacije Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(17);

S.  ker je Parlament v prvi obravnavi dne 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003(18) in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

T.  ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki bi se lahko oblikovalo v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj ustavi izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za pridobitev dovoljenja ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  poziva pristojne zakonodajalce, naj nemudoma zagotovijo napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 in naj med drugim zagotovijo, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja v zvezi z odobritvami GSO, bodisi za gojenje ali za živila in krmo;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

7.  poziva Komisijo, naj zahteva veliko bolj podrobno testiranje za ugotovitev zdravstvenih tveganj, ki nastanejo v zvezi z zložbo genskih elementov, kot je gensko spremenjena koruza MON 87427 × MON 89034 × NK603;

8.  poziva Komisijo, naj oblikuje strategije za oceno zdravstvenega tveganja, toksikologijo in poprodajni nadzor, ki bi se osredotočale na vso prehransko in krmno verigo;

9.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu za prehrano in krmo;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4922
(4)–––––––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L. , linija SHD-27531-4)(Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).
(5) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4922
(6) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2013-00765
(7) V kislem detergentu netopna vlakna (ADF), pepel, kalcij, magnezij, fosfor, cink, arginin, glicin, stearinska kislina, niacin, α-tokoferol, ferulična kislina in ρ-kumarinska kislina. Glej stran 94 Priloge G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO (http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2013-00765) in stran 13 mnenja agencije EFSA (https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4922).
(8) Vlaga in kalcij.
(9) https://www.testbiotech.org/sites/default/files/Testbiotech_Comment_Maize%20MON%2087427%20%C3%97%20MON%2089034%20%C3%97%20NK603%20.pdf
(10) https://www.efsa.europa.eu/en/press/news/180124-0
(11) Priloga F – Načrt za okoljsko spremljanje po dajanju na trg http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2013-00765
(12) Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat; EFSA Journal 2015; 13(11):4302 http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4302/epdf
(13) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3955666
(14) https://www.omicsonline.org/open-access/detection-of-glyphosate-in-malformed-piglets-2161-0525.1000230.php?aid=27562
(15) https://www.testbiotech.org/sites/default/files/Testbiotech_Comment_Maize%20MON%2087427%20%C3%97%20MON%2089034%20%C3%97%20NK603%20.pdf
(16) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5236067/
(17) Na primer, v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014) ali v govoru o stanju Unije 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(18) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2017/006 ES/Galicia apparel
PDF 333kWORD 52k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga iz Španije – EGF/2017/006 ES/Galicia apparel) (COM(2017)0686 – C8-0011/2018 – 2018/2014(BUD))
P8_TA(2018)0053A8-0033/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0686 – C8-0011/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0033/2018),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način;

C.  ker je Španija je vložila vlogo EGF/2017/006 ES/Galicia apparel za finančni prispevek iz ESPG po odpustitvi 303 delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 14 NACE po reviziji 2 (proizvodnja oblačil), v španski regiji Galicija (ES11) na ravni 2 NUTS;

D.  ker se vloga sklicuje na merila za pomoč iz člena 4(2) uredbe o ESPG in odstopa od meril iz točke (b) člena 4(1) navedene uredbe, v skladu s katero bi moralo biti presežnih vsaj 500 delavcev v referenčnem obdobju devetih mesecev v podjetjih, ki delujejo v isti gospodarski panogi na ravni oddelka NACE po reviziji 2 ter v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni 2 NUTS v državi članici;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(2) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Španija na podlagi navedene uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 720 000 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 1 200 000 EUR;

2.  ugotavlja, da so španski organi vlogo predložili 19. julija 2017, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Španija, oceno dokončno pripravila 28. novembra 2017 in jo 15. januarja 2018 posredovala Parlamentu;

3.  je seznanjen, da je po navedbah Španije odpuščanje povezano z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, natančneje z liberalizacijo trgovine s tekstilom in oblačili po izteku sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o tekstilu konec leta 2004, kar je povzročilo korenite spremembe v strukturi svetovne trgovine;

4.  opominja, da so bili delavci odpuščeni v petih podjetjih, kar naj bi po pričakovanjih ustvarilo hude pritiske na prizadetem območju, saj je ta regija oddaljena od večjih industrijskih središč, prostih delovnih mest pa ni veliko, zato je prezaposlovanje delavcev oteženo; ugotavlja, da imajo povrhu tega presežni delavci nezadostno izobrazbo in poklicne veščine za delo v sektorju, ki propada, in da je število iskalcev zaposlitve v omenjeni regiji visoko;

5.  poudarja, da je regija Ordes, kjer je bilo veliko odpuščanj, močno odvisna od oblačilne industrije, v zadnjih letih pa se je število oblačilnih podjetij močno zmanjšalo; obžaluje, da se v tej regiji zmanjšuje tudi BDP na prebivalca;

6.  meni, da glede na upadanje prebivalstva, BDP na prebivalca in industrijsko bazo obravnavane regije vloga ustreza merilom za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, čeprav vključuje manj kot 500 presežnih delavcev;

7.  se zaveda, da je povečanje uvoza v Unijo potisnilo cene navzdol, kar je negativno vplivalo na finančni položaj podjetij v tekstilnem sektorju Unije ter v tekstilni in oblačilni industriji sprožilo splošen trend selitve proizvodnje v države z nižjimi stroški zunaj Unije; je seznanjen, da se je zato število proizvajalcev oblačil v Galiciji vztrajno zmanjševalo, število presežnih delavcev pa povečevalo;

8.  poudarja, da je 83,5 % upravičencev žensk in da je velika večina starih med 30 in 54 let; glede na navedeno priznava, kako pomembni so aktivni ukrepi na trgu dela, ki se sofinancirajo iz ESPG, za izboljšanje možnosti za ponovno vključitev teh ranljivih skupin na trg dela;

9.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da se lahko s tovrstnim odpuščanjem še poveča stopnja brezposelnosti, s katero se to območje sooča že od začetka gospodarske in finančne krize;

10.  ugotavlja, da Španija načrtuje šest vrst ukrepov za odpuščene delavce, na katere se nanaša ta vloga, in sicer: (i) informativna srečanja in pripravljalne delavnice, (ii) poklicno usmerjanje, (iii) usposabljanje, (iv) intenzivno pomoč pri iskanju zaposlitve, (v) mentorstvo po ponovni vključitvi v zaposlitev, (vi) spodbude; meni, da je glede na profil odpuščenih delavcev posebej pomemben prispevek k stroškom za skrbnike vzdrževanih oseb;

11.  meni, da je treba s pripravljenim poklicnim usposabljanjem razširiti nabor priložnosti za brezposelne, da bi morale biti dejavnosti usposabljanja povezane s prospektivno študijo o trendih zaposlovanja, kar je treba vključiti med financirane ukrepe, poleg tega pa je treba povečati možnosti za poklicne poti brez razlikovanja na podlagi spola ali omejevanja na nekvalificirano zaposlitev;

12.  meni, da bi moral odobreni program prek svetovanja in finančne podpore podpirati pobude za oblikovanje zadrug, ki bi jih uresničevali prejemniki načrtovanih prilagojenih storitev;

13.  opozarja, da bi morala biti zasnova usklajenega svežnja prilagojenih storitev, ki so upravičene do sredstev iz ESPG, usmerjena k pobudam, ki prispevajo k zaposlovanju, izpopolnjevanju delavcev in vrednotenju njihove pretekle poklicne poti, da se jim približa poslovni svet, vključno z zadrugami, usklajena pa bi morala biti z obstoječimi programi Unije, vključno z Evropskim socialnim skladom;

14.  ugotavlja, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju s socialnimi partnerji;

15.  obžaluje, da v vlogo niso vključeni ukrepi za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, glede na to, da se mladi pri iskanju večjih ekonomskih priložnosti raje izselijo iz regije;

16.  ugotavlja, da bo za ukrepe dohodkovne podpore namenjenih 18,21 % celotnega svežnja prilagojenih ukrepov, kar je občutno nižje od praga 35 %, določenega v uredbi o ESPG; ugotavlja tudi, da so ti ukrepi odvisni od dejavnega sodelovanja ciljnih prejemnikov pomoči pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju;

17.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire; pozdravlja izjavo Španije, da usklajeni sveženj ukrepov ponuja velike možnosti za olajšanje tega prehoda;

18.  poudarja, da španske oblasti potrjujejo, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije;

19.  pozdravlja potrditev Španije, da finančni prispevek iz ESPG ne bo nadomestil ukrepov, ki jih mora zadevno podjetje izvesti na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

20.  poziva Komisijo, naj nacionalnim organom naroči, naj v prihodnjih predlogih posredujejo več podrobnosti o sektorjih, ki imajo možnosti za rast in v katerih je torej verjetno, da se bodo ustvarila delovna mesta, ter naj zberejo utemeljene podatke o vplivu financiranja iz ESPG, tudi o kakovosti delovnih mest in stopnji ponovne vključitve na trg dela, dosežene s pomočjo iz ESPG;

21.  ponavlja poziv Komisiji, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva ESPG;

22.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s Prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Španije – EGF/2017/006 ES/Galicia apparel

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/515.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2017/007 SE/Ericsson
PDF 337kWORD 53k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga s Švedske – EGF/2017/007 SE/Ericsson) (COM(2017)0782 – C8-0010/2018 – 2018/2012(BUD))
P8_TA(2018)0054A8-0032/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0782 – C8-0010/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0032/2018),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način, da bi olajšala prerazporeditev in ponovno vključevanje presežnih delavcev;

C.  ker je Švedska vložila vlogo EGF/2017/007 SE/Ericsson za finančni prispevek iz ESPG po odpustitvi 2388 delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 26 NACE Revizija 2 (Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov), v regijah na ravni 2 NUTS Stockholm (SE11), Västsverige (SE23) in Östra Mellansverige (SE12), pa tudi na območju Sydsverige (SE22);

D.  ker vloga temelji na merilu za pomoč iz točke (a) člena 4(1) uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 presežnih delavcev podjetja v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, in samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost;

E.  ker je bilo v zadnjih letih vloženih več vlog za iste ali povezane sektorje, nanašale pa so se na velika podjetja;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 13(1) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Švedska na podlagi navedene uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 2 130 400 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 3 550 667 EUR;

2.  ugotavlja, da so švedski organi vlogo predložili 9. avgusta 2017, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Švedska, oceno dokončala 18. decembra 2017 in jo 15. januarja 2018 posredovala Parlamentu;

3.  želi spomniti, da je to že druga vloga Švedske za finančni prispevek iz ESPG, ki se nanaša na odpuščanja v podjetju Ericsson, potem ko je bila marca 2016 vložena prejšnja vloga, glede katere je bila sprejeta pozitivna odločitev(4);

4.  obžaluje slabo uporabo prejšnjega primera ESPG iz leta 2016, ki je vključeval odpuščanja v podjetju Ericsson, vendar pozdravlja, da so bile iz tega primera pridobljene izkušnje; z odobravanjem ugotavlja, da se bodo lahko nekdanji zaposleni, ki jih ta vloga zadeva, izobraževali in usposabljali, ne da bi to negativno vplivalo na izplačevanje njihovih odpravnin;

5.  je seznanjen, da Švedska trdi, da so odpuščanja povezana z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, natančneje z negativno rastjo podjetja Ericsson na poslovnem področju telekomunikacijske industrije na Švedskem, osredotočenem na strojno opremo, in sicer zaradi svetovne konkurence; poudarja, da podjetje Ericsson postopoma zmanjšuje število zaposlenih na Švedskem, v svetovnem obsegu pa se število njegovih zaposlenih povečuje;

6.  se zaveda, da je med različnimi regijami prisotno veliko povpraševanje po osebah s spretnostmi IT, da pa se spretnosti odpuščenih v podjetju Ericsson ne skladajo z zahtevami trga dela; je seznanjen, da na istih geografskih območjih prihaja do hkratnega odpuščanja številnih oseb z enakimi spretnostmi; meni, da pomoč najbolj potrebujejo zlasti proizvodni in starejši delavci; ugotavlja, da bi lahko ESPG tudi olajšal čezmejni pretok delavcev iz upadajočih sektorjev v nekaterih državah članicah v sektorje v vzponu v drugih državah članicah;

7.  opozarja na raznolikost zaposlenih, ki jih je prizadelo odpuščanje, saj so med njimi tako delavci v proizvodnji kot pisarniški delavci; je zaskrbljen, ker nekateri delavci stopajo na trg dela, na katerem je povpraševanje v tradicionalnih proizvodnih sektorjih razmeroma nizko; priznava priložnosti za te delavce v javnem ali zasebnem delu storitvenega sektorja, ki pa bi zahtevale obsežno preusposabljanje;

8.  je seznanjen, da se vloga nanaša na 2 388 delavcev, ki jih je odpustilo podjetje Ericsson, pri čemer bo v predlaganih ukrepih sodelovalo 900 delavcev; poudarja, da več kot 30 % delavcev te skupine sodi v starostno skupino od 55 do 64 let in ima spretnosti, ki so specifične za industrijo telekomunikacijske strojne opreme in so za trenutni trg dela zastarele, zato so v slabšem položaju za vrnitev na ta trg in jim grozi dolgotrajna brezposelnost; zato pozdravlja, da je projekt osredotočen na „ukrepe za prikrajšane skupine“;

9.  pozdravlja odločitev, da se zagotovi specializirana pomoč presežnim delavcem, starejšim od 50 let, ki so v nevarnosti, da bi postali dolgotrajno brezposelni, in tistim, ki imajo težave z učenjem ali so invalidi, v luči večjih izzivov, zaradi katerih bodo verjetno imeli težave pri iskanju nadomestne zaposlitve;

10.   je seznanjen, da strošek nadomestil in spodbud za odpuščene delavce skoraj dosega mejo 35 % skupnih stroškov za usklajeni sveženj prilagojenih ukrepov, ki so navedeni v točki (b) člena 7(1) uredbe o ESPG, in da so ti ukrepi pogojeni s tem, da upravičenci dejavno iščejo zaposlitev oziroma se usposabljajo;

11.  je seznanjen, da Švedska načrtuje pet vrst ukrepov za odpuščene delavce, na katere se nanaša ta vloga, in sicer: (i) svetovanje in poklicno načrtovanje, (ii) ukrepe za prikrajšane skupine, (iii) podporo podjetništvu, (iv) izobraževanje in usposabljanje, (v) nadomestila za iskanje zaposlitve in mobilnost; ugotavlja tudi, da bi predlagani ukrepi brezposelnim delavcem pomagali prilagoditi njihove spretnosti ter olajšali njihov prehod na nova delovna mesta oziroma pomagali pri ustanavljanju lastnih podjetij; poudarja, da so opisani ukrepi aktivni ukrepi na trgu dela in sodijo med upravičene ukrepe iz člena 7(1) uredbe o ESPG ter ne nadomeščajo ukrepov socialnega varstva; pozdravlja odločitev Švedske, da je začela prilagojene storitve za upravičence do pomoči izvajati februarja 2017, pred vlogo za ESPG;

12.  ugotavlja, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen po posvetovanju s ciljnimi prejemniki, njihovimi predstavniki in lokalnimi javnimi akterji; poziva k več posvetovanjem s podjetniki, da bi uskladili razvoj novih spretnosti ter izobraževanja z njihovimi potrebami;

13.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire; pozdravlja obvezo švedskega javnega zavoda za zaposlovanje, da v svoje javne razpise in v lastno prakso vključi okoljske zahteve;

14.  poudarja, da švedske oblasti potrjujejo, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije;

15.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

16.  poziva Komisijo, naj nacionalnim organom naroči, naj v prihodnjih predlogih posredujejo več podrobnosti o sektorjih, ki imajo možnosti za rast in v katerih je torej verjetno, da se bodo ustvarila delovna mesta, ter naj zberejo utemeljene podatke o vplivu financiranja iz ESPG, tudi o kakovosti, trajanju in trajnosti novih delovnih mest, številu in odstotku samozaposlenih oseb ter zagonskih podjetij in stopnji ponovne vključitve na trg dela, dosežene s pomočjo iz ESPG;

17.  ponavlja poziv Komisiji, naj javnosti omogoči dostop do vseh dokumentov, povezanih z vlogami za sredstva ESPG;

18.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s Prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Švedske – EGF/2017/007 SE/Ericsson

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/514.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Sklep Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2016/1858 z dne 11. oktobra 2016 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (na podlagi vloge Švedske – EGF/2016/002 SE/Ericsson) (UL L 284, 20.10.2016, str. 25).


Sklep Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem
PDF 235kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o sklepu Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem (2018/2541(RSP))
P8_TA(2018)0055B8-0119/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju obrazloženega predloga Komisije z dne 20. decembra 2017 v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v zvezi z načelom pravne države na Poljskem: predlog sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (COM(2017)0835),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2018/103 z dne 20. decembra 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem, ki dopolnjuje priporočila (EU) 2016/1374, (EU) 2017/146 in (EU) 2017/1520(1),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije o predložitvi Poljske Sodišču Evropske unije v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije zaradi kršitve prava Unije z zakonom o spremembi zakona o organizaciji rednih sodišč(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela pravne države in demokracije na Poljskem(3) in svojih prejšnjih resolucij o tem,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela pravne države in demokracije na Poljskem navedeno, da sedanje razmere na Poljskem pomenijo jasno tveganje za hudo kršitev vrednot iz člena 2 PEU;

1.  pozdravlja sklep Komisije z dne 20. decembra 2017 o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem in podpira poziv Komisije poljskim organom, naj obravnavajo nastale težave;

2.  poziva Svet k hitremu ukrepanju v skladu z določbami iz člena 7(1) PEU;

3.  poziva Komisijo in Svet, naj Parlament v celoti in redno obveščata o napredku in sprejetih ukrepih na vsaki stopnji postopka;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu, predsedniku, vladi in parlamentu Poljske, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

(1) UL L 17, 23.1.2018, str. 50.
(2) SEC(2017)0560.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0442.


Razmere na področju temeljnih pravic v EU v letu 2016
PDF 371kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o letnem poročilu o razmerah na področju temeljnih pravic v EU v letu 2016 (2017/2125(INI))
P8_TA(2018)0056A8-0025/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklicevanj iz predhodnih poročil o stanju na področju temeljnih pravic v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij Evropskega parlamenta in drugih evropskih in mednarodnih institucij in agencij,

–  ob upoštevanju različnih poročil nacionalnih, evropskih in mednarodnih NVO,

–  ob upoštevanju dela, ki ga opravljajo Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Svet Evrope in Beneška komisija,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju dela Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu in Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito,

–  ob upoštevanju skupne izjave afriških in evropskih voditeljev o položaju migrantov v Libiji z dne 1. decembra 2017 po vrhu Afriška unija-Evropska unija (AU-EU) v Abidžanu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0025/2018),

A.  ker je spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokracije, načela pravne države ter vrednot in načel, zapisanih v pogodbah Unije, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in v mednarodnih listinah v zvezi s človekovimi pravicami, temelj evropskega povezovanja;

B.  ker v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, vrednotah, ki so skupne vsem državam članicam in ki jih morajo EU in vse države članice dosledno spoštovati in dejavno spodbujati v vseh svojih politikah, tako na notranji kot zunanji ravni; ker v skladu s členom 17 PEU Komisija skrbi za uporabo Pogodb;

C.  ker je spoštovanje načela pravne države predpogoj za varstvo temeljnih pravic in ker imajo države članice končno odgovornost za varovanje človekovih pravic vseh ljudi z uzakonitvijo in izvajanjem mednarodnih pogodb in konvencij na področju človekovih pravic; ker bi bilo treba načelo pravne države in temeljne pravice stalno utrjevati, ker vsak poskus spodkopavanja teh načel škodi ne le zadevni državi članici, ampak tudi Uniji kot celoti;

D.  ker je pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin obveznost iz Pogodb v skladu s členom 6(2) PEU;

E.  ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti varstvu človekovih pravic najbolj ranljivih skupin;

F.  ker odkloni pri upravljanju, ki jih je moč opaziti v nekaterih državah članicah, pričajo o odbiralnem pristopu k koristim in odgovornostim, ki pritičejo državi članici Unije, in ker te države članice zavračajo popolno spoštovanje prava EU, delitev oblasti, neodvisnost pravosodja in predvidljivost ukrepov države, s tem pa postavljajo pod vprašaj verodostojnost Evropske unije kot pravnega prostora;

G.  ker so v Evropo leta 2016 še prihajali migranti in prosilci za azil(1); ker so mnogi od teh migrantov izbrali izjemno nevarne poti, s tem pa se na milost in nemilost prepustili tihotapcem in kriminalcem ter ker jim grozi nasilje, zloraba in izkoriščanje; ker je po podatkih Urada visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) 27 % migrantov, ki prispejo v Evropo prek Sredozemlja, otrok; ker glede na poročila Unicefa in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) približno četrtina mladostnikov, anketiranih na osrednjesredozemski poti, nikoli ni obiskovala šole;

H.  ker je bilo leta 2016 precej rasističnih in ksenofobičnih reakcij proti beguncem, prosilcem za azil in migrantom in ker se zlasti ranljive skupine še naprej soočajo z večjo diskriminacijo, nasiljem in ponovno travmo med azilnim postopkom;

I.  ker je ob hudem migracijskem pritisku, ki ga že več let doživljajo nekatere države članice, potrebna resnična evropska solidarnost, da bi vzpostavili ustrezne sprejemne zmogljivosti za najbolj potrebne pomoči in najranljivejše; ker so mnogi migranti na milost in nemilost prepuščeni tihotapcem in kriminalcem ter so ranljivi, kar zadeva kršitve njihovih pravic, vključno z nasiljem, zlorabo in izkoriščanjem;

J.  ker so ženske in otroci bolj izpostavljeni tveganju trgovine z ljudmi, izkoriščanja in spolne zlorabe v rokah trgovcev z ljudmi, zaradi česar bi morale države članice vzpostaviti in okrepiti sisteme za zaščito otrok, da bi preprečile nasilje, zlorabo, zanemarjanje in izkoriščanje otrok in se odzvale nanje v skladu z zavezami, določenimi v akcijskem načrtu iz Vallette;

K.  ker se je pod vplivom neprekinjenega vala terorističnih napadov po vsem ozemlju Unije razvila splošna nezaupljivost do pripadnikov muslimanske vere, tako državljanov EU kot migrantov, in ker določene politične stranke izrabljajo to nezaupanje in uporabljajo retoriko kulturnega izolacionalizma in sovraštva do drugačnih;

L.  ker sistematična uporaba izrednih razmer in izredni sodni in upravni ukrepi ter nadzor meja nimajo večjega učinka na teroriste, ki so pogosto rezidenti za daljši čas in celo državljani v državah članicah Unije;

M.  ker politični ukrepi, ki so jih mnoge države članice sprejele kot odziv na prihod prosilcev za azil in migrantov, vključujejo ponovno uvedbo kontrole na notranjih mejah schengenskega območja, za katero je čedalje bolj očitno, da bo trajna;

N.  ker sovražni govor zajema vse oblike izražanja na spletu in drugje, ki širijo, spodbujajo, razglašajo ali utemeljujejo rasno sovraštvo, ksenofobijo ali predsodke proti drugemu spolu, rasi, barvi kože, etničnemu ali socialnemu poreklu, genetskim značilnostim, jeziku, veri ali prepričanju, političnemu ali drugemu mnenju, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženju, rojstvu, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, vključno s političnimi strankami in političnimi voditelji, ki spodbujajo rasistične in ksenofobične ideje, politike, govore in prakse ter širijo lažne novice; ker razvoj novih medijskih oblik poenostavlja sodelovanje pri sovražnem govoru na spletu; ker sovražni govor na spletu po mnenju Sveta Evrope zahteva dodatno preučitev in ukrepe glede ureditve in novih načinov boja proti sovražnemu govoru;

O.  ker obstaja tveganje, da porast rasnega sovraštva ali sovraštva na podlagi spola, nasilja in ksenofobije v državah članicah postaja nekaj normalnega in sprejemljivega, pa naj bo to prek kaznivih dejanj iz sovraštva, lažnih novic, anonimnih sporočil, objavljenih na družbenih omrežjih ali drugih spletnih platformah, manifestacij ali politične propagande;

P.  ker moderne družbe ne morejo delovati in se ne morejo razvijati brez svobodnega, neodvisnega, profesionalnega in odgovornega sistema množičnih medijev, ki temelji na načelih, kot so preverjanje dejstev, upoštevanje pluralnosti dobro obveščenih mnenj in varstvo zaupnosti medijskih virov ter varnost novinarjev, varstvo svobode izražanja in sredstva za omejevanje lažnih novic; ker javni mediji igrajo bistveno vlogo pri zagotavljanju neodvisnosti medijev;

Q.  ker vsa nedavna poročila mednarodnih in evropskih agencij, organizacij in civilne družbe, vključno z NVO, navajajo, da je bil na številnih področjih dosežen napredek; ker so kljub temu kršitve temeljnih pravic v nekaterih državah članicah še vedno prisotne, tudi v obliki diskriminacije manjšin, korupcije, toleriranja sovražnega govora, slabih razmer v zaporih in življenjskih pogojev za migrante;

R.  ker je iz poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom „Violence against women: an EU-wide survey (Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava)“, ki je bilo objavljeno marca 2014, razvidno, da je tretjina vseh žensk v Evropi vsaj enkrat v odrasli dobi izkusila telesno ali spolno nasilje in da je 20 % žensk izkusilo spletno nadlegovanje, ker je nasilje nad ženskami in nasilje na podlagi spola, tako fizično kot psihološko, razširjeno v EU in ga je treba razumeti kot skrajno obliko diskriminacije, ki zadeva ženske na vseh družbenih ravneh; ker so potrebni nadaljnji ukrepi za spodbujanje žensk, ki so bile žrtve nasilja, da prijavijo svoje izkušnje in zaprosijo za pomoč;

S.  ker je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin in pravica do enakopravnega obravnavanja eno od temeljnih načel EU; ker približno 8 % državljanov EU pripada narodni manjšini, približno 10 % pa jih govori regionalni ali manjšinski jezik; ker ima EU trenutno za odzivanje na sistematične in institucionalne pojave diskriminacije, rasizma in ksenofobije zoper manjšine, razen postopkov za ugotavljanje kršitev, na voljo samo instrumente z omejeno učinkovitostjo; ker obstajajo med državami članicami razlike na področju priznavanja manjšin in spoštovanja njihovih pravic; ker so bili kljub številnim pozivom Komisiji sprejeti le omejeni ukrepi za zagotovitev učinkovitega varstva manjšin;

T.  ker digitalni mediji otrokom omogočajo neizmerne priložnosti; ker se obenem otroci srečujejo z novimi tveganji; ker bi bilo treba otroke izobraževati o njihovih temeljnih pravicah v digitalnem svetu, da bi bil ta zanje varnejši; ker so telefonske številke za pomoč otrokom pomembno orodje v primerih v zvezi s kršitvami pravic otrok; ker bi bilo treba spodbujati krepitev digitalne pismenosti, tudi medijske in informacijske, kot del učnega načrta v osnovnem izobraževanju in že v zgodnjem obdobju šolanja; ker bi bilo treba temeljne pravice na spletu spodbujati in zaščititi na enak način in v enaki meri kot v resničnem svetu;

U.  ker so postale v letu 2016 storitve e-uprave v vsej EU bolj dostopne; ker evropski portal e-pravosodje državljanom in pravosodnim delavcem omogoča, da pridobijo informacije o evropskih in nacionalnih sodnih postopkih ter delovanju pravosodja;

Pravna država

1.  izjavlja, da ne moreta ne nacionalna suverenost ne subsidiarnost utemeljiti ali legitimirati tega, da država članica sistematično ne spoštuje temeljnih vrednot Evropske unije, ki so bile navdih za uvodne člene evropskih pogodb, ki so jih vse države članice prostovoljno podpisale in se zavezale k njihovemu spoštovanju;

2.  ugotavlja, da je to, da države članice ob pristopu k Uniji spoštujejo københavnska merila, treba nenehno spremljati ter da je potreben stalen dialog v Parlamentu, Komisiji in Svetu ter med njimi;

3.  opozarja, da ima Evropska komisija v skladu s členom 17(1) PEU kot varuhinja Pogodb legitimnost in pristojnost za zagotovitev, da vse države članice spoštujejo načela pravne države in druge vrednote iz člena 2 PEU; zato meni, da ukrepi, ki jih je Komisija sprejela za uspešno izvajanje te naloge in preverjanje, ali države članice še vedno izpolnjujejo pogoje, ki so veljali pred njihovim pristopom, ne pomenijo kršitve suverenosti držav članic; opozarja, da ima tudi Svet sam odgovornost, da obravnava vprašanja pravne države in upravljanja; pozdravlja zamisel o rednih pogovorih o načelu pravne države v Svetu za splošne zadeve in poziva Svet, naj nadaljuje v tej smeri, da bo vsaka država članica redno ocenjena;

4.  je seznanjen s prizadevanji Komisije, da bi zagotovila, da vse države popolnoma spoštujejo načelo pravne države, vendar je seznanjen tudi s tem, da do sedaj uporabljeni instrumenti niso zadostovali; meni, da bi bilo treba preučiti vse možnosti za dialog, vendar se to ne bi smelo podaljševati v nedogled brez oprijemljivih rezultatov; vztraja, da se na uporabo člena 7 PEU ne gleda več le kot na čisto teoretičen ukrep, ampak da se ga dejansko uporabi, če ne bo učinkovalo nobeno drugo sredstvo; v zvezi s tem opozarja, da uveljavljanje člena 7 ne pomeni avtomatične naložitve sankcij zadevni državi članici;

5.  poudarja, da potrebuje Unija skupen pristop k upravljanju demokratične države in uveljavljanju temeljnih vrednot, ki ga še ni in o katerem se je treba demokratično odločiti in ga razviti z združevanjem izkušenj evropskega upravljanja; meni, da mora ta logika skupnega upravljanja vključevati skupno razumevanje vloge večine v demokraciji, da bi preprečili zlorabe, ki lahko privedejo do tiranije večine;

6.  opozarja na resnično povezavo med pravno državo in temeljnimi pravicami; opozarja na obsežno vključenost evropskih državljanov, ki s tem izkazujejo svojo močno zavezanost temeljnim pravicam in evropskim vrednotam; v zvezi s tem opozarja, da je treba poskrbeti, da bodo vsi Evropejci bolj zavedali skupnih vrednot EU in Listine o temeljnih pravicah;

7.  meni, da razlike v razlagi in nespoštovanje vrednot iz člena 2 PEU slabijo kohezijo evropskega projekta, pravice vseh Evropejcev in potrebno medsebojno zaupanje med državami članicami;

8.  opozarja na svojo resolucijo z dne 25. oktobra 2016(2), v kateri je priporočil uvedbo evropskega mehanizma za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; poudarja, da bi ta mehanizem pomembno prispeval k skupnemu evropskemu pristopu k upravljanju, ki ga sedaj ni; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za vzpostavitev takšnega mehanizma v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

9.  poudarja, da bi širši okvir za spremljanje načela pravne države pomenil boljšo usklajenost med obstoječimi instrumenti, večjo uspešnost in vsakoletne prihranke stroškov; poudarja, da je pomembno uporabiti raznolike in neodvisne vire v celotnem postopku spremljanja; ponovno poudarja, kako pomembno je preprečevati kršitve temeljnih pravic, ne pa ukrepati šele po ponovitvi teh kršitev;

10.  odločno obsoja vse večje omejitve svobode zbiranja, v nekaterih primerih z nasilnimi odzivi oblasti zoper protestnike; znova opozarja na ključno vlogo teh temeljnih svoboščin pri delovanju demokratičnih družb in poziva Komisijo, naj prevzame dejavno vlogo pri spodbujanju teh pravic v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic;

11.  opozarja, da je pravica do dostopa do sodnega varstva ključna za varstvo vseh temeljnih pravic, demokracijo in pravno državo;

12.  poudarja, da je v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 pozval Komisijo, naj v partnerstvu s civilno družbo oblikuje in izvaja kampanjo za večjo ozaveščenost, ki bi zagotavljala informacije o pravicah državljanov do sodnega varstva in sodnih postopkih v primerih, povezanih s kršitvami demokracije, pravne države in temeljnih pravic s strani nacionalnih vlad ali institucij Unije, da se bodo lahko državljani in prebivalci Unije popolnoma seznanili s pravicami, ki jim pripadajo na podlagi Pogodb in Listine (npr. svoboda izražanja, svoboda zbiranja in volilna pravica);

13.  poziva Komisijo, naj kot varuhinja Pogodb v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice pripravi aktualne zbirke podatkov o razmerah na področju temeljnih pravic v posameznih državah članicah;

14.  opozarja, da korupcija slabi pravno državo, demokracijo, človekove pravice in enako obravnavo vseh državljanov; opozarja, da korupcija ogroža dobro upravljanje ter pravičen in socialen pravosodni sistem, zavira pa tudi gospodarski razvoj; poziva države članice in institucije EU, naj okrepijo boj proti korupciji z rednim preverjanjem uporabe evropskih in nacionalnih javnih sredstev;

15.  poudarja pomen sodelovanja prič in informatorjev pri sodnem pregonu in kaznovanju dejavnosti kriminalnih združb ali hudih kršitev načela pravne države;

16.  poziva države članice, naj si prizadevajo za čimprejšnjo ustanovitev evropskega javnega tožilstva;

Migracije in vključevanje

17.  ugotavlja, da so dejavniki, ki spodbujajo preseljevanje v tretjih državah, predvsem nasilni konflikti, preganjanje, neenakost, terorizem, represivni režimi, naravne nesreče, krize, ki jih povzroči človek, in kronična revščina;

18.  opozarja, da prosilci za azil in migranti še vedno izgubljajo življenja in se soočajo z mnogimi nevarnostmi, ko skušajo nezakonito prečkati zunanje meje EU;

19.  izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da več držav članic uporablja strožji politični pristop k azilu in preseljevanju in da nekatere države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti na teh področjih v celoti;

20.  poziva EU in države članice, naj v središče migracijskih politik EU postavijo solidarnost in spoštovanje temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil;

21.  poziva države članice, naj spoštujejo in v celoti izvedejo sprejet skupni evropski azilni sveženj in skupno migracijsko zakonodajo, zlasti za zaščito prosilcev za azil pred nasiljem, diskriminacijo in ponovno travmatizacijo med azilnim postopkom, pri čemer je treba biti še posebej pozoren na ranljive skupine; opozarja, da otroci predstavljajo skoraj tretjino vseh prosilcev za azil in so še posebno ranljivi; poziva Unijo in njene države članice, naj si še bolj prizadevajo za preprečevanje izginotja mladoletnikov brez spremstva;

22.  pozdravlja sodelovanje med Agencijo za temeljne pravice in agencijo Frontex pri pripravi priročnika o obravnavanju otrok na kopenskih mejah;

23.  je zaskrbljen zaradi zelo različnih ravni pogojev za sprejem v nekaterih državah članicah, saj nekatere države članice ne zagotavljajo ustreznega in dostojnega obravnavanja prosilcev za mednarodno zaščito;

24.  odločno obsoja porast trgovanja z ljudmi, meni, da bi morali storilci teh kaznivih dejanj – vključno z uradniki in vladnimi akterji – odgovarjati pred sodiščem, in poziva države članice, naj izboljšajo sodelovanje in okrepijo boj proti organiziranemu kriminalu, vključno s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, pa tudi izkoriščanjem, prisilnim delom, spolno zlorabo in mučenjem, obenem pa zaščitijo žrtve;

25.  opozarja, da so ženske in otroci v večji nevarnosti, da bodo žrtve trgovine z ljudmi, izkoriščanja in spolnega zlorabljanja v rokah trgovcev z ljudmi;

26.  meni, da bi bilo treba omogočiti varne in zakonite poti za preseljevanje ter da je najboljši način za zaščito pravic oseb, ki ne morejo zakonito vstopiti v Evropi, odprava temeljnih vzrokov migracijskih tokov, iskanje trajnih rešitev za konflikte in razvijanje sodelovanja in partnerstev; meni, da bi bilo treba prispevati k hitremu in močnemu razvoju držav izvora in tranzita z namenom razvoja lokalnih gospodarstev in ustvarjanja novih priložnosti na zadevnih območjih, a tudi vlagati v razvoj azilnih sistemov držav tranzita, ki bodo v celoti spoštovali mednarodno pravo in temeljne pravice na tem področju;

27.  poziva EU in države članice, naj okrepijo varne in zakonite poti za begunce in zlasti povečajo število mest za preselitev za najranljivejše begunce;

28.  opozarja, da mora politika vračanja v celoti upoštevati temeljne pravice migrantov, vključno s pravico do nevračanja; meni, da je treba potrebno pozornost nameniti varstvu dostojanstva ljudi, ki se jih vrača, in v ta namen poziva, naj se okrepijo prostovoljne vrnitve in pomoč za ponovno vključevanje v družbe izvora;

29.  poudarja, da mora Unija zato spodbujati politiko sprejemanja in vključevanja v vseh državah članicah in da je nesprejemljivo, da se nekatere države članice pretvarjajo, da jih problematika migracij ne zadeva; poudarja dejstvo, da morajo biti pri vseh politikah na področju preseljevanja in vključevanja vedno zagotovljena načela enakega obravnavanja in nediskriminacije; pozdravlja vzpostavitev evropske mreže za vključevanje in priporoča večjo izmenjavo dobre prakse med državami članicami na področju vključevanja;

30.  ponovno opozarja, kako pomembno je migrantom, pa naj gre za otroke ali odrasle, zagotoviti izobraževanje, ki je potrebno za njihovo vključevanje v družbo države gostiteljice; poudarja njihove posebne potrebe, zlasti glede učenja jezikov; poudarja, kako pomembno je v vsaki državi članici sprejeti ukrepe, da bi jim dali dostop do zdravstvenega varstva, dobrih življenjskih pogojev in ponovne združitve z družino;

31.  poudarja, da je treba splošni javnosti zagotoviti izobraževalne vire o medkulturnem dialogu;

32.  poudarja, kako pomembno je v vsaki državi članici sprejeti prednostne ukrepe, da bi vsem otrokom migrantom omogočili dobre in dostojne pogoje sprejema in dostop do jezikovnih tečajev ter jim dali osnove medkulturnega dialoga, izobrazbo in poklicno izobraževanje;

33.  poziva države članice, naj okrepijo svoje službe za zaščito otrok, tudi tiste za otroke prosilce za azil, begunske otroke in otroke migrante; poziva Komisijo, naj pripravi usklajen koncept sistemov skrbništva za varstvo koristi mladoletnikov brez spremstva; poziva, naj se razvijejo in sprejmejo posebni postopki za zagotavljanje varstva vseh otrok, v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah;

34.  poudarja absolutno nujnost optimalne vključitve oseb različnih verskih pripadnosti v evropsko družbo, vključno s tistimi, ki v Evropski uniji prebivajo že dalj časa;

35.  poudarja, da bi priprava strategij za socialno vključevanje in izobraževanje ter politik za obravnavanje diskriminacije in izključenosti lahko ranljivim posameznikom preprečila, da bi se pridružili nasilnim ekstremističnim organizacijam;

36.  priporoča, naj se varnostni pristopi za boj proti vsem oblikam radikalizacije in terorizma v Evropi dopolnijo, zlasti v sodstvu, z dolgoročnimi politikami za preprečevanje radikalizacije in novačenja evropskih državljanov s strani nasilnih ekstremističnih organizacij;

37.  je zaskrbljen zaradi skrb vzbujajočega porasta izražanja sovraštva, sovražnega govora in lažnih novic; obsoja primere kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, ki jih vodijo rasizem, ksenofobija, verska nestrpnost ali predsodki do invalidnosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete posameznika, ki se vsak dan dogajajo v EU; poudarja, da toleriranje širjenja sovražnega govora in lažnih novic spodbuja populizem in ekstremizem; meni, da lahko sistematični civilni ali kazenskopravni ukrepi zaustavijo ta škodljivi trend;

38.  poudarja, da namerno širjenje lažnih informacij o kateri koli kategoriji prebivalcev EU, pravni državi in temeljnih pravicah predstavlja veliko grožnjo za demokratične vrednote EU in njeno enotnost;

39.  opozarja, da družbena omrežja in anonimnost, ki jo zagotavljajo številne medijske platforme, spodbujajo mnoge oblike izražanja sovraštva, vključno s skrajno desničarskim in džihadističnim ekstremizmom, ter da splet ne more biti območje brezpravnosti;

40.  opozarja, da je svoboda izražanja, obveščanja in medijev temeljni pogoj za zagotovitev demokracije in pravne države; ostro obsoja nasilje, pritiske ali grožnje, ki so jim izpostavljeni novinarji in mediji, tudi v zvezi z razkrivanjem informacij o kršitvah temeljnih pravic;

41.  obsoja normalizacijo sovražnega govora, ki ga spodbujajo ali podpirajo oblasti, politične stranke ali politični voditelji, o njem pa poročajo v družbenih medijih;

42.  opozarja, da je boj proti tem pojavom odvisen od izobraževanja in ozaveščanja javnosti; poziva države članice, naj izvajajo programe ozaveščanja v šolah, Komisijo pa, naj podpre prizadevanja držav članic na tem področju, zlasti z oblikovanjem smernic za pripravo programov;

43.  meni, da je treba sistematično razvijati ozaveščanje policije in pravosodnih organov držav članic o kaznivih dejanjih iz sovraštva in da je treba žrtve teh kaznivih dejanj obveščati in podpirati pri prijavi dejanj; poziva k vseevropskemu usposabljanju policijskih uradnikov v EU za uspešen boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru; poziva k temu, da bi to usposabljanje pripravila Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) na podlagi dobre prakse na nacionalni ravni ter dela Agencije Evropske unije za temeljne pravice;

44.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija ustanovila skupino na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti;

45.  poziva skupino na visoki ravni, ki jo je ustanovila Komisija, naj dela zlasti na harmonizaciji opredelitev kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora v Evropi; meni, da bi morala skupina razmisliti tudi o sovražnem govoru in spodbujanju k nasilju, ki ga zakrivijo politične osebnosti;

46.  poziva k temu, da bi ta trend v sodelovanju s civilno družbo in podjetji informacijske tehnologije zaustavili z boljšim nadzorom, preiskovanjem in posledičnim pregonom s strani ustreznih pravosodnih organov avtorjev govora, ki ni skladen z evropsko zakonodajo, ob hkratni zaščiti svobode govora in pravice do zasebnosti;

47.  pri tem poziva Komisijo, naj predlaga prenovitev okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, da bodo vključene druge oblike kaznivih dejanj zaradi predsodkov;

Diskriminacija

48.  obsoja diskriminacijo na kakršni koli podlagi, kot so predsodki proti drugemu spolu, rasi, barvi kože, etničnemu ali socialnemu poreklu, genetskim značilnostim, jeziku, veri ali prepričanju, političnemu ali drugemu mnenju, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženju, rojstvu, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti, kot je določeno v členu 21 Listine, in vse druge oblike nestrpnosti ali ksenofobije in opozarja na člen 2 PEU;

49.  se zaveda, da sta sekularizem v smislu stroge ločitve Cerkve in države ter nevtralnost države bistvena za varovanje svobode vere ali prepričanja, zagotavljanje enake obravnave vseh veroizpovedi in prepričanj ter boj proti diskriminaciji iz teh razlogov;

50.  ugotavlja, da predlagana direktiva o enakem obravnavanju iz leta 2008 še vedno čaka na odobritev Sveta; znova poziva Svet, naj čim prej sprejme stališče o predlogu;

51.  opozarja, da morajo države članice v celoti izvajati Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;

52.  opozarja, da so človekove pravice univerzalne in da se nobena manjšina ne bi smela soočati z diskriminacijo; poudarja, da so pravice manjšin neodtujljiv del načela pravne države; ugotavlja, da je tveganje kršitve pravic manjšin večje, če se načelo pravne države ne spoštuje;

53.  obsoja primere diskriminacije, segregacije, sovražnega govora, kaznivih dejanj iz sovraštva in socialnega izključevanja, ki jih doživljajo Romi; obsoja nenehno diskriminacijo Romov pri dostopu do stanovanj, zdravstvenega varstva, izobraževanja in trga dela; opozarja, da bi morali biti vsi evropski državljani deležni enake pomoči in zaščite, ne glede na njihovo etnično pripadnost;

54.  poziva Komisijo in države članice, naj po posvetovanju s predstavniki manjšin zberejo zanesljive in primerljive podatke o enakopravnosti za merjenje neenakosti in diskriminacije;

55.  poziva države članice, naj izmenjujejo primere dobre prakse in naj pri reševanju problematike manjšin v vsej Evropski uniji uporabljajo preizkušene in preverjene rešitve;

56.  poudarja pomen izvajanja politik enakosti, ki vsem manjšinam, etničnim, kulturnim ali verskim, omogočajo, da brez nasprotovanj uživajo svoje temeljne pravice;

57.  spodbuja države članice, ki še niso ratificirale Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, naj to storijo; opozarja tudi, da je treba izvajati načela, oblikovana v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE);

58.  poziva države članice, naj ustrezno preučijo pravice manjšin, zagotovijo pravico do uporabe manjšinskega jezika ter zaščitijo jezikovno raznolikost v Uniji; poziva Komisijo, naj okrepi svoj načrt za spodbujanje poučevanja in uporabe regionalnih jezikov kot možen način za reševanje vprašanja jezikovne diskriminacije v EU;

59.  poudarja, da je treba v šolske programe uvesti izobraževanje o vrednotah strpnosti, da bi otrokom zagotovili orodja za odkrivanje vseh oblik diskriminacije, naj gre za protiislamsko, antisemitsko, protiafriško ali protiromsko sovraštvo in nestrpnost oziroma sovraštvo in nestrpnost do oseb LGBTI in do vseh drugih manjšin;

60.  poziva Komisijo, naj širi primere dobre prakse iz držav članic za odpravljanje stereotipov o spolih v šoli;

61.  obžaluje, da se osebe LGBTI soočajo z ustrahovanjem in nadlegovanjem ter da trpijo zaradi diskriminacije na različnih področjih življenja;

62.  obsoja vse oblike diskriminacije proti osebam LGBTI; spodbuja države članice, naj sprejmejo zakone in politike za boj proti homofobiji in transfobiji;

63.  spodbuja Komisijo, naj predstavi agendo, ki bo ob spoštovanju pristojnosti držav članic vsem državljanom zagotavljala enake pravice in priložnosti, ter naj nadzoruje pravilen prenos in izvajanje zakonodaje EU, ki je pomembna za pravice LGBTI; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo s pravicami oseb LGBTI;

64.  poziva države članice, ki so sprejele zakonodajo na področju istospolnih partnerstev in/ali porok, naj priznajo določbe s podobnim učinkom, ki so jih sprejele druge države članice; opozarja, da morajo države članice v celoti izvajati Direktivo 2004/38/ES, ki velja tudi za istospolne pare in njihove otroke; pozdravlja dejstvo, da vse več držav članic uvaja in/ali prilagaja svojo zakonodajo na področju sobivanja ter partnerskih in zakonskih zvez, da bi odpravile diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, ki jo doživljajo istospolni pari in njihovi otroci, ter poziva druge države članice, naj sprejmejo podobne zakone; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za celovito vzajemno priznavanje učinkov vseh listin o osebnem stanju po vsej Uniji, ki bo vključeval pravno priznavanje spola, zakonske zveze in registrirane partnerske skupnosti, da se zmanjšajo diskriminatorne pravne in upravne ovire za državljane, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja;

65.  pozdravlja pobude, ki prepovedujejo reparativno terapijo za osebe LGBTI in patologizacijo transspolnih identitet, ter vse države članice poziva, naj sprejmejo podobne ukrepe, s katerimi se spoštuje in brani pravica do spolne identitete in spolnega izraza;

66.  obžaluje, da se v večini držav članic transseksualne osebe še vedno štejejo za duševno bolne, in te države poziva, naj pregledajo nacionalne klasifikacije duševnih bolezni ter razvijejo alternativne modele dostopa brez stigmatizacije, hkrati pa zagotovijo, da bo vsem transseksualnim osebam še naprej na voljo zdravljenje, ki je potrebno z medicinskega vidika; obžaluje, da danes več držav članic EU transseksualnim osebam še vedno nalaga zahteve, kot so medicinski poseg za priznanje spremenjenega spola (tudi za potni list in uradne osebne dokumente) ali prisilna sterilizacija kot pogoj za spremembo spola; ugotavlja, da tovrstne zahteve pomenijo nedvomno kršitev človekovih pravic; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi smernice o najboljših modelih za pravno priznanje spola v Evropi; poziva države članice, naj priznajo spremembo spola in omogočijo dostop do hitrih, dostopnih in preglednih pravnih postopkov za priznanje spola brez zdravstvenih zahtev, kot je operacija, sterilizacija ali soglasje psihiatra;

67.  pozdravlja pobudo Komisije, da bi se v reviziji mednarodne klasifikacije bolezni Svetovne zdravstvene organizacije zavzeli za depatologizacijo transseksualne identitete; poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva, da se prepreči, da bi odstopanja od spolnih norm v otroštvu postala nova diagnoza v mednarodni klasifikaciji bolezni;

68.  poziva Komisijo, naj zbere podatke o kršitvah človekovih pravic, ki jih interseksualne osebe doživljajo na vseh področjih življenja, in državam članicam zagotovi smernice o dobri praksi za zaščito njihovih temeljnih pravic; obžaluje, da se operacije za t. i. normalizacijo genitalij pri interseksualnih otrocih še vedno opravljajo v državah članicah Evropske unije, čeprav z zdravstvenega vidika niso potrebne in čeprav medicinski posegi pri otrocih povzročijo dolgoročne psihološke travme;

69.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo direktivo o pravicah žrtev kaznivih dejanj(3) ter opredelijo in odpravijo vrzeli v svojih sistemih za zaščito žrtev, pri čemer naj posebno pozornost namenijo ranljivim skupinam, kot so pravice otrok, manjšin ali žrtev kaznivih dejanj iz sovraštva;

70.  nujno poziva EU in njene države članice, naj se borijo proti vsem oblikam nasilja in diskriminacije žensk ter naj preganjajo storilce; zlasti poziva države članice, naj se učinkovito spopadajo z učinki nasilja v družini in spolnega izkoriščanja v vseh oblikah, vključno z izkoriščanjem beguncev in priseljenskih otrok, ter prezgodnjih ali prisilnih porok;

71.  poziva države članice, naj izmenjujejo dobro prakso in policijskim ter pravosodnim uradnikom zagotavljajo redno usposabljanje o novih oblikah nasilja nad ženskami;

72.  pozdravlja dejstvo, da so vse države članice podpisale Istanbulsko konvencijo, in da jo je podpisala Evropska unija; poziva države članice, ki še niso ratificirale te konvencije, naj to storijo;

73.  poudarja, da morajo države članice okrepiti svoja prizadevanja za boj proti spolnemu nadlegovanju in spolnemu nasilju;

74.  opozarja, da je revščina v starosti posebej zaskrbljujoča pri ženskah, saj je posledica stalne razlike v plačah med spoloma razlika v pokojninah med spoloma;

75.  poziva države članice, naj oblikujejo ustrezne politike za podporo starejšim ženskam in odpravijo strukturne vzroke za razlike v prihodkih med spoloma;

76.  poudarja, da je treba odpraviti diskriminacijo invalidov in jim zagotoviti enake socialne in politične pravice, tudi z volilno pravico, kot določa Konvencija OZN o pravicah invalidov;

77.  priznava, da je spolno in reproduktivno zdravje žensk povezano s številnimi človekovimi pravicami, vključno s pravico do življenja, pravico do življenja brez mučenja, pravico do zdravja, pravico do zasebnosti, pravico do izobrazbe in prepovedjo diskriminacije; v zvezi s tem poudarja, da je treba invalidom priznati vse temeljne pravice v enaki meri kot drugim;

78.  poziva EU in njene države članice, naj priznajo temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva; poudarja vlogo Unije pri ozaveščanju in spodbujanju dobre prakse v zvezi s tem vprašanjem, tudi v okviru zdravstvene strategije EU, ob spoštovanju pristojnosti držav članic, saj je zdravje temeljna človekova pravica, nujna za uveljavljanje drugih človekovih pravic; v zvezi s tem opozarja, da je skladnost in doslednost med notranjimi in zunanjimi politikami EU na področju človekovih pravic zelo pomembna;

79.  poudarja, da sistemi vsesplošnega množičnega nadzora predstavljajo resen poseg v temeljne pravice državljanov; poudarja, da bi morali biti vsi zakonodajni predlogi držav članic, povezani z nadzornimi zmogljivostmi obveščevalnih organov, vedno v skladu z Listino in načelom nujnosti, sorazmernosti in zakonitosti;

80.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo telefonskih številk za pogrešane otroke (116 000) in za pomoč otrokom (116 111) v splošni javnosti in med ustreznimi deležniki v nacionalnih sistemih za zaščito otrok; poziva države članice, naj državljanom zagotovijo dostop do ustreznih in otrokom prijaznih storitev, ki bodo dosegljive 24 ur na dan vse dni v letu v celotni EU; poziva države članice in Komisijo, naj za to po potrebi namenijo zadostna sredstva;

81.  nujno poziva institucije EU in države članice, naj združijo svoja prizadevanja v boju proti kršitvam pravic otrok na spletu; ponovno poziva države članice, ki še niso prenesle direktive o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji(4), naj to storijo in direktivo učinkovito izvajajo; poziva države članice, naj okrepijo pravno sposobnost, tehnične zmogljivosti in finančne vire organov kazenskega pregona, da bi povečali sodelovanje, tudi z Europolom, pri boju proti temu pojavu; poudarja vlogo strokovnjakov, ki se ukvarjajo z otroki, pri odkrivanju znakov telesnega in duševnega nasilja nad otroki, vključno s kibernetskim nadlegovanjem; poziva države članice, naj zagotovijo ozaveščanje in ustrezno usposabljanje teh strokovnjakov;

82.  je seznanjen s pozitivnimi trendi v nekaterih državah članicah v zvezi s pravicami žrtev; vendar ugotavlja, da še vedno obstajajo očitne razlike v splošnih službah, ki zagotavljajo podporo žrtvam kaznivih dejanj;

83.  pozdravlja akcijski načrt EU za e-upravo za obdobje 2016–2020 in evropski akcijski načrt za e-pravosodje za obdobje 2014–2018;

84.  spodbuja Komisijo, naj imenuje koordinatorje EU za področji afrofobije in anticiganizma, ki bodo odgovorni za izboljšanje usklajevanja in doslednosti med institucijami in agencijami EU, državami članicami in mednarodnimi akterji ter bodo razvijali obstoječe in nove politike EU za spoprijemanje z afrofobijo in anticiganizmom; zlasti poudarja, da bi morala biti vloga koordinatorja EU za anticiganizem, da okrepi in dopolnjuje delo službe Komisije za politike nediskriminacije in usklajevanje romske politike z okrepitvijo ekipe, dodelitvijo primernih sredstev in zaposlitvijo več uslužbencev zagotovi zadostne zmogljivosti za boj proti anticiganizmu, za ozaveščanje o holokavstu nad Romi ter za spodbujanje spomina na holokavst; priporoča sprejetje evropskih okvirov za nacionalne strategije boja proti afrofobiji, antisemitizmu in islamofobiji;

85.  obsoja ukrepe, ki so jih sprejele vlade držav članic, da bi ogrozile in demonizirale civilno družbo in nevladne organizacije; spodbuja države članice, naj zagotovijo podporo organizacijam civilne družbe, saj pogosto opravljajo pomembno delo, ki dopolnjuje socialne storitve, ki jih nudi država, ali celo zapolnjuje vrzeli, za katere država ni poskrbela;

86.  predlaga imenovanje koordinatorja EU za državljanski prostor in demokracijo, ki bi usklajeval delo EU in držav članic na tem področju, imel nadzorno vlogo in bil kontaktna točka za nevladne organizacije v primerih, ki so povezani z nadlegovanjem in ki omejujejo njihovo delo;

87.  poziva Komisijo, naj oblikuje smernice za sodelovanje civilne družbe in kazalnike za državljanski prostor;

o
o   o

88.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) http://migration.iom.int/docs/2016_Flows_to_Europe_Overview.pdf
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.
(3) Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ.
(4) Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).


Možnosti in izzivi za čebelarski sektor EU
PDF 482kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o možnostih in izzivih za čebelarski sektor EU (2017/2115(INI))
P8_TA(2018)0057A8-0014/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2011 o zdravju medonosnih čebel in izzivih za čebelarski sektor(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta Ministrov za kmetijstvo in ribištvo (8606/11 ADD 1 REV 1) na sporočilo Komisije o zdravju medonosnih čebel (COM(2010)0714),

–  ob upoštevanju dela, opravljenega v okviru evropskega tedna čebel in opraševanja – EU Bee Week – ki ga od leta 2012 organizira Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz septembra 2017 z naslovom Collecting and Sharing Data on Bee Health: Towards a European Bee Partnership (Zbiranje in izmenjava podatkov o zdravju čebel: za vzpostavitev evropskega partnerstva za čebele), ki je konkretizacija evropskega partnerstva za čebele;

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0014/2018),

A.  ker je čebelarski sektor sestavni del evropskega kmetijstva, ki predstavlja več kot 620 000 čebelarjev Evropske unije(2); ker je poleg poklicnega čebelarstva ta dejavnost pogosto ljubiteljska ali namenjena lastni porabi;

B.  ker gospodarska vrednost čebel zajema opraševanje ter pridelavo medu, čebeljega voska in drugih čebeljih izdelkov, zelo pomembni pa so tudi leseni satniki in čebelji panji ter čebelarski turizem;

C.  ker je čebelarski sektor bistven za EU in občutno prispeva k družbi, tako z gospodarskega vidika, s približno 14,2 milijarde EUR na leto, kot tudi z okoljskega vidika, tako da ohranja ekološko ravnovesje in biotsko raznovrstnost, saj je kar 84 % rastlinskih vrst in 76 % proizvodnje hrane v Evropi odvisnih od opraševanja, ki ga opravijo divje in domače čebele;

D.  ker čebele in drugi opraševalci z opraševanjem zagotavljajo razmnoževanje številnih kulturnih in divjih rastlin ter posledično proizvodnjo hrane in prehransko varnost, ob tem pa brezplačno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Evropi in po svetu; ker pomen opraševanja v EU ni dovolj priznan in se pogosto zdi samoumeven, medtem ko na primer v ZDA porabijo za umetno opraševanje 2 milijardi EUR na leto; ker je Evropa dom približno 10 % svetovnih čebeljih vrst; ker naj bi po podatkih francoskega nacionalnega inštituta za kmetijske raziskave svetovni stroški, povezani s smrtnostjo čebel, znašali 150 milijard EUR, kar je 10 % tržne vrednosti hrane in priča, da je treba opraševalce zaščititi;

E.  ker nedavne študije Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) kažejo, da večja gostota in raznolikost opraševalcev neposredno vplivata na obilnost pridelka in lahko na splošno pomagata malim kmetom povečati proizvodnjo v povprečju za 24 %;

F.  ker vse države nimajo sistema registracije čebelarjev in čebeljih panjev, ki bi omogočal spremljanje razvoja sektorja, trga in zdravja čebel;

G.  ker je Evropska komisija leta 2004 nacionalnim čebelarskim programom zgolj za samo dejavnost čebelarstva zagotovila 32 milijonov EUR podpore, do leta 2016 pa je podporo povečala na 36 milijonov EUR, kar predstavlja vsega 0,0003 % proračuna skupne kmetijske politike in je še vedno daleč od zadostne vsote;

H.  ker se je število čebeljih družin zaradi vstopa novih držav v EU med letoma 2004 in 2016 povečalo za 47,8 %, financiranje EU za te dejavnosti pa za samo 12 %, kar pomeni, da razpoložljivo financiranje ne zadostuje za vzdrževanje populacije čebel in ustrezno podporo čebelarjem pri obnavljanju družin po izgubah, ki so sledile visoki stopnji smrtnosti v nekaterih državah članicah;

I.  ker so kljub tej statistični rasti mnogi čebelarji prenehali z dejavnostjo, število čebeljih družin pa je v nekaterih državah članicah padlo za kar 50 % ali več(3), in sicer zaradi podnebnih sprememb (na primer pomladne pozebe, suša, požari), določenih kemičnih aktivnih snovi in motenj na notranjem trgu z medom v EU; ker se še vedno beležijo številni primeri zimskih izgub in motenj;

J.  ker so nacionalni programi za čebelarski sektor, ki prejemajo dodatna sredstva EU, večinoma uspešni; ker je bolj verjetno, da izvajanje na nacionalni ravni včasih povzroči nezaupanje sektorja in posledično slabši sprejem;

K.  ker je staranje demografsko gledano resen problem za čebelarski sektor, saj je le majhen odstotek čebelarjev mlajših od 50 let, kar ogroža prihodnost sektorja; ker čebelarstvo pomeni možnost delovnih mest in vključevanja na podeželskih območjih za mlade, saj je v številnih evropskih regijah dostop do zemljišč omejen;

L.  ker lahko dobro teoretično znanje ter praktično usposabljanje omogočita boljše razumevanje in ukrepanje pri soočanju s prihodnjimi izzivi za čebelje družine in sta zato zelo pomembna; ker bi morali čebelarji delovati odgovorno in strokovno ter tesno sodelovati s kmeti, da bi se uspešno soočili s prihodnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, naravne nesreče, krčenje pasišč, napadi divjih živali in v nekaterih regijah tudi vrst ptic selivk (čebelnjaki so zelo izpostavljeni takim plenjenjem, saj so običajno na prostem) ter veliko upravno breme v nekaterih državah članicah;

M.  ker nacionalni čebelarski programi, ki se sofinancirajo s sredstvi EU, nudijo udeležencem možnost za izvajanje raziskovalnih in razvojnih projektov; ker lahko uspešni projekti veliko prispevajo h krepitvi čebelarskega sektorja in njegovi zmogljivosti, da bolje premošča naravne in tržne krize; ker prenos znanja ter izmenjava dobrih in inovativnih praks prinašata dodano vrednost evropskemu čebelarskemu sektorju, zlasti če se dopolnjujeta s posebnim programom, kot je sedanji „Erasmus za čebelarje“ iz drugega stebra skupne kmetijske politike;

N.  ker ima t. i. nomadsko kmetijstvo številne pozitivne vidike, a tudi nekatere pomanjkljivosti, zlasti glede upoštevanja pravil za preprečevanje širjenja tveganj; ker je zato potrebno natančnejše preverjanje;

O.  ker je sedanja povečana smrtnost medonosnih čebel in divjih opraševalcev v Evropi zaskrbljujoča, saj negativno vpliva na kmetijstvo, biotsko raznovrstnost in ekosisteme; ker smrtnost čebel povzročajo številni stresni dejavniki, vezani na geografsko območje, lokalne značilnosti in podnebne razmere; ker ti dejavniki vključujejo velik vpliv invazivnih tujerodnih vrst, kot so pršice Varroa destructor, mali panjski hrošč (Aethina tumida), azijski sršen (Vespa velutina) in huda gniloba čebelje zalege, ter živalskih patogenov, kot so nosemavost, učinek nekaterih aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih in drugih biocidih, podnebne spremembe, degradacijo okolja, propadanje habitatov in postopno izginjanje cvetočih rastlin; ker so čebele odvisne od kmetijskih zemljišč, katerih površine in raznolikost posevkov so njihov glavni vir prehrane, zato bi bilo koristno, da začnejo čebelarji in kmetje uporabljati določen tip površin z ekološkim pomenom, imenovanih „čebelarska območja“, ki bi se nato lahko razširila v vseh državah članicah, zlasti zunaj sezon cvetenja;

P.  ker so čebelarji pogosto nemočni pred boleznimi in paraziti, ki napadajo čebele, zaradi pomanjkanja informacij in usposabljanja ter učinkovitih sredstev za spopadanje z boleznimi, kot so zdravila za čebele; ker čebelarji prejemajo podporo za zaščitne ukrepe proti Varroa destructor, čeprav ti ukrepi še niso v celoti uspešni, saj raziskovalna in razvojna prizadevanja za zdaj niso dala zadovoljivih rezultatov glede zatiranja zajedavskih vrst, učinka prehrane na čebele ter izpostavljenosti kemikalijam;

Q.  ker morajo čebelarji zaradi obveznosti prijavljanja bolezni in parazitov sistematično uničevati panje, kar bi jih lahko pripravilo do tega, da bolezni ne prijavljajo; ker so zdravila, ki so na voljo na trgu za zdravljenje bolezni čebel, omejena in ne ustrezajo vse večji potrebi po učinkovitih veterinarskih zdravilih; ker je bilo za nadzor nad varoozo preizkušenih več naravnih snovi, med katerimi so tri postale osnova organskega zdravljenja, in sicer mravljinčna kislina, oksalna kislina in timol;

R.  ker monokulturno kmetijstvo, ki uporablja sorte poljščin in hibride, ki imajo nižji donos nektarja in cvetnega prahu ter krajše obdobje cvetenja, močno zmanjšuje biotsko raznovrstnost in obseg območja za čebeljo pašo; ker so britanski raziskovalci pred nedavnim ugotovili, da določeno področje zagotavlja lokalnim in regionalnim čebeljim pasmam boljše preživetje kot pasmam, ki so bile naseljene od drugod(4); ker dolgotrajno zdravje in trajnost čebelarskega sektorja v Evropi temeljita na zagotavljanju dolgoročnega zdravja in trajnosti lokalnih ekotipov medonosnih čebel, glede na njihovo raznolikost in prilagoditve na lokalno okolje;

S.  ker sta Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) v svojem poročilu z dne 26. februarja 2016 in Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) v svojem poročilu o sistemskih insekticidih Worldwide integrated Assesment opozorili na zmanjševanje števila opraševalcev; ker so čebele pomemben kazalnik kakovosti okolja;

T.  ker čebelarji, kmetje, okoljevarstveniki in državljani pričakujejo ukrepe, ki temeljijo na jasnem znanstvenem soglasju glede vseh vzrokov za smrtnost čebel, vključno z učinki aktivnih snovi v pesticidih (na primer nekaterih neonikotinoidov in nekaterih drugih sistemskih insekticidov), kot jih je opredelila agencija EFSA;

U.  ker se razlike v znanstvenih dognanjih lahko delno pripišejo uporabi različnih analitičnih metod in raziskovalnih protokolov; ker se zaradi slabe usklajenosti pri raziskavah opraševalcev na ravni EU ter pri dostopnosti in poenotenju podatkov med deležniki množijo različne in nasprotujoče si študije;

V.  ker je treba ohranjati in okrepiti dialog in sodelovanje med vsemi deležniki (čebelarji, kmeti, znanstveniki, nevladnimi organizacijami, lokalnimi organi, fitofarmacevtskim sektorjem, zasebnim sektorjem, veterinarji in širšo javnostjo), da bi raziskave uskladili in omogočili pravočasno izmenjavo vseh pomembnih zbranih podatkov;

W.  ker obstaja splošna potreba po skupni in usklajeni zbirki podatkov (ki bi med drugim vključevala vrste kmetijskih rastlin in kmetijske prakse, navzočnost škodljivih organizmov in bolezni, podnebne in vremenske razmere, vrsto pokrajine in infrastrukturo, gostoto čebeljih družin in stopnje smrtnosti po regijah), pa tudi po ustreznih digitalnih orodjih in tehnologiji, neškodljivih za čebele, ter medijih, kot je bilo omenjeno v pobudi evropskega partnerstva za čebele, sprejeti junija 2017; ker so za sprejetje odločitev, ki bi temeljile na zadnjih znanstvenih spoznanjih, nujni rezultati obsežnega znanstvenega pregleda agencije EFSA, ki zamujajo že več kot eno leto; ker potrebujemo čim prej jasne rezultate o vseh indikatorjih zdravja čebel, zlasti prek preskusov na terenu, če želimo zaustaviti in zmanjšati smrtnost čebel; ker čebelarji, kmetje in državljani pričakujejo, da bo Komisija skupaj z ustreznim agencijami EU in strokovnjaki iz držav članic natančno spremljala smernice agencije EFSA za oceno vpliva fitofarmacevtskih sredstev na čebele ter da jih bodo države članice ustrezno izvajale;

X.  ker na pridelavo medu vplivajo tudi vremenske razmere, saj toplo in vlažno vreme pridelavo spodbuja, mrzlo in vlažno vreme pa jo ovira; ker se čebelje družine dodatno redčijo zaradi jesenskih in zimskih izgub, pridelava medu pa se manjša, v nekaterih državah članicah za kar 50 %, v nekaterih regijah pa celo za 100 %;

Y.  ker je treba nameniti pozornost različni številčnosti populacij medonosnih čebel na različnih kmetijskih področjih, saj v nekaterih državah pridelovalkah medu raste, v drugih pa pada;

Z.  ker morajo čebelarji zaradi povečanja smrtnosti čebel pogosteje kupovati družine ter imajo zato višje proizvodne stroške; ker se je cena čebelje družine od leta 2002 početverila; ker se ob nadomestitvi čebelje družine kratko- in srednjeročno pridelava pogosto zmanjša, saj so nove družine na začetku manj produktivne; ker čebelarji medu nikoli ne pridelujejo s tolikšnim številom čebeljih družin, kot kažejo statistični podatki, saj čebelarji skozi leto – na račun količine pridelka – ponovno vzpostavijo staro število čebeljih družin, saj je med potreben tudi za nadomeščanje izgubljenih družin;

AA.  ker se je v nekaterih tretjih državah v zadnjih 15 letih podvojila količina pridelanega medu in njegovega izvoza; ker je stopnja samooskrbe Unije z medom le 60-odstotna in ta stopnja ne narašča, medtem ko se je število panjev v Uniji v obdobju med 2003 in 2016 skoraj podvojilo, število čebelarjev pa se je v istem času povečalo s 470 000 na 620 000; ker so leta 2016 v Evropi največ medu pridelale Romunija, Španija in Madžarska pred Nemčijo, Italijo in Grčijo;

AB.  ker EU vsako leto uvozi okoli 40 % svoje letne porabe; ker je bil med, uvožen leta 2015, v povprečju 2,3-krat cenejši od medu, pridelanega v EU; ker EU uvozi približno 200 000 ton medu letno, zlasti iz Kitajske, Ukrajine, Argentine in Mehike, kar postavlja evropske čebelarje v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s pridelovalci iz tretjih držav ter preprečuje povečanje samozadostnosti; ker uvoženi med pogosto ne izpolnjuje standardov, ki veljajo za čebelarje v EU;

AC.  ker potrošniki pogosto mislijo, da uživajo med, pridelan v Uniji, čeprav je delež tega medu mešanica medu, uvoženega iz tretjih držav, in medu iz EU, velik del uvoženega medu pa je ponarejen;

AD.  ker od leta 2002 na območjih z največjo pridelavo medu na svetu zaradi slabega zdravstvenega stanja medonosnih čebel količina pridelanega medu stagnira ali pa upada, na Kitajskem pa se je količina medu podvojila (na okoli 450 000 ton na leto od 2012), kar je več kot pridelava EU, Argentine, Mehike, ZDA in Kanade skupaj;

AE.  ker je leta 2015 več kot polovica uvoženega medu v Evropsko unijo prišla s Kitajske – okoli 100 000 ton, kar je dvakrat več od količine uvoženega medu leta 2002, kljub temu da je drugod po svetu število čebeljih družin upadlo; ker združenja čebelarjev in strokovnjaki menijo, da je velik del medu, uvožen s Kitajske, ponarejen z dodanim trsnim ali koruznim sladkorjem; ker vse države članice ne morejo opravljati analiz na zunanjih mejnih nadzornih točkah EU, da bi zaznale nepravilnosti v uvoženem medu;

AF.  ker je med tretji najbolj ponarejen proizvod na svetu; ker ponarejanje povzroča precejšnjo škodo evropskim čebelarjem, hkrati pa resno ogroža zdravje potrošnikov;

AG.  ker po mnenju stroke podjetja, ki izvažajo med iz Kitajske, problema vsebnosti kloramfenikola od leta 2002 ne odpravljajo z upoštevanjem predpisov, ampak s filtriranjem medu s smolo;

AH.  ker je Svet za kmetijstvo in ribištvo na seji decembra 2015 obravnaval pomisleke glede kakovosti medu, uvoženega v EU, in konkurenčnosti čebelarskega sektorja EU; ker je na podlagi tega Komisija odredila centraliziran nadzor medu;

AI.  ker je laboratorijsko kontrolo vzorcev medu iz držav članic opravilo Skupno raziskovalno središče, ki je med drugim ugotovilo, da 20 % vzorcev medu, odvzetih na zunanjih mejnih prehodih EU in v prostorih uvoznikov, ni ustrezalo merilom o sestavi in/ali postopkom pridelave medu, kot so opredeljeni v direktivi o medu (2001/110/ES), v 14 % vzorcev pa je bil medu dodan sladkor; ker kljub temu v Evropo še vedno prihaja ponarejen in razredčen med;

AJ.  ker je med na podlagi predpisov Codex Alimentarius, ki ga uporablja tudi Evropska unija, naravni proizvod, h kateremu ni dovoljeno dodajati ali mu odvzemati nobenih snovi, prav tako pa ni dovoljeno zorenje medu zunaj panjev;

AK.  ker je neravnovesje na evropskem trgu medu, povzročeno z veleprodajnim uvozom poceni ponarejenega medu, med letoma 2014 in 2016 razpolovilo odkupno ceno medu v glavnih državah pridelovalkah v EU (Romunija, Španija, Madžarska, Bolgarija, Portugalska, Francija, Italija, Grčija in Hrvaška), zaradi česar so evropski čebelarji še vedno v težkem in zanje škodljivem položaju;

AL.  ker drugi odstavek točke (a) člena 2(4) direktive o medu, kot je bila spremenjena z Direktivo 2014/63/EU, določa, da se obvezna oznaka držav porekla, če je med po poreklu iz več kakor ene države članice ali tretje države, nadomesti z najustreznejšo izmed naslednjih oznak: „mešanica medu iz držav članic EU“, „mešanica medu iz držav, ki niso članice EU“ ali „mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU“; ker oznaka „mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU“ potrošniku ne ponuja dovolj informacij;

AM.  ker številni polnilci medu in trgovci danes zlorabljajo ta način označevanja, da bi zamolčali dejansko državo porekla ter delež medu, ki prihaja iz različnih zadevnih držav, saj so čedalje bolj ozaveščeni kupci nezaupljivi do prehranskih artiklov iz določenih držav; ker imajo zdaj mnoge države, ki so pomembne pridelovalke medu, kot so ZDA, Kanada, Argentina ali Mehika, mnogo strožje zahteve glede označevanja medu kot poenostavljena pravila EU, zato lahko veliko lažje zagotovijo potrebne informacije za potrošnike kot EU;

AN.  ker veljavna pravila ne obravnavajo goljufij s predelanimi proizvodi, kot so keksi, žitni kosmiči za zajtrk, slaščice itd.; ker lahko oznaka „med“ potrošnika zavaja glede prave sestave določenega proizvoda, saj se pogosto uporabi v primerih, ko je manj kot 50 % vsebnosti sladkorja v proizvodu dejansko iz medu;

AO.  ker je bila pobuda evropski medeni zajtrk, ki se je začela leta 2014, zelo uspešna, in je odprta za vse države članice EU, njen namen pa je prispevati k izobraževanju otrok o uživanju zdrave hrane, kot je med, ter promociji čebelarskega sektorja; ker je Slovenija 11. maja 2015 na seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo dala pobudo, da bi Organizacija združenih narodov uradno razglasila 20. maj za svetovni dan čebel, ki so jo široko podprle vse države članice, pa tudi organizacija FAO, ki jo je sprejela na konferenci julija 2017 v Rimu; ker je bil tam sprejet dogovor, da bi bilo treba nameniti čebelarskemu sektorju z vidika kmetijstva, varstva rastlin in trajnostnega kmetovanja posebno pozornost, saj imajo čebele velik vpliv na okoljsko ravnovesje v svetu;

AP.  ker programi EU za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah pomenijo ključno orodje za ponovno povezovanje otrok s kmetijstvom in različnimi kmetijskimi proizvodi EU, zlasti tistimi, ki se proizvajajo v njihovi regiji; ker ti programi omogočajo državam članicam, da poleg svežega sadja in zelenjave ter konzumnega mleka vključijo tudi druge lokalne, regionalne ali nacionalne specialitete, na primer med;

AQ.  ker lahko vključevanje lokalnih pridelovalcev medu v programe EU za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah sicer povzroča dodatno stroškovno in upravno breme, vendar bi možne koristi (krepitev ozaveščenosti o prehranski koristi medu in pomenu čebelarstva, spodbujanje večje porabe in netežavno vključevanje lokalnih čebelarjev) pozitivno vplivale na sektor in celotno verigo medu; ker lokalni pridelovalci težko sodelujejo v shemah EU za razdeljevanje v šolah zaradi omejevalne uporabe zakonodaje v zvezi z neposredno dobavo majhnih količin medu v nekaterih državah članicah; ker je nujno treba spodbujati lokalno pridelavo in uživanje medu;

AR.  ker se stopnja letne porabe medu med državami članicami Evropske unije močno razlikuje: medtem ko znaša povprečna poraba medu v zahodnoevropskih članicah 2,5–2,7 kg/osebo, znaša ta v nekaterih državah članicah, ki so se pridružile EU po letu 2004 tudi le 0,7 kg/osebo; ker so evropske sheme kakovosti, zlasti sheme za geografske označbe, zelo pomembne za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest; ker je bilo do sedaj registriranih več kot 30 geografskih označb za med; ker se oznaki „evropski“ in „proizvedeno v Evropi“ pogosto povezujeta s kakovostnimi proizvodi;

AS.  ker ima med pozitivne fiziološke učinke, predvsem na zdravje, zaradi antiseptičnih, protivnetnih ter zdravilnih lastnosti, kar bi bilo treba poudariti v prihodnji kmetijski politiki;

AT.  ker številni zgledi samoorganizacije in neposredne prodaje čebelarjev dokazujejo, da je trženje medu, zlasti biološko pridelanega, in drugih čebeljih izdelkov v kratkih oskrbovalnih verigah in na tržnicah lokalnih pridelovalcev izjemno uspešno;

AU.  ker priljubljenost čebelarstva v mestih v zadnjih letih narašča, kar bi lahko okrepilo ozaveščenost širšega kroga državljanov, tudi otrok, o naravi in prednostih čebelarstva; ker državljani in/ali lokalni in regionalni organi s sajenjem cvetočih rastlin v vrtovih in mestih prispevajo tudi k bogatenju prehranskih virov opraševalcev;

AV.  ker tudi drugi čebelji izdelki, kot so cvetni prah, propolis, čebelji vosek, čebelji strup in matični mleček, v bistveni meri prispevajo k dobremu počutju državljanov, se uporabljajo za visokokakovostno hrano in so iskani kot del naravnega načina življenja; ker so pomembni tudi za zdravstveno in kozmetično industrijo in so zato dodatni vir za izboljšanje gospodarskega položaja za čebelarje; ker vsi ti izdelki niso opredeljeni v direktivi o medu, kar omejuje izvajanje učinkovite sektorske politike in ovira kakovostni pristop ter boj proti goljufijam in ponaredkom; ker se lahko vsaka država članica odloči, da bo prepovedala gojenje gensko spremenjenih organizmov na svojem ozemlju, da bi evropske potrošnike zaščitila pred medom, okuženim s cvetnim prahom iz teh rastlin;

AW.  ker se v EU uvažajo velike količine medu, kar je že velikokrat povzročilo resne motnje in celo krize na trgu medu v EU in slabitev evropskega čebelarskega sektorja; ker si čebelarski sektor zasluži, da ga EU v pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih obravnava prednostno, med in druge čebelarske izdelke pa bi bilo treba razglasiti za „občutljive proizvode“;

Pomen čebelarstva

1.  poudarja, da opravljajo medonosne čebele, poleg divjih čebel in drugih opraševalcev, z opraševanjem rož in tudi kmetijskih posevkov temeljne ekosistemske in kmetijske storitve, brez katerih evropsko kmetijstvo, predvsem gojenje žužkocvetk (rastlin, ki jih oprašujejo žuželke), ne bi obstajalo; pri tem poudarja pomen skupne kmetijske politike, usmerjene v trajnostni razvoj in krepitev biotske raznovrstnosti, kar ne koristi samo nadaljnjemu obstoju čebel in obnovitvi populacije, ampak tudi povečanju pridelka;

2.  poziva Komisijo, naj čebelarstvu zagotovi pomembno mesto v prihodnjih predlogih kmetijske politike, kar zadeva podporo in poenostavitev, raziskave in inovacije ter čebelarske izobraževalne programe;

3.  poudarja, da EU sicer lahko sprejme nadaljnje ukrepe za čebelarje in čebele, vendar je treba priznati prispevek sedanje skupne kmetijske politike pri podpori čebelarstvu ter morebitnemu izboljšanju okolja in biotske raznovrstnosti s pomočjo različnih orodij, kot so ukrepi za diverzifikacijo posevkov, površine z ekološkim pomenom, Natura 2000, ekološko kmetijstvo, drugi kmetijsko-okoljski ukrepi, ki so v pomoč pri nastajanju čebeljih družin, ukrepi za varstvo podnebja ali evropsko partnerstvo za inovacije;

Podpora EU čebelarstvu

4.  poudarja, da mora biti v prihodnji kmetijski politiki (predvidoma od leta 2021) financiranje čebelarstva za pridelavo hrane in v terapevtske namene strukturirano na bolj usmerjen in učinkovit način ter ustrezno povečano;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj čebelarski sektor EU podprejo s trdnimi orodji politike ter ustreznimi ukrepi financiranja, ki ustrezajo trenutnemu stanju čebeljega staleža; zato predlaga, naj se vrstica v proračunu Evropske unije za nacionalne čebelarske programe poveča za 50 % v skladu s sedanjo populacijo medonosne čebele v EU ter pomembnost samega sektorja na splošno; odločno poziva vse države članice, naj na podlagi člena 55 Uredbe (EU) št. 1308/2013 o skupni ureditvi trgov sprejmejo nacionalne programe za čebelarski sektor;

6.  poziva Komisijo, naj temeljito pretehta vključitev nove sheme podpore za čebelarje v skupno kmetijsko politiko po letu 2020, da bi ustrezno upoštevali ekološko vlogo čebel kot opraševalk; pri tem poudarja, da je treba upoštevati posebne potrebe mikro podjetij ter malih in srednjih podjetij, pa tudi podjetij, ki svoje dejavnosti opravljajo v najbolj oddaljenih in gorskih regijah ter na otokih; poleg tega poziva Komisijo, naj preuči dodatne ukrepe, kot je podpora za nakup satnic;

7.  čebelarje poziva k aktivnemu dialogu s pristojnimi organi, da bi učinkoviteje uporabljali nacionalne programe za čebelarstvo ter jih tako izboljšali in odpravili morebitne težave;

Obvladovanje tveganj

8.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o izvedljivosti sheme za obvladovanje tveganj v čebelarstvu v okviru nacionalnih čebelarskih programov, da bi odvzeli breme proizvodnih izgub poklicnih čebelarjev; poleg tega predlaga, naj se nadomestilo izračuna na podlagi povprečnega prometa prizadetih podjetij; poudarja, da zavarovalnice v več državah članicah nočejo zavarovati čebeljih družin in da imajo čebelarji težave z uporabo instrumentov za obvladovanje tveganja iz drugega stebra SKP; zato poziva Komisijo in države članice, naj čebelarjem omogočijo dostop do instrumentov za obvladovanje tveganja;

Nacionalni čebelarski programi, ki jih sofinancira EU

9.  poudarja, da je v čebelarstvu potrebno ustrezno usposabljanje, in države članice spodbuja, naj to kot predpogoj vključijo v nacionalne programe; meni, da bi morali biti stroški nakupa čebelarske opreme, ki so upravičljivi in sofinancirani iz posameznih nacionalnih čebelarskih programov, priznani v celotnem triletnem programskem obdobju in ne samo v tistem programskem letu, ko so ti stroški nastali;

10.  poziva države članice, naj preučijo uvedbo sistema nadomestil v svoje nacionalne čebelarske programe za smrtnost čebeljih družin zaradi naravnih nesreč, bolezni ali plenilcev;

11.  poziva Komisijo, naj zaradi nacionalnih čebelarskih programov predlaga spremembo v časovnem razporedu programskega leta, tako da se konec leta podaljša na 30. oktober, saj se po sedaj veljavni uredbi programsko leto zaključi 31. julija, ko je v nekaterih državah članicah višek čebelarske sezone, kar ni primeren čas;

12.  poudarja, da širjenje rjavega medveda in drugih plenilcev v nekaterih evropskih regijah za čebelarje predstavlja nove izzive glede osebne varnosti in gospodarskih dejavnosti, ter poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo primerne načine za reševanje tega problema, predvsem prek odškodnin za nastalo škodo;

Raziskave, usposabljanje in izobraževanje

13.  predlaga širjenje in izmenjavo raziskovalnih tem in pridobljenega znanja na področju čebelarstva med državami članicami, tudi v okviru konzorcija Apitherapy project, zlasti kjer je sredstva prispevala EU, da bi se tako izognili podvajanju; pri tem poziva k vzpostavitvi skupne digitalne zbirke podatkov, usklajene na ravni EU, za izmenjavo informacij med čebelarji, raziskovalci in vsemi vpletenimi stranmi; zato poziva Komisijo, naj promovira in spodbuja evropske raziskovalne projekte na področju čebelarstva, kot je raziskovalni program Evropske agencije za varnost hrane v okviru projekta o zbiranju in izmenjavi podatkov o zdravju čebel: za vzpostavitev evropskega partnerstva o čebelah; meni, da so večje zasebne in javne naložbe v tehnično in znanstveno znanje in izkušnje bistvenega pomena in jih je treba spodbujati na nacionalni ravni in ravni EU, zlasti glede genetskih in veterinarskih vidikov ter razvoja inovativnih zdravil za čebele; podpira dejavnost referenčnih inštitutov in laboratorijev EU, s čimer prihaja do večje usklajenosti pri raziskavah, med drugim za nadaljnje raziskave o razlogih za smrtnost čebel;

14.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne osnovne programe in programe poklicnega usposabljanja za čebelarje; poudarja, da bi moralo učno gradivo poleg kmetijskih in drugih gospodarskih vidikov čebelarstva vsebovati tudi znanje o opraševanju in drugih okoljskih praksah, kot so vzdrževanje ekološkega ravnotežja in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter izboljšanje pogojev za preživetje opraševalcev v kmetijski krajini; meni, da bi bilo treba o teh temah skupaj s čebelarji pripraviti posebne modele usposabljanja za kmete, ki obdelujejo zemljo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo večje sodelovanje in izmenjavo znanja in informacij ter napredne in vzajemne sisteme zgodnjega opozarjanja med kmeti in čebelarji, gozdarji, znanstveniki in veterinarji o času škropljenja in drugi uporabi insekticidov, preprečevanju in nadzoru bolezni, tehnologiji, ki ni škodljiva za čebele, ter o načinih za varstvo rastlin s čim manjšo smrtnostjo opraševalcev;

15.  poziva Komisijo, naj sprejme priporočila, da bi podprla različne nacionalne kakovostne osnovne programe in programe poklicnega usposabljanja na področju čebelarstva v EU; poziva, naj se s programi spodbuja mlade k čebelarskemu poklicu glede na to, da je v tem sektorju nujno potrebna menjava generacij; meni, da je treba razvijati potencial čebelarstva na načine, prilagojene potrebam vseh čebelarjem; ravno tako poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in s sektorjem oblikuje kodeks najboljše prakse v čebelarstvu, ki ga bo na ravni držav članic podpiral dostop do kakovostnega usposabljanja; pri poklicnem izobraževanju spodbuja fakultete za veterino na univerzah, naj okrepijo področja veterinarskega nadzora in delovanja; meni, da bi morali programi, kot sta Obzorje 2020 in Erasmus+, krepiti raziskave in usposabljanje na področju apiterapije;

Zdravje čebel in okoljski vidiki

16.  ponovno izraža zaskrbljenost, da bo povečana smrtnost in zmanjšanje števila medonosnih čebel in divjih opraševalcev, tudi divjih čebel, v Evropi močno negativno vplivala na kmetijstvo, proizvodnjo hrane, prehransko varnost, biotsko raznovrstnost, okoljsko trajnost in ekosisteme;

17.  poudarja, da morajo EU in države članice takoj uvesti nujne ukrepe, potrebne za izvajanje obsežne in dolgoročne strategije za zdravje čebel in okrepitev populacije, da bi ohranili stalež divjih čebel v EU, ki se trenutno zmanjšuje, tudi s pomočjo kmetijsko-okoljskih ukrepov za podporo oblikovanja čebeljih družin;

18.  poudarja pomen biotske raznovrstnosti za zdravje in dobrobit čebel, saj jim je tako zagotovljena paša ter naravni in polnaravni habitati skupaj z ekstenzivnimi trajnimi pašniki; opozarja na postopno izginjanje dragocenih pašnih rastlin za čebele, kot so modri glavinec, grašica, pegasti badelj ali bela detelja, ki ga povzroča neprimerna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, krčenje travnatih površin za pašo in njihova vedno večja uporaba za pridobivanje sena; poudarja, da je zaradi tega manj cvetnega prahu, zato so čebele slabo prehranjene, kar prispeva k pešanju njihovega zdravja in večji dovzetnosti za patogene in zajedavce; poudarja, da je treba v Evropi zaščititi divje rože in žuželkam prijazne vrste; opozarja, da predstavljajo „čebelarska območja“ s korekcijskim koeficientom 1,5 vrsto površin z ekološkim pomenom pri zelenitvi skupne kmetijske politike; poziva Komisijo, pridelovalce semen in kmete, naj spodbujajo kakovostne sheme žlahtnjenja rastlin z visoko in dokazano medonosno ali pelodonosno zmogljivostjo po selekcijskih merilih, prednost pa naj ima čim večja biološka raznovrstnost lokalno prilagojenih vrst in sort iz lokalnega okolja;

19.  opozarja na potrebo po ustreznih finančnih spodbudah za ekološke čebelarje, in sicer zaradi dodatnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati ekološki čebelarji in vse več vplivov iz okolja;

20.  poudarja, da je treba ohraniti izjemno gensko dediščino, raznolikost in prilagoditveno zmožnost lokalnih, endemičnih populacij medonosnih čebel, ki so že več generacij prilagojene posebnostim svojega lokalnega okolja, in opozarja, da je ta raznolikost pomembna v boju proti invazivnim vrstam, tudi zajedavcem in boleznim;

21.  ugotavlja, da se v monokulturnem kmetijstvu zmanjšuje biotska raznovrstnost ter da v takem kmetijstvu obstaja tveganje nezadostnega opraševanja in izginjanje medonosnega rastlinstva, zato poziva države članice, naj razvijejo strategije za setev medonosnih rastlin na neobdelanih zemljiščih; pri tem poudarja, da so za varstvo čebel bistvenega pomena ohranjanje abiotskih virov, zlasti zemlje in vode, ter precejšnja raznolikost cvetnega prahu in velik nabor hrane;

22.  zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo potrebne spodbude za lokalne prakse, da bi ohranili ekotipe in rejo medonosne čebele v vsej EU;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj z ukrepi povečajo pravno zaščito in finančno podporo za lokalne ekotipe medonosnih čebel in populacij v vsej Uniji, tudi z lokalno pravno zaščito varstvenih območij endemičnih medonosnih čebel;

24.  poziva Komisijo, naj naredi seznam za oceno obstoječih in novih tveganj za zdravje na ravni EU in mednarodni ravni, da bi pripravili akcijski načrt za boj proti smrtnosti čebel;

25.  poziva Komisijo, naj še naprej izvaja pilotne projekte s čebelami in drugimi opraševalci kot kazalniki zdravega okolja in življenjskega prostora, saj bi se lahko izkazali za koristne pri razvoju prihodnje politike;

26.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo pri kmetijskih subvencijah iz različnih proračunskih vrstic SKP upoštevala čebelam prijazna praksa, kot so na primer površine z ekološkim pomenom ali gojenje divjih, čebelam priljubljenih rož na zemljiščih v prahi;

27.  poudarja, da je treba uporabljati previdnostno načelo, da bi zaščitili vse opraševalce, domače in divje;

28.  ugotavlja, da je zdrava čebela lažje kos zajedavstvu, boleznim in plenjenju; meni, da so nekatere tujerodne invazivne vrste, kot so pršica Varroa destructor, mali panjski hrošč (Aethina tumida), azijski sršen (vrsta, ki je izjemno agresivna do drugih žuželk), huda gniloba čebelje zalege in nekateri patogeni, kot je nosema, glavni vzroki za smrtnost čebel in čebelarjem povzročajo ogromno škodo; ponovno poudarja podporo pilotnemu projektu Evropskega parlamenta o vzrejnem in selekcijskem programu za raziskave o odpornosti varoje; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo uporabne raziskave na ravni EU prek učinkovitih vzrejnih programov za vzrejo čebeljih sort, odpornih na invazivne vrste in bolezni in z značilnim vedenjem „na varozo občutljive higiene“; zaradi tveganja, da bi nekatere tujerodne invazivne vrste, kot je Varroa destructor, razvile odpornost na nekatera zdravila za uporabo v veterinarski medicini, države članice spodbuja, naj letno preverjajo raven odpornosti pršice na različne aktivne snovi, ki se uporabljajo v teh zdravilih; predlaga, naj bo boj proti varoji še naprej obvezen na ravni EU;

29.  poziva Komisijo, naj v raziskave zdravil za zdravje čebel vključi vsa zainteresirana farmacevtska podjetja, da bi odpravili pršico Varroa destructor ter preprečili negativne stranske učinke teh zdravil na imunski sistem čebel, poleg tega naj oblikuje skupno informacijsko platformo za izmenjavo najboljših rešitev in zdravil z zainteresiranimi stranmi, naj izboljša razpoložljivost veterinarskih proizvodov, nujnih za čebelarstvo, naj okrepi vlogo veterinarjev pri upravljanju zdravja čebel ter čebelarje seznani z vsemi rešitvami, ki so na voljo; poziva k javnim in zasebnim raziskavam o alternativnih bioloških in fizičnih metodah, ki ne škodujejo zdravju ljudi in živali, ter k uporabi naravnih snovi in spojin za nadzor varoze, pri čemer je treba upoštevati specifične prednosti ekološkega zdravljenja;

30.  priznava pomen rezultatov spremljanja pri oceni zdravstvenega stanja čebel, ki ga izvajajo nekatere države članice, zato bi bilo treba te rezultate izmenjati z ostalimi državami članicami in Komisijo;

31.  poziva države članice in regije, naj z vsemi sredstvi obvarujejo lokalne in regionalne vrste medonosne čebele (podvrste čebele Apis Mellifera) pred neželenim širjenjem udomačenih ali invazivnih tujerodnih vrst, ki posredno ali neposredno vplivajo na opraševalce; podpira, da se panji, izpraznjeni zaradi invazivnih tujih vrst, ponovno naselijo z lokalnimi avtohtonimi vrstami; državam članicam priporoča, naj ustanovijo centre za vzrejo in ohranjanje avtohtonih vrst čebel; pri tem poudarja, da je pomembno razvijati vzrejne strategije, da bi povečali pogostost dragocenih lastnosti v lokalnih populacijah medonosnih čebel; je seznanjen z možnostmi iz Uredbe (EU) št. 1143/2014 o invazivnih tujerodnih vrstah, pa morebiti tudi iz nedavno sprejetih uredb o zdravju živali in rastlin (uredbi (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031); izraža zaskrbljenost, da lahko iz Kitajske uvoženi vosek pogosto povzroči zdravstvene težave pri čebelah;

32.  poziva k premišljenemu postopku za razširitev seznama invazivnih rastlinskih vrst, ki bi lahko povzročile zmanjšanje raznolikosti čebelje paše v EU;

Za čebele škodljive kemikalije

33.  poziva Komisijo, naj začasno prekliče registracijo za tiste pesticidne aktivne snovi, ki ogrožajo zdravje čebel na podlagi znanstvenih ugotovitev Evropske agencije za varnost hrane, ki temeljijo na preskusih na terenu, vsaj dokler ta agencija ne bo objavila končne podrobne ocene učinka; ponovno poudarja, da mora vsak postopek odločanja temeljiti na znanstveni oceni in ugotovitvah;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj ravnajo na podlagi uveljavljenega znanstvenega soglasja ter prepovejo tiste pesticidne aktivne snovi, vključno z neonikotinoidi in tistimi sistemski insekticidi, ki znanstveno dokazano (na podlagi laboratorijskih analiz in zlasti preizkusov na terenu) škodujejo zdravju čebel; hkrati poziva, naj se namesto tistih aktivnih snovi, ki ogrožajo čebele, uporabljajo varni alternativni proizvodi ali agronomske metode (npr. različne učinkovite oblike zatiranja škodljivcev z majhno uporabo pesticidov, biološki nadzor in integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi);

35.  poziva Komisijo, naj skupaj z ustreznim agencijami EU in strokovnjaki iz držav članic natančno spremlja smernice agencije EFSA za oceno vpliva fitofarmacevtskih sredstev na čebele, ter poziva države članice, naj jih ustrezno izvajajo;

36.  poudarja, da bi bilo treba vsak proizvod, ki vsebuje snovi, ki pri kmetijski uporabi dokazano škodujejo čebelam, označiti kot škodljiv za čebele“;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma povečajo znanstvene raziskave po jasno določenem časovnem razporedu, in sicer o vseh snoveh, ki bi lahko ogrožale zdravje čebel;

38.  poudarja, da se podcenjuje dolgoročni učinek sistemskih fitofarmacevtskih sredstev; pozdravlja nedavno sprejetje pilotnega projekta o okoljskem spremljanju uporabe pesticidov prek medonosnih čebel;

39.  priznava, da je odpornost čebel znatno oslabljena zaradi kumulativne izpostavljenosti kemikalijam, zaradi česar niso sposobne obvladati povzročiteljev stresa, kot so mokra leta, pomanjkanje nektarja, bolezni ali zajedavci, kar potrjujejo neodvisni, strokovno pregledani znanstveni dokazi;

40.  opozarja na Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov, zlasti na člen 14 te direktive, ki uvaja obvezno izvajanje načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na kmetijah za vse kmete od leta 2014 dalje, in na člen 9, ki uvaja splošno prepoved tretiranja iz zraka;

41.  opozarja, da je EU uveljavila začasno omejitev uporabe štirih neonikotinoidnih insekticidov (klotianidin, tiametoksam, imidakloprid in fipronil), da bi se zmanjšal vpliv na čebele;

Boj proti ponarejanju medu

42.  od držav članic in Komisije pričakuje, da bodo zagotovile popolno skladnost uvoženega medu in drugih čebeljih izdelkov s kakovostnimi standardi EU in se tako borile proti proizvajalcem medu iz tretjih držav, ki pri proizvodnji medu uporabljajo nepoštene prakse, ter polnilcem medu in trgovcem z medom iz Evropske unije, ki uvožen ponarejen med zavestno mešajo z medom iz EU;

43.  poziva Komisijo, naj razvije učinkovite laboratorijske analitične metode za odkrivanje ponaredkov medu, kot je testiranje z jedrsko magnetno resonanco in odkrivanje za čebele značilnih peptidov in drugih označevalcev, ter poziva države članice, naj uvedejo strožje kazni za kršitelje; poziva Komisijo, naj v izvajanje najbolj zapletenih preiskav vključi tudi mednarodno priznane zasebne laboratorije, kot sta francoski EUROFINS ali nemški QSI; poziva Komisijo, naj vzpostavi uradno podatkovno zbirko medu in naj med različnega porekla razvrsti na podlagi enotne analitske metode;

44.  je seznanjen, da se za polnilnice medu, ki mešajo ali predelujejo med več proizvajalcev, izvaja nadzor EU glede varnosti hrane, določen z Uredbo (ES) št. 853/2004; meni, da bi bilo treba to razširiti na vse obrate, ki predelujejo uvožen med; natančneje opredeljuje, da je treba preprečiti nastanek finančnega ali upravnega bremena za čebelarje EU, ki polnijo lasten med;

45.  poudarja, da bi s predlaganimi ukrepi okrepili nadzor EU nad polnilnicami medu v tretjih državah, posledično pa bi organi za nadzor lahko odkrili morebitno uporabo ponarejenega medu in zagotovili njegovo izločitev iz prehranske verige;

46.  meni, da bi morala biti možna identifikacija medu vzdolž celotne prehranske verige ter da bi se morala opraviti njegova klasifikacija glede na botanično poreklo, ne glede na to, ali gre za domač ali uvožen med, razen v primerih neposrednega poslovanja med pridelovalcem in potrošnikom; v zvezi s tem zahteva, da se okrepi zahteva za sledljivost medu; meni, da bi morala podjetja, ki uvažajo med iz tujine, in trgovci na drobno spoštovati predpise EU in prodajati le čebelje izdelke, ki so v skladu z opredelitvijo medu v Codex Alimentarius;

47.  zahteva, naj Komisija dopolni direktivo o medu in določi jasne opredelitve in glavne značilnosti vseh čebeljih izdelkov, kot so sortni in mešani med, propolis, matični mleček, čebelji vosek, obnožnina, cvetni prah in čebelji strup, k čemur je Parlament že večkrat pozval v sprejetih besedilih;

48.  poziva Komisijo, naj temeljito preuči delovanje trga EU za klajo, dodatke in zdravila, ter naj pripravi potrebne ukrepe za njegovo usmerjanje in preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s temi proizvodi;

49.  poziva Komisijo, naj določi protokole „brez ukrepanja“, referenčne točke za ukrepanje ali mejne vrednosti ostankov v medu in drugih čebeljih izdelkih za snovi, ki jih ni mogoče odobriti za evropski čebelarski sektor, in naj uskladi veterinarski mejni nadzor in nadzor na notranjem trgu, saj v primeru medu uvoz nizke kakovosti, ponaredki in nadomestki izkrivljajo trg ter povzročajo pritisk na cene in navsezadnje na kakovost proizvoda na notranjem trgu EU, treba pa je zagotoviti tudi enake pogoje za proizvode in proizvajalce iz EU in tretjih držav;

50.  se zaveda praktičnega pomena sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, zato poziva Komisijo, naj med, ki je očitno ponarejen, v vsakem primeru uvrsti na seznam v okviru tega sistema;

51.  poziva Komisijo, naj čim prej prepove promet z medom, filtriranim s smolo, saj v tovrstnem medu ni nikakršnih snovi biološke vrednosti;

52.  poziva, naj se stalno preverja kakovost medu, uvoženega iz tretjih držav, katerih zakonodaja omogoča zdravljenje čebeljih družin z antibiotiki;

53.  poziva Komisijo k pripravi standardov za izdelavo satnic, ki morajo vključevati dovoljene deleže vsebnosti parafina, deleže vsebnosti spor hude gnilobe in deleže vsebnosti ostankov akaricidov, pri čemer vsebnosti ostankov akaricidov v vosku, namenjenem za predelavo v satnice, ne smejo biti v količini, ko lahko začnejo prehajati v med;

54.  poziva Komisijo, naj v skladu z Uredbo (EU) 2016/1036 temeljito preveri velik uvoz medu s Kitajske, predvsem preveri delovanje podjetij, ki izvažajo med s Kitajske, in oceni kakovost, količino in tržno ceno tega medu na trgu medu v Evropski uniji;

55.  meni, da bi se Komisija morala glede na velik uvoz kitajskega medu, kar se je v zadnjih 15 letih še okrepilo, odkupne cene medu glede na dejanske proizvodne stroške v EU in slabo kakovost „proizvedenega“ in ne pridelanega uvoženega medu, zavedati, da je čas za preiskavo praks nekaterih kitajskih izvoznikov in po možnosti začeti protidampinški postopek;

56.  poziva Komisijo, naj v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 (prej Uredba (ES) št. 882/2004) na zunanjih mejah Evropske unije odredi uraden odvzem vzorcev in testiranje medu s poreklom iz tretjih držav;

57.  ugotavlja, da direktiva o medu, kot je bila spremenjena z Direktivo 2014/63/EU, določa, da je treba na označbi navesti državo porekla, v kateri je bil med pridelan, če med izvira iz ene države članice ali tretje države; vendar ugotavlja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za boj proti goljufijam na področju čebeljih izdelkov ter za odpravo nepoštene konkurence, ki jo predstavlja ponarejen „med“;

58.  opominja Komisijo, da ima potrošnik pravico vedeti za poreklo slehernega živila; vendar meni, da oznake, kot so „mešanica medu iz EU“, „mešanica medu, ki ni iz EU“, predvsem pa oznaka „mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU“, potrošniku povsem skrijejo izvor medu in zato niso v skladu z načeli zakonodaje EU za varstvo potrošnikov; zato poziva Komisijo, naj zagotovi natančno in obvezno označevanje medu in čebeljih izdelkov ter večjo harmonizacijo za pridelavo medu v skladu z zakonodajo o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov, da bi tako preprečili zavajanje potrošnikov in olajšali odkrivanje goljufij; priznava uspešnost neposredne prodaje medu, s čimer se odpravi problem označevanja izvora;

59.  poziva, naj se namesto oznake „mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU“ na etiketi navede, iz katere države ali držav natančno izvira med, uporabljen v končnem izdelku, in sicer v vrstnem redu, ki bo odražal odstotek vsebnosti medu iz posameznih držav v končnem izdelku (ali poleg tega tudi odstotek medu iz EU in odstotek medu, ki ni iz EU);

60.  poziva Komisijo, naj dopolni direktivo o medu tako, da bo mogoče besedo „med“ ali izraze „vsebuje med“ in „izdelano z medom“ pri označevanju predelanih izdelkov ali v grafičnih ali negrafičnih elementih, ki navajajo vsebnost medu v izdelku, uporabiti samo, če vsaj 50 % sladkorja v izdelku izvira iz medu;

61.  podpira, da se državam članicam omogoči, da po zgledu mesnih in mlečnih izdelkov tudi v primeru medu in čebeljih izdelkov predpišejo obvezno navedbo kraja izvora;

Promocija čebeljih izdelkov in terapevtska uporaba medu

62.  pozdravlja pobudo „Evropski medeni zajtrk“ ter spodbuja države članice, naj otroke seznanjajo z lokalno pridelanimi izdelki in ponovno odkrivajo dolgoletne pridelovalne tradicije; ugotavlja, da med vsebuje veliko kalorij in se lahko v zmernem obsegu uporablja namesto rafiniranega sladkorja in drugih sladil, kar prispeva k javnemu zdravju;

63.  poudarja, da spada méd med kmetijske proizvode, ki bi jih lahko vključili v shemo sadja, zelenjave in mleka v šolah; spodbuja države članice, naj okrepijo sodelovanje lokalnih pridelovalcev medu v ustreznih šolskih programih, in poudarja, da so pomembni izobraževalni ukrepi, s katerimi bi se mladi seznanili z lokalnimi proizvodi ter bi kmetovanje približali otrokom;

64.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog za povečanje podpore Evropske unije za 50 % na letni ravni, s čimer bi omogočili uspešno delovanje teh programov, organizacijo predšolskih tekmovanj in ustrezno vključitev lokalnih proizvodov, kot so med, namizne olive in oljčno olje;

65.  poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o količini zaužitega medu in prehranjevalnih navadah v vseh državah članicah ter drugo poročilo o različnih terapevtskih praksah v Uniji, kjer se uporabljajo med, cvetni prah, matični mleček in čebelji strup; poudarja vse večji pomen apiterapije kot naravne alternative zdravljenju s konvencionalnimi zdravili, zato spodbuja vse države članice, naj te izdelke promovirajo med zdravstvenimi delavci in zdravilci ter v javnosti v EU;

66.  poziva Komisijo, naj preuči prostovoljno uvedbo znamke „med iz EU“, s katero bi označili med, ki v celoti in izključno izvira iz držav članic EU; ravno tako poziva Komisijo, naj stori vse in zagotovi, da Organizacija združenih narodov 20. maj razglasi za svetovni dan čebel;

67.  poziva Komisijo, naj nameni določen znesek iz promocijskega proračuna Evropske unije za oglaševanje medu iz Evropske unije za uživanje in v medicinske namene, vključno z ukrepi, kot je spodbujanje neposredne prodaje medu na lokalnih tržnicah, javne pokušnje medu, delavnice in drugi dogodki; spodbuja države članice h krepitvi lokalne in regionalne prodaje medu, zlasti ekološko pridelanega medu, z vsemi razpoložljivimi sredstvi, predvsem z intenzivnejšo podporo kratkih dobavnih verig prek programov za razvoj podeželja ter s promocijo kakovostnih proizvodov na podlagi shem geografske označbe; priznava vlogo uživanja lokalno pridelanega medu kot sredstva za krepitev odpornosti na lokalne alergene; poziva Komisijo, naj vključi čebelji vosek med izdelke, ki jih pokriva Uredba (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil glede na vse večje zanimanje potrošnikov in pridelovalcev, pa tudi zaradi dolge tradicije pridelave v nekaterih državah članicah;

68.  predlaga, naj države članice z vsemi sredstvi, ki jih imajo na voljo, spodbujajo uporabo čebeljih izdelkov, kot so cvetni prah, propolis ali matični mleček, v farmacevtsko industrijo;

69.  poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja harmonizacijo zakonodaje med državami članicami na področju ekološke pridelave medu, da bi odpravili neskladnosti, ki evropskim ekološkim čebelarjem onemogočajo dostop do trga pod enakimi pogoji;

70.  poziva Komisijo, naj na sedanjih ali prihodnjih pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih zagotovi, da bodo med in drugi čebelji izdelki obravnavani kot „občutljivi proizvodi“, saj bi bil čebelarski sektor EU zaradi neposredne konkurence lahko izpostavljen čezmernemu ali nevzdržnemu pritisku; poziva Komisijo, naj jih zato po možnosti izključi iz področja uporabe prostotrgovinskih sporazumov;

71.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s kmetijskim in čebelarskim sektorjem razvijejo sistem označevanja, ki bo spodbujal vzpostavitev odgovornega proizvodnega sistema za čebele;

72.  pozdravlja sedanji trend mestnega čebelarstva in hkrati poziva k tesnemu in obveznemu vključevanju regionalnih čebelarskih združenj in organov ter k uvedbi minimalnih standardov, da bi odpravili škodljive prakse pri vzreji in preprečili namerno širjenje epidemij in bolezni v čebeljih populacijah;

o
o   o

73.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 43.
(2) https://ec.europa.eu/agriculture/honey_sl
(3) To vodi k zmanjšanju produktivnosti, saj morajo čebelarji povečati staleže čebel, da bi pridobili iste količine medu.
(4) Honey bee genotypes and the environment (Genotipi medonosnih čebel in okolje) v reviji Journal of Agricultural Research 53(2), str. 183–187 (2014).


Bančna unija – letno poročilo za leto 2017
PDF 371kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2017 (2017/2072(INI))
P8_TA(2018)0058A8-0019/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2016(1),

–  ob upoštevanju povratnih informacij Komisije in Evropske centralne banke (ECB) o resoluciji Parlamenta z dne 15. februarja 2017 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2016,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 11. oktobra 2017 o enotnem mehanizmu nadzora (EMN), ki je bil ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 (COM(2017)0591),

–  ob upoštevanju predlogov o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (CRR) in Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (CRDIV),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 o spremembah okvira Unije za kapitalske zahteve za kreditne institucije in investicijska podjetja(2),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) z dne 9. julija 2017 o posledicah MSRP za finančno stabilnost,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. julija 2017 o akcijskem načrtu za zmanjševanje slabih posojil v Evropi,

–  ob upoštevanju poročila podskupine za slaba posojila odbora Sveta za finančne storitve z dne 31. maja 2017,

–  ob upoštevanju napotkov ECB bankam v zvezi s slabimi posojili z dne 20. marca 2017 in javnega posvetovanja o njenem osnutku dodatka k tem napotkom z dne 4. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju posvetovalnega dokumenta Komisije z dne 10. novembra 2017 o bonitetnih varovalnih mehanizmih, predpisanih z zakonodajo, ki obravnavajo nezadostne rezervacije za novo odobrena posojila, ki postanejo slaba,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) z dne 11. julija 2017 o obravnavanju slabih posojil v Evropi,

–  ob upoštevanju javnega posvetovanja Komisije z dne 10. julija 2017 o razvoju sekundarnih trgov za slaba posojila in ogroženo premoženje ter zaščiti zavarovanih upnikov pred neplačili posojilojemalcev,

–  ob upoštevanju ocene ECB z dne 6. junija 2017, v kateri je navedla, da banka Banco Popular Español S.A. propada ali bo verjetno propadla,

–  ob upoštevanju izjave Enotnega odbora za reševanje (SRB) z dne 7. junija 2017 o sprejetju odločitve o reševanju banke Banco Popular Español S.A.,

–  ob upoštevanju ocene ECB z dne 23. junija 2017, v kateri je navedla, da banki Veneto Banca in Banca Popolare di Vicenza propadata ali bosta verjetno propadli,

–  ob upoštevanju izjave Enotnega odbora za reševanje z dne 23. junija 2017 o odločitvi, da ne bo sprejel ukrepov za reševanje bank Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 25. junija 2017 o odobritvi državne pomoči za izstop iz trga za banki Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca v skladu z italijanskim insolvenčnim pravom, vključno s prodajo nekaterih delov banki Intesa Sanpaolo,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 4. julija 2017 o odobritvi državne pomoči za podporo preventivni dokapitalizaciji banke Monte dei Paschi di Siena,

–  ob upoštevanju vodnika ECB za ciljno usmerjen pregled notranjih modelov (TRIM), in sicer njegove različice iz februarja 2017,

–  ob upoštevanju osnutka vodnika ECB za inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov iz julija 2017,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) z dne 31. maja 2017 o splošnih načelih za spodbujanje nadzorniškega približevanja ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva iz EU ter njegovih treh mnenj z dne 13. julija 2017 o nadzorniškem približevanju na področjih upravljanja naložb, investicijskih podjetij in sekundarnih trgov ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva iz EU,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega bančnega organa (EBA) z dne 12. oktobra 2017 o vprašanjih v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2017 o krepitvi povezanega nadzora za okrepitev unije kapitalskih trgov in finančnega povezovanja v spreminjajočem se okolju (COM(2017)0542) in predlogov Komisije z dne 20. septembra 2017 o pregledu Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), vključno s predlogom omnibus o spremembi upravljanja, financiranja in pristojnosti evropskih nadzornih organov,

–  ob upoštevanju javnih posvetovanj ECB z dne 21. septembra 2017 o osnutkih vodnikov za ocenjevanje prošenj kreditnih institucij za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev tega dovoljenja,

–  ob upoštevanju nezavezujočega dogovora o skupni sposobnosti pokrivanja izgub Odbora za finančno stabilnost iz novembra 2015,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij in o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS in direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (direktiva o sanaciji in reševanju bank – DSRB),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (uredba o enotnem mehanizmu za reševanje),

–  ob upoštevanju predlogov Komisije z dne 23. novembra 2016 o direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/59/EU v zvezi s sposobnostjo kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo ter o spremembi Direktive 98/26/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2012/30/EU, Direktive 2011/35/EU, Direktive 2005/56/ES, Direktive 2004/25/ES in Direktive 2007/36/ES (COM(2016)0852) in o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (COM(2016)0851),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 o spremembah okvira Unije za krizno upravljanje(3),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 19. decembra 2017 z naslovom Enotni odbor za reševanje: izvajanje zahtevne naloge vzpostavitve bančne unije se je začelo, vendar je pot do cilja še dolga,

–  ob upoštevanju umika predloga Komisije o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU (COM(2014)0043),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 27. aprila 2017 z naslovom Aprilski sveženj o kršitvah: ključne odločitve (MEMO/17/1045),

–  ob upoštevanju preglednice tveganj EBA, poročila ESMA o trendih, tveganjih in pomanjkljivostih št. 2 za leto 2017, preglednice tveganj Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESBR), letnega poročila odbora ESRB za leto 2016, pregleda odbora ESRB o makrobonitetni politiki v EU iz aprila 2017,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2014/59/EU v zvezi z razvrstitvijo nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti,

–  ob upoštevanju člena 107(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (sporočilo o bančništvu)(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta o sistemih jamstva za vloge z dne 16. aprila 2014,

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. novembra 2015 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge (EDIS) (COM(2015)0586),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. novembra 2015 z naslovom Dokončanje bančne unije (COM(2015)0587),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta ECOFIN z dne 17. junija 2016 o načrtu za dokončanje bančne unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. oktobra 2017 o dokončanju bančne unije (COM(2017)0592),

–  ob upoštevanju poročila odbora ESRB o nebančni kreditni dejavnosti EU št. 2 iz maja 2017,

–  ob upoštevanju poročila odbora ESRB o regulativni obravnavi izpostavljenosti držav iz marca 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0019/2018),

A.  ker je bilo v euroobmočju ob koncu leta 2016 skupno 5 073 kreditnih institucij (na nekonsolidirani osnovi), kar pomeni zmanjšanje v primerjavi s 5474 ob koncu leta 2015 in s 6 768 ob koncu leta 2008 ter skupno 25-odstotno zmanjšanje v obdobju od 2008 do 2016; ker je bilo v euroobmočju ob koncu leta 2016 skupno 2 290 kreditnih institucij (na konsolidirani osnovi), kar pomeni zmanjšanje v primerjavi z 2 904 ob koncu leta 2008 in s 2 379 ob koncu leta 2015(6); ker pa je zaželeno, da se vključi podatek, kako se je delež bank, ki so prevelike, da bi propadle, v istem obdobju spreminjal;

B.  ker so skupni znesek in deleži slabih posojil zelo razpršeni med državami članicami in so med bankami z najvišjimi deleži slabih posojil v teh državah znatne razlike; ker je po poročilu odbora ESRB iz julija 2017 z naslovom Obravnavanje slabih posojil v Evropi skupni znesek slabih posojil znašal 1 bilijon EUR; ker so glede na četrtletno preglednico tveganj EBA glavne evropske banke 30. junija 2017 poročale o tehtanem povprečnem deležu slabih posojil (slaba posojila, bruto oslabitve, deljeno s skupnimi posojili) v višini 4,47 %; ker se je ta delež v zadnjih 30 mesecih stalno zmanjševal;

C.  ker je po podatkih iz nedavne študije, ki jo je izvedel Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), nominalna vrednost trga izvedenih finančnih instrumentov Evropske unije 453 bilijonov EUR;

D.  ker je treba bančno unijo okrepiti, saj na njej temelji finančna stabilnost euroobmočja in je nepogrešljiv element prave ekonomske in monetarne unije; ker so potrebna dodatna prizadevanja za dokončanje bančne unije, saj ne bo dokončana, dokler ne bo imela fiskalnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje in tretjega stebra, kar pomeni evropski pristop k jamstvu in pozavarovanju za vloge; ker je predsednik ECB Mario Draghi večkrat opozoril, da je evropski sistem jamstva za vloge ključni steber bančne unije; ker je dokončana bančna unija bistvena za odpravo povezave med državo in bankami; ker si je treba bolj prizadevati za prehod z reševanja z javnimi sredstvi na reševanje s sredstvi upnikov; ker v nekaterih nacionalnih bančnih sistemih tveganja še vedno niso zadostno obravnavana; ker so sedanji ugodni ekonomski pogoji priložnost za pospešitev potrebnih reform za dokončanje bančne unije;

E.  ker se ustrezno čiščenje bilanc stanja bank po krizi izvaja z zamudo, to pa še naprej ovira gospodarsko rast; ker so se količniki kapitala in likvidnosti bank EU v zadnjem letu na splošno povečali, nekatere banke, tudi velike, pa so še vedno podkapitalizirane; ker so tveganja za finančno stabilnost še vedno prisotna, vendar so se od začetka vzpostavljanja bančne unije precej zmanjšala; ker se je institucionalni in regulativni okvir evropskih bank bistveno okrepil;

F.  ker lahko v bančni uniji sodelujejo tudi države članice, ki še niso uvedle eura; ker se nobena država članica EU doslej še ni odločila za to; ker več držav članic razpravlja o možnosti, da se pridružijo bančni uniji; ker se različne finančne institucije zavedajo prednosti članstva v bančni uniji;

G.  ker se zaradi naših prizadevanj na področju unije kapitalskih trgov ne bi smela preusmeriti pozornost z dokončanja našega dela v zvezi z bančno unijo, ki je še vedno pogoj za finančno stabilnost v okolju Evropske unije, ki je odvisno od bank;

H.  ker so banke v prvi vrsti odgovorne za to, da financirajo realno gospodarstvo;

I.  ker ECB pri izvajanju nadzornih dejavnosti sicer potrebuje nekaj manevrskega prostora, vendar je treba daljnosežne in bistvene odločitve na koncu prepustiti evropskemu zakonodajalcu;

1.  poziva Komisijo, naj pri predlaganju bančne zakonodaje uporabi uredbo kot zakonodajno orodje;

Nadzor

2.  je seznanjen z ocenami o tem, ali banke propadajo ali bodo verjetno propadle, ki jih je ECB opravila leta 2017; ugotavlja tudi, da mehanizem nadzora in enotni mehanizem za reševanje na splošno delujeta v tem kontekstu, in se strinja s Komisijo, da je treba izboljšati postopke, na podlagi katerih se sprejme odločitev o tem, ali banka propada oziroma bo verjetno propadla;

3.  je seznanjen, da bo EBA leta 2018 izvajala stresne teste; poziva EBA, ESRB, ECB in Komisijo, naj pri pripravi stresnih testov uporabljajo dosledne metodologije, scenarije in predpostavke, da bi kolikor mogoče preprečili morebitno ponovno izkrivljanje in neujemanje rezultatov stresnih testov in odločitev o reševanju, sprejetih kmalu po predstavitvi teh rezultatov; poudarja pa, da stabilnosti bank ni mogoče ugotoviti zgolj z oceno bilance stanja banke v določenem trenutku, saj se zagotavlja z dinamičnimi interakcijami med bankami in trgi ter nanjo vplivajo različni elementi v gospodarstvu kot celoti; poleg tega meni, da bi bilo koristno, če bi bili stresni testi ECB za dodatne banke pod njenim nadzorom bolj pregledni;

4.  poudarja pomen sodelovanja med EBA kot regulativnim organom in enotnim mehanizmom nadzora kot nadzornim organom; v zvezi s tem želi opozoriti na delitev odgovornosti med ECB in EBA ter na razliko v geografskem območju delovanja obeh institucij; v zvezi s tem priporoča, da se konkretno usklajevanje pobud obeh institucij izboljša, kjer je to izvedljivo, da bi se zagotovila doslednost enotnih pravil, hkrati pa priznava, da bi moral enotni mehanizem nadzora imeti vodilno vlogo pri obravnavanju vprašanj, specifičnih za bančno unijo, in regulativnih vrzeli;

5.  pozdravlja dejstvo, da se je z bančno unijo izboljšala izmenjava relevantnih informacij med nadzornimi organi ter zbiranje in izmenjava podatkov o evropskem bančnem sistemu, kar je na primer pripomoglo k boljšim primerjalnim analizam in omogočilo bolj celosten nadzor čezmejnih bančnih skupin; pozdravlja odlično delo skupnih nadzorniških skupin; ugotavlja, da je Komisija opredelila področja, kjer so mogoče izboljšave pri izmenjavi informacij in usklajevanju med bančnim nadzorom ECB in Enotnim odborom za reševanje, zlasti glede ključnih vprašanj, ali je institucija upravičena do preventivne dokapitalizacije in ali bo propadla oziroma bo verjetno propadla; ugotavlja, da sedanji memorandum o soglasju med ECB in Enotnim odborom za reševanje ni dovolj celovit, da bi zagotovil, da ta odbor od ECB pravočasno in na učinkovit način pridobi vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog; poziva ECB in Enotni odbor za reševanje, naj izkoristita priložnost, ki jo prinašajo potekajoče razprave o posodobitvi memoranduma o soglasju med njima, da bi odpravila obstoječe vrzeli in izboljšala učinkovitost ukrepov za reševanje; poziva k izboljšanju praktične ureditve sodelovanja in izmenjave informacij med nadzornimi organi in organi za reševanje, kar je ključnega pomena za nemoteno in učinkovito izvajanje dejavnosti reševanja, ter med vsemi evropskimi in nacionalnimi organi, ki sodelujejo pri zgodnjem ukrepanju in reševanju; poziva ECB in Enotni odbor za reševanje, naj še izboljšujeta vsakodnevno sodelovanje in utrjujeta svoj delovni odnos; pri tem odobrava spremembo uredbe o enotnem mehanizmu nadzora, s katero bi predstavnik Enotnega odbora za reševanje postal stalni opazovalec na sestankih nadzornega sveta enotnega mehanizma nadzora; poziva k medinstitucionalnemu sporazumu med ECB in Evropskim računskim sodiščem, da bi podrobno opredelili izmenjavo informacij med institucijama v okviru njunih mandatov, določenih v Pogodbah;

6.  ugotavlja, da je bila leta 2017 uporabljena določba o preventivni dokapitalizaciji iz direktive o sanaciji in reševanju bank; je seznanjen s tem, da je treba pojasniti, kako se pregledi kakovosti sredstev uporabljajo za odločanje o tem, ali so izpolnjeni pogoji za preventivno dokapitalizacijo; poudarja, da mora predhodno vrednotenje sredstev temeljiti na trdnih dokazih, vključno z dokazi, da je banka solventna in izpolnjuje pravila EU o državni pomoči; poziva Komisijo, enotni mehanizem nadzora in Enotni odbor za reševanje, naj razmislijo o tem, kako povečati preglednost pri ocenjevanju solventnosti kreditnih institucij in sprejemanju odločitev o reševanju;

7.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje slabih posojil v nekaterih jurisdikcijah; pozdravlja prizadevanja več držav članic za zmanjšanje obsega slabih posojil; se strinja s Komisijo, da so za obravnavo slabih posojil sicer primarno odgovorne države članice in same banke, vendar bodo skupna državna in evropska prizadevanja ugodno vplivala na obstoječa slaba posojila in preprečila kopičenje novih v bilancah bank(7);

8.  na splošno pozdravlja delo različnih institucij in organov EU v zvezi s tem vprašanjem; vendar si želi, da bi bila njihova prizadevanja bolj usklajena; poziva te akterje in države članice, naj ustrezno in čim prej uresničijo sklepe Sveta z dne 11. julija 2017 o akcijskem načrtu za zmanjševanje slabih posojil v Evropi; z zanimanjem pričakuje sveženj ukrepov za hitrejše zmanjševanje slabih posojil, ki bo predlagan v prihodnjih mesecih; v zvezi s tem podpira odločitev Komisije, da preuči možnost uskladitve bonitetne obravnave novih posojil, ki postanejo slaba posojila, na ravni EU; poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, da bi spodbudila posredovanje informacij morebitnim vlagateljem, ustanavljanje namenskih družb za upravljanje (slabe banke) in razvoj sekundarnih trgov za slaba posojila, da bi rešili ogromen problem teh posojil; opozarja, da morajo države članice po potrebi izboljšati in uskladiti insolvenčni okvir, tudi z obravnavo predloga Komisije o zgodnjem prestrukturiranju in drugi priložnosti, da bi zaščitili najbolj ranljive dolžnike, kot so mala in srednja podjetja in gospodinjstva;

9.  pozdravlja nameravano pospešeno čiščenje bilanc stanja bank, obenem pa poudarja, da obvezna prodaja slabih posojil na nelikvidnem in nepreglednem trgu lahko povzroči neupravičene bilančne izgube za banke; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi osnutka dodatka k smernicam ECB o slabih posojilih; poudarja, da ECB v teh postopkih preverjanja in ocenjevanja v okviru bančnega nadzora nikakor ne sme posegati v pristojnosti evropskega zakonodajalca; opozarja, da so splošna načela sprejemanja zakonodaje v Uniji, ki zahtevajo oceno učinka in posvetovanje, pa tudi oceno sorazmernosti in subsidiarnosti, pomembna tudi za zakonodajo na tretji ravni;

10.  znova izraža zaskrbljenost zaradi tveganj, ki izhajajo iz imetništva sredstev ravni III, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, in zlasti iz tega, da jih je težko vrednotiti; v zvezi s tem pozdravlja, da je EBA v metodologijo za stresne teste za leto 2018 vključila posebne ukrepe za upravljanje tveganja za instrumente na drugi in tretji ravni; ponavlja poziv enotnemu mehanizmu nadzora, naj to vprašanje postane prednostna naloga enotnega nadzora za leto 2018;

11.  ponovno poudarja, da obstajajo tveganja, povezana z državnim dolgom; meni, da so finančne institucije v nekaterih državah članicah preveč vlagale v obveznice, ki so jih izdale vlade teh držav, kar pomeni čezmerno pristranskost v korist domače države, medtem ko je eden od glavnih ciljev bančne unije pretrgati povezavo med bankami in tveganjem državnih posojilojemalcev; ugotavlja, da bi bilo za omejitev tveganja finančne stabilnosti boljše, da bi bili portfelji državnih obveznic, ki jih imajo banke, bolj raznoliki; meni, da bi moral biti regulativni okvir EU za bonitetno obravnavo državnega dolga skladen z mednarodnimi standardi; opozarja na delo, ki poteka v okviru Baselskega odbora za bančni nadzor glede tveganja državnih posojilojemalcev, natančneje na nedavno objavljeni dokument za razpravo o regulativni obravnavi izpostavljenosti državnih vrednostnih papirjev; zato z velikim zanimanjem pričakuje rezultate dela odbora za finančno stabilnost v zvezi z državnim dolgom, na katerih bi lahko temeljile prihodnje odločitve; poudarja, da imajo državne obveznice ključno vlogo pri zagotavljanju visokokakovostnih likvidnih sredstev za vlagatelje in stabilnih virov financiranja za vlade; v zvezi s tem opozarja na tekoče delo Komisije, povezano s konceptom tako imenovanih vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami , ki bi lahko pripomogel k reševanju tega vprašanja; opominja, da vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami, niso oblika vzajemnega prevzemanja dolgov; meni, da bi lahko prispevki udeležencev na trgu ohranjali zanimanje za vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami, na trgu;

12.  poudarja, kako pomembno je odpraviti pomanjkljivosti notranjih modelov, da bodo znova postali verodostojni, in doseči enake konkurenčne pogoje za vse institucije; v zvezi s tem želi izpostaviti zunanjo študijo z naslovom What conclusions can be drawn from the EBA 2016 Market Risk Benchmarking Exercise? (Kaj je mogoče sklepati na osnovi primerjave modelov tržnega tveganja EBA za leto 2016), ki jo je naročil Oddelek za podporo ekonomskemu upravljanju Evropskega parlamenta in iz katere med drugim izhaja, da če so rezultati primerjalne študije EBA pravilni in če so instrumenti v preskusnem portfelju reprezentativni, bi notranji modeli tržnega tveganja, ki se trenutno uporabljajo v evropskih bankah, močno kršili načelo enakih konkurenčnih pogojev (če imajo različne banke isti portfelj, bi morale imeti enak znesek regulativnega kapitala); v zvezi s tem opozarja na spremembe za dokončanje okvira Basel III, ki jih je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor, ter na oceno učinka tega okvira na bančni sektor EU, ki jo je opravil EBA; opozarja, da sporazum ne bi smel povzročiti znatnega povečanja kapitalskih zahtev na ravni Unije ali škoditi zmožnosti bank, da financirajo realno gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja; pozdravlja prizadevanja ECB za ocenjevanje ustreznosti notranjih modelov, vključno z njenim novim vodnikom za ciljno usmerjen pregled notranjih modelov (TRIM), da se obravnava variabilnost uteži tveganja, ki se uporabljajo za tveganju prilagojena sredstva istega razreda v kreditnih institucijah; pozdravlja tudi delo EBA na področju njegovih primerjalnih študij; meni, da se lahko kapitalski položaj bank okrepi tudi z zmanjšanjem izplačil dividend in povečanjem svežega lastniškega kapitala, in da bi moralo izboljšanje splošnega finančnega položaja evropskih bank ostati prednostna naloga;

13.  poudarja, da bi bilo treba predloge mednarodnih forumov v evropsko pravo prenesti tako, da bi se pri tem upoštevale posebnosti evropskega bančnega sektorja;

14.  poudarja, da zlasti zahtev Baselskega odbora za bančni nadzor v evropsko pravo ne bi smeli prenesti v razmerju 1 : 1, če se posebnosti evropskega bančnega sistema in načelo sorazmernosti pri tem ne upoštevajo v zadostni meri;

15.  želi spomniti na načelo ločitve med nalogami monetarne politike in nadzornimi nalogami enotnega mehanizma nadzora in meni, da ga je treba spoštovati, da se prepreči navzkrižje interesov; meni, da se je to načelo doslej v splošnem ustrezno spoštovalo; meni, da je treba ustreznost skupnih služb preveriti glede na politično relevantnost nalog, ki jih opravljajo; zato meni, da skupne službe niso problematične, če se ukvarjajo z vprašanji, ki niso ključnega pomena za oblikovanje politik, v drugih primerih pa bi lahko bile razlog za skrb in bi zahtevale dodatna varovala;

16.  meni, da bi sodelovanje večjega števila uslužbencev ECB pri inšpekcijah na kraju samem povečalo neodvisnost bančnega nadzora od državnih vplivov;

17.  je seznanjen s svežnjem o bančni reformi, ki ga je novembra 2016 predlagala Komisija; poudarja pomen skrajšanega postopka, na podlagi katerega je bil sprejet dogovor o postopnem uvajanju Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 9 ter prehodne ureditve za izvzetje iz omejitve velike izpostavljenosti, ki se lahko uporabi za izpostavljenosti določenemu dolgu javnega sektorja držav članic, denominiranemu v valuti katere koli države članice (Uredba (EU) 2017/2395), da bi preprečili učinek naglega upada regulativnega kapitala kreditnih institucij; je pa seznanjen z mnenji ECB in EBA, da prehodna ureditev ne bi smela privesti do neupravičenih zamud pri izvajanju MSRP 9; poudarja, da je treba spremljati vpliv MSRP 9 na naravo in odobravanje posojil v bankah, pa tudi na morebitne prociklične učinke, ki so posledica ciklične občutljivosti parametrov kreditnega tveganja; poziva ESRB in enotni mehanizem nadzora, naj obravnavata ti vprašanji; poziva EBA in Banko za mednarodne poravnave (BIS), naj pripravita ustrezne smernice v zvezi s tem;

18.  opozarja, da morajo institucije številna podobna regulativna poročila v različnih formatih posredovati številnim organom, kar pomeni znatno dodatno breme; zato poziva k oblikovanju enotnega sistema poročanja, v katerem bo osrednja informativna točka zbirala nadzorniške poizvedbe vseh pristojnih organov, jih posredovala nadzorovanim institucijam ter zbrane podatke zatem posredovala pristojnim organom; poudarja, da se na ta način lahko prepreči podvajanje poizvedb in zahtev po identičnih podatkih, kar bi občutno zmanjšalo upravno breme za banke in pristojne organe ter hkrati povečalo učinkovitost nadzora;

19.  se zaveda, da se z visokimi stroški izvajanja nadzorniških zahtev morda najteže soočajo manjše banke; meni, da bi lahko ECB pri nekaterih nadzorniških ureditvah bolj upoštevala načelo sorazmernosti, ko izvaja svoje dejavnosti nadzora; zato poudarja, da so nujno potrebna dodatna prizadevanja za večjo sorazmernost pri nadzoru bank za majhne institucije z nizkim tveganjem; poudarja, da večja sorazmernost nikakor ne pomeni znižanja bonitetnih standardov, temveč zgolj upravno razbremenitev, na primer pri obveznostih poročanja in razkritja; zato pozdravlja, da se Komisija v svojem odgovoru na letno poročilo bančne unije za leto 2016 strinja s stališčem Parlamenta, da bi bilo treba zahteve za poročanje narediti učinkovitejše, ter se prav tako zavzema za več sorazmernosti pri nadzoru;

20.  želi spomniti, da je treba čim bolj harmonizirati možnosti diskrecijskih pravic, ki so določene v pravu EU v zvezi z bančnim nadzorom; meni, da morajo biti čim bolj prehodne in jih je treba odvzeti, kadar niso več potrebne, da vsakdanjega dela evropskih in nacionalnih nadzornikov ne bi preveč zapletli;

21.  poudarja, da bi moral regulativni okvir vključevati nekatera operativna načela in spoštovati posebno nalogo zadružnih in vzajemnih bank in da bi morali nadzorni organi to upoštevati in vključiti v svoje prakse in pristope;

22.  opozarja na svojo resolucijo z dne 17. maja 2017(8) o finančni tehnologiji; meni, da bi morala zato za akterje na področju finančne tehnologije, ki izvajajo isto vrsto dejavnosti kot drugi akterji v finančnem sistemu, veljati ista operativna pravila; zato poziva, da se do finančnotehnoloških podjetij izbere pristop, ki bo zagotavljal pravilno ravnotežje med zaščito potrošnikov, ohranjanjem finančne stabilnosti in spodbujanjem inovacij; je v zvezi s tem seznanjen z delom Komisije, predlagano vključitvijo tehnoloških inovacij med pristojnosti evropskih nadzornih organov in tekočim javnim posvetovanjem o osnutku vodnika ECB za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških institucij za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev;

23.  priznava, da so banke zaradi vse večje digitalizacije vseh vidikov bančništva precej bolj izpostavljene tveganjem v zvezi s kibernetsko varnostjo; poudarja, da so za upravljanje kibernetske varnosti odgovorne predvsem banke; poudarja, da ima kibernetska varnost pomembno vlogo pri bančnih storitvah in da je treba finančne institucije spodbujati, da bi bile zelo ambiciozne pri varstvu podatkov potrošnikov in zagotavljanju kibernetske varnosti; poziva nadzorne organe, naj skrbno spremljajo in ocenjujejo tveganja za kibernetsko varnost, finančne institucije v vsej EU pa, naj bodo zelo ambiciozne glede varstva podatkov potrošnikov in zagotavljanja kibernetske varnosti; pozdravlja pobudo ECB, da bi morala za nadzorovane banke veljati obveznost poročanja o večjih kibernetskih napadih v okviru storitve opozarjanja v realnem času, in pozdravlja tudi inšpekcijske preglede enotnega mehanizma nadzora na kraju samem, da bi nadziral kibernetsko varnost; poziva pa ga, naj prizadevanja še poveča in kibernetsko varnost formalno uvrsti med svoje najpomembnejše prednostne naloge;

24.  pozdravlja delo EBA, ESMA in enotnega mehanizma nadzora v zvezi s spodbujanjem nadzorniškega približevanja ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva iz EU, da se omeji porast regulativnih in nadzornih tveganj arbitraže; meni, da bi moral morebitni model za sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na področju nadzora spoštovati finančno stabilnost EU, njene regulativne in nadzorne ureditve in standarde ter njihovo izvajanje; opozarja na pripravljenost in ustrezno načrtovanje ravnanja bank v nepredvidljivih razmerah, da se ublaži razdiralen vpliv brexita; je zaskrbljen zaradi morebitnega zaostanka nekaterih bank, zlasti manjših, pri pripravah na brexit, ter jih poziva, naj povečajo svoja prizadevanja; želi spomniti, da je za postopek pridobitve dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in odobritve notranjih modelov potrebnih več let, ter da je to treba upoštevati;

25.  je seznanjen s predlogi o pregledu Evropskega sistema finančnega nadzora, vključno s predlogom omnibus o spremembi upravljanja, financiranja in pristojnosti evropskih nadzornih organov;

26.  je zaskrbljen zaradi razvoja dogodkov, ki razkrivajo težnje bančnih skupin po uporabi vse bolj kompleksnih struktur in subjektov, ki v glavnem opravljajo iste dejavnosti kot banke, vendar se izmikajo bančnemu nadzoru; v zvezi s tem je seznanjen s predlogom Komisije o investicijskih podjetjih, ki bi prispeval k vzpostavitvi enakih pogojev med temi podjetji in kreditnimi institucijami ter k odpravi vrzeli, ki bi lahko omogočale uporabo velikih investicijskih podjetij za izogibanje bančnim regulativnim zahtevam;

27.  je zaskrbljen zaradi širjenja nebančne kreditne dejavnosti v EU; je seznanjen s poročilom o nebančni kreditni dejavnosti EU iz leta 2017, ki ga je pripravil ESRB, v katerem je poudarjenih več tveganj in ranljivosti, ki jih je treba spremljati v sistemu bančništva v senci v EU; zato poziva k usklajenemu ukrepanju pri obvladovanju teh tveganj, da bi zagotovili pošteno konkurenco in finančno stabilnost; vseeno priznava, da so bile po finančni krizi uvedene politike za obravnavanje tveganja finančne nestabilnosti, ki izhaja iz bančništva v senci; spodbuja organe, naj še naprej budno spremljajo in obravnavajo tveganja za finančno stabilnost in vse ukrepe za urejanje bančnega sektorja pospremijo z ustrezno ureditvijo sektorja nebančne kreditne dejavnosti; obžaluje, da Komisija tega vprašanja ni obravnavala v odgovorih na poročilo za preteklo leto(9);

28.  meni, da je bančna unija še vedno pozitivna in pomembna sprememba za države članice, ki uporabljajo euro, čeprav so zaželene izboljšave zlasti glede komunikacije in preglednosti; želi spomniti, da je bančna unija odprta za vse države članice; spodbuja vse države članice, ki še niso uvedle eura, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za pridružitev bančni uniji, da bi jo postopno uskladili s celotnim notranjim trgom;

29.  pozdravlja napredek, dosežen na podlagi odločitve ECB iz junija 2017, da v določeni meri omogoči prenos pooblastil na področju odločanja glede sposobnosti in primernosti; znova poudarja svojo oceno, da je potrebna sprememba predpisov, s katero bi omogočili večji in lažji prenos pooblastil za sprejemanje odločitev o nekaterih rutinskih zadevah iz nadzornega odbora na ustrezne uradnike; še enkrat poudarja svojo naklonjenost tej spremembi, ki bi prispevala k učinkovitejšemu in smotrnemu bančnemu nadzoru ECB; poziva ECB, naj opredeli naloge in pravni okvir za prenos pooblastil glede odločanja;

Reševanje

30.  pozdravlja prvo uporabo nove ureditve reševanja v letu 2017; je seznanjen z velikim številom pravnih zahtev, ki so bile vložene na Splošnem sodišču EU v zvezi s tem primerom; poziva Komisijo, naj oceni, ali in na kakšen način bi to lahko ogrozilo učinkovitost nove ureditve reševanja in povzročilo neuporabnost okvira reševanja; poziva Enotni odbor za reševanje in Komisijo, naj skupaj objavita povzetek vsebin, ki so bile v pravnih zahtevah najbolj kritizirane; meni, da primeri bank iz leta 2017 odpirajo vprašanja glede preglednosti in obveščanja, in poziva k večji preglednosti pri prihodnjih odločitvah o reševanju, vključno s tem, da ima Evropski parlament v skladu z jasnimi in ustreznimi pogoji dostop do ključnih dokumentov, povezanih z odločitvami o reševanju, kot so poročila o vrednotenju s strani neodvisnih cenilcev, da bi vnaprej bolje razumeli ureditev reševanja; poziva sozakonodajalca, naj pri soodločanju o predlogih Komisije glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub ali minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ter o instrumentu moratorija upoštevajo izkušnje, pridobljene z bančnimi zadevami iz leta 2017;

31.  je zaskrbljen zaradi neskladij med pravili o državni pomoči in zakonodajo Unije v zvezi z zmožnostjo sistemov jamstva za vloge, da sodelujejo pri reševanju v skladu z določbami direktive o sanaciji in reševanju bank ter direktive o sistemih jamstva za vloge, kot izhaja iz prejšnjega poročila(10); poziva Komisijo, naj ponovno preuči svojo razlago pravil o državni pomoči v skladu s členoma 11(3) in 11(6) direktive o sistemih jamstva za vloge, s čimer bi zagotovili, da se preventivni in alternativni ukrepi, ki jih je določil evropski zakonodajalec, dejansko lahko izvajajo; meni, da je bilo v bančnih primerih iz leta 2017 potrjeno, kot je določeno v direktivi o sanaciji in reševanju bank, da lahko države članice uporabijo običajne insolvenčne postopke, ki jih pod določenimi pogoji lahko spremlja pomoč za likvidacijo; je prepričan, da je razlika med pravili o državni pomoči, ki se uporabljajo v skladu z ureditvijo reševanja oziroma nacionalnim insolvenčnim pravom, eden od vzrokov za arbitražne priložnosti, ki so bili razkriti v nedavnih primerih reševanja; zato poziva Komisijo, naj opravi pregled okvirov za insolventnost bank v Uniji, vključno s sporočilom o bančništvu iz leta 2013, da se upoštevajo izkušnje iz bančnih primerov v letu 2017;

32.  opozarja, da je bila direktiva o sanaciji in reševanju bank oblikovana zato, da bi zagotovili kontinuiteto kritičnih funkcij, preprečili negativne učinke na finančno stabilnost, zaščitili javna sredstva tako, da bi čim bolj zmanjšali odvisnost od izredne javnofinančne podpore za propadajoče institucije, in zaščitili krite imetnike vlog in investitorje ter sredstva in premoženje strank; opozarja, da se ukrepi izredne javnofinančne podpore lahko uporabljajo le za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu in ohranitev finančne stabilnosti in da se ne smejo uporabljati za izravnavo izgub, ki jih je institucija ustvarila ali jih bo v bližnji prihodnosti verjetno ustvarila; meni, da bi morali izredno javnofinančno podporo po potrebi spremljati tudi popravni ukrepi; poziva Komisijo, naj se čim prej loti pregleda iz zadnjega pododstavka člena 32(4) direktive o sanaciji in reševanju bank, ki bi ga morala opraviti že leta 2015; poudarja, da je preventivna dokapitalizacija legitimni instrument za upravljanje bančne krize;

33.  poziva Komisijo, naj vsako leto ponovno pregleda, ali so zahteve za uporabo člena 107(3)(b) PDEU glede možnosti državne pomoči v finančnem sektorju še vedno izpolnjene;

34.  poziva Komisijo, naj preuči, ali je bančni sektor od začetka krize prejel implicitne subvencije in državno pomoč v obliki nekonvencionalne likvidnostne podpore;

35.  pozdravlja odločitev Enotnega odbora za reševanje, da prednostno obravnava izboljšanje rešljivosti kreditnih institucij, ter napredek pri določitvi zavezujočih ciljev glede posameznih minimalnih zahtev po kapitalu in kvalificiranih obveznostih (MREL) na konsolidirani ravni; poudarja pomen izvedljivih in verodostojnih načrtov reševanja in ob tem priznava težave, ki bi jih lahko neustrezno zasnovane strategije z eno vstopno točko pomenile za finančno stabilnost držav gostiteljic; poudarja, da je potrebna učinkovita ureditev za obravnavanje kršitev te zahteve in da je treba pri minimalnih zahtevah glede kapitala in kvalificiranih obveznosti upoštevati poslovne modele institucij, da bi zagotovili njihovo rešljivosti; poziva Enotni odbor za reševanje, naj predloži izčrpen seznam ovir za rešljivost, ugotovljenih v nacionalni ali evropski zakonodaji; poudarja, da revizija direktive o sanaciji in reševanju nikakor ne sme zaostajati za mednarodno dogovorjenimi standardi;

36.  pozdravlja dogovor o dodatnem usklajevanju prednostne razvrstitve nezavarovanih dolžniških instrumentov v okviru Direktive (EU) 2017/2399; poziva države članice k čim hitrejšemu izvajanju, da bodo lahko banke izdajale dolžniške instrumente v novem razredu insolvenčnega prava in tako vzpostavile zahtevane blažilnike; ponavlja stališče, ki ga je izrazil že v prejšnjem poročilu(11), da bi bilo treba instrumente, primerne za reševanje s sredstvi upnikov, prodati ustreznim vlagateljem, ki lahko pokrijejo morebitne izgube, ne da bi ogrozili svoj finančni položaj; zato priporoča, da bi morali organi za reševanje spremljati, v kolikšni meri so instrumenti, primerni za reševanje s sredstvi upnikov, v lasti neprofesionalnih vlagateljev, Evropski bančni organ pa bi moral vsako leto razkriti te zneske ter po potrebi izdati opozorila in priporočila za popravne ukrepe;

37.  je seznanjen z zakonodajnimi predlogi o izvajanju skupne sposobnosti pokrivanja izgub v zakonodaji Unije, da se zmanjšajo tveganja v evropskem bančnem sektorju;

38.  opozarja, da je treba vsebino medvladnega sporazuma o enotnem skladu za reševanje na koncu vključiti v pravni okvir Unije; opozarja, da je fiskalni varovalni mehanizem ključnega pomena za zagotovitev verodostojnega in učinkovitega okvira za reševanje ter sposobnosti za obvladovanje sistemskih kriz v bančni uniji kot tudi za preprečevanje uporabe javnofinančne pomoči za banke; je seznanjen s predlogom Komisije o preoblikovanju evropskega mehanizma za stabilnost v evropski denarni sklad, ki bi zajemal tudi funkcijo fiskalnega varovalnega mehanizma za Enotni sklad za reševanje;

39.  pozdravlja delo Enotnega odbora za reševanje na področju izboljšanja svojih zmogljivosti za reševanje bank na ravni Unije; vendar ugotavlja, da je načrtovanje reševanja vse prej kot dorečeno; ugotavlja tudi, da ima Enotni odbor za reševanje bistveno premalo osebja; poziva ga, naj bo pri zaposlovanju bolj dejaven, nacionalne organe pa poziva, naj Enotnemu odboru za reševanje zlahka dajo na voljo napotene strokovnjake; v zvezi s tem opozarja, da je treba v okviru Enotnega odbora za reševanje zagotoviti ustrezno ravnovesje med osebjem na centralni ravni in osebjem iz nacionalnih organov za reševanje, pa tudi, da je treba jasno razdeliti naloge med Enotnim odborom za reševanje in nacionalnimi organi za reševanje; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe, ki jih je Enotni odbor za reševanje sprejel za razdelitev vlog in nalog v okviru enotnega mehanizma za reševanje; poudarja, da je ta odbor neposredno odgovoren tudi za pomembne čezmejne institucije in ne le za banke, ki jih neposredno nadzoruje ECB; poziva države članice, nacionalne pristojne organe in ECB, naj delujejo tako, da čim bolj omejijo dodatno breme in zaplete za Enotni odbor za reševanje, ki izhajajo iz te razlike v področju delovanja;

40.  poziva k preglednemu izračunu predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje, in sicer z informacijami o metodologiji izračuna ter prizadevanjih za uskladitev informacij o rezultatih izračunov;

41.  se boji posledic, ki bi jih odločitve o reševanju lahko imele za strukturo bančnega sistema; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja to vprašanje, izpolnjuje sprejete odločitve in redno obvešča Evropski parlament o svojih ugotovitvah;

Jamstvo za vloge

42.  pozdravlja odločitev Evropskega bančnega organa, da bo vsako leto objavil podatke, ki jih prejme v skladu s členom 10(10) direktive o sistemih jamstva za vloge; meni, da je treba izboljšati prikaz podatkov, da se omogoči neposredna primerjava ustreznosti financiranja znotraj sistemov zajamčenih vlog; kljub temu ugotavlja, da je treba pri več sistemih jamstva za vloge pospešiti zbiranje razpoložljivih finančnih sredstev, da bi do 3. julija 2024 dosegli ciljne ravni;

43.  poziva Evropski bančni organ, naj svojo analizo med drugim razširi na alternativne načine financiranja, ki so jih države članice uvedle v skladu s členom 10(9) direktive o sistemih jamstva za vloge, ter to analizo objavi v povezavi z informacijami, prejetimi v skladu s členom 10(10) te direktive;

44.  opozarja na številne možnosti in diskrecijske pravice iz direktive o sistemih jamstva za vloge; meni, da je nadaljnje usklajevanje pravil, ki veljajo za sisteme jamstva za vloge, potrebno za doseganje enakih konkurenčnih pogojev v okviru bančne unije;

45.  opozarja, da je zaščita vlog v skupnem interesu vseh državljanov EU in da bančna unija brez svojega tretjega stebra ne bo dokončana; trenutno razpravlja o predlogu o evropskem sistemu jamstva za vloge na ravni odbora; v zvezi s tem je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 11. oktobra 2017;

46.  ugotavlja, da še vedno potekajo razprave glede primerne pravne podlage za uvedbo predlaganega evropskega jamstvenega sklada za vloge;

o
o   o

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu bančnemu organu, Evropski centralni banki, enotnemu odboru za reševanje, nacionalnim parlamentom in pristojnim organom, kot je določeno v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0041.
(2) UL C 34, 31.1.2018, str. 5.
(3) UL C 34, 31.1.2018, str. 17.
(4) UL C 11, 12.1.2018, str. 24.
(5) UL C 216, 30.7.2013, str. 1.
(6) Evropska centralna banka, Poročilo o finančnih strukturah, oktober 2017, str. 23 do 24.
(7) Sporočilo Komisije o dokončanju bančne unije, 11. oktober 2017, (COM(2017)0592), str. 15.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0211.
(9) Evropski parlament, resolucija z dne 15. februarja 2017 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2016, odstavek 9.
(10) Evropski parlament, resolucija z dne 15. februarja 2017 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2016, odstavek 38.
(11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2016, odstavek 48.


Ustavitev finančnih virov džihadistov – ukrepanje zoper financiranje terorizma
PDF 300kWORD 61k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o ustavitvi finančnih virov džihadistov – ukrepanje zoper financiranje terorizma (2017/2203(INI))
P8_TA(2018)0059A8-0035/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma iz leta 1999,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. oktobra 2016 o razmerah v severnem Iraku/Mosulu(1) in z dne 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš(2),

–  ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 z dne 7. julija 2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2465/96(3),

–  ob upoštevanju globalne strategije Organizacije združenih narodov (OZN) za boj proti terorizmu in resolucij Varnostnega sveta OZN 1267 (1999), 1373 (2001), 1989 (2011), 2133 (2014), 2199 (2015), 2253 (2015) in 2368 (2017),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES(4),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES (COM(2016)0450),

–  ob upoštevanju deklaracije iz Maname z dne 9. novembra 2014 o boju proti financiranju terorizma,

–  ob upoštevanju najboljše prakse projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) glede ciljno usmerjenih finančnih sankcij v zvezi s terorizmom in financiranjem terorizma,

–  ob upoštevanju izjave skupine FATF z dne 24. oktobra 2014 o boju proti financiranju teroristične organizacije Islamske države Iraka in Levanta (ISIL) ter poročila skupine FATF iz februarja 2015 o financiranju ISIL,

–  ob upoštevanju enajstega poročila o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije, ki ga je Komisija objavila 18. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju dokumenta Globalnega foruma za boj proti terorizmu (GCTF) iz septembra 2015 z naslovom Dodatek k memorandumu iz Alžira o dobrih praksah pri preprečevanju ugrabitev zaradi odkupnine s strani teroristov in onemogočanju okoriščanja s takimi ugrabitvami,

–  ob upoštevanju taorminske izjave skupine G7 z dne 26. maja 2017 o boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu,

–  ob upoštevanju novoustanovljenega posebnega odbora o terorizmu,

–  ob upoštevanju člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zadevata varstvo osebnih podatkov,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/827 z dne 28. maja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji(5),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije iz februarja 2016 za okrepitev boja proti financiranju terorizma,

–  ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v EU za leto 2017 (Te-Sat),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 26. junija 2017 o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2017)0340),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ(6),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(7),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2017 o uvozu kulturnih dobrin (COM(2017)0375),

–  ob upoštevanju devetega poročila o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije, ki ga je Komisija objavila 27. julija 2017,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2017 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu z naslovom Enajsto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije (COM(2017)0608),

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0035/2018),

A.  ker je eden od bistvenih elementov boja proti terorizmu ustavitev njegovih virov financiranja, med drugim prek skritih krogov goljufij in davčnih utaj, pranja denarja in davčnih oaz;

B.  ker lahko nekatera finančna sredstva izvirajo iz evropskih držav in jih teroristične organizacije uporabijo drugje, medtem ko druga finančna sredstva izvirajo iz držav zunaj Evrope ter so namenjena financiranju radikalizacije in dejanskih terorističnih dejanj; ker sta zunanja in notranja razsežnost boja proti terorizmu medsebojno povezani; ker bi moralo biti onemogočanje virov financiranja terorizma del širše strategije EU, ki bi povezovala razsežnosti zunanje in notranje varnosti;

C.  ker so se sodobna komunikacijska omrežja in zlasti množično financiranje izkazala za poceni in učinkovit način zbiranja sredstev za financiranje terorističnih dejavnosti ali upravljanje džihadistične mreže; ker lahko teroristične skupine dodatna sredstva za svoje dejavnosti zbirajo z napadi z zvabljanjem (phishing) in krajo identitete ali nakupom ukradenih podatkov s kreditnih kartic na spletnih forumih;

D.  ker je to financiranje mogoče uporabiti na tri načine: za teroristične napade, ki zahtevajo precejšnja sredstva, za teroristična dejanja, za katera je sicer potrebno manj denarja, a imajo enako krute posledice, in za financiranje propagande, s katero se morebiti navdahnejo napadi posameznikov, zanjo pa je potrebnega zelo malo predhodnega načrtovanja ali denarja; ker mora biti odziv učinkovit v vseh teh primerih;

E.  ker lahko finančna sredstva zakonitega izvora prejemnik preusmeri k tretjim osebam, posameznikom, skupinam, podjetjem ali subjektom, ki so povezani s terorističnimi dejavnostmi;

F.  ker je terorizem globalno kaznivo dejanje, mora biti tudi učinkovit odziv nanj globalen in celosten, pri čemer sta bistvenega pomena tesno mednarodno usklajevanje med finančnimi institucijami, organi kazenskega pregona in sodnimi organi ter izmenjava ustreznih informacij o fizičnih in pravnih osebah ter sumljivih dejavnostih, upoštevati pa je treba tudi, da sta varstvo osebnih podatkov in spoštovanje zasebnosti pomembni temeljni pravici;

G.  ker se je v zadnjih letih zaradi razkritij podatkov močno povečala ozaveščenost o povezavah med pranjem denarja in davčnimi utajami na eni strani ter organiziranim kriminalom in financiranjem terorizma na drugi strani in ker so ta vprašanja postala pomembna tema mednarodnih političnih razprav; ker so mediji nedavno poročali o povezavah med velikimi goljufijami na področju DDV in trošarin ter organiziranim kriminalom, vključno s terorizmom, kar je potrdila tudi Komisija(8);

H.  ker je v jurisdikcijah skoraj vseh držav članic financiranje terorizma opredeljeno kot posebno kaznivo dejanje;

I.  ker so finančni podatki pomembno orodje za zbiranje obveščevalnih podatkov, s katerim je mogoče analizirati teroristične mreže in ugotoviti, kako bolje onemogočiti njihovo delovanje; ker je treba za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma nenehno ustrezno izvrševati zakonodajo; ker so potrebne celovite in preventivne strategija, ki temeljijo na izmenjavi osnovnih informacij in boljšem sodelovanju med obveščevalnimi enotami, ki nadzirajo finance, obveščevalnimi službami in organi kazenskega pregona, vključenimi v boj proti financiranju terorizma; ker bi morale te informacije zajemati razvijajoče se trende v mednarodnih financah, kot so Bitmap, kode SWIFT, kriptovalute in njihove regulativne mehanizme; ker mora boj proti financiranju terorizma na svetovni ravni vključevati svetovne standarde preglednosti, kar zadeva dejanske lastnike gospodarskih subjektov, skladov in podobnih subjektov, da bi se razjasnila finančna nepreglednost, ki omogoča pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ter financiranje terorističnih organizacij in storilcev terorističnih dejanj;

J.  ker je potrebna formalna evropska platforma z obstoječimi strukturami, ki je doslej obstajala v neformalni obliki, da bi se centraliziralo zbiranje informacij, ki je trenutno razpršeno na 28 držav članic, prek takšne platforme bi lahko države članice obveščale o obsegu svojega delovanja in napredku v boju proti financiranju terorizma; ker bi morala biti ta izmenjava informacij proaktivna;

K.  ker so številne mednarodne neprofitne organizacije, dobrodelne ustanove, druge fundacije, mreže in zasebni donatorji z dejanskimi ali le deklariranimi socialnimi ali kulturnimi cilji postavile temelje finančnih zmogljivosti ISIS/Daiša, Al Kaide in drugih džihadističnih organizacij ter delujejo kot krinka za zlorabe; ker sta zato ključna nadzor in zbiranje obveščevalnih podatkov o teh organizacijah, virih njihovega financiranja in povezavah z akterji v EU, ki so pogosto obširne; ker bi bilo treba onemogočiti njihovo podpiranje širjenja džihadističnega radikalizma v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Aziji in Evropi; ker je še posebej zaskrbljujoče to širjenje na mejah EU ter v naših sosednjih in partnerskih državah; ker je za boj proti globalnemu terorizmu bistvenega pomena, da na teh območjih Svet za sodelovanje v Zalivu (GCC) in njegove države članice v celoti izvajajo priporočila skupine FATF;

L.  ker globalna mreža Al Kaide za zbiranje sredstev temelji na donacijah dobrodelnim ustanovam in nevladnim organizacijam, ki z donatorji komunicirajo prek družbenih medijev in spletnih forumov; ker so bili uporabniški računi teh medijev in forumov uporabljeni tudi za pozivanje podpornikov k donacijam za džihad; ker so teroristične organizacije v zadnjih letih razvile več aplikacij za pametne telefone, da bi čim bolj povečale svoj doseg in spodbudile donacije podpornikov, od katerih jih je večina v zalivskih državah;

M.  ker so mikro države in države, v katerih vladavina prava ni bila vedno v ospredju, še posebej ranljive in tvegajo, da bodo postale žariščne točke za financiranje terorizma;

N.  ker je na podlagi obveščevalnih podatkov mogoče sklepati, da institucije in posamezniki v Zalivu nudijo finančno in logistično podporo skupini ISIS/Daiš, Al Kaidi in drugim skrajnim skupinam; ker številne od teh terorističnih skupin brez tega financiranja ne bi bile samozadostne;

O.  ker sta postala ISIS/Daiš in Al Kaida finančno samozadostna; ker ISIS/Daiš in Al Kaida poskušata svoj denar usmeriti v Sirijo in Irak z izvozom nafte in naložbami v podjetja, tudi z uporabo denarnih kurirjev in poklicnih prevoznikov gotovine, nezakonitimi prenosi sredstev ter gotovinskimi in poklicnimi storitvami; ker ISIS/Daiš in Al Kaida pereta prihodke, ki jih ustvarita s kaznivimi dejanji, s kupovanjem raznovrstnih podjetij in premoženja; ker ISIS/Daiš in Al Kaida pereta tudi prihodke, ki izvirajo iz prodaje ukradenih starin ter pretihotapljenih umetnin in artefaktov, in sicer s prodajo teh predmetov v tujini, tudi na trgih držav članic; ker so nezakonita trgovina z blagom, strelnim orožjem, nafto, prepovedanimi drogami, cigaretami in predmeti kulturne dediščine, pa tudi trgovina z ljudmi, suženjstvo, izkoriščanje otrok, izsiljevanje in oderuštvo postali orodja, s katerimi teroristične skupine pridobivajo finančna sredstva; ker vse močnejše povezave med organiziranim kriminalom in terorističnimi skupinami pomenijo vse večjo varnostno grožnjo za Unijo; ker bi lahko ti viri ISIS/Daišu in Al Kaidi omogočili, da po njunem porazu na območjih v Siriji in Iraku, ki sta jih nadzorovala, še naprej financirata kazniva dejanja;

P.  ker je bila z vrsto mednarodnih zavez, podprtih z resolucijami Varnostnega sveta OZN in nacionalno zakonodajo, vzpostavljena mednarodna prepoved plačila odkupnin; ker prepoved OZN v praksi nima podpore ključnih podpisnic, ki dajejo prednost neposredni ohranitvi življenja pred zavezami proti terorizmu in s tem omogočajo financiranje terorističnih organizacij;

1.  naslavlja na Svet, Komisijo ter podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko naslednja priporočila:

   (a) poziva države članice in Komisijo, naj onemogočanje virov financiranja terorističnih mrež obravnavajo kot ključno prednostno nalogo, saj je to učinkovito orodje za zmanjševanje uspešnosti teh mrež; meni, da so preventivne strategije, ki temeljijo na izmenjavah primerov dobre prakse in izmenjavi informacij o sumljivih in pomembnih finančnih dejavnostih med obveščevalnimi službami, bistvenega pomena v boju proti financiranju terorizma in splošneje proti terorističnim napadom; zato poziva obveščevalne službe držav članic, naj izboljšajo usklajevanje in sodelovanje z vzpostavitvijo stalne evropske platforme za protiteroristično finančno obveščanje, ki se bo temeljito osredotočala na proaktivno izmenjavo informacij o finančni podpori za teroristične mreže, in sicer v okviru obstoječih struktur (npr. Europola), da ne bi bilo treba ustanoviti še ene agencije; meni, da bi se s takšno platformo ustvarila skupna podatkovna zbirka, v katero bi bili vključeni podatki o fizičnih in pravnih osebah ter sumljivih transakcijah; poudarja, da bi bilo treba podatke z visoko dodano vrednostjo, ki jih zbere katera koli agencija za nacionalno varnost, posredovati čim hitreje po evidentiranju v osrednjem sistemu, ki bi moral imeti možnost, da vključuje informacije o državljanih tretjih držav, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti morebitnim vplivom na temeljne pravice in še posebej na pravico do varstva osebnih podatkov in načelo omejitve namena; poudarja, da morajo te informacije med drugim vključevati imenik bank, finančnih institucij in gospodarskih subjektov v Evropi in zunaj nje, pa tudi tretje države s pomanjkljivostmi na področju boja proti financiranju terorizma; poziva Komisijo, naj čim prej sestavi tak imenik na podlagi lastnih meril in analize v skladu z Direktivo (EU) 2015/849; ponovno opozarja, da morajo neposredno ali posredno odgovorni za izvedbo, organizacijo terorističnih dejanj ali njihovo podporo odgovarjati za svoja dejanja;
   (b) poziva evropske države, tako države članice EU kot tretje države, naj zagotovijo financiranje za programe, namenjene spodbujanju izmenjave najboljših praks med njihovimi obveščevalnimi službami, tudi o preiskavah in analizah teroristov ter metod novačenja terorističnih organizacij in njihovih finančnih transferjev; priporoča uvedbo četrtletnega javnega ocenjevanja ogroženosti, ki bo združevalo obveščevalne podatke in informacije, ki jih zbereta Europol in Obveščevalni in situacijski center EU (INTCEN); poziva države članice, naj obveščevalnim službam zagotovijo zadostna finančna sredstva in človeške vire;
   (c) kot je že večkrat izrazila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), ki je razvila strategijo za boj proti financiranju terorizma, poudarja izjemen pomen izboljšanja in pospešitve izmenjav informacij med finančnoobveščevalnimi enotami ter med temi enotami in varnostnimi silami in organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami znotraj njihovih jurisdikcij, med različnimi jurisdikcijami in v zasebnem sektorju, zlasti bančnem;
   (d) pozdravlja sodelovanje Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) s skupino FATF; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj dejavno spodbujata partnerje EU, zlasti GCC in njegove države članice, k celovitemu izvajanju priporočil skupine FATF glede odprave pomanjkljivosti na področjih preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, ter ponudita tehnično pomoč pri doseganju napredka na teh področjih;
   (e) poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj podpre prizadevanja skupine FATF in prednostno obravnava boj proti financiranju terorizma, pri čemer zlasti ugotovi strateške pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma ter pri njihovi odpravi sodeluje z državami članicami OZN;
   (f) poziva k okrepitvi sodelovanja med Europolom in ključnimi strateškimi partnerji EU, ki imajo bistveno vlogo v boju proti terorizmu na svetovni ravni; meni, da bi bilo s tesnejšim sodelovanjem moč bolje preprečevati nastanek središč za financiranje terorizma, jih odkrivati in se nanje odzivati; poziva države članice, naj bolje izkoristijo neformalno mrežo evropskih finančnoobveščevalnih enot (FIU.net), in sicer na podlagi dela, ki ga je opravil Europol, z izvajanjem pete direktive o preprečevanju pranja denarja in s sprejetjem regulativnih ukrepov za odpravo drugih težav, ki so posledica različnega statusa in pristojnosti finančnoobveščevalnih enot, zlasti za lažje usklajevanje in izmenjavo informacij med finančnoobveščevalnimi enotami ter med finančnoobveščevalnimi enotami in organi kazenskega pregona za namene izmenjave informacij v zvezi z evropsko platformo za protiteroristično obveščanje;
   (g) opozarja, da so izredno pomembni okrepljen politični dialog, večja finančna pomoč in podpora partnerjem EU, ki so v boju proti terorizmu najbolj izpostavljeni, pri gradnji zmogljivosti za boj proti terorizmu;
   (h) poziva države članice, naj z oblikovanjem skupnih preiskovalnih enot z Europolom okrepijo spremljanje sumljivih organizacij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, kot so nezakonita trgovina, tihotapljenje, ponarejanje in goljufive prakse, saj bodo organi kazenskega pregona tako lažje dostopali do sumljivih transakcij, pri tem pa naj upoštevajo načelo sorazmernosti in pravico do zasebnosti; poziva države članice, naj v ta namen okrepijo usposabljanje in specializacijo preiskovalcev; poziva Komisijo, naj podpre in ustrezno financira pripravo programov usposabljanja za organe kazenskega pregona in sodne organe v državah članicah;
   (i) poziva države članice in Komisijo, naj predložijo letno poročilo o napredku in sprejetih ukrepih v zvezi z bojem proti financiranju terorizma ter prizadevanjih za onemogočanje financiranja skupine ISIS/Daiš in Al Kaide; želi spomniti, da si nekatere države članice bolj prizadevajo za boj proti financiranju terorizma kot druge, zato bi moral biti najboljši odziv na to okrepitev izmenjave informacij, in sicer glede učinkovitosti že uvedenih ukrepov;
   (j) pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi registrov bančnih računov in omogočanju dostopa finančnoobveščevalnih enot in drugih pristojnih organov, ki sodelujejo pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, do njih; ugotavlja, da bo Komisija kmalu predlagala pobudo za širši dostop organov pregona do teh registrov; poudarja, da je treba upoštevati pravila o policijskem in pravosodnem sodelovanju pri izmenjavi informacij o bančnih računih, zlasti v okviru kazenskega postopka; v zvezi s tem poziva države članice, ki še niso prenesle Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah, naj to storijo čim prej;
   (k) poziva države članice, naj sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo banke pozorno spremljale predplačniške debetne kartice in da bo mogoče denar nanje naložiti samo z bančnimi prenosi in z računov, katerih imetnika je mogoče identificirati; poudarja pomen zagotavljanja verige pripisovanja, na podlagi katere bodo lahko obveščevalne službe ugotovile, kdaj obstaja resno tveganje, da bo transakcija uporabljena za teroristična ali druga huda kazniva dejanja;poleg tega poziva države članice, naj storijo vse potrebno, da bi vsem osebam na svojem ozemlju kar najbolj olajšale odprtje bančnega računa;
   (l) poudarja, da je treba odpraviti vse vrste davčnih oaz, ki omogočajo pranje denarja, izogibanje davkom in davčne utaje, saj te lahko sodelujejo pri financiranju terorističnih mrež; v zvezi s tem poziva države članice k boju proti davčnim utajam, Komisijo pa poziva, naj predlaga in izvaja ukrepe za temeljito spremljanje finančnih tokov in davčnih oaz;
   (m) je seznanjen z uspehom sodelovanja z ZDA in drugimi partnerji ter koristnostjo informacij, pridobljenih s sporazumom med EU in ZDA o posredovanju podatkov v okviru programa ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP); poziva k ustanovitvi evropskega sistema na tem področju, ki bi dopolnil sedanji okvir in odpravil sedanje vrzeli, zlasti kar zadeva prenose SEPA, ter vzpostavil ravnotežje med varnostjo in individualnimi svoboščinami; opozarja, da bi za ta znotrajevropski sistem veljali evropski standardi varstva podatkov;
   (n) poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj v sodelovanju z evropskim koordinatorjem za boj proti terorizmu pripravijo seznam posameznikov in subjektov, ki delujejo v nepreglednih režimih, zanje pa so značilne številne sumljive finančne transakcije, če obstajajo dokazi, da ustrezni organi niso ukrepali, zlasti če so povezani z džihadističnim radikalizmom; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj v svojih odnosih z državami upoštevajo njihovo vpletenost v financiranje terorizma;
   (o) poziva Svet EU, naj okrepi uporabo selektivnih sankcij in drugih omejevalnih ukrepov proti vsem posameznikom in subjektom, ki na kakršen koli način dajejo ISIS/Daišu, Al Kaidi ali drugim džihadističnim skupinam na voljo ekonomske vire; poziva, naj se zamrznejo sredstva in drugo finančno premoženje ali gospodarski viri teh posameznikov, skupin, podjetij in subjektov (vključno s sredstvi iz naslova lastninske pravice na lastnini, ki je posredno ali neposredno v njihovi lasti ali v lasti oseb, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih); pozdravlja ustanovitev odbora za nadzor nad izvajanjem sankcij v okviru Varnostnega sveta OZN; ugotavlja, da je na podlagi resolucije Varnostnega sveta OZN 2253 (2015) obveznost vseh držav članic, da hitro ukrepajo za blokiranje sredstev in finančnega premoženja skupine ISIS/Daiš, Al Kaide ter z njima povezanih posameznikov, skupin, podjetij in subjektov; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj podpre poziv Varnostnega sveta OZN državam članicam OZN k odločnim in neomajnim prizadevanjem za prekinitev dotoka sredstev in drugega finančnega premoženja ter gospodarskih virov do oseb in subjektov, ki so na seznamu sankcij zoper ISIS/Daiš in Al Kaido;
   (p) poziva države članice EU, naj vzpostavijo sistem spremljanja in kliringa, da bi zagotovile, da bodo stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene in izobraževanje, institucije, centri, dobrodelne ustanove, kulturna društva in podobni subjekti, v primeru utemeljenega suma povezav s terorističnimi skupinami, podrobno poročali o tem, od koga pridobijo sredstva in kako jih razdelijo, tako znotraj EU kot izven nje; poziva, naj se evidentirajo transakcije, ki jih opravijo tisti, ki sredstva pošiljajo, in sicer v centralizirani podatkovni zbirki, vzpostavljeni z vsemi ustreznimi jamstvi; poziva k uvedbi obveznega predhodnega preverjanja izvora denarja in njegove namembnosti, ko gre za dobrodelne ustanove, če obstaja utemeljen sum glede povezav s terorizmom, da se prepreči zlonamerno ali malomarno namenjanje denarja za teroristične namene; zahteva, da se vsi ti ukrepi izvajajo v okviru posebnih programov proti islamofobiji, da bi preprečili povečanje števila zločinov iz sovraštva, napade na muslimane ter vse rasistične in ksenofobne napade zaradi vere ali etnične pripadnosti;
   (q) poziva države članice, naj zagotovijo večji nadzor in urejajo tradicionalne načine prenosa denarja (kot sta med drugim hawala in kitajski fei ch’ien) ali neformalne sisteme za prenose vrednosti, in sicer s sedanjim postopkom za sprejetje uredbe o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje (2016/0413(COD)), na podlagi katere bo za subjekte, ki opravljajo prenose, obvezno, da ustreznim organom prijavijo vsako pomembnejšo operacijo, ki se opravi s temi sistemi, pri obveščanju skupin, ki jih bodo ti ukrepi prizadeli, pa naj države članice poudarijo, da cilj ni preganjanje tradicionalnih neformalnih prenosov denarja, temveč tihotapljenja, v katero je vpleten organizirani kriminal, terorizma ali industrijskih/trgovinskih dobičkov, ki so rezultat umazanega denarja; v zvezi s tem poziva k:
   (i) obvezni registraciji vseh posrednikov in/ali oseb, ki sodelujejo pri omenjeni dejavnosti (nadzornikov ali agentov v menjalnicah, posrednikov in mešetarjev, koordinatorjev, pobiralcev in pošiljateljev denarja), pri pristojnem nacionalnem organu;
   (ii) obvezni prijavi in dokumentiranju vsake operacije na način, ki omogoča prenos informacij, kadar se to zahteva;
   (iii) določitvi odvračilnih kazni za posrednike in/ali osebe, ki sodelujejo pri neprijavljenih dejavnostih;
   (r) poziva Komisijo, naj predlaga potrebno zakonodajo, ki bo omogočala boljši nadzor vseh elektronskih finančnih transakcij in podjetij, ki izdajajo virtualne valute, vključno s posredniki, da bi se onemogočila pretvorba teh valut uporabnikom, ki niso v celoti identificirani, na primer uporabnikom anonimnih javnih omrežij ali brskalnikov; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba menjavo kriptovalute za gotovino ali obratno obvezno izvesti prek določljivega bančnega računa; poziva Komisijo, naj oceni posledice za financiranje terorizma, pri katerem se uporabljajo dejavnosti v zvezi z elektronskimi igrami, virtualne valute, kriptovalute, veriženje podatkovnih blokov in finančne tehnologije; poleg tega poziva Komisijo, naj razmisli o možnih ukrepih, vključno z zakonodajo, s katerimi bi vzpostavila regulativni okvir za te dejavnosti, da bi omejila orodja za financiranje terorizma;
   (s) poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo spremljanje v zvezi z regulacijo in nadzorom trgovine z zlatom, dragimi kamni in plemenitimi kovinami, da se to blago ne bi uporabljalo kot sredstvo za financiranje terorističnih dejavnosti; poziva, naj se določijo merila, o katerih bodo države članice soglašale in jih upoštevale; poziva Komisijo in države članice, naj prepovejo in sankcionirajo vsak komercialni promet (izvoz in uvoz) z območji pod nadzorom džihadistov, razen kar zadeva blago za humanitarno pomoč, ki ga zatirano prebivalstvo potrebuje; poziva k sodnemu pregonu in kaznovanju vseh (fizičnih ali pravnih oseb), ki na kakršen koli način (nakup, prodaja, distribucija, posredovanje ali drugo) sodelujejo v omenjeni trgovini, in sicer zaradi lahkomiselnosti ali zlonamernosti; je seznanjen s posebnimi tveganji financiranja terorizma prek storitev prenosa denarja in vrednosti; poziva države članice, naj vzpostavijo okrepljeno partnerstvo in sodelovanje med posredniki storitev prenosa denarja in vrednosti ter evropskimi organi kazenskega pregona in objavijo smernice za ugotavljanje in odpravo konkretnih ovir, ki preprečujejo izmenjavo informacij o sumljivih denarnih nakazilih;
   (t) pozdravlja predlog uredbe o uvozu kulturnega blaga in poudarja njen pomen v boju proti nezakonitemu uvozu tega blaga za namene financiranja terorizma; poziva Komisijo, naj uvede potrdilo o sledljivosti za umetniška dela in starine, ki vstopajo na trg EU, zlasti za dela, ki izvirajo z ozemelj ali iz krajev pod nadzorom oboroženih nedržavnih akterjev ter od organizacij, skupin ali posameznikov, vključenih na seznam terorističnih organizacij EU; poziva Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so OZN, Unesco, Interpol, Svetovna carinska organizacija in Mednarodni muzejski svet, da okrepi boj proti nezakoniti trgovini s kulturnimi dobrinami, ki se lahko uporablja za financiranje terorizma; poziva države članice, naj oblikujejo posebne policijske enote za trgovino s kulturnimi dobrinami in usklajujejo delovanje teh enot med državami članicami; poziva države članice, naj za podjetja, ki trgujejo z umetninami, uvedejo obveznost prijave vseh sumljivih transakcij ter lastnikom družb, ki se ukvarjajo s trgovino z umetniškimi deli in starinami, vpletenim v preprodajo tovrstnih sumljivih dobrin, naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni – po potrebi tudi kazenske sankcije – zaradi financiranja terorizma iz malomarnosti; poziva Komisijo, naj okrepi podporo tretjim državam, zlasti sosednjim, pri njihovih prizadevanjih za boj proti kaznivim dejanjem in tihotapljenju kot virom financiranja terorizma;
   (u) poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za povečanje preglednosti izvora, prevoza in posredovanja blaga, zlasti petrokemičnih proizvodov, da bi se okrepila sledljivost in preprečilo nenamerno financiranje terorističnih organizacij;
   (v) poziva Komisijo, naj preuči možnost spremembe ustreznih uredb in direktiv, da bodo morale finančne institucije zahtevati podatke o razlogu izvedbe sumljivih transakcij z nizkimi in visokimi zneski z namenom nadzora nad plačevanjem odkupnin terorističnim organizacijam; poziva države članice, naj sprejmejo preventivne ukrepe, usmerjene v gospodarske subjekte na ogroženih območjih, da bi jim pomagale pri opravljanju njihovih dejavnosti;
   (w) poziva ESZD, naj v novo misijo skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v Iraku imenuje strokovnjaka za finančno obveščanje, da bi podprla iraško vlado, ko ta poskuša ISIS/Daišu in Al Kaidi preprečiti odlivanje premoženja iz države, ter pomagala iraškim organom pri razvoju programov za boj proti pranju denarja;
   (x) poziva Komisijo in države članice, naj v okviru dialoga s tretjimi državami partnericami o boju proti terorizmu svoja prizadevanja usmerijo v policijsko in sodno sodelovanje ter v izmenjavo podatkov in primerov dobre prakse, da bi na svetovni ravni okrepile sinergije v boju proti financiranju terorizma;
   (y) pozdravlja vzpostavitev mreže protiterorističnih strokovnjakov v delegacijah EU; poziva, naj se ta mreža okrepi in razširi na več regij, zlasti na Afriški rog in v jugovzhodno Azijo; poudarja pomen vključitve ciljev boja proti terorizmu v mandate misij in operacij SVOP EU, zlasti v Libiji in Sahelu ter na Afriškem rogu in Bližnjem vzhodu; poziva ESZD, naj strokovnjaka za finančno obveščanje imenuje tudi v misije SVOP v državah, v katerih utegnejo obstajati teroristična središča, in v Sahelu, ter naj na učinkovit način vzpostavi tesno sodelovanje z vladami na teh območjih;
   (z) poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja, da bi tretje države partnerice spodbudile k podpisu, ratifikaciji in učinkovitemu izvajanju Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma iz leta 1999, ki določa nekatera načela in standarde za izkoreninjenje financiranja terorizma;
   (aa) poudarja, da so reševanje in lajšanje socialno-ekonomskih stisk, podpiranje preživetja sposobnih držav in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic bistveni pri krčenju plodnih razmer za ISIS/Daiš, Al Kaido in druge džihadistične skupine, tudi kar zadeva njihovo sposobnost ohranjanja finančne avtonomije;
   (ab) poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in ESZD, naj okrepita sodelovanje z državami, v katerih se nahajajo sredstva, ki izvirajo iz prometa s prepovedanimi drogami, trgovine z ljudmi ali tihotapljenja blaga, in z državami, iz katerih prihajajo nezakonite cigarete, da bi ta sredstva zasegli;
   (ac) poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in ESZD, naj v mednarodnih forumih sprožita pobude za povečanje preglednosti lastništva podjetij, in sicer z vzpostavitvijo javnih registrov pravnih oseb, vključno s podjetji, skladi in fundacijami, ter centralnega registra bančnih računov, finančnih instrumentov, nepremičnin, pogodb o življenjskem zavarovanju in drugih pomembnih sredstev, ki bi bila lahko zlorabljena za pranje denarja in financiranje terorizma;
   (ad) poziva Svet in Komisijo, naj vzpostavita in izvajata mehanizem za letno primerjalno poročanje Parlamentu o ukrepih, ki so jih države članice in Komisija sprejele za preprečevanje financiranja terorizma;
   (ae) poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in ESZD, naj podpreta naše tuje partnerje v njihovih domačih prizadevanjih za zajezitev finančnih tokov od fizičnih oseb k organizacijam, ki naj bi teroristom zagotavljale pomoč in sredstva;
   (af) poziva države članice, naj hitro sprejmejo predloge Komisije za reformo DDV, da bi se hudodelskim združbam preprečilo, da bi vrzeli v evropskem sistemu DDV izkoriščale za financiranje terorizma in drugih kaznivih dejavnosti;
   (ag) pozdravlja predlog uredbe Komisije o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi;
   (ah) ponovno potrjuje stališče, da je treba spopadanje z ISIS/Daišem, Al Kaido in drugimi džihadističnimi skupinami ter njihov poraz – v finančnem, vojaškem ali ideološkem smislu – ohraniti na vrhu varnostnega in obrambnega programa; poziva ESZD, naj te diplomatske stike z državami v regiji uporabi za to, da poudari ta skupni interes za EU in regionalne akterje;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državam članicam.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0422.
(2) UL C 346, 21.9.2016, str. 55.
(3) UL L 169, 8.7.2003, str. 6.
(4) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.
(5) UL L 132, 29.5.2015, str. 1.
(6) UL L 88, 31.3.2017, str. 6.
(7) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(8) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-3441_en.htm;https://www.euractiv.com/section/economy-jobs/news/eu-targets-terror-financing-with-vat-fraud-crackdown/


Prednostne naloge EU za 62. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk
PDF 357kWORD 57k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 Svetu o prednostnih nalogah EU za 62. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk (2017/2194(INI))
P8_TA(2018)0060A8-0022/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju 62. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk, njegove prednostne teme „Izzivi in priložnosti za doseganje enakosti spolov in krepitve vloge podeželskih žensk in deklet“ ter teme za ponovni pregled „Udejstvovanje in dostop žensk do medijev in informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihov učinek in raba v smislu instrumenta za napredek in krepitev vloge žensk“,

–  ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje za krepitev vloge žensk, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Organizacije združenih narodov Peking +5, Peking +10, Peking +15 in Peking +20 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000, 11. marca 2005, 2. marca 2010 ter 9. marca 2015,

–  ob upoštevanju člena 157(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o spodbujanju enakosti spolov pri raziskavah o duševnem zdravju in kliničnih raziskavah(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju(4),

–  ob upoštevanju resolucije OZN z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, sprejete na vrhunskem srečanju OZN o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS(5),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju splošnega priporočila št. 34 (2016) Odbora za odpravo diskriminacije žensk o pravicah podeželskih žensk,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017(6) o pristopu EU k navedeni konvenciji,

–  ob upoštevanju pariškega sporazuma z dne 12. decembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0022/2018),

A.  ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Unije, priznano v Pogodbah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

B.  ker je peti cilj trajnostnega razvoja OZN doseči enakost spolov in krepiti vlogo vseh žensk in deklic po svetu in ker je treba ta cilj v celoti vključiti v Agendo 2030, da bi dosegli napredek pri vseh ciljih trajnostnega razvoja; ker cilji trajnostnega razvoja vključujejo cilj „podvojiti kmetijsko produktivnost in dohodke malih pridelovalcev hrane, zlasti žensk“;

C.  ker morajo imeti Unija in njene države članice vodilno vlogo pri krepitvi vloge žensk in deklet ter si morajo prizadevati za popolno enakost spolov v Uniji, ta cilj pa spodbujati tudi v vseh zunanjih odnosih;

D.  ker so se socialne in gospodarske razmere ter življenjski pogoji v zadnjih desetletjih bistveno spremenili in se močno razlikujejo v različnih državah članicah;

E.  ker so zaradi pomanjkanja vladnih ukrepov proti neenakosti spolov sedanji in prihodnji dosežki na tem področju vprašljivi, obravnavanje tradicionalnih razmerij moči med spoloma, stereotipov in prepričanj pa je ključnega pomena za zagotovitev krepitve vloge žensk in odpravo revščine;

F.  ker diskriminacijo žensk čutijo tudi ženske s podeželja, saj večina žensk na svetu živi na podeželskih območjih in so zato bolj izpostavljene več oblikam diskriminacije, in sicer na podlagi starosti, razreda, etnične pripadnosti, rase, invalidnosti in spolne identitete;

G.  ker udeležba žensk na trgu dela na podeželju zajema širok nabor delovnih mest, ki presega konvencionalno kmetijstvo;

H.  ker je delo žensk na podeželju pogosto plačano slabše kot delo moških z enakim rezultatom, ker pogosto ni uradno priznano, kot na primer neplačano negovalno delo, in se ne odraža v številu žensk, ki so lastnice kmetij, ker so ženske kljub temu ključni akterji pri doseganju gospodarskih, okoljskih in socialnih sprememb, potrebnih za trajnostni razvoj;

I.  ker se ženske na podeželju, ki pogosto opravljajo večino negovalnega dela v svojih družinah in skupnostih, soočajo s številnimi težavami pri dostopu do varstva otrok in oskrbe ostarelih v družini, kar prinaša nesorazmerno breme za ženske in ovira njihovo vključevanje na trg dela, ker je zagotavljanje kakovostnih storitev oskrbe bistvenega pomena za ženske ter spodbuja usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

J.  ker se ženske na podeželju soočajo s številnimi težavami pri dostopu do ustreznih javnih zdravstvenih storitev zaradi omejene mobilnosti in pomanjkanja dostopa do prevoza ali do sredstev za naročanje prevoza (na primer mobilnih telefonov), ker so potrebne celovite zdravstvene storitve, ki bi vključevale telesno, duševno in čustveno dobro počutje podeželskih žensk (na primer za odziv na nasilje na podlagi spola), ker je dostop do pravic do spolnega in reproduktivnega zdravja ter izobraževanja na podeželskih območjih omejen;

K.  ker je za družbo kot celoto bistveno, da zadrži prebivalce na podeželju, še posebej na območjih z naravnimi omejitvami, saj je od tega odvisno ohranjanje okolja in krajine;

L.  ker sta neenakost spolov in propadanje okolja neposredno povezana;

M.  ker podnebne spremembe in njihove posledice še posebej in nesorazmerno negativno vplivajo na ženske in dekleta na podeželju, ker so ženske na podeželju tudi pomembne nosilke sprememb v smeri bolj trajnostnega in ekološkega kmetijstva ter lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest, ker je zagotovitev enakega dostopa kmetic do zemlje in drugih proizvodnih virov ključnega pomena za doseganje enakosti spolov, prehranske varnosti in učinkovitih podnebnih politik;

N.  ker se mlade ženske na podeželju še vedno soočajo z neenakostjo in različnimi oblikami diskriminacije, ker je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje učinkovite enakosti moških in žensk, da bo na voljo več možnosti za delo, kar vključuje samozaposlitev in delo v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki bi jim omogočilo, da ostanejo na podeželju in tako zagotovijo generacijsko pomladitev ter preživetje kmetijskega sektorja in podeželskih območij;

O.  ker je kmetijski sektor, v katerem ženske igrajo pomembno vlogo, ključnega pomena za vitalnost podeželskih območij ter za krepitev generacijske pomladitve, socialne kohezije in gospodarski rasti, ker bi moralo kmetijstvo zagotavljati varno, hranljivo in zdravo hrano, ker bi moral kmetijski sektor prispevati tudi k diverzifikaciji krajine, blažitvi podnebnih sprememb ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine;

P.  ker ima prehrana pomembno vlogo za razvoj in dobro počutje deklet, slaba prehrana pa povzroči telesne in duševne težave, kot so zaostanek v razvoju, neplodnost, brezvoljnost, utrujenost in slaba koncentracija, ter tako zmanjša gospodarski potencial žensk in vpliva na dobro počutje širše družine in skupnosti;

Q.  ker bi morale imeti ženske na podeželju možnost udeležbe v organih odločanja v javnem sektorju, saj je uravnotežena zastopanost nujna za doseganje enakosti;

R.  ker so moški in ženske pri preprečevanju tveganj na delovnem mestu izpostavljeni različnim dejavnikom, ker se na primer pri ocenjevanju škodljivih učinkov kemikalij izračuni pogosto opravijo na podlagi konstitucije moških, ki imajo na splošno večjo mišično maso, posebna priporočila za nosečnice in doječe matere pa se niti ne upoštevajo, ker je treba torej pri sprejemanju ukrepov, s katerimi bi zagotovili zdravje žensk v kmetijstvu, upoštevati različne dejavnike;

S.  ker je diskriminacija žensk prisotna tudi v medijskem sektorju, ker je vloga medijev v celotni družbi ključnega pomena in je zato zaželeno, da so ženske, ki predstavljajo vsaj 50 % družbe, pošteno vključene v ustvarjanje medijskih vsebin in odločanje v medijskih organizacijah;

T.  ker je vloga medijev ključnega pomena za spodbujanje enakosti spolov, saj mediji odražajo in tudi oblikujejo vzore in pravila ravnanja, tako pa bistveno prispevajo k oblikovanju javnega mnenja in kulture;

U.  ker medijska pokritost prispeva k širokemu razumevanju kompleksnosti položaja žensk in moških v vseh slojih družbe;

V.  ker so ženske in otroci nesorazmerno prizadeti zaradi konfliktov in predstavljajo največji delež beguncev v taboriščih ali na poti iskanja varnosti;

W.  ker v številnih družbah ženskam pravna sredstva ne zagotavljajo enake pravice do zemlje in lastnine, kar povečuje revščino in omejuje njihov gospodarski razvoj;

X.  ker se transspolne ženske soočajo z nesorazmerno diskriminacijo na podlagi spolne identitete;

Y.  ker je večja podpora za spolno in reproduktivno zdravje in pravice osnovni pogoj za enakost spolov in krepitev vloge žensk;

Z.  ker družbene norme v zvezi z vlogo žensk in moških postavljajo ženske v položaj večje ranljivosti, zlasti v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter škodljivimi praksami, kot so pohabljanje ženskih spolovil ali otroške, zgodnje in prisilne poroke;

1.  priporoči Svetu:

Splošni pogoji za krepitev vloge žensk in deklet

Krepitev vloge podeželskih žensk

Udejstvovanje in dostop žensk do medijev in informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihov učinek in raba v smislu instrumenta za napredek in krepitev vloge žensk

   (a) naj ponovno potrdi trdno zavezo Pekinškim izhodiščem za ukrepanje;
   (b) naj podpira matere, ki so podjetnice na podeželju, saj se soočajo s specifičnimi izzivi; poudarja, da lahko spodbujanje podjetništva med temi ženskami pripomore ne le k uspešnemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, temveč tudi privede do novih zaposlitvenih možnosti in dviga kakovosti življenja na podeželju ter spodbudi druge ženske, da udejanjijo svoje projekte;
   (c) naj povsod odpravi vse oblike diskriminacije žensk in deklet z namenom boja proti vsem oblikam nasilja, ki so huda kršitev njihovih temeljnih pravic in neposredna posledica diskriminacije;
   (d) naj vključi vse vlade in jih pozove k pripravi programov za odpravo spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter škodljivih praks, kot so poroke otrok, zgodnje in prisilne poroke ter pohabljanje ženskih spolovil in trgovina z ljudmi;
   (e) naj pozove države članice k boju proti spolnim stereotipom in vlaganju v dostop žensk in deklet do prilagojenega izobraževanja, vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja, zlasti na podeželskih območjih, s posebnim poudarkom na naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, pa tudi podjetništvu in inovacijah, saj so ta področja pomembna orodja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter spodbujanje enakosti v kmetijskem in živilskem sektorju, pa tudi na področju turizma in drugih panog na podeželju;
   (f) naj oblikuje politike za odpravo revščine in zagotavljanje ustreznega življenjskega standarda najbolj ranljivih skupin, tudi žensk in deklet, zlasti s sistemi socialnega varstva;
   (g) naj spodbuja obveščanje, ukrepe za tehnično pomoč in izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami v zvezi z uvedbo zaposlitvenega statusa za zakonske partnerice v kmetijskem sektorju, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, da bi lahko uveljavljale individualne pravice, zlasti porodniški dopust, socialno zavarovanje v primeru nezgode pri delu, dostop do usposabljanja in pokojninske pravice;
   (h) naj odpravi razliko v plačilu med spoloma, razliko v prejemkih (dohodku) skozi vse življenje in razliko v pokojninah;
   (i) naj pozove države članice ter regionalne in lokalne organe, naj na podeželju zagotovijo splošni dostop do ustreznega otroškega varstva in oskrbe ostarelih;
   (j) naj pozove države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo cenovno dostopne in visokokakovostne zmogljivosti ter javne in zasebne storitve za vsakodnevno življenje, zlasti na podeželju in predvsem na področju zdravja, izobraževanja in nege; ugotavlja, da bi bile za to na podeželju potrebne infrastruktura za varstvo otrok, zdravstvene storitve, izobraževalne ustanove, ustanove za oskrbo starejših in vzdrževanih oseb, storitve za nadomeščanje v primeru bolezni ali materinstva ter kulturne storitve;
   (k) naj zagotovi vključevanje načela enakosti spolov, ki služi kot orodje za vključevanje načela enakosti žensk in moških, ter boja proti diskriminaciji v vse politike in programe s pomočjo zadostnih finančnih in človeških virov;
   (l) naj zbere sredstva, potrebna, da se doseže enakost z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike in ukrepe, tudi z vključevanjem vidika spola v proračun, kar bi služilo kot orodje za vključevanje načela enakosti žensk in moških ter boj proti diskriminaciji;
   (m) naj zagotovi, da bosta Parlament in njegov Odbor za pravice žensk in enakost spolov popolnoma vključena v postopek odločanja glede stališča EU na 62. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk;
   (n) naj opozori, da Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk uvaja obveznost, da se neposredna in posredna diskriminacija žensk odpravi s pravnimi, političnimi in programskimi ukrepi na vseh življenjskih področjih, in da je člen 14 te konvencije edina mednarodna obveznost, ki obravnava posebne potrebe žensk na podeželskih območjih;
   (o) naj zagotovi, da bodo imele podeželske ženske in dekleta dostop do cenovno dostopne in visokokakovostnega formalnega in priložnostnega izobraževanja, vključno z usposabljanjem, kar bi jim moralo omogočiti pridobivanje novih ali razvijanje že pridobljenih upravnih, finančnih, gospodarskih, tržnih in podjetniških spretnosti, pa tudi državljansko, civilno in politično vzgojo ter usposabljanje na področju trajnostnega kmetijstva; naj zagotovi, da bodo imele ženske enake možnosti in svobodo izbire v zvezi s poklicno potjo, ki ji želijo slediti;
   (p) naj podeželskim ženskam in dekletom zagotovi preprost dostop do kreditnih in proizvodnih virov, prav tako pa naj jim zagotovi podporo pri njihovih podjetniških in inovacijskih pobudah;
   (q) naj ohrani pravico in dostop do visokokakovostne splošne zdravstvene oskrbe, ki upošteva fiziološke razlike med moškimi in ženskami ter je prilagojena potrebam podeželskih žensk in deklet, zlasti kar zadeva spolno in reproduktivno zdravje in pravice;
   (r) naj obsodi vse oblike nasilja nad ženskami in zagotovi, da žrtve, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, niso prikrajšane za enak dostop do pomoči;
   (s) naj izboljša učinkovitost, preglednost in demokratičnost mednarodnih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih institucij, ki podpirajo in krepijo vloge podeželskih žensk ter zagotavljajo njihovo prisotnost z enakopravnim sodelovanjem;
   (t) naj olajša prehod podeželskih žensk z neformalnega na formalno gospodarstvo in prizna, da ženske na podeželju delajo na številnih področjih in so pogosto nosilke sprememb v smeri trajnostnega in ekološkega kmetijstva, prehranske varnosti in ustvarjanja zelenih delovnih mest;
   (u) naj načrtuje in izvaja kmetijske politike, odporne na podnebne vplive, ki bi ustrezno upoštevale posebno ogroženost podeželskih žensk zaradi naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek;
   (v) naj zagotovi udeležbo podeželskih žensk in deklet pri odločanju glede načrtovanja in odzivanja na vse faze nesreč in drugih kriz, od zgodnjega opozarjanja do pomoči, sanacije in obnove, ter njihovo varnost in zaščito v primeru nesreč in drugih kriz;
   (w) naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnega, čistega in zdravega okolja za podeželske ženske;
   (x) naj zagotovi visokokakovostno in dostopno infrastrukturo ter javne storitve za podeželske ženske in skupnosti ter vlaga v njihov razvoj in vzdrževanje;
   (y) naj olajša digitalni razvoj, saj lahko ta pomembno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, in sicer s poenostavitvijo prehoda na samozaposlitev, povečanjem konkurenčnosti in razvojem turizma ter vzpostavitvijo boljšega ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem;
   (z) naj podpre ustanavljanje in tekoče dejavnosti skupin lokalnih skupnosti, ki bi se redno sestajale in razpravljale o razvojnih težavah in izzivih ter sprejemale konstruktivne ukrepe;
   (aa) naj pozove države članice, socialne partnerje in civilno družbo, naj podprejo in spodbujajo udeležbo žensk v organih odločanja in upravljanja združenj ter stanovskih, podjetniških in sindikalnih organizacij na področju kmetijskih politik, zdravja, izobraževanja in kmetijstva, pa tudi v upravnih in predstavniških organih, z enako zastopanostjo;
   (ab) naj prizna in podpira aktivno vlogo žensk na podeželskih območjih in njihov prispevek h gospodarstvu, ki ga zagotavljajo kot podjetnice, vodje družinskih podjetij ter nosilke trajnostnega razvoja;
   (ac) naj podeželskim ženskam zagotovi lastninske pravice, zlasti v zvezi s kmetijskimi gospodarstvi ter dedovanjem zemljišč, saj je to pomembno orodje za krepitev njihovega gospodarskega položaja, ki jim omogoča, da v celoti sodelujejo pri razvoju podeželja in imajo od njega korist;
   (ad) naj podeželskim ženskam zagotovi dostop do proizvodnih virov, elektronskih platform, trgov, trženjskih zmogljivosti in finančnih storitev; naj spodbuja lokalne, regionalne in tradicionalne trge, vključno s tržnicami, saj imajo tam ženske več možnosti za neposredno prodajo svojih proizvodov, kar vpliva na krepitev njihovega gospodarskega položaja;
   (ae) naj spodbuja zaposlovanje žensk v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti na položajih, ki prispevajo h krožnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam;
   (af) naj razvija politike zaposlovanja, storitve in programe, namenjene reševanju negotovih razmer podeželskih žensk, ki pogosto delajo v neformalnem sektorju in se lahko soočajo z različnimi oblikami presečne diskriminacije na podlagi spola, starosti, razreda, veroizpovedi, etnične pripadnosti, invalidnosti ali spolne identitete; naj zagotovi pomoč in podporo, prilagojeno njihovim potrebam in interesom;
   (ag) naj vzpostavi programe, da se zagotovi dostop žensk in njihovih družin do splošnih sistemov socialnega varstva, ki vplivajo na njihov položaj po upokojitvi in tako zmanjšujejo večplastno razliko v pokojninah;
   (ah) naj zbira in pripravi statistične podatke, ločene po spolu, o vrednotah, razmerah, okoliščinah in potrebah podeželskih žensk, ki bodo omogočali oblikovanje ustreznih politik; naj redno spremlja položaj žensk na podeželskih območjih;
   (ai) naj pozove k ratifikaciji in izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, tudi njenega člena 6 z naslovom „Invalidne ženske“; naj zagotovi dostopnost proizvodov, infrastrukture in storitev;
   (aj) naj pozove Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj zagotovijo cenovno dostopne in visokokakovostne zmogljivosti ter javne in zasebne storitve za vsakodnevno življenje na podeželju ter ustvarijo potrebne pogoje za izboljšanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem žensk na podeželskih območjih, predvsem z zagotovitvijo ustreznih negovalnih ustanov za vzdrževane osebe, dostopne zdravstvene oskrbe in javnega prevoza;
   (ak) naj poudarja, kako pomembno je vključevanje varnostnih ukrepov v politike EU na področju življenjskih in delovnih razmer žensk, ki so zaposlene kot sezonske kmetijske delavke, zlasti kar zadeva njihovo potrebo po socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju in zdravstveni oskrbi, in spodbuja regionalne, lokalne in nacionalne organe ter druge institucije k zagotavljanju temeljnih človekovih pravic delavcev migrantov in sezonskih delavcev ter njihovih družin, zlasti žensk in ranljivih oseb, obenem pa naj krepi njihovo vključevanje v lokalno skupnost;
   (al) naj zagotovi dostop do zanesljive, hitre, širokopasovne internetne infrastrukture in storitev, vlaga v rabo novih tehnologij na podeželju in v kmetijstvu ter jo spodbuja, prizna njene pomembne socialne, psihološke in ekonomske koristi, vztraja pri razvoju celostnega pristopa („digitalna vas“) in spodbuja enake možnosti za dostop do teh tehnologij in do usposabljanja za njihovo uporabo;
   (am) naj posveti pozornost prisotnosti in napredovanju žensk v medijskem sektorju ter nestereotipni medijski vsebini;
   (an) naj spodbuja javne medijske organizacije k vzpostavitvi lastnih politik enakosti, ki zagotavljajo uravnoteženo zastopanost moških in žensk v organih odločanja;
   (ao) naj zagotovi učinkovit boj proti vse pogostejšemu prikazovanju žensk in deklet v medijih kot spolnih objektov, ob ustreznem spoštovanju svobode izražanja;
   (ap) naj spodbuja medijske organizacije k preprečevanju postopkov organizacijske kulture, ki je pogosto neskladna z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja;
   (aq) naj obravnava razliko v plačilu med spoloma v medijskem sektorju z ukrepi proti diskriminaciji in naj ženskam in moškim zagotovi enako plačilo za enako delo;
   (ar) naj sprejme vse potrebne ukrepe proti nasilnim dejanjem proti preiskovalnim novinarjem, s posebnim poudarkom na novinarkah, ki so pogosto bolj ranljive;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji.

(1) UL C 316, 22.9.2017, str. 182.
(2) UL C 50, 9.2.2018, str. 25.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0028.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0099.
(5) UL L 180, 15.7.2010, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.

Pravno obvestilo