Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom (2018/2573(RSP))

P8_TA(2018)0069 B8-0135/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: „Listina“), ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije(1), in svojih resolucij z dne 3. oktobra 2017(2) in 13. decembra 2017(3) o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom,

–  ob upoštevanju smernic Evropskega sveta (člen 50) z dne 29. aprila 2017, sprejetih po prejemu uradnega obvestila Združenega kraljestva v skladu s členom 50 PEU, in Priloge k Sklepu Sveta z dne 22. maja 2017, ki določa pogajalske smernice za sklenitev sporazuma z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o podrobnostih njegovega izstopa iz Evropske unije,

–  ob upoštevanju skupnega poročila pogajalcev Evropske unije in vlade Združenega kraljestva z dne 8. decembra 2017 o napredku v prvi fazi pogajanj v skladu s členom 50 PEU o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in osnutku sporazuma Evropske unije o izstopu z dne 28. februarja 2018,

–  ob upoštevanju smernic Evropskega sveta (člen 50) z dne 15. decembra 2017 in Priloge k Sklepu Sveta z dne 29. januarja 2018, ki dopolnjuje Sklep Sveta z dne 22. maja 2017 o pooblastilu za začetek pogajanj z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o sporazumu o podrobnostih njegovega izstopa iz Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ob upoštevanju naslednjega: namen pogajanj med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je zagotoviti urejen izstop Združenega kraljestva iz EU;

B.  ker člen 50 PEU določa, da bi morala ureditev za izstop Združenega kraljestva upoštevati tudi okvir za prihodnje odnose z Unijo;

C.  ker je bil decembra 2017 že dosežen zadovoljiv napredek v pogajanjih o vprašanjih ločitve, je primerno, da se v pogajanjih zdaj lahko obravnava okvir za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom, pod pogojem, da se doseže sorazmeren napredek v pogajanjih o osnutku sporazuma Komisije o izstopu;

D.  ker se ta pogajanja lahko začnejo šele, ko bodo institucije EU glavnemu pogajalcu EU podelile mandat za njihov začetek;

E.  ker se bo vsak sporazum o okviru prihodnjih odnosov obravnaval kot sestavni del celotnega dogovora o izstopu in bo osnova za razpravo Evropskega parlamenta med postopkom odobritve;

F.  ker je v interesu vseh strani, da je okvir prihodnjih odnosov čim bolj podroben;

G.  ker bo Združeno kraljestvo po izstopu postalo tretja država, ne glede na dogovorjeni okvir za njegove prihodnje odnose z EU;

H.  ker je poleg elementov, vključenih v obvestilo Združenega kraljestva z dne 29. marca 2017, da namerava izstopiti iz Evropske unije, predsednica vlade Združenega kraljestva imela številne govore – 17. januarja 2017 v Lancaster House, 22. septembra 2017 v Firencah, 17. februarja 2018 v Münchnu in, nazadnje, 2. marca 2018 v Mansion House; ker še ni oblikovala usklajenega stališča o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom;

I.  ker bosta Združeno kraljestvo in EU ostala bližnja soseda ter bosta še naprej imela številne skupne interese; ker bi takšni tesni odnosi v obliki pridružitvenega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom lahko predstavljali ustrezen okvir za prihodnje odnose, s katerim bi bilo mogoče zaščititi in spodbujati te skupne interese, vključno z novimi trgovinskimi odnosi;

J.  ker je prednost pridružitvenega sporazuma za prihodnje odnose ta, da gre za prilagodljiv okvir, ki omogoča različne stopnje sodelovanja na številnih raznolikih področjih politik; ker bo to sodelovanje zahtevalo, da obe strani ohranita visoke standarde in svoje mednarodne obveze na številnih področjih politike;

K.  ker je ključnega pomena, da se zaščitijo sporazumi EU s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno s Sporazumom o evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju: sporazum EGP);

L.  ker sta EU in Združeno kraljestvo kot država članica, ki izstopa, dolžni zagotoviti celovit in vzajemen pristop k zaščiti pravic državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v EU-27;

M.  ker, da bi ohranili Velikonočni sporazum iz leta 1998 v vseh njegovih delih in pravice prebivalcev Severne Irske, mora Združeno kraljestvo spoštovati svoje zaveze in zagotoviti, da ni nadzorovanih meja na irskem otoku, bodisi s pomočjo podrobnih predlogov, ki bodo predloženi v pogajanjih o okviru prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom, v obliki posebnih rešitev za Severno Irsko, ali prek nadaljnje zakonodajne uskladitve s pravnim redom EU;

N.  ker bo potrebna prehodna ureditev ki vključuje podaljšanje celotnega pravnega reda EU, da bi se izognili neurejenemu izstopu Združenega kraljestva iz EU in da bi njunim pogajalcem zagotovili možnost, da oblikujejo sporazum o prihodnjih odnosih;

O.  ker je primerno, da si institucije EU in države članice skupaj z javnimi in zasebnimi institucijami prizadevajo, da bi se pripravile na vse možne primere, ki bi lahko nastali kot rezultat pogajanj;

P.  ker je enotnost institucij EU in držav članic bistvenega pomena za zaščito interesov Unije in njenih državljanov v nadaljnjih fazah pogajanj, zlasti v zvezi z okvirom za prihodnje odnose, a tudi za zagotovitev uspešnega in pravočasnega zaključka teh pogajanj;

1.  želi spomniti, da je v členu 50(2) PEU določeno, da sporazum o podrobnostih izstopa države članice upošteva okvir njenih prihodnjih odnosov z EU;

2.  ugotavlja, da bi moral takšen okvir prihodnjih odnosov biti v obliki politične izjave v zvezi s sporazumom o izstopu; poudarja, da bo Evropski parlament preučil vsebino izjave, ko bo pozvan, naj odobri sporazum o izstopu;

3.  ponovno poudarja, da se bo mogoče o mednarodnem sporazumu o novih odnosih med EU in Združenim kraljestvom uradno pogajati šele, ko bo Združeno kraljestvo po izstopu iz EU tretja država; želi spomniti, da se lahko ta sporazum sklene le ob polnem sodelovanju in dokončni odobritvi Evropskega parlamenta;

4.  želi spomniti, da bo Evropski parlament okvir za prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom podprl le, če bo popolnoma skladen z naslednjimi načeli:

5.  ponovno poudarja, da bi lahko s pridružitvenim sporazumom, ki bi ga EU in Združeno kraljestvo izpogajala in o katerem bi se dogovorila po njegovem izstopu v skladu s členom 8 PEU in členom 217 PDEU, vzpostavili ustrezen okvir za prihodnje odnose in zagotovili dosleden okvir upravljanja, ki bi moral vključevati trden mehanizem za reševanje sporov, s čimer bi se izognili povečevanju števila dvostranskih sporazumov in pomanjkljivostim, ki so značilne za odnose med EU in Švico;

6.  predlaga, da bi ti prihodnji odnosi temeljili na štirih stebrih:

Okvir za prihodnje odnose

7.  ugotavlja, da bo Združeno kraljestvo – glede na isto podlago skupnih vrednot EU in Združenega kraljestva, njuno tesno povezanost in sedanjo uskladitev predpisov na skoraj vseh področjih, njuno geografsko bližino in skupno zgodovino, vključno z več kot 40-letnim članstvom Združenega kraljestva v EU, pa tudi vlogo Združenega kraljestva kot stalne članice varnostnega sveta OZN in članice Nata – tudi v prihodnje pomemben partner EU v okviru vseh štirih zgoraj navedenih stebrov in da je v interesu obeh strani, da se vzpostavi partnerstvo, s katerim bo zagotovljeno nadaljnje sodelovanje;

8.  hkrati pa ugotavlja, da takšno sodelovanje z Združenim kraljestvom kot tretjo državo lahko poteka le v skladu z načeli iz odstavka 4 te resolucije; opozarja, da ima EU zavezujoče skupne predpise, skupne institucije ter skupne nadzorne, izvršilne in sodne mehanizme in da tretje države, tudi tiste z identično zakonodajo oziroma tiste, ki imajo popolnoma usklajene predpise, ne morejo uživati enakih ugodnosti oziroma enakega dostopa do trga kot države članice EU, na primer v zvezi s štirimi svoboščinami in finančnimi prispevki iz proračuna EU;

9.  meni, da bi moral sporazum o prihodnjih odnosih vključevati posebne določbe v zvezi z gibanjem državljanov iz EU v Združeno kraljestvo in iz Združenega kraljestva v EU po koncu prehodnega obdobja, ki bi morale biti vsaj sorazmerne s stopnjo sodelovanja pri spodnjih štirih stebrih;

10.  opozarja, da mora Evropski parlament odobriti vse prihodnje sporazume med EU in Združenim kraljestvom; poudarja, da je treba Evropski parlament v skladu s členi 207, 217 in 218 PDEU ter ustrezno sodno prakso v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvestiti;

11.  ponovno poudarja, da bi bilo članstvo Združenega kraljestva na notranjem trgu in v carinski uniji najboljša rešitev tako za Združeno kraljestvo kot za EU-27, hkrati pa tudi edina rešitev, s katero bi lahko zagotovili nadaljnje nemoteno trgovino in v celoti ohranili naše gospodarske odnose; želi spomniti, da so za sodelovanje na notranjem trgu potrebni popolno spoštovanje štirih svoboščin in prevzem ustreznih predpisov EU, enaki konkurenčni pogoji, med drugim zagotovljeni prek sistema konkurence in državne pomoči, zavezujoča sodna praksa Sodišča Evropske unije in prispevki v proračun EU; ugotavlja, da carinska unija odpravlja carinske ovire in nekatere carinske kontrole, a hkrati zahteva spoštovanje trgovinske politike EU in skupno zunanjo mejo; je seznanjen s tem, da vlada Združenega kraljestva še vedno izključuje tako notranji trg kot carinsko unijo;

12.  ugotavlja, da poglobljeno in celovito območje proste trgovine zahteva zavezujoč mehanizem za zbliževanje s pravnim redom EU in zavezujočo vlogo za Sodišče Evropske unije pri razlagi prava Unije, poleg tega pa ne omogoča selektivnega izbiranja sektorjev notranjega trga;

13.  meni, da je sedanje stališče Združenega kraljestva združljivo samo s sporazumom o trgovini v skladu s členom 207 PDEU, ki bi lahko bil trgovinski in gospodarski steber pridružitvenega sporazuma; je pripravljena sodelovati z Združenim kraljestvom na podlagi drugih zgoraj navedenih modelov, pod pogojem, da Združeno kraljestvo ponovno premisli svoje sedanje rdeče linije;

14.  opozarja, da vsi novejši sporazumi o prosti trgovini temeljijo na treh glavnih delih: dostopu do trga, regulativnem sodelovanju in pravilih; poudarja, da poleg načel, določenih v zgornjem odstavku 4:

15.  poudarja, da bi moral biti s sporazumom med EU in Združenim kraljestvom ohranjen okvir obstoječih trgovinskih odnosov med EU in tretjimi državami, hkrati pa bi bilo treba preprečiti pridobivanje nezasluženih koristi, tako da se – z ohranjanjem usklajenega tarifnega sistema in sistema kvot ter pravil o poreklu za proizvode v odnosu do tretjih držav – zagotovi doslednost;

16.  poudarja, da je dostop storitev do trga v okviru sporazuma o prosti trgovini omejen in da zanj vedno veljajo izvzetja, pridržki in izjeme;

17.  poudarja, da bi Združeno kraljestvo z odhodom z notranjega trga izgubilo pravico do čezmejnega opravljanja finančnih storitev, poleg tega pa ne bi moglo več odpirati podružnic v EU pod nadzorom Združenega kraljestva; želi spomniti, da je v zakonodaji EU določeno, da je na nekaterih področjih pravila tretjih držav na podlagi sorazmernega pristopa in pristopa, ki temelji na tveganju, mogoče obravnavati kot enakovredna, in je seznanjen s tekočim zakonodajnim delom in prihodnjimi predlogi Komisije na tem področju; poudarja, da so odločitve o enakovrednosti vedno sprejete enostransko; nadalje poudarja, da so bonitetne izjeme in omejitve čezmejnega opravljanja finančnih storitev običajen element sporazumov o prosti trgovini, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovita popolno spoštovanje predpisov in standardov EU ter njihova uporaba;

18.  poudarja, da bi moral sporazum med EU in Združenim kraljestvom vključevati trden mehanizem za reševanje sporov ter strukture upravljanja; v zvezi s tem poudarja pristojnosti Sodišča Evropske unije za razlago vprašanj, povezanih s pravom EU;

19.  opozarja, da bi sedanje stališče in rdeče linije Združenega kraljestva privedli do carinskih kontrol in preverjanj, ki bi negativno vplivali na svetovne dobavne verige in proizvodne postopke, tudi kadar bi se lahko izognili carinskim oviram; poudarja pomen visoke ravni usklajenosti med enotnim območjem DDV v EU in Združenim kraljestvom; meni, da bi morale biti davčne zadeve vključene v vse prihodnje sporazume med Združenim kraljestvom in EU, da bi zagotovili kar najvišjo raven sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom in njegovimi odvisnimi ozemlji na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb;

20.  ponovno poudarja, da je, kar zadeva hrano in kmetijske proizvode, dostop do trga EU odvisen od strogega spoštovanja celotne zakonodaje in vseh standardov EU, zlasti na področju varnosti hrane, gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, geografskih označb, dobrobiti živali, označevanja in sledljivosti, sanitarnih in fitosanitarnih standardov ter zdravja ljudi, živali in rastlin;

21.  glede skupne zunanje in varnostne politike ugotavlja, da Združeno kraljestvo kot tretja država ne bo moglo več sodelovati v postopku odločanja EU in da bodo skupna stališča in ukrepe EU lahko sprejemale le države članice EU; vendar poudarja, da to ne izključuje mehanizmov posvetovanja, ki bi Združenemu kraljestvu omogočili, da se pridruži zunanjepolitičnim stališčem EU, skupnim ukrepom, zlasti na področju človekovih pravic, ali večstranskemu sodelovanju, zlasti v okviru OZN, OVSE in Sveta Evrope; podpira usklajevanje politike sankcioniranja in izvajanja, tudi embargo na orožje in skupno stališče o izvozu orožja;

22.  poudarja, da se tako partnerstvo lahko vzpostavi na podlagi okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki ureja vlogo tretjih držav, s čimer se omogoča sodelovanje Združenega kraljestva v civilnih in vojaških misijah EU (brez vodilne vloge za Združeno kraljestvo) ter dejavnostih, programih in projektih, izmenjavi obveščevalnih podatkov, usposabljanju in izmenjavi vojaškega osebja ter sodelovanju pri politiki oboroževanja, vključno s projekti, razvitimi v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO); poudarja, da tako sodelovanje ne sme vplivati na ustrezna stališča, sklepe in zakonodajo EU, vključno v zvezi z javnimi naročili in prenosi na področju obrambe, in mora biti v skladu z njimi; poudarja, da je tako sodelovanje odvisno od popolnega spoštovanja mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter temeljnih pravic EU;

23.  ugotavlja, da je vsako sodelovanje na zgoraj navedenih področjih, ki vključuje izmenjavo tajnih podatkov EU, tudi obveščevalnih podatkov, odvisno od sporazuma o varnosti podatkov za zaščito tajnih podatkov EU;

24.  ugotavlja, da bi Združeno kraljestvo na podlagi drugih podobnih ureditev za tretje države lahko sodelovalo pri programih Unije v podporo obrambi in zunanji varnosti (kot so evropski obrambni sklad, Galileo in programi za kibernetsko varnost); je odprt za možnost, da bi Združeno kraljestvo pri uresničevanju skupnih ciljev, zlasti v skupni soseščini, še naprej prispevalo k instrumentom EU za zunanje financiranje;

25.  ugotavlja, da je Združeno kraljestvo pomemben akter na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči in da bo sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom na teh področjih po brexitu koristilo obema stranema;

26.  poudarja, da je v skupnem interesu EU in Združenega kraljestva, da se vzpostavi partnerstvo, s katerim bi se zagotovilo nadaljnje varnostno sodelovanje za soočanje s skupnimi grožnjami, zlasti terorizmom in organiziranim kriminalom, ter preprečile motnje v pretoku informacij na tem področju; ugotavlja, da tretje države (zunaj schengenskega območja) niso upravičene do privilegiranega dostopa do instrumentov EU, vključno s podatkovnimi zbirkami, na tem področju, prav tako pa ne morejo sodelovati pri določanju prednostnih nalog in pripravi večletnih strateških ciljev ali voditi operativne akcijske načrte v okviru političnega cikla EU;

27.  ugotavlja tudi, da bo treba poleg potrebe, da se s pomočjo prehodnih ureditev zaščitijo potekajoči postopki in preiskave, ki zadevajo Združeno kraljestvo, z njim kot tretjo državo skleniti tudi ločene sporazume, ki bodo zadevali pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, tudi izročitev in medsebojno pravno pomoč, namesto sedanjih ureditev, kot je evropski nalog za prijetje;

28.  meni, da se prihodnje sodelovanje lahko razvije na podlagi ureditev za tretje države, ki niso del schengenskega območja, s čimer bi se omogočila izmenjava podatkov, pomembnih za varnost, in operativno sodelovanje z organi in mehanizmi EU (npr. Europolom in Eurojustom);

29.  poudarja, da mora tako sodelovanje zagotavljati pravno varnost, temeljiti na jamstvih v zvezi s temeljnimi pravicami, kot so določene v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, in zagotoviti raven zaščite, ki je v osnovi enakovredna zaščiti iz listine; poleg tega poudarja, da mora v celoti spoštovati standarde EU o varstvu podatkov in temeljiti na učinkovitem izvrševanju in reševanju sporov; meni, da je treba najti rešitev za ureditev prihodnje izmenjave podatkov med EU in Združenim kraljestvom na področju policijskih, obveščevalnih in protiterorističnih operacij; poudarja, da bi bil sklep Komisije o ustreznosti najprimernejša in najvarnejša možnost; opozarja, da mora Združeno kraljestvo v vsakem primeru določiti raven varstva podatkov, ki bo tako stroga kot pravila Unije o varstvu podatkov;

30.  poudarja, da bi se morala načela, določena v zgornjem odstavku 4, prav tako v celoti in brezpogojno uporabljati za prihodnje sodelovanje z Združenim kraljestvom na številnih področjih skupnega interesa; poudarja, da bi bilo treba s takimi sporazumi doseči ravnovesje med pravicami in obveznostmi, ki bi bilo sorazmerno s tistim iz podobnih sporazumov z drugimi tretjimi državami, pri čemer pa je treba upoštevati geografsko bližino in tesne povezave med EU in Združenim kraljestvom;

31.  meni, da je treba ob upoštevanju zgoraj navedenih načel in pogojev ter v interesu potnikov, letalskih prevoznikov, proizvajalcev in sindikatov delavcev zagotoviti povezavo s pomočjo sporazuma o zračnem prevozu in sporazuma o letalski varnosti; poudarja pa, da je stopnja dostopa do trga odvisna od ravni regulativnega zbliževanja in uskladitve s pravnim redom EU ter vzpostavitve trdnega mehanizma za reševanje sporov in arbitražnega mehanizma; poleg tega pa ne izključuje prihodnjega sodelovanja z Združenim kraljestvom, da bi se podprli projekti skupnega interesa v prometnem sektorju;

32.  glede ribištva meni, da bi morala biti izpogajana nova oblika dvostranskega sporazuma o partnerstvu s tretjimi državami, da bi ohranili visoko raven sodelovanja, skladnosti in konvergence, zagotovili stabilen in neprekinjen vzajemni dostop do voda in virov v skladu z načeli skupne ribiške politike ter določbami o upravljanju in trajnostnem upravljanju skupnih staležev, da bi obnovili in ohranili populacije teh staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos; poudarja, da je za skupno upravljanje skupnih staležev potrebno nadaljnje prispevanje Združenega kraljestva k znanstveni oceni staležev; vendar poudarja, da se je treba o vzajemnem dostopu do trga za ribiške proizvode dogovoriti v okviru prihodnjega sporazuma in da mora biti dostop do domačega trga EU odvisen od dostopa plovil EU do ribolovnih območij Združenega kraljestva in njegovih virov, pa tudi od ravni sodelovanja pri upravljanju skupnih staležev;

33.  poudarja vrednost kulturnega in izobraževalnega sodelovanja, tudi učne mobilnosti in mobilnosti mladih, ter pomen kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki pomaga EU poglabljati vezi s sosednjimi državami; pozdravlja nadaljnje sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na teh področjih, tudi z ustreznimi programi, kot sta Erasmus ali Ustvarjalna Evropa;

34.  bi lahko v zvezi s sodelovanjem na področju raziskav in inovacij razmislil o sodelovanju Združenega kraljestva kot tretje države v okvirnem programu EU za raziskave in inovacije ter v vesoljskih programih EU, pri čemer pa ne smejo biti dovoljeni neto transferji iz proračuna EU v proračun Združenega kraljestva in vloge v postopkih odločanja za Združeno kraljestvo;

35.  meni, da bi bila najboljša možnost za okolje, ukrepe proti podnebnim spremembam, javno zdravje in varnost hrane ta, da bi Združeno kraljestvo ostalo v celoti usklajeno z veljavno in prihodnjo zakonodajo EU, vključno s spoštovanjem obvez in ciljev za leto 2030, o katerih se je že dogovorilo v okviru svežnja ukrepov EU za čist zrak in svežnja ukrepov za čisto energijo; v nasprotnem primeru pa poziva, naj ureditev med EU in Združenim kraljestvom zagotovi tesno sodelovanje in visoke standarde glede teh vprašanj in za reševanje čezmejnih okoljskih vprašanj; poudarja, da mora vsako sodelovanje z agencijami EU na teh področjih temeljiti na dvostranskih sporazumih;

36.  bi lahko razmislil o dogovorih, podobnih dogovorom s tretjimi državami, na področju energije, elektronske komunikacije, kibernetske varnosti in IKT; meni, da bi morala v zvezi z energijo vsaka taka ureditev spoštovati integriteto notranjega energijskega trga, prispevati k energetski varnosti, trajnosti in konkurenčnosti ter upoštevati povezovalne daljnovode med EU in Združenim kraljestvom; pričakuje, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo najvišje standarde jedrske varnosti, varnosti in zaščite pred sevanjem, tudi v zvezi s pošiljkami odpadkov in razgradnjo;

37.  meni, da bi bilo treba program EU PEACE, katerega cilj je okrepiti mirno in stabilno družbo s spodbujanjem sprave na Severnem Irskem in v obmejni regiji Irske, ohraniti in Združenemu kraljestvu omogočiti stalno sodelovanje;

38.  opozarja, da bi moral morebitni prihodnji sporazum med EU in Združenim kraljestvom kot tretjo državo vključevati vzpostavitev skladnega in trdnega sistema upravljanja kot splošnega okvira za štiri stebre, ki zajemajo stalni skupni nadzor/upravljanje sporazuma in mehanizme za reševanje sporov in izvrševanje v zvezi z razlago in uporabo določb sporazuma;

39.  vztraja, da je ta sistem upravljanja absolutno potreben, če želimo v celoti ohraniti neodvisnost odločanja EU in pravni red, vključno z vlogo Sodišča Evropske unije kot edinega razlagalca prava EU;

40.  poudarja, da bi morala biti zasnova ureditev upravljanja sorazmerna z naravo, obsegom in globino prihodnjih odnosov, pri čemer bi bilo treba upoštevati raven povezanosti, sodelovanja in bližine;

41.  se strinja z idejo o ustanovitvi skupnega odbora, ki bi bil odgovoren za nadzor izvajanja sporazuma, odpravljanje razlik pri razlagi in izvajanju dogovorjenih popravljalnih ukrepov v dobri veri in popolno zagotavljanje regulativne neodvisnosti EU, tudi zakonodajnih pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta; poudarja, da bi morali za predstavnike EU v tem odboru veljati ustrezni mehanizmi odgovornosti, ki bi vključili Evropski parlament;

42.  meni, da bi morali mehanizmi upravljanja v zvezi z določbe, ki temeljijo na pravnih pojmih EU, zagotoviti napotitev na Sodišče Evropske unije; ponavlja, da bi bilo treba za uporabo in razlago tistih določb sporazuma, ki niso povezane s pravom Unije, predvideti alternativne mehanizme reševanja sporov le, če bi to zagotovilo jamstva neodvisnosti in nepristranskosti, enakovredna tistim, ki jih zagotavlja Sodišče Evropske unije;

43.  opozarja, da bi moralo Združeno kraljestvo in njegova odvisna ozemlja še naprej spoštovati in izvajati standarde, ki obstajajo v skladu z mednarodnimi zavezami ter zakonodajo in politiko Unije, zlasti na področjih iz zgornjega odstavka 4, in sicer na način, ki bi odražal obseg in globino prihodnjih odnosov; je seznanjen s prednostmi ohranjanja uskladitve predpisov, ki temeljijo na zakonodaji Unije;

44.  ugotavlja, da bosta obseg in globina sporazuma o enakih konkurenčnih pogojih bistvenega pomena pri ugotavljanju obsega vseh prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom; poudarja, da bo nadaljnja zavezanost Združenega kraljestva evropskemu socialnemu modelu pri tem igralo ključno vlogo;

45.  je trdno prepričan, da mora Združeno kraljestvo spoštovati nove standarde o obdavčevanju in zakonodajo o preprečevanju pranja denarja znotraj pravnega reda Unije, vključno z davčno preglednostjo, izmenjavo informacij o davčnih zadevah in ukrepih proti izogibanju davkom, in da bi bilo treba obravnavati stanje njegovih odvisnih ozemelj in njihovo nespoštovanje meril EU za dobro upravljanje in preglednost; vztraja, da bi moral biti dostop do carinske unije strogo pogojen s tem, da se Združeno kraljestvo uskladi z navedenimi standardi;

46.  ponavlja, da je treba oblikovati zaščitne ukrepe za ohranitev visokih standardov in enakih konkurenčnih pogojev na področju varstva okolja, boju proti podnebnim spremembam, varnosti hrane in javnega zdravja; poudarja, da je treba državljanom in nevladnim organizacijam zagotoviti dostop do sodnega varstva in ustreznih mehanizmov za pritožbe v zvezi z uveljavljanjem delovnih in okoljskih standardov;

47.  ugotavlja, da bodo, tako kot velja za preostali del sporazuma, določbe o enakih konkurenčnih pogojih zahtevale trdne strukture upravljanja, da se vključijo primerni mehanizmi za upravljanje, nadzor, reševanje sporov in izvrševanje s sankcijami in začasnimi ukrepi, kadar je to potrebno, in v skladu z zahtevo za obe strani, da se vzpostavijo ali po potrebi ohranijo neodvisne institucije, ki bodo lahko učinkovito nadzorovale in uresničevale izvrševanje;

48.  poudarja, da bodo načine sodelovanja Združenega kraljestva pri ukrepih in programih EU urejala pravila, ki se uporabljajo za tretje države zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP); poudarja, da se bo treba o udeležbi Združenega kraljestva dogovoriti skupaj z EU, pri tem pa bo treba upoštevati vsa ustrezna pravila in mehanizme ter pogoje za sodelovanje, tudi glede financiranja, izvajanja, nadzora in podeljevanja razrešnice, pri čemer pa ne smejo biti dovoljeni neto transferji iz proračuna EU v proračun Združenega kraljestva;

49.  opozarja, da na splošno Združeno kraljestvo kot tretja država ne more sodelovati v agencijah EU ali imeti dostopa do njih; vendar ugotavlja, da to ne izključuje sodelovanja v posebnih primerih na strogo reguliran način, v skladu s katerim je treba spoštovati vsa ustrezna pravila in finančne prispevke; poudarja, da bodo morale biti v naslednji večletni finančni okvir vključene posledice prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom;

Sporazum o izstopu

50.  pozdravlja osnutek sporazuma o izstopu, ki ga je Komisija predstavila 28. februarja 2018 in ki v veliki meri odraža stališča Parlamenta; ugotavlja, da je bil pripravljen na osnovi vzajemno dogovorjenega skupnega poročila z dne 8. decembra 2017 in stališč EU o drugih vprašanjih ločitve;

51.  pozdravlja institucionalne določbe in mehanizme za reševanje sporov iz osnutka sporazuma o izstopu, vključno s prenehanjem izvajanja ugodnosti v prehodnem obdobju v primeru neizpolnjevanja obveznosti in določb, ki se nanašajo na sporazum o izstopu, kot je določeno v členu 165 osnutka sporazuma o izstopu;

52.  pozdravlja splošni pristop glede državljanskih pravic v drugem delu osnutka Komisije sporazuma o izstopu, vendar ponavlja, da bo pri odobritvi Parlamenta eno ključnih vprašanj obravnavanje vseh nerešenih vprašanj v zvezi z državljanskimi pravicami in zagotavljanje, da izstop Združenega kraljestva iz EU ne bo vplival na pravice državljanov EU, ki zakonito prebivajo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki zakonito prebivajo v EU-27; podpira vključitev sklicevanja na bodoče zakonce; je seznanjen z določbami o upravnih postopkih za pridobitev statusa osebe s stalnim prebivališčem ter vztraja, da je treba družinam omogočiti začetek omenjenega postopka z enim samim obrazcem, ki je ugotovitvene narave in ki dokazno breme nalaga organom Združenega kraljestva; poudarja, da bo Evropski parlament pregledoval, ali se ti postopki učinkovito izvajajo in ali so enostavni, jasni in brezplačni; vztraja, da so za državljane Združenega kraljestva, ki trenutno prebivajo v eni od držav članic EU-27, prihodnje pravice do prostega gibanja po vsej EU zagotovljene, tako kot volilne pravice na lokalnih volitvah za vse državljane, ki jih zajema sporazum o izstopu; poziva tudi k dosmrtni pravici državljanov EU, ki jih zajema sporazum o izstopu, do vrnitve v Združeno kraljestvo, k varstvu pred izgonom invalidnih državljanov in njihovih negovalcev ter k varstvu procesnih pravic, povezanih z izgonom, kot je to določeno v Direktivi 2004/38/ES, in pravic državljanov tretjih držav, kot je določeno v zakonodaji EU;

53.  vztraja, da v prehodnem obdobju vsi državljani EU, ki prispejo v Združeno kraljestvo, uživajo enake pravice kot tisti, ki so prispeli pred začetkom prehodnega obdobja; v zvezi s tem zavrača predlog v nedavno objavljenem političnem dokumentu vlade Združenega kraljestva, da bi ohranili diskriminacijo med državljani EU, ki prispejo pred začetkom prehodnega obdobja, in tistimi, ki prispejo po tem;

54.  ponovno opominja, da mnogi državljani Združenega kraljestva odločno nasprotujejo temu, da bi izgubili pravice, ki jih trenutno uživajo v skladu s členom 20 PDEU; predlaga, naj se v EU-27 preuči, kako bi lahko to ublažili v okviru primarne zakonodaje Unije ob sočasnem polnem spoštovanju načela vzajemnosti, pravičnosti, simetrije in nediskriminacije; ugotavlja, da je nedavno tega Sodišče Evropske unije v presojo prejelo primer z nizozemskega sodišča, ki zadeva ohranitev državljanskih pravic EU za državljane Združenega kraljestva po izstopu Združenega kraljestva iz EU;

55.  pozdravlja protokol o Irski in Severni Irski v osnutku Komisije sporazuma o izstopu, s katerim je mogoče aktivirati možnost varovalnega mehanizma, opisano v skupnem poročilu z dne 8. decembra 2017; poudarja, da je to konkretna rešitev za ohranitev sodelovanja med severom in jugom, s katero se je tudi mogoče izogniti neprepustni meji med Severno Irsko in Irsko, kar je potrebno v primeru, da ne bo mogoče najti nobene druge možnosti niti prek splošnih odnosov med EU in Združenim kraljestvom niti prek posebnih rešitev, ki jih predlaga Združeno kraljestvo, kakor je navedeno v odstavku 49 skupnega poročila;

56.  opozarja na pomen zaveze Združenega kraljestva, da ne bo prišlo do zmanjšanja pravic, med drugim socialnih in demokratičnih pravic, jamstev in enakih možnosti, kot so določene v Velikonočnem sporazumu v skladu z zavezami iz skupnega poročila; vztraja pri prenosu vseh elementov skupnega potovalnega območja in pravic državljanov EU do prostega gibanja, kot je določeno v zakonodaji EU in v Velikonočnem sporazumu;

57.  ponovno poudarja načela iz svoje resolucije z dne 13. decembra 2017, da po datumu izstopa Združenega kraljestva le-to ne bo več del institucij in organov EU in ne bo več moglo prispevati k odločanju ter da prehodno obdobje lahko pomeni le podaljšanje veljavnosti pravnega reda EU in nadaljnjo uporabo obstoječih regulativnih, proračunskih, nadzornih, pravosodnih in izvršilnih instrumentov in struktur EU v Združenem kraljestvu; v celoti podpira pogajalski mandat, določen v pogajalskih smernicah Evropskega sveta, pogajalskih smernicah Sveta in nedavnem dokumentu Komisije o stališču glede tega vprašanja;

58.  pozdravlja in izraža podporo četrtemu delu osnutka sporazuma o izstopu o prehodni ureditvi; ponovno poudarja, da bi bilo treba vse pravice, ki jih državljanom podeljuje pravo Unije, razširiti na celotno prehodno obdobje; poudarja, da to velja tudi za državljane EU, ki prispejo v Združeno kraljestvo v prehodnem obdobju, saj bi morali ti uživati povsem enake pravice, zlasti glede otroških dodatkov, združitve družine in dostopa do sodnega varstva pri Sodišču Evropske unije;

59.  opozarja, da mora biti morebitna prehodna ureditev v celoti skladna z obveznostmi WTO, da ne bi povzročali motenj v trgovinskih odnosih s tretjimi državami;

60.  vztraja, da bodo vsi prihodnji trgovinski sporazumi, ki jih bo Združeno kraljestvo izpogajalo s tretjimi državami po izstopu, lahko začeli veljati šele po koncu obdobja, v katerem bo veljala prehodna ureditev;

61.  opozarja, da po datumu izstopa iz EU Združeno kraljestvo ne bo več uživalo ugodnosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila EU ali države članice, ki delujejo v njenem imenu, ali EU in države članice, ki delujejo skupaj; je seznanjen s tem, da bodo v prehodnem obdobju za Združeno kraljestvo še naprej zavezujoče obveznosti, ki izhajajo iz teh sporazumov; poudarja, da Združeno kraljestvo ne bo moglo sodelovati v strukturah upravljanja in pri postopkih odločanja, ki so določeni v teh sporazumih;

62.  opozarja, da se lahko prehodna ureditev kot del sporazuma o izstopu začne izvajati šele po tem, ko ta sporazum začne veljati;

63.  poziva, naj se čim prej doseže dogovor o vseh določbah o ločitvi iz tretjega dela osnutka sporazuma o izstopu, in poziva Združeno kraljestvo, naj predstavi jasno stališče, če tega še ni storila, o vseh odprtih vprašanjih, ki se nanašajo na njen urejen izstop;

Pripravljenost

64.  poudarja pomen dela, ki so ga opravile Komisija in države članice na različnih ravneh, kar zadeva ozaveščanje in pripravljenost; poudarja, da morajo biti glede na negotovosti, povezane z izstopom Združenega kraljestva iz EU, institucije EU, nacionalni organi, gospodarski subjekti in zlasti državljani obveščeni in deležni ustreznih informacij, da se lahko ustrezno pripravijo za vse možne scenarije, vključno na možnost brez sporazuma; zlasti poziva k uvedbi ukrepov, katerih cilj je doseči čim večje število sektorjev in prizadetih ljudi, med drugim na naslednjih področjih:

o
o   o

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu Evropske unije, Evropski komisiji, nacionalnim parlamentom in vladi Združenega kraljestva.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0102. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0361. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0490.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki železniškega prevoza (prenovitev) (COM(2017)0353 – C8-0223/2017 – 2017/0146(COD))

P8_TA(2018)0070 A8-0038/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0353),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0223/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 6. decembra 2017(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 23. februarja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 13. oktobra 2017 Odboru za promet in turizem v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0038/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju, ob upoštevanju priporočil posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. marca 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki železniškega prevoza (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/643.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o priporočilu Sveta o imenovanju podpredsednika Evropske centralne banke (N8-0053/2018 – C8-0040/2018 – 2018/0804(NLE))

P8_TA(2018)0071 A8-0056/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 (N8-0053/2018)(1),

–  ob upoštevanju druge alinee člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval z Evropskim svetom (C8-0040/2018),

–  ob upoštevanju člena 122 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0056/2018),

A.  ker se je Evropski svet s pismom z dne 22. februarja 2018 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Luisa de Guindosa za podpredsednika Evropske centralne banke za mandat osmih let z začetkom 1. junija 2018;

B.  ker je Odbor Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 283(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter potrebo po polni neodvisnosti Evropske centralne banke v skladu s členom 130; ker je med ocenjevanjem odbor prejel življenjepis kandidata ter njegove odgovore na pisni vprašalnik, ki mu je bil poslan;

C.  ker je imel nato kandidat 26. februarja 2018 petinsedemdesetminutno predstavitev v odboru, ki jo je začel z uvodno izjavo, nadaljeval pa z odgovori na vprašanja članov odbora;

D.  ker ima Parlament pomisleke glede uravnotežene zastopanosti spolov, izbirnega postopka, časa imenovanja in politične neodvisnosti ter od Sveta zahteva, naj začne s Parlamentom razpravo o tem, kako bi postopek pri prihodnjih imenovanjih izboljšali;

1.  odobri priporočilo Sveta o imenovanju Luisa de Guindosa za podpredsednika Evropske centralne banke;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropskemu svetu, Svetu in vladam držav članic.

(1) UL C 67, 22.2.2018, str. 1

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/66/EGS o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge (COM(2017)0742 – C8-0431/2017 – 2017/0329(COD))

P8_TA(2018)0072 A8-0026/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0742),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0431/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0026/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. marca 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/66/EGS o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/597.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji (COM(2017)0559 – C8-0335/2017 – 2017/0242(COD))

P8_TA(2018)0073 A8-0028/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0559),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0335/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, sprejete skupaj s Sklepom št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. februarja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0028/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. marca 2018 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/598.)

(1) UL L 218, 14.8.2013, str. 15.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga iz Nemčije – EGF/2017/008 DE/Goodyear) (COM(2018)0061 – C8-0031/2018 – 2018/2025(BUD))

P8_TA(2018)0074 A8-0061/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0061 – C8-0031/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0061/2018),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način;

C.  ker je Nemčija vložila vlogo EGF/2017/008 DE/Goodyear za finančni prispevek iz ESPG po odpustitvi 646 delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 22 NACE po reviziji 2 (Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas), v regiji na ravni NUTS 2 Regierungsbezirk Karlsruhe (DE12) v Nemčiji;

D.  ker vloga temelji na merilu za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 presežnih delavcev podjetja v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, in/ali samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Nemčija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 2 165 231 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 3 608 719 EUR;

2.  ugotavlja, da so nemški organi vlogo predložili 6. oktobra 2017, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Nemčija, oceno te vloge dokončala 9. februarja 2018 in jo še istega dne posredovala Parlamentu;

3.  ugotavlja, da se je svetovni delež trga pnevmatik azijskih proizvajalcev s Kitajske, Tajvana in iz Singapurja povečal s 4 % leta 2001 na 20 % leta 2013;

4.  ugotavlja, da je Nemčija prilagojene storitve za upravičence, ki bodo prejeli pomoč, začeli izvajati 1. januarja 2018; izdatki za te ukrepe bodo torej upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG;

5.  je seznanjen s pojasnilom Nemčije, da je odpuščanje povezano z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije in njenega negativnega vpliva na proizvodnjo avtomobilskih pnevmatik razreda B v Uniji;

6.  opominja, da so bili delavci odpuščeni v podjetju Goodyear, vendar naj bi to po pričakovanjih znatno negativno vplivalo na lokalno gospodarstvo, saj bodo posledice odpuščanja večje zaradi težav pri prezaposlovanju zaradi pomanjkanja delovnih mest, nizke stopnje izobrazbe odpuščenih delavcev, njihove specializacije v sektorju, ki je sedaj v zatonu, ter visokega števila iskalcev zaposlitve;

7.  se zaveda, da so zaradi globalizacije upadli avtomobilska proizvodnja Unije in njeni tržni deleži; priznava, da je zato podjetje Goodyear proizvajalo presežne količine pnevmatik razreda B, zaradi česar je bilo prisiljeno zapreti enega od svojih evropskih obratov, ki je bil največji delodajalec v tej regiji; ugotavlja, da bi lahko ESPG tudi olajšal čezmejni pretok delavcev iz upadajočih sektorjev v nekaterih državah članicah v sektorje v vzponu v drugih državah članicah;

8.  ugotavlja, da se vloga nanaša na 646 delavcev, ki so postali presežni v podjetju Goodyear, med njimi pa je bila večina starih med 30 in 54 let; opozarja tudi, da je velik delež odpuščenih delavcev starih med 55 in 64 let in ima spretnosti, specifične za proizvodni sektor; nadalje ugotavlja, da je približno 300 odpuščenih delavcev nekvalificiranih in so priseljenskega porekla ter brez formalnih kvalifikacij, kot je poklicno usposabljanje, zaradi česar so v slabšem položaju na regionalnem trgu dela; poudarja, da se regija Waghäusel, kjer se nahaja obrat v Philippsburgu, sooča s strukturnimi spremembami; glede na navedeno priznava pomen aktivnih ukrepov na trgu dela, ki se sofinancirajo iz ESPG, za izboljšanje možnosti ponovnega vključevanja teh skupin na trg dela;

9.  ugotavlja, da Nemčija načrtuje šest vrst ukrepov za odpuščene delavce, na katere se nanaša ta vloga, in sicer: (i) ukrepi izpopolnjevanja, (ii) manjše delovne skupine/delavnice, (iii) svetovalna služba za ustanovitev podjetja, (iv) iskanje zaposlitve, (v) nadaljnje mentorstvo/zagotavljanje zaposlitve, (vi) nadomestilo za usposabljanje;

10.  ugotavlja tudi, da bodo ukrepi za podporo dohodku znašali največ 35 % skupnih stroškov za usklajeni sveženj prilagojenih ukrepov, kakor je določeno v uredbi o ESPG, in da so ukrepi pogojeni s tem, da upravičenci do pomoči dejavno iščejo zaposlitev oziroma se usposabljajo;

11.  pozdravlja posvetovanja z deležniki, vključno s predstavniki presežnih delavcev, socialnimi partnerji in regionalnimi organi, pa tudi s svetom delavcev, sindikati in upravo, ki so potekala pri pripravi usklajenega svežnja prilagojenih storitev;

12.  pozdravlja odločitev javnih služb za zaposlovanje, da se pri oblikovanju strategije za pridobitev kvalifikacije in spretnosti upoštevajo prihodnje potrebe trga dela in kvalifikacije zadevnih delavcev;

13.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire; pozdravlja zagotovilo, da so organizirani ukrepi v skladu z nemško strategijo trajnostnega razvoja in da ima organ, ki mu je bila zaupana vzpostavitev dveh prehodnih podjetij, certifikat trajnosti;

14.  ugotavlja, da so nemške oblasti predložile zagotovila, da predlagani ukrepi ne bodo prejeli finančne pomoči iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije, da se bo preprečilo morebitno dvojno financiranje in da se bodo ukrepi dopolnjevali z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov;

15.  pozdravlja potrditev Nemčije, da finančni prispevek iz ESPG ne bo nadomestil ukrepov, ki jih mora zadevno podjetje izvesti na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

16.  poziva Komisijo, naj nacionalnim organom naroči, naj v prihodnjih predlogih posredujejo več podrobnosti o sektorjih, ki imajo možnosti za rast in v katerih je torej verjetno, da se bodo ustvarila delovna mesta, ter naj zberejo utemeljene podatke o vplivu financiranja iz ESPG, tudi o kakovosti, trajanju in trajnosti novih delovnih mest, številu in odstotku samozaposlenih oseb ter zagonskih podjetij in stopnji ponovne vključitve na trg dela, dosežene s pomočjo iz ESPG;

17.  ponavlja svoj poziv Komisiji, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva ESPG;

18.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s Prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Nemčije – EGF/2017/008 DE/Goodyear

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/513.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (2017/2052(INI))

P8_TA(2018)0075 A8-0048/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1) in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 2017(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(4),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 28. junija 2017 za razmislek o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU(5),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 70/1 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(6),

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu dne 4. oktobra 2016(7) in v Svetu dne 5. oktobra 2016(8),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o izzivih, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU,

–  ob upoštevanju mnenja na lastno pobudo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o financiranju organizacij civilne družbe s sredstvi EU,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun, mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0048/2018),

A.  ker je bil sedanji večletni finančni okvir dogovorjen leta 2013 in je v njem v primerjavi s prejšnjim obdobjem finančnega načrtovanja prvič določeno, da bodo tako odobritve za prevzem obveznosti kot odobritve plačil dejansko zmanjšane, čeprav ima EU v skladu z Lizbonsko pogodbo in strategijo Evropa 2020 vse večje pristojnosti in ambicije; ker je ta večletni finančni okvir poleg tega ustvaril veliko vrzel med stopnjo odobritev za prevzem obveznosti ter stopnjo odobritev plačil, kar je prispevalo k zaostanku pri neplačanih računih v prvih dveh letih večletnega finančnega okvira; ker je pozno sprejetje večletnega finančnega okvira in z njim povezanih pravnih podlag prispevalo k zamudi pri izvajanju, katere posledice se občutijo še danes in ki bi lahko privedla do kopičenja zahtevkov za plačila ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira in do njihovega prenosa v naslednje obdobje; ker so bile na vztrajanje Parlamenta v večletni finančni okvir vključene nove določbe, da bi bilo mogoče v čim večji meri uporabiti njegove skupne zgornje meje in vzpostaviti mehanizme prilagodljivosti;

B.  ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb in političnih ambicij, saj se je že od samega začetka uporabljal za odzivanje na vrsto kriz in novih izzivov na področju naložb, socialne izključenosti, migracij in beguncev, zaposlovanja mladih, varnosti, kmetijstva, okolja in podnebnih sprememb, ki pa v času njegovega sprejetja niso bili pričakovani; ker je sedanji večletni finančni okvir – po samo dveh letih izvajanja – posledično že dosegel svoje meje zmogljivosti, saj je bila izčrpana razpoložljiva razlika do zgornje meje, določbe o prožnosti in posebni instrumenti so se precej uporabljali, obstoječe politike in programi pa so bili pod pritiskom ali celo zmanjšani, da bi kompenzirali nezadostno raven proračunskih sredstev EU in njihove prožnosti, pa so bili ustanovljeni nekateri zunajproračunski mehanizmi;

C.  ker so te pomanjkljivosti postale očitne že v času vmesnega pregleda in revizije večletnega finančnega okvira konec leta 2016 in bi se bilo treba nanje odzvati s takojšnjimi ukrepi, kot je Parlament opozoril v svoji resoluciji z dne 6. julija 2016; ker je bilo z dogovorjeno vmesno revizijo mogoče v določeni meri povečati potencial veljavnih določb o prožnosti, ne pa tudi spremeniti zgornjih mej večletnega finančnega okvira;

D.  ker bo Komisija maja 2018 predstavila sveženj predlogov za večletni finančni okvir po letu 2020, vključno s prihodnjimi lastnimi sredstvi, medtem ko je bilo v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 določeno, da bi morali biti predloženi do 1. januarja 2018; ker naj bi temu svežnju kmalu za tem sledili osnutki zakonodajnih predlogov za finančne programe in instrumente;

1.  sprejme to resolucijo, da bi predstavil stališče Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020, pri čemer posebno pozornost namenja njegovim pričakovanim prednostnim nalogam, velikosti, strukturi, trajanju, prožnosti in drugim horizontalnim načelom, in da bi izpostavil posebne proračunske usmeritve zadevnih politik EU, ki jih zajema naslednji finančni okvir; pričakuje, da bo Komisija zakonodajni predlog za naslednji večletni finančni okvir predložila skupaj z novim osnutkom Medinstitucionalnega sporazuma, pri katerem bodo upoštevani stališča in predlogi Parlamenta; poudarja, da je ta resolucija poleg tega osnova za sodelovanje Parlamenta v okviru postopka sprejetja naslednjega večletnega finančnega okvira;

2.  hkrati sprejme ločeno resolucijo(9), da bi predstavil svoje stališče o reformi sistema lastnih sredstev EU v skladu s priporočili skupine na visoki ravni za lastna sredstva; poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta ustrezno upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov o lastnih sredstvih EU, ki bi morali imeti široko področje uporabe in biti predloženi skupaj s predlogi za večletni finančni okvir; poudarja, da bosta odhodkovna in prihodkovna stran naslednjega večletnega finančnega okvira v prihodnjih pogajanjih obravnavani kot enoten sveženj in da ne bo mogoče doseči dogovora o večletnem finančnem okviru, če ne bo dosežen ustrezen napredek na področju lastnih sredstev;

I.Prednostne naloge in izzivi naslednjega večletnega finančnega okvira

3.  razpravo o naslednjem večletnem finančnem okviru pozdravlja kot priložnost, da se s pomočjo enega najbolj konkretnih instrumentov Unije – njenega proračuna – pripravi teren za močnejšo in bolj trajnostno Evropo; meni, da bi moral biti naslednji večletni finančni okvir umeščen v širšo strategijo in vizijo za prihodnost Evrope; meni tudi, da mora večletni finančni okvir predstavljati prenos političnih prednostnih nalog EU v zvezi s projekti in politikami v proračunska sredstva;

4.  je prepričan, da bi moral naslednji večletni finančni okvir temeljiti na uveljavljenih politikah in prednostnih nalogah Unije, katerih namen je spodbujati mir, demokracijo, pravno državo, človekove pravice in enakost spolov, pa tudi povečati blaginjo, dolgoročno in trajnostno gospodarsko rast, spodbujati raziskave in inovacije, zagotavljati kakovostno zaposlovanje, ki omogoča dostojna delovna mesta, boriti se proti podnebnim spremembam ter spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, pa tudi solidarnost med državami članicami in državljani; meni, da so ti stebri osnovni pogoj za pravilno delovanje enotnega trga ter ekonomske in monetarne unije, pa tudi za krepitev položaja Evrope v svetu; verjame, da so bolj kot kdaj koli prej pomembni za prihodnja prizadevanja Evrope;

5.  meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Uniji omogočiti, da najde rešitve in močnejša izide iz kriz tega desetletja: gospodarska in finančna kriza, brezposelnost mladih, vztrajna revščina in socialna izključenost, pojav migracij in beguncev, podnebne spremembe in naravne nesreče, degradacija okolja in izguba biotske raznovrstnosti, terorizem in nestabilnost, če omenimo le nekatere; poudarja, da ti svetovni, čezmejni izzivi z nacionalnimi posledicami izpostavljajo soodvisnost naših gospodarstev in družb in kažejo na to, da so potrebni skupni ukrepi;

6.  opozarja, da mora EU uresničiti svojo zavezo, da bo vodilna pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki predstavljajo globalni načrt za bolj trajnostne, pravične in uspešne družbe znotraj zmogljivosti planeta; poudarja, da bo mora biti naslednji večletni finančni okvir usklajen s cilji trajnostnega razvoja; pozdravlja zavezo Komisije, da cilje trajnostnega razvoja vključi v vse politike in pobude EU; pričakuje, da bo EU izpolnila svoje zaveze v zvezi s temi cilji; poleg tega poudarja, da bi bilo treba razglasitev evropskega stebra socialnih pravic ter zavezo EU in držav članic EU, da bodo zagotovile bolj socialno Evropo, podpreti z zadostnimi finančnimi viri; meni, da bi morali biti izdatki, povezani s podnebjem, po Pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej povečani ter čim prej in najkasneje do leta 2027 doseči 30 %;

7.  poudarja, da naslednji večletni finančni okvir ponuja priložnost, da Unija dokaže, da je enotna in se je sposobna odzvati na politične dogodke, kot so brexit, porast populističnih in nacionalističnih gibanj in spremembe v svetovnem vodstvu; poudarja, da delitve in egocentričnost niso rešitev za svetovne probleme in pomisleke državljanov; meni, da zlasti pogajanja o brexitu kažejo, da so koristi članstva Unije veliko večje od stroškov prispevanja v njen proračun; v zvezi s tem poziva k popolnemu spoštovanju okvira predhodno prevzetih obveznosti, kot v primeru Velikonočnega sporazuma, v zvezi s pravno državo in demokracijo;

8.  zato poziva, naj se še naprej podpirajo obstoječe politike, zlasti dolgoletne politike EU, navedene v pogodbah, in sicer skupna kmetijska in ribiška politika ter kohezijska politika, saj državljanom EU prinašajo oprijemljive koristi evropskega projekta; zavrača vse poskuse, da bi se te politike ponovno nacionalizirale, saj to ne bi niti zmanjšalo finančne obremenitve davkoplačevalcev in potrošnikov niti zagotovilo boljših rezultatov, temveč bi oviralo rast, solidarnost in delovanje enotnega trga in hkrati dodatno poglobilo neenakosti in povečalo razlike med regijami in gospodarskimi sektorji; namerava državam EU-27 za te politike v naslednjem programskem obdobju zagotoviti enako raven financiranja, hkrati pa še bolj povečati njihovo učinkovitost in poenostaviti postopke, ki so povezani z njimi;

9.  meni, da bi morala Evropa zagotavljati perspektivo mlajšim generacijam ter podjetjem, usmerjenim v prihodnost, saj je EU zaradi njih uspešnejša na svetovni ravni; je odločen, da bo znatno povečal sredstva za dva od svojih vodilnih programov, in sicer okvirni program za raziskave in program Erasmus+, ki s sedaj razpoložljivimi sredstvi ne moreta zadovoljiti zelo velikega povpraševanja izvrstnih kandidatov; vztraja pri svoji podpori znatnemu povečanju sredstev za boj proti brezposelnosti mladih in podpori malim in srednjim podjetjem, in sicer prek programov, ki bodo nasledili pobudo za zaposlovanje mladih in Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME); podpira tudi krepitev instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) 2.0;

10.  poziva Unijo, naj prevzame svojo vlogo pri treh novih političnih področjih z notranjimi in zunanjimi razsežnostmi, ki so se pojavila v teku sedanjega večletnega finančnega okvira, tako da:

11.  poudarja, da naj bi bili v naslednji okvir uvrščeni dve novi vrsti finančne podpore, ki sta med gospodarskimi prednostnimi nalogami Unije, in sicer nadaljnje izvajanje programov v podporo naložbam, kot je Evropski sklad za strateške naložbe, in razvoj stabilizacijske funkcije držav članic euroobmočja, po možnosti v okviru predlaganega Evropskega denarnega sklada, skupaj z namenskim konvergenčnim instrumentom za države članice na poti k uvedbi eura;

12.  poudarja, da bi morala biti posebna proračunska zmogljivost euroobmočja del proračuna Unije in bi se morala šteti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, ne da bi posegala v druge programe večletnega finančnega okvira, financirati pa bi jo morali euroobmočje in sodelujoče države članice z virom prihodkov, o katerem bi se morale dogovoriti sodelujoče države članice ter ki bi se obravnaval kot namenski prejemki in jamstva; meni, da bi se fiskalna zmogljivost – ko bo stabilna – lahko financirala iz resničnih virov lastnih sredstev na podlagi priporočil iz Montijevega poročila o prihodnjem financiranju EU;

13.  ponovno potrjuje načelo, da bi morale biti dodatne politične prednostne naloge povezane z dodatnimi finančnimi sredstvi, ne glede na to, ali se pojavijo v času sprejemanja novega večletnega finančnega okvira ali v času njegovega izvajanja, in poudarja, da zaradi financiranja novih potreb ne bi smeli biti ogroženi obstoječi politike in programi; poleg tega pričakuje, da bo uvedenih dovolj določb o prožnosti, da se bo mogoče odzvati na nepredvidene okoliščine, ki lahko nastopijo v času večletnega finančnega okvira;

14.  meni, da bo lahko Evropa postala močnejša in ambicioznejša le, če ji bodo zagotovljena večja finančna sredstva; glede na navedene izzive in prednostne naloge in ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva iz Unije poziva, naj se proračun Unije znatno poveča; ocenjuje, da bi morale zgornje meje odhodkov iz večletnega finančnega okvira znašati 1,3 % BND držav EU-27, ne glede na instrumente, ki se štejejo nad zgornjimi mejami;

15.  je prepričan, da (razen če bo Svet privolil v znatno povečanje ravni nacionalnih prispevkov v proračun EU) uvedba novih resničnih virov lastnih sredstev EU ostaja edina možnost za ustrezno financiranje naslednjega večletnega finančnega okvira;

II.Horizontalna vprašanja

Načela proračuna EU in verodostojnost proračuna

16.  opozarja, da je treba pri oblikovanju in izvajanju proračuna Unije spoštovati evropska proračunska načela enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, univerzalnosti, specifikacije, dodatnosti, subsidiarnosti, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti;

17.  ponavlja svoje dolgoletno stališče, da morajo biti politične ambicije Unije usklajene z ustreznimi finančnimi sredstvi, in opozarja, da je v členu 311 PDEU navedeno, da si Unija za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva;

18.  v zvezi s tem poudarja, da je celovito izvajanje političnih odločitev in pobud, ki jih sprejme Evropski svet, mogoče le, če so zagotovljena potrebna finančna sredstva, in poudarja, da bi vsak drug pristop ogrozil verodostojnost proračuna Unije in zaupanje državljanov;

19.  meni, da je večletni finančni okvir s tem, ko politične prednostne naloge EU pretvarja v konkretne naložbe, odlično orodje za dolgoročno načrtovanje porabe EU in za zagotavljanje določene stabilne ravni javnih naložb v državah članicah; hkrati pa obžaluje, da pred sprejetjem naslednjega večletnega finančnega okvira ne obstaja vzajemno dogovorjena dolgoročna strategija; poleg tega opozarja, da je proračun EU v prvi vrsti naložbeni proračun, ki služi kot dodaten in dopolnilen vir financiranja ukrepov, ki se izvajajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

Trajanje

20.  meni, da bi bilo treba pri odločitvi o trajanju večletnega finančnega okvira najti pravo ravnovesje med nasprotujočima si zahtevama: na eni strani potrebo, da vrsta politik EU – zlasti tistih v okviru deljenega upravljanja, kot sta kmetijstvo in kohezija – deluje na podlagi stabilnosti in predvidljivosti, ki je zagotovljena prek zaveze najmanj sedmih let, in, na drugi strani, potrebo po demokratični legitimnosti in odgovornosti, ki izhaja iz uskladitve vseh finančnih okvirov s petletnim političnim ciklom Evropskega parlamenta in Komisije;

21.  poudarja, da je s političnega vidika nujno, da lahko vsak novoizvoljeni Parlament v svojem volilnem ciklu bistveno vpliva na večletni finančni okvir, tako v pogledu zneskov kot v pogledu političnih prednostnih nalog; poudarja, da volitve v Evropski parlament državljanom EU nudijo priložnost, da neposredno izrazijo svoje stališče o proračunskih prednostnih nalogah Unije, ki bi moralo biti odraženo v zavezujoči povolilni prilagoditvi finančnega okvira; zato meni, da mora Komisija v vsakem političnem ciklu predložiti naslednji večletni finančni okvir, Parlament in Svet pa odločiti o njegovi vzpostavitvi ali obvezni vmesni reviziji aktualnega večletnega finančnega okvira;

22.  poudarja, da mora trajanje večletnega finančnega okvira postopno preiti na obdobje trajanja 5 + 5 let z obvezno vmesno revizijo; poziva Komisijo, naj pripravi jasen predlog, v katerem bodo določene metode za praktično izvajanje finančnega okvira v trajanju 5 + 5 let; je prepričan, da samo eno petletno obdobje zaradi resnih ovir, ki bi jih povzročilo pri načrtovanju in izvajanju zahtev več politik EU, za trajanje večletnega finančnega okvira ne pride v poštev;

23.  glede na to, da se sedanji večletni finančni okvir izteče decembra 2020, pa hkrati ugotavlja, da termin naslednjih volitev v Evropski parlament, ki bodo potekale spomladi 2019, ne omogoča, da bi se rešitev 5 + 5 let začela takoj izvajati, saj različnih ciklov ne bi bilo mogoče uskladiti na zadovoljiv način; zato meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir trajati sedem let (2021–2027), vključno z obvezno vmesno revizijo, kar bi predstavljalo prehodno rešitev, ki bi bila uporabljena zadnjič;

Vmesna revizija

24.  je prepričan, da je treba ohraniti pravno zavezujoč in obvezen vmesni pregled in revizijo večletnega finančnega okvira, kot je določeno v novi uredbi o večletnem finančnem okviru; opozarja, da je bila uredba o večletnem finančnem okviru v okviru vmesne revizije leta 2016 prvič v zgodovini dejansko spremenjena, kar sta tako Svet kot Parlament ocenila kot pozitivno, zlasti kar zadeva okrepitev določb o prožnosti večletnega finančnega okvira;

25.  meni, da bi bilo treba vmesno revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 predlagati in o njej odločiti pravočasno, da bi lahko naslednja Parlament in Komisija ustrezno prilagodila finančni okvir; poudarja, da bi moral biti Parlament vključen v vse revizije večletnega finančnega okvira in da bi morala biti zaščitena njegova pravica kot enakopravna veja proračunskega organa; poleg tega poudarja, da bi morala vsaka dejanska revizija vključevati tudi revizijo zgornjih mej večletnega finančnega okvira, kadar se izkaže, da ne zadoščajo za preostanek obdobja;

Prilagodljivost

26.  poudarja, da je proračunski organ v sklopu sedanjega večletnega finančnega okvira odobril znatno uporabo mehanizmov prilagodljivosti in posebnih instrumentov iz uredbe o večletnem finančnem okviru, da bi se zagotovila dodatna proračunska sredstva, ki so potrebna za odzivanje na resne krize ali za financiranje novih političnih prednostnih nalog;

27.  zato meni, da so se določbe o prožnosti v sedanjem večletnem finančnem okviru dobro obnesle in so zagotovile rešitve v zvezi z znatnimi finančnimi sredstvi, ki so potrebna zlasti za soočanje z izzivi, povezanimi z migracijami in begunci, ter za odpravo naložbene vrzeli; opozarja, da je bil Evropski parlament avtor več teh določb, ki jih je odločno zagovarjal v pogajanjih o prejšnjem večletnem finančnem okviru;

28.  meni, da je treba te določbe še dodatno okrepiti, da bi se lahko bolje spopadli z novimi izzivi, nepredvidenimi dogodki in spreminjajočimi se političnimi prednostnimi nalogami, ki se pojavijo pri izvajanju dolgoročnega načrta, kot je večletni finančni okvir; poziva, naj bo naslednji večletni finančni okvir bolj prožen, da bi bile skupne zgornje meje večletnega finančnega okvira v kar največji možni meri uporabljene za obveznosti in plačila;

Mehanizmi prilagodljivosti v večletnem finančnem okviru

29.  meni, da bi bilo treba zgornje meje naslednjega večletnega finančnega okvira določiti na ravni, ki bi omogočala ne le financiranje politik EU, temveč tudi zadostne razlike do zgornje meje za obveznosti v posameznih razdelkih;

30.  je prepričan, da bi bilo treba vse nerazporejene razlike brez omejitev prenesti v naslednja proračunska leta, proračunski organ pa bi jih moral v okviru letnega proračunskega postopka uporabiti v namene, ki se mu zdijo potrebni; zato poziva, naj se skupna razlika v okviru obveznosti ohrani, a brez omejitev v zvezi s področjem uporabe in rokom;

31.  opozarja, da se v sklopu skupne razlike v okviru obveznosti lahko uporabijo le nedodeljene razlike do leta N – 1, potem ko so bile potrjene s tehnično prilagoditvijo, ki se izvede pred predstavitvijo predloga proračuna; hkrati pa meni, da je nujno treba preučiti, kako bi lahko uporabili tudi nerazporejene razlike za leto N, da bi bilo tudi v prihodnje mogoče financirati dodatne potrebe, ki se lahko pojavijo med tem letom;

32.  je trdno prepričan, da bi morale biti obveznosti, ki jih odobri proračunski organ, uporabljene za njihov prvotni namen ter da bi si bilo treba kar najbolj prizadevati za to, da se to zagotovi na vseh področjih politike; poziva zlasti Komisijo, naj še naprej dejavno deluje v tej smeri; je vseeno prepričan, da bi morale biti sprostitve, če so dejansko na voljo, ki so posledica tega, da ukrepi, za katere so bile namenjene, v celoti ali deloma niso bili izvedeni, ponovno dane na voljo v okviru proračuna EU, proračunski organ pa bi jih moral uporabiti v okviru letnega proračunskega postopka; meni, da bi morale biti sprostitve neposredno vključene v skupno razliko v okviru obveznosti in ne v določen posebni instrument ali rezervo;

33.  opozarja, da sprostitve izvirajo iz obveznosti, ki jih je proračunski organ že odobril in bi morale praviloma privesti do ustreznega plačila, če bi bili ukrepi, katere naj bi financirale, izvedeni, kot je bilo načrtovano; zato poudarja, da je ponovna uporaba sprostitev v okviru proračuna EU ustrezno utemeljena, ne bi pa smela biti sredstvo za izogibanje zadevnim pravilom o sprostitvi, določenim v sektorskih predpisih;

34.  opozarja, da je treba v sklopu skupne razlike do zgornje meje za plačila omogočiti popoln prenos razlik za plačila v celotnem večletnem finančnem okviru; zavrača kakršno koli omejevanje ali uporabo zgornje meje za razlike, ki se lahko prenesejo, kot to velja v sedanjem večletnem finančnem okviru, in opozarja, da se te razlike lahko uporabijo le, če to odloči proračunski organ, in v meri, ki jo določi; poudarja, da bi skupna razlika do zgornje meje za plačila lahko bila bistvenega pomena pri spopadanju z morebitnimi novimi plačilnimi krizami, ki bi lahko nastopile;

35.  poudarja, da bi bilo treba v uredbi o večletnem finančnem okviru ohraniti možnost spremembe zgornjih mej v primeru nepredvidenih okoliščin, ko bi potrebe po financiranju dosegle ali presegle meje zmogljivosti in posebne instrumente; poziva, naj uredba o večletnem finančnem okviru zagotovi poenostavljen postopek za ciljno usmerjeno revizijo pod dogovorjenim pragom;

36.  poziva, naj se ohrani možnost, da se financiranje katerega koli programa EU izvede vnaprej ali za nazaj, da se omogoči proticiklično delovanje, ki ustreza hitrosti dejanskega izvajanja, in smiseln odziv na večje krize; poleg tega poziva, naj zakonodajna prožnost, zdaj določena v točki 17 Medinstitucionalnega sporazuma, omogoča prilagoditev skupnih sredstev programov, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku, z do +/–10 % na +/–15 %;

37.  opozarja na prožnost, ki se lahko doseže s prenosi znotraj istega razdelka večletnega finančnega okvira, da bi se finančna sredstva namenila točno tistim področjem, na katerih so potrebna, in bi se zagotovilo boljše izvajanje proračuna EU; meni, da manjše število postavk prispeva k večji prožnosti večletnega finančnega okvira; hkrati pa poziva Komisijo, naj pri vseh pomembnih samostojnih prenosih proaktivno obvešča proračunski organ in se z njim posvetuje;

Posebni instrumenti večletnega finančnega okvira

38.  odobrava splošno strukturo posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira, zlasti instrumenta prilagodljivosti, rezerve za nujno pomoč, Solidarnostnega sklada EU in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in opozarja, da so bili v sklopu sedanjega večletnega finančnega okvira pogosto uporabljeni; poziva, naj se povečajo finančna sredstva zanje in izboljšajo njihove operativne določbe;

39.  zlasti poziva, naj se finančna sredstva za instrument prilagodljivosti znatno povečajo do letne dodelitve v višini vsaj 2 milijard EUR; opozarja, da instrument prilagodljivosti ni povezan z nobenim posebnim področjem politike in se zato lahko uporabi za kateri koli namen, ki se zdi potreben; zato meni, da se ta instrument lahko uporabi za zadostitev kakršnim koli novim finančnim potrebam, kot se pojavijo v večletnem finančnem okviru;

40.  opozarja na vlogo rezerve za nujno pomoč pri zagotavljanju hitrega odziva na posebne potrebe tretjih držav po pomoči v primeru nepredvidenih dogodkov in poudarja, da je posebej pomembna v sedanjih okoliščinah; poziva, naj se finančna sredstva zanjo znatno povečajo do letne dodelitve 1 milijarde EUR;

41.  zlasti opaža, da se je Solidarnostni sklad EU pogosto uporabil za pomoč pri vrsti hudih naravnih nesreč z znatnimi proračunskimi posledicami; prav tako poudarja, da ta instrument pozitivno vpliva na javno mnenje; predlaga, naj se finančna sredstva zanj povečajo do letne dodelitve 1 milijarde EUR;

42.  meni, da pri uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, s katerim se zagotavljata solidarnost in podpora EU delavcem, ki so izgubili delo zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije ali globalne gospodarske in finančne krize, ni bil izkoriščen ves njegov potencial in bi ga bilo mogoče še izboljšati in vključiti v dolgoročno strategijo, da bi dejansko dosegli presežne delavce in jih ponovno vključili na trg dela v vseh državah članicah; meni, da bi bilo treba pri prihodnji reviziji Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji preveriti njegovo področje uporabe in izboljšati njegovo usklajevanje z drugimi instrumenti; meni, da bi bilo treba revidiranemu Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji v novem večletnem finančnem okviru dodeliti vsaj toliko letnih sredstev kot v sedanjem;

43.  predlaga, da se vzpostavi posebna rezerva za posebne instrumente večletnega finančnega okvira, ki bo temeljila na neporabljenih odobritvah vsakega instrumenta, ki zapadejo; meni, da bi morala rezerva delovati brez časovnih omejitev; zahteva, da se ta rezerva na podlagi odločitve proračunskega organa uporablja za vse posebne instrumente, s katerimi se financirajo potrebe, ki presegajo finančne zmogljivosti večletnega finančnega okvira;

44.  ugotavlja, da trenutno veljajo različna pravila glede roka za prenos neporabljenih odobritev za vsak posebni instrument večletnega finančnega okvira; meni, da bi bilo treba ta pravila uskladiti, da bi lahko za vse te instrumente veljalo enotno pravilo N + 1;

45.  meni, da bi bilo treba varnostno rezervo ohraniti kot sredstvo v skrajni sili; poudarja, da gre za poseben instrument, ki se poleg tega lahko uporabi le za odobritve plačil, in da je bila njena uporaba bistvenega pomena pri odzivanju na plačilno krizo iz leta 2014; zato poziva, naj se najvišja letna dodelitev zanjo prilagodi navzgor na 0,05 % BND EU;

46.  poudarja, da bi bilo treba posebne instrumente večletnega finančnega okvira šteti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, in sicer tako za odobritve za prevzem obveznosti kot za odobritve plačil; meni, da je bilo vprašanje proračunskega načrtovanja plačil teh instrumentov nedvoumno rešeno med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020, s čimer se je končal dolgotrajni konflikt s Svetom glede razlage; poziva, naj se v uredbo o večletnem finančnem okviru vključi jasna določba, v kateri bo navedeno, da bi bilo treba plačila, ki izhajajo iz uporabe obveznosti iz posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira, šteti nad letnimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za plačila;

47.  ugotavlja, da je v skladu s sedanjim Medinstitucionalnim sporazumom za uporabo treh posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira potrebna posebna večina v Parlamentu; meni, da je ta določba zastarela, saj odraža posebne večine, potrebne za sprejetje proračuna EU pred Lizbonsko pogodbo; poziva k enotnejšemu pristopu za zahteve glede glasovanja za mobilizacijo teh instrumentov, ki bi moral biti enak kot za sprejetje proračuna EU;

Prihodki – posebna rezerva

48.  ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi morali biti vsi prihodki iz naslova glob, ki so bile podjetjem naložene zaradi kršenja konkurenčnega prava EU ali so povezane z zamudami pri plačilih nacionalnih prispevkov v proračun EU, dodatna prihodkovna postavka za proračun EU, ne da bi bili zaradi tega znižani prispevki na podlagi BND;

49.  zato poziva, naj se v proračunu EU vzpostavi posebna rezerva, ki bo postopno zapolnjena z vsemi vrstami nepredvidenih drugih prihodkov, in se bo lahko ustrezno prenesla, da bi zagotovili dodatne možnosti porabe, ko se bodo pojavile potrebe; meni, da bi se morala ta rezerva nameniti za posebne instrumente večletnega finančnega okvira, na podlagi odločitve proračunskega organa pa bi zagotovila dodatna sredstva, tako za obveznosti kot za plačila;

Učinkovita in uspešna poraba sredstev EU

50.  priznava, da bi moralo biti doseganje evropske dodane vrednosti eno glavnih načel, ki institucije EU vodijo pri odločanju o vrsti izdatkov v naslednjem večletnem finančnem okviru; hkrati pa opozarja, da obstajajo različne razlage tega koncepta, in poziva, naj se enotno, jasno in enostavno razumljivo opredelijo zadevna merila, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnosti vsakega območja in po možnosti vključiti merljive kazalnike uspešnosti; svari pred morebitnimi poskusi uporabe te opredelitve za vzbuditev dvomov glede relevantnosti politik in programov EU na podlagi izključno kvantitativnih ali kratkoročnih ekonomskih premislekov;

51.  je seznanjen s sklicevanjem na pojem evropske dodane vrednosti v več dokumentih Komisije; v zvezi s tem ponovno opozarja na seznam parametrov, ki jih je Parlament opredelil v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 24. oktobra 2017; opozarja, da bi se morala sredstva EU uporabljati za financiranje evropskih javnih dobrin in bi morala delovati kot katalizator pri spodbujanju držav članic na vseh upravnih ravneh, da ukrepajo za izpolnitev ciljev iz pogodbe in za doseganje skupnih ciljev EU, ki sicer ne bi bili uresničeni; se strinja, da bi bilo treba sredstva iz proračuna EU uporabljati za financiranje ukrepov, ki lahko koristijo EU kot celoti, ki jih posamezne države članice same ne morejo učinkovito izvesti in ki lahko zagotovijo boljšo stroškovno učinkovitost kot pa ukrepi, sprejeti izključno na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; nadalje meni, da bi moral proračun EU prispevati k vzpostavitvi in podpiranju miru in stabilnosti v sosedstvu EU in drugod; meni, da se evropska dodana vrednost ustvarja s programi v deljenem in s programi v neposrednem upravljanju kot dvema med seboj dopolnjujočima se metodama doseganja ciljev EU; glede na navedeno pričakuje, da se bodo države članice pri pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okviru vzdržale uporabe logike „pravičnega povračila“, ki upošteva le nacionalne interese v obliki neto salda;

52.  meni, da je mogoče boljšo porabo, tj. učinkovito in nediskriminatorno uporabo vsakega eura iz proračuna EU, doseči ne le z usmerjanjem sredstev EU v ukrepe, ki prinašajo največjo evropsko dodano vrednost in največje povečanje učinkovitosti politik in programov EU na podlagi podrobne ocene sedanjih odhodkov, temveč tudi z doseganjem večje sinergije med proračunom EU in nacionalnimi proračuni, pa tudi z zagotavljanjem vidnega izboljšanja strukture porabe; podpira priporočila iz letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2016 glede učinkovitega okvira merjenja kazalnikov, poenostavljenega in bolj uravnoteženega poročanja o uspešnosti ter lažjega dostopa do rezultatov ocene;

53.  poziva, naj se proračunski sistem EU v naslednjem večletnem finančnem okviru dejansko poenostavi, da se olajša črpanje; zlasti poudarja, da je treba zmanjšati nepotrebno prekrivanje instrumentov, ki podpirajo podobne vrste ukrepov, na primer na področju inovacij, malih in srednjih podjetij ali prometa, kar pa ne bi smelo privesti do tega, da bi bili pomembni elementi različnih programov izgubljeni, poudarja tudi, da je nujno treba odpraviti konkurenco, ki obstaja med različnimi oblikami in viri financiranja, da bi zagotovili čim večje dopolnjevanje in vzpostavili usklajen finančni okvir; meni, da bi to omogočilo jasnejšo sporočanje prednostnih nalog EU državljanom;

54.  poudarja, da s sistematskim pregledom porabe EU ni mogoče zagotoviti znižanja ravni ambicij EU ali delitve njenih politik in programov po področjih, prav tako pa ne bi smel privesti do tega, da bi finančni instrumenti – z namenom ustvariti nekaj prihrankov – nadomestili nepovratna sredstva, saj velika večina ukrepov, financiranih iz proračuna EU, ni primerna za financiranje s finančnimi instrumenti; meni, da bi moral sistematski pregled omogočiti opredelitev načinov, kako izboljšati izvajanje programov EU za porabo sredstev;

55.  poziva k daljnosežni harmonizaciji pravil, da bi bila za vse proračunske instrumente EU določena enotna pravila, pri tem pa morale biti upoštevane značilnosti posameznih skladov in sektorjev; spodbuja Komisijo, naj obravnava vprašanje kombiniranja različnih virov financiranja, tako da pripravi jasne smernice v zvezi s tem in v vseh državah članicah zagotovi enak dostop do vseh vrst financiranja;

56.  se nadalje zavzema za dejansko poenostavitev sektorskih izvedbenih pravil za upravičence in za zmanjšanje upravne obremenitve z nadaljnjo standardizacijo in poenostavitvijo postopkov in programskih dokumentov; poleg tega opozarja, da je treba poskrbeti za večjo krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč upravičencem; poziva k prehodu na ocenjevanje, ki bo temeljilo na tveganjih;

Enotnost, točnost proračuna in preglednost

57.  opozarja, da je načelo enotnosti (v skladu s katerim morajo biti vse postavke prihodkov in odhodkov Unije prikazane v proračunu) tako zahteva, določena v pogodbi, kot temeljni pogoj za demokracijo, če naj bo proračun pregleden, legitimen in odgovoren; obžaluje, da se to načelo vse pogosteje ne spoštuje, medtem ko se je finančna kompleksnost povečala, od zgodovinske dediščine Evropskega razvojnega sklada (ERS) prek vzpostavitve evropskega mehanizma za stabilnost do nedavne poplave ad hoc zunajproračunskih mehanizmov v obliki inovativnih finančnih instrumentov in zunanjih skrbniških skladov ali instrumentov, ki niso prikazani v bilanci stanja Unije;

58.  dvomi v utemeljenost in dodano vrednost tega, da se instrumenti vzpostavljajo zunaj proračuna Unije; meni, da se z odločitvami glede vzpostavitve ali ohranitve takih instrumentov v resnici skuša prikriti dejanske finančne potrebe in zaobiti omejitve večletnega finančnega okvira in zgornje meje lastnih sredstev; obžaluje, da te odločitve pogosto privedejo tudi do tega, da se zaobide Parlament v njegovi trojni odgovornosti kot zakonodajni, proračunski in nadzorni organ, in da so v nasprotju s ciljem glede povečanja preglednosti za splošno javnost in upravičence;

59.  zato ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi bilo treba Evropski razvojni sklad – skupaj z drugimi instrumenti zunaj večletnega finančnega okvira – vključiti v proračun Unije, da se poveča njegova legitimnost, pa tudi učinkovitost in uspešnost razvojne politike Unije; hkrati pa poudarja, da bi se morala finančna sredstva zanje prišteti k zgornjim mejam, dogovorjenim v večletnem finančnem okviru, da proračunsko načrtovanje za te instrumente ne bo negativno vplivalo niti na njihovo financiranje niti na druge politike in programe EU; načeloma pozdravlja predlog, da se evropski mehanizem za stabilnost vključi v finance Unije v obliki Evropskega denarnega sklada, ne glede na njegovo prihodnjo zasnovo;

60.  meni, da lahko skrbniški skladi EU zagotovijo dodano vrednost z združevanjem sredstev različnih donatorjev za določene situacije, hkrati pa njihova uporaba ne bi smela privesti do enostavnega preimenovanja načrtovanega financiranja EU niti zaradi nje ne bi smeli biti spremenjeni prvotni cilji finančnih instrumentov EU; poudarja, da je potreben večji parlamentarni nadzor nad njihovim vzpostavljanjem in izvajanjem; vztraja, da bi morali skrbniški skladi EU podpirati zgolj ukrepe zunaj Unije;

61.  meni tudi, da bi morali – kadar se oceni, da je mogoče nekatere posebne cilje doseči zgolj z določenim deležem zunajproračunskih ukrepov, na primer z uporabo finančnih instrumentov ali skrbniških skladov – biti ti ukrepi omejeni po obsegu in trajanju in popolnoma pregledni, upravičeni na podlagi dokazane dodatnosti in dodane vrednosti, poleg tega pa bi morali temeljiti na strogih določbah o postopkih odločanja in odgovornosti;

62.  meni, da bi bilo treba v proračunu Unije v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira z večjo natančnostjo prikazati obseg namenskih prejemkov in njihov vpliv na dejanske odhodke, zlasti kadar izvirajo iz prispevkov tretjih držav; poudarja, da je to še toliko bolj pomembno, ker je Združeno kraljestvo pri pogajanjih o izstopu iz Unije izrazilo željo, da bi pri nekaterih evropskih proračunskih programih novega večletnega finančnega okvira po letu 2020 sodelovalo kot tretja država;

Stopnja plačil

63.  opozarja, da so odobritve plačil logična in pravna posledica odobritev za prevzem obveznosti, in poziva, naj se prihodnje zgornje meje za plačila določijo na ustrezni ravni, pri čemer naj bo razlika med obveznostmi in plačili majhna in realistična; pričakuje, da bo pri prihodnjih zgornjih mejah za plačila upoštevano, da je na eni strani treba spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz sedanjega finančnega obdobja in bodo plačila postala šele po letu 2020, in na drugi strani, da je treba izpolniti obveznosti za programe in instrumente za obdobje po letu 2020;

64.  želi spomniti na kopičenje zaostankov pri neplačanih računih ob koncu prejšnjega večletnega finančnega okvira, ki so bili preneseni v sedanji večletni finančni okvir, in svari, da bi se lahko pri prehodu na naslednji večletni finančni okvir plačilna kriza ponovila, kar bi imelo resne posledice za upravičence, kot so študentje, univerze, mala in srednja podjetja in raziskovalci; opozarja na sedanji trend nezadostnega izvrševanja plačil zaradi zamud pri izvajanju programov za obdobje 2014–2020, kar povzroča vse večje stopnje neporavnanih obveznosti, ki jih je treba poravnati v okviru zgornjih meja naslednjega večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo in države članice, tudi na ravni finančnih ministrov, naj analizirajo temeljne vzroke za te zamude ter pripravijo konkretne ukrepe za poenostavitev in tako omogočijo lažje izvajanje v prihodnosti;

65.  je seznanjen s predhodnim izidom pogajanj o finančni poravnavi v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, v skladu s katerim bo Združeno kraljestvo v celoti sodelovalo pri financiranju in izvajanju programov za obdobje 2014–2020, vključno z vsemi njihovimi ustreznimi finančnimi posledicami;

Finančni instrumenti

66.  poudarja, da je v proračunu EU na voljo široka paleta instrumentov za financiranje dejavnosti na ravni EU in da je te instrumente mogoče razdeliti na dve skupini, in sicer nepovratna sredstva na eni strani, na drugi strani pa na finančne instrumente v obliki jamstev, posojil, delitve tveganj oziroma lastniškega kapitala; opozarja tudi na Evropski sklad za strateške naložbe, katerega cilj je mobilizirati zasebni in javni kapital po vsej EU za podpiranje projektov na področjih, ki so ključnega pomena za evropsko gospodarstvo, da bi dopolnjevali omejeno financiranje;

67.  priznava, da imajo finančni instrumenti potencial, da povečajo ekonomski in politični vpliv proračuna Unije; hkrati pa poudarja, da jih je mogoče uporabiti samo za projekte, ki ustvarjajo dohodek, v primeru razmer, ki z vidika naložb niso optimalne, ali kadar je trg neučinkovit, in torej predstavljajo le dopolnilno obliko financiranja, ne pa alternativne, kot to velja za nepovratna sredstva; poudarja, da namen finančnih instrumentov ne sme biti, da nadomestijo že obstoječe javne ali zasebne sheme financiranja, in bi morala biti v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi;

68.  želi spomniti na svojo zahtevo, naj Komisija opredeli področja, kjer so najprimernejša nepovratna sredstva, kjer bi bili lahko primernejši finančni instrumenti in na katerih bi bilo mogoče nepovratna sredstva kombinirati s finančnimi instrumenti, ter razmisli o ustreznem ravnovesju med obema; je prepričan, da bi morale subvencije ostati glavni način financiranja projekta EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja, da bi bilo treba posojila, jamstva, delitev tveganj in lastniški kapital uporabljati previdno in na podlagi ustreznih predhodnih ocen ter le v primerih, ko je mogoče dokazati jasno dodano vrednost in učinek vzvoda; ugotavlja, da je mogoče izboljšati uporabo finančnih instrumentov in sinergijo z nepovratnimi sredstvi; poziva k večjim prizadevanjem za olajšanje dostopa do finančnih instrumentov za upravičence in k večji prožnosti pri medsektorski uporabi različnih finančnih instrumentov, da bi se presegli omejevalni predpisi, ki upravičencem preprečujejo, da bi za projekte s skupnimi cilji izkoristili več programov;

69.  poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru poenostavi in harmonizira pravila o uporabi finančnih instrumentov, da se ustvarijo sinergije med različnimi instrumenti in čim bolj poveča njihova učinkovita uporaba; je seznanjen z možnostjo predloga, o katerem bi bilo treba temeljito razpravljati, in sicer da se ustanovi enoten sklad, ki bi na ravni EU združeval finančne instrumente, s katerimi se upravlja centralno; meni, da bi bilo treba zagotoviti jasno strukturo za izbiro različnih vrst finančnih instrumentov za različna področja politik in vrste ukrepov ter da bi bilo treba ustrezne finančne instrumente še naprej voditi pod ločenimi proračunskimi postavkami, da bi zagotovili jasnost naložb; hkrati pa poudarja, da kakršna koli taka harmonizacija pravil ne sme vplivati na finančne instrumente, s katerimi upravljajo države članice v okviru kohezijske politike ali zunanjih ukrepov;

70.  opozarja, da je Parlament že večkrat pozval k večji preglednosti in demokratičnemu nadzoru pri izvajanju finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije;

Sestava

71.  meni, da bi morala struktura večletnega finančnega okvira zagotavljati večjo prepoznavnost političnih in proračunskih prednostnih nalog EU pri evropskih državljanih, in poziva k jasnejši predstavitvi vseh področij odhodkov EU; je prepričan, da bi se morali ustrezno odražati glavni stebri prihodnje porabe EU, ki so opisani v tej resoluciji;

72.  zato meni, da so potrebne izboljšave sedanje predstavitve razdelkov, a nasprotuje vsaki neupravičeni koreniti spremembi; predlaga torej naslednjo strukturo za večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020:

73.  poziva Komisijo, naj v prilogi k evropskemu proračunu zagotovi pregled vseh odhodkov, povezanih z EU, ki nastanejo zunaj proračuna EU zaradi medvladnih sporazumov in postopkov; meni, da bodo te informacije, ki se zagotovijo vsako leto, dopolnile pregled vseh naložb, katerim se države članice zavežejo na ravni EU;

III.Politike

Močnejše in trajnostno gospodarstvo

74.  poudarja pomen dokončanja evropskega raziskovalnega prostora, energetske unije, enotnega evropskega prometnega prostora in digitalnega enotnega trga kot temeljnih elementov evropskega enotnega trga;

75.  verjame, da bi bilo treba z naslednjim večletnim finančnim okvirom bolj osredotočiti proračunske vire v področja, ki izkazujejo jasno evropsko dodano vrednost in spodbujajo gospodarsko rast, konkurenčnost, trajnost in zaposlovanje v vseh regijah EU; v zvezi s tem poudarja pomen raziskav in inovacij pri ustvarjanju trajnostnega gospodarstva, ki bo vodilno v svetu in bo temeljilo na znanju, ter obžaluje, da je v sedanjem večletnem finančnem okviru zaradi pomanjkanja ustreznega financiranja le majhen delež projektov visoke kakovosti na tem področju pridobil financiranje EU;

76.  zato poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru občutno poveča celotni proračun, namenjen devetemu okvirnemu programu, in sicer na raven, ki bo znašala vsaj 120 milijard EUR; meni, da je ta raven primerna za zagotavljanje konkurenčnosti ter znanstvenega, tehnološkega in industrijskega vodilnega položaja Evrope v svetu, za odzivanje na družbene izzive in za pomoč pri uresničevanju podnebnih ciljev EU in ciljev trajnostnega razvoja; še zlasti poziva k prizadevanjem za spodbujanje pionirskih inovacij, ki ustvarjajo nove trge, zlasti za mala in srednja podjetja;

77.  poziva tudi k večjemu poudarku na izvajanju raziskav in inovacij prek skupnih podjetij in drugih instrumentov ter k podpiranju naložb v ključne tehnologije, da bi premostili naložbeno vrzel pri inovacijah; poudarja, da mora biti povečanje sredstev povezano s poenostavitvijo postopkov financiranja; pozdravlja tozadevna prizadevanja Komisije in vztraja, da bi bilo treba z njimi nadaljevati v naslednjem programskem obdobju, da se kandidatom zagotovijo boljši dostop in enaki konkurenčni pogoji, in sicer s pomočjo novega sistema za ocenjevanje vlog; poudarja, da je treba razviti ukrepe za spodbujanje uravnoteženega sodelovanja vseh držav članic EU;

78.  pozdravlja nedavni predlog Komisije, da bi zagotovili financiranje Raziskovalnega sklada za premog in jeklo v prihodnjih letih; opozarja na pomen tega sklada za financiranje raziskav v tem industrijskem sektorju; zato meni, da je potrebna dolgoročnejša rešitev, ki zagotavlja financiranje po letu 2020 in tudi vključuje ta sklad v proračun Unije, da bi Parlament lahko izpolnil svojo vlogo organa za proračunski nadzor;

79.  poudarja, da so mala in srednja podjetja ter mikropodjetja ključno gonilo gospodarske rasti, inovacij in zaposlovanja, saj ustvarijo 85 % vseh novih delovnih mest; priznava njihovo pomembno vlogo pri zagotavljanju gospodarskega okrevanja in krepitvi trajnostnega gospodarstva EU; opozarja, da je v EU več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij in da predstavljajo 99 % vseh podjetij; meni, da bi v naslednjem večletnem finančnem okviru moral ostati pomemben politični cilj izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja v vseh državah članicah, da bi se dodatno izboljšala njihova konkurenčnost in trajnost; zato poudarja, da je treba spodbujati podjetništvo in izboljšati poslovno okolje za mala in srednja podjetja, da bi jim omogočili uresničiti njihov celoten potencial v današnjem globalnem gospodarstvu;

80.  pozdravlja uspeh namenskega programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) iz sedanjega večletnega finančnega okvira; izpostavlja visoko stopnja izvajanja tega programa in opozarja, da bi bilo lahko zanj porabljenih še več sredstev; zato poziva k podvojitvi finančnih sredstev za program COSME, da bi ta ustrezala dejanskim potrebam gospodarstva EU in velikemu povpraševanju po sodelovanju v tem programu;

81.  ponovno poudarja svojo odločno zavezo Evropskemu skladu za strateške naložbe (EFSI), ki ima za cilj zbrati 500 milijard EUR novih naložb v realno gospodarstvo v sedanjem večletnem finančnem okviru; meni, da je ta sklad že zagotovil silovito in usmerjeno spodbudo za sektorje gospodarstva, ki so usmerjeni v trajnostno rast in zaposlovanje; poudarja pozitiven vpliv, ki ga ima sklad EFSI na zagotavljanje financiranja malih in srednjih podjetij po vsej Uniji; zato pozdravlja namero Komisije, da pripravi zakonodajni predlog o nadaljevanju in izboljšanju te naložbene sheme z namenskim proračunom, ki se ne bi smel financirati na račun obstoječih politik in programov v novem večletnem finančnem okviru; poudarja, da bi moral vsak zakonodajni predlog temeljiti na sklepih pregleda, ki ga opravi Komisija, in neodvisni oceni; pričakuje, da bo novi predlog učinkovito obravnaval vse pomanjkljivosti pri izvajanju sklada EFSI in med drugim razširil geografsko pokrivanje sklada, da bo njegove koristi občutiti po vsej Uniji;

82.  vztraja pri pomenu večletnega finančnega okvira za sektorje, ki se zanašajo na dolgoročne naložbe, na primer trajnostni prometni sektor; poudarja, da je prometna infrastruktura hrbtenica enotnega trga in podlaga za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest; ugotavlja, da je za vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora, povezanega s sosednjimi državami, potrebna obsežna prometna infrastruktura in da je treba ta prostor obravnavati kot ključno prednostno nalogo z vidika konkurenčnosti EU in pa za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, tudi obrobnih in otoških območij; zato meni, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti zadostno financiranje za projekte, ki prispevajo zlasti k dokončanju jedrnega omrežja TEN-T in njegovih koridorjev, ki bi jih bilo treba dodatno razširiti; opozarja na cilje sporazuma COP 21, kar zadeva promet in boj proti podnebnim spremembam, ter spodbuja države članice, naj vlagajo v pameten, trajnosten in povezan javni prevoz;

83.  poudarja, da bi moral posodobljen in učinkovitejši instrument za povezovanje Evrope zajemati vse oblike prometa, tudi cestno in železniško infrastrukturo ter celinske plovne poti; meni, da bi moral instrument namenjati prednost povezavam med celovitimi omrežji in oblikami prometa, ki prispevajo k zmanjšanju emisij CO2, ter se osredotočati na povezave med njimi in na dokončanje omrežja na obrobnih območjih; znova poudarja pomen krepitve medobratovalnosti prek evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in omogočanja celovite uporabe pobude enotno evropsko nebo; poziva k dokončanju evropskega digitalnega sistema za upravljanje zračnega prometa;

84.  poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru oblikuje posebna proračunska vrstica za turizem, da bi se pomaknili naproti resnično evropski turistični politiki, ki bo lahko občutno prispevala k rasti in ustvarjanju delovnih mest;

85.  poziva Komisijo, naj spodbuja naložbe v razvoj tehnologij naslednje generacije in spodbujanje njihove uvedbe; poudarja, kako pomembno je zagotoviti financiranje za dokončanje digitalnega enotnega trga z uporabo celotnega spektra, zagotovitvijo nadgradnje stacionarnih in zgoščevanja mobilnih omrežij, spodbujanjem uvedbe omrežja 5G in gigabitne povezljivosti, pa tudi tako, da se doseže nadaljnji napredek pri harmonizaciji telekomunikacijskih pravil EU, da bi se ustvarilo pravo regulativno okolje za izboljšanje internetne povezljivosti po celotni Uniji; poudarja, da bi moral telekomunikacijski del instrumenta za povezovanje Evrope še naprej podpirati infrastrukturo za digitalne storitve in širokopasovna omrežja, tako da bi omogočal njihovo dostopnost, tudi v odročnih regijah in na podeželskih območjih, ter izboljšal digitalno pismenost, medsebojno povezljivost in interoperabilnost; poudarja, da je treba podpirati digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter vlagati v bistvene tehnologije, kot so velepodatki, umetna inteligenca ali visokozmogljivo računalništvo, v infrastrukturo ter v digitalne spretnosti in znanja, da bi povečali konkurenčnost EU in izboljšali kakovost življenja Evropejcev;

86.  meni, da je bistvenega pomena zagotoviti trajnostno in cenovno dostopno oskrbo z energijo v Evropi; zato poziva, naj se še naprej podpirajo naložbe, ki bodo zagotovile diverzifikacijo virov energije in poti oskrbe z energijo, izboljšale zanesljivost oskrbe z energijo in energetsko neodvisnost ter povečale energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije, tudi z energetskim programom instrumenta za povezovanje Evrope; poudarja zlasti pomen zagotavljanja celovite podpore, še posebej za regije, ki so intenzivno vezane na ogljik, energetski prehod, prehod v nizkoogljično gospodarstvo, posodabljanje proizvodnje električne energije, izboljšanje čezmejnih medsebojnih povezav in uvajanje pametnih omrežij, tehnologije zajemanja, shranjevanja in uporabe ogljika ter posodabljanje daljinskega ogrevanja; meni, da bi bilo treba ustrezno podpreti preoblikovanje energetskega sektorja glede na podnebne cilje, zlasti v regijah in državah, ki so odvisne od premoga, da bi učinkovito prispevali k strateškemu prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami; poziva k vzpostavitvi celovitega sklada za podporo pravičnega prehoda, zlasti z razvojem in uporabo obnovljivih virov, rešitvami za energijsko učinkovitost, shranjevanjem energije, rešitvami in infrastrukturo elektromobilnosti, modernizacijo proizvodnje električne energije in električnih omrežij, naprednimi tehnologijami za proizvodnjo električne energije, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida, zajemanjem in uporabo ogljikovega dioksida ter uplinjanjem premoga, modernizacijo daljinskega ogrevanja, vključno s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, zgodnjim prilagajanjem na bodoče okoljske standarde in prestrukturiranjem energetsko intenzivnih sektorjev, pa tudi obravnavanjem družbenega, ekonomskega in okoljskega učinka;

87.  poudarja strateški pomen velikih infrastrukturnih projektov, kot so mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER), evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS), globalni satelitski navigacijski sistem (Galileo), program za spremljanje Zemlje (Copernicus) in prihodnje vladne satelitske komunikacije (GOVSATCOM), za konkurenčnost, varnost in politično moč EU v prihodnosti; poudarja, da je treba finančna sredstva za te velike projekte zagotoviti v proračunu EU, vendar jih hkrati namensko vezati, da bi tako zajamčili, da morebitne prekoračitve stroškov ne bi ogrozile teh sredstev in uspešnega izvajanja drugih politik Unije, kot je bilo v nekaterih posameznih primerih ponazorjeno že v prejšnjem večletnem finančnem okviru; v zvezi s tem opozarja, da je najvišji znesek za te projekte trenutno določen z uredbo o večletnem finančnem okviru, in poziva, naj se v novo uredbo vključijo podobne določbe;

88.  poudarja pomen ohranjanja, varovanja in izboljšanja kakovosti okolja ter boja proti podnebnim spremembam, propadanju ekosistemov in izgubljanju biotske raznovrstnosti ter vodilno vlogo EU v teh prizadevanjih; meni, da je stabilno in primerno financiranje bistvenega pomena za uresničitev mednarodnih zavez EU, kot je na primer Pariški sporazum; spominja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Uniji pomagati pri izpolnjevanju teh ciljev in prispevati k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050; poudarja, da EU ne bi smela financirati projektov in naložb, ki bi lahko škodovali uresničevanju teh ciljev; poziva, naj bo prihodnja poraba EU dosledno osredotočena na podnebje; v zvezi s tem poziva, da se zadevni programi, kot je denimo LIFE+, ustrezno financirajo in da se njihovi finančni virivsaj podvojijo ter da se oblikujejo namenska sredstva za biotsko raznovrstnost in upravljanje omrežja Natura 2000;

Večja kohezija in solidarnost v Evropi

89.  poudarja, da bi morala kohezijska politika po letu 2020 ostati glavna naložbena politika Evropske unije, ki bi pokrivala vse regije EU in omogočala spoprijemanje z družbeno-ekonomskimi izzivi ob hkratnem usmerjanju večine sredstev v najbolj ranljive regije; meni, da bi morala biti ta politika – onkraj cilja zmanjšanja razlik med ravnmi razvoja in krepitve konvergence, kot je določen v pogodbi – osredotočena na uresničevanje širših političnih ciljev EU, in zato predlaga, da se trije skladi kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad) v naslednjem večletnem finančnem okviru osredotočijo predvsem na zagotavljanje podpore za rast in konkurenčnost, raziskave in inovacije, digitalizacijo, industrijski prehod, mala in srednja podjetja, promet, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, okoljsko trajnost in pravičen energetski prehod, zaposlovanje, socialno vključevanje, enakost spolov, zmanjševanje revščine in demografske izzive; poudarja, da so ti trije skladi sestavni del kohezijske politike EU in lahko skupaj delujejo le v enotnem okviru te politike; poleg tega poziva, naj se v tej politiki okrepi teritorialno sodelovanje, ki bo vključevalo čezmejno komponento, ter vzpostavijo mestna razsežnost in posebne določbe za podeželska, gorska, otoška in oddaljena območja;

90.  meni, da je izjemno pomembno, da se financiranje kohezijske politike za obdobje po letu 2020 za EU-27 ohrani vsaj na ravni proračuna v obdobju 2014–2020 v stalnih cenah; poudarja, da bi moral BDP ostati eno od meril za dodeljevanje sredstev kohezijske politike, a meni, da bi ga bilo treba dopolniti z nizom socialnih, okoljskih in demografskih kazalcev, saj bi se tako bolje upoštevale nove vrste neenakosti med regijami EU in znotraj njih v vseh državah članicah; poleg tega podpira, da se tudi v novem programskem obdobju še naprej izvajajo elementi, ki so kohezijsko politiko v sedanjem večletnem finančnem okviru posodobili in jo bolj usmerili v rezultate, tj. tematska osredotočenost, predhodne pogojenosti, okvir uspešnosti ter povezava z gospodarskim upravljanjem;

91.  je odločno zavezan uresničitvi socialne Evrope in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, kar je zaveza, ki izhaja iz člena 9 PDEU, in sicer na podlagi trajnostne rasti visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva, ki si prizadeva za polno zaposlenost in socialni napredek, spodbujanje enakosti spolov, medgeneracijsko solidarnost in varovanje pravic otrok, kot je določeno v Pogodbah; poudarja, da je za takšno izvajanje potrebno ustrezno financiranje socialnih politik in da bi bilo zato treba povečati sredstva za obstoječe instrumente, ki prispevajo k tem ciljem, zlasti za Evropski socialni sklad, pobudo za zaposlovanje mladih, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ter Program za zaposlovanje in socialne inovacij; vztraja, da jih je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti in še naprej izvajati predvsem prek dodeljevanja nepovratnih sredstev;

92.  ponovno poziva Komisijo in vse države članice, naj vzpostavijo poseben sklad, namenjen jamstvu za otroke, s katerim bodo otroke postavile v središče vse obširnejših politik za boj proti revščini, in zagotovijo namenska sredstva, potrebna za polno izvajanje ustreznih ukrepov politike, vključno s zagotavljanjem pomoči staršem s ciljno usmerjenimi ukrepi za premostitev socialne izključenosti in brezposelnosti;

93.  poudarja, da bi moral zlasti Evropski socialni sklad razširiti svojo podporo razvoju socialnega dialoga, in sicer z izboljšanjem izgradnje zmogljivosti socialnih partnerjev, vključno na evropski sektorski in medsektorski ravni, in da bi morala ta zaveza postati obvezna za države članice v vseh regijah EU;

94.  poudarja zlasti, da se je treba nenehno boriti proti brezposelnosti in izključenosti mladih, še posebej mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, in sicer v okviru celostnega pristopa do mladinskih politik na ravni EU; zato poziva, naj se podvojijo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, pa tudi za celovito izvajanj jamstva EU za mlade, ter obenem zagotovita hitra in poenostavljena uporaba sredstev ter stalno in stabilno financiranje v naslednjem programskem obdobju; poudarja, da je treba izboljšati ureditev, da bi mladim iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij zagotovili nediskriminatorno udeležbo v programu; meni, da ostaja ena od prednostnih nalog EU vlaganje v spodbujanje izobraževanja in usposabljanja, zlasti razvoja digitalne pismenosti; vztraja, da ta program ne bi smel nadomestiti izdatkov, ki so se prej financirali iz proračunov držav članic;

95.  izraža podporo programom na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa, demokracije, državljanstva in civilne družbe, ki so jasno pokazali svojo evropsko dodano vrednost in uživajo trajno priljubljenost med upravičenci; zato zagovarja stalne naložbe v okvir izobraževanja in usposabljanja 2020 prek programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, da se nadaljujejo ukrepi za osebe vseh starosti in zlasti za mlade; ponovno izraža podporo krepitvi zunanje razsežnosti programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa; poleg tega priporoča nadaljnje izvajanje evropske solidarnostne enote z ustreznimi sredstvi, vendar ne na račun drugih programov EU; poudarja tudi velik prispevek kulturnih in ustvarjalnih sektorjev k rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU;

96.  priporoča, da se ustanovi notranji evropski sklad za demokracijo, da bi okrepili podporo za civilno družbo in nevladne organizacije, dejavne na področjih demokracije in človekovih pravic, s tem skladom pa naj upravlja Komisija;

97.  poziva zlasti, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru vsaj potrojijo sredstva za program Erasmus+, da bi dosegel mnogo več mladih, mladinskih organizacij ter dijakov in pripravnikov po vsej Evropi ter jih opremljal z dragocenimi kompetencami in življenjskimi znanji in spretnostmi preko priložnosti za vseživljenjsko učenje, izobraževanje, osredotočeno na učenca, in za neformalno izobraževanje in priložnostno učenje, pa tudi preko prostovoljstva in mladinskega dela; poziva, naj se posebna pozornost nameni osebam, ki prihajajo iz prikrajšanih družbeno-ekonomskih okolij, da se jim omogoči sodelovanje v programu, pa tudi invalidom;

98.  poziva Komisijo, naj uresniči projekt za podelitev vozovnice Interrail za Evropo ob 18. rojstnem dnevu in za naslednji večletni finančni okvir predlaga poseben program z zadostnimi letnimi odobritvami, da bi ugodili vsem prošnjam za brezplačno železniško vozovnico za mlade Evropejce, ki v določenem letu dopolnijo 18 let; poudarja, da bi tovrsten projekt postal ključen dejavnik za krepitev evropske zavesti in identitete, zlasti ob upoštevanju groženj, kot sta populizem in širjenje napačnih informacij; ponovno poudarja, da je za uresničitev cilja tovrstnega programa potreben predlog Komisije glede ustrezne pravne podlage;

99.  pričakuje, da se bo Evropa v obdobju po letu 2020 na področju azila in migracij premaknila z obvladovanja krize na stalno skupno evropsko politiko; poudarja, da bi bilo treba ukrepe na tem področju kriti z namenskim instrumentom, in sicer s Skladom za azil, migracije in vključevanje; poudarja, da je treba za prihodnji sklad in ustrezne agencije na področju pravosodja in notranjih zadev zagotoviti ustrezno raven financiranja skozi celoten naslednji večletni finančni okvir, da se bodo lahko odzivali na celovite izzive na tem področju; je nadalje prepričan, da bi bilo treba Sklad za azil, migracije in vključevanje dopolniti z dodatnimi elementi za spoprijemanje s temi vprašanji v okviru drugih politik, zlasti z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in z instrumenti za financiranje zunanjega delovanja, saj eno samo orodje ne more biti dovolj za odzivanje na velike in zapletene potrebe na tem področju; poleg tega priznava pomen kulturnih, izobraževalnih, mladinskih in športnih programov pri vključevanju beguncev in migrantov v evropsko družbo; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi lahko povečali vlogo evropskih mest v okviru evropske azilne politike, in sicer z uvedbo sheme spodbud, ki bi mestom v zameno za sprejemanje beguncev in prosilcev za azil zagotavljala neposredno finančno podporo za namestitev beguncev in gospodarski razvoj;

100.  priznava evropsko dodano vrednost sodelovanja pri soočanju s skupnimi grožnjami javnemu zdravju; ugotavlja, da nobena posamezna država članica ne more sama reševati čezmejnih zdravstvenih izzivov, in poziva, naj naslednji večletni finančni okvir odraža odgovornost EU glede izvajanja ciljev trajnostnega razvoja o javnem zdravju, zdravstvenih sistemih in zdravstvenih težavah, povezanih z okoljem, ter podpira države članice pri odpravljanju vse večjih zdravstvenih neenakosti; meni, da bi bilo treba – glede na pozitivne rezultate sedanjih ukrepov na tem področju – v naslednji večletni finančni okvir vključiti čvrst zdravstveni program naslednje generacije, ki bi ta vprašanja obravnaval na čezmejni osnovi, in sicer z inovativnimi rešitvami za zagotavljanje zdravstvenega varstva, tudi digitalnega zdravstva, kot so evropske referenčne mreže, ter bi državam članicam zagotavljal podporo v obliki strokovnega znanja in izmenjave podatkov, dokazov in dobre prakse; želi spomniti, da je dobro zdravje pogoj za uresničitev drugih ciljev, ki jih je določila EU, in da politike na področjih, kot so kmetijstvo, okolje, zaposlovanje, socialna politika ali vključevanje, vplivajo tudi na zdravje Evropejcev; zato poziva k okrepitvi ocen učinka na zdravje in medsektorskemu sodelovanju na tem področju v naslednjem večletnem finančnem okviru;

Močnejše in trajnostno kmetijstvo in ribištvo

101.  potrjuje, da je posodobljena skupna kmetijska politika bistvena za prehransko varnost in neodvisnost, ohranjanje podeželskega prebivalstva in zaposlitev, trajnostni razvoj, okoljsko, kmetijsko in gozdarsko trajnost ter za zagotavljanje zdravih, kakovostnih in cenovno dostopnih živilskih proizvodov za Evropejce; poudarja, da so se potrebe po hrani in zdravstvu povečale, tako kot potrebi po podpiranju prehoda evropskega kmetijstva na okolju prijaznejše prakse kmetovanja in spopadanju s podnebnimi spremembami; poudarja, da je treba podpreti varnost prihodkov kmetov in okrepiti povezavo med skupno kmetijsko politiko in zagotavljanjem javnih dobrin; poudarja, da je skupna kmetijska politika ena od najbolj integriranih politik ter da se financira pretežno na ravni EU in torej nadomešča porabo na ravni držav;

102.  poudarja, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru proračun za skupno kmetijsko politiko ob stalnih cenah vsaj ohraniti na sedanji ravni za EU-27; poudarja, da bo zaradi novih izzivov, s katerimi se bo srečala prihodnja skupna kmetijska politika, potrebno premišljeno razporejanje finančnih sredstev, ki bo temeljilo na analizah sedanje politike in prihodnjih potreb; poudarja, da neposredna plačila ustvarjajo jasno dodano vrednost na ravni EU in krepijo enotni trg, saj preprečujejo izkrivljanje konkurence med državami članicami; v zvezi s tem nasprotuje vsakršni ponovni nacionalizaciji in sofinanciranju s strani držav za neposredna plačila; poudarja, da je treba nadaljevati z ukrepi, ki ohranjajo proizvodnjo v sektorjih, ki so bistveni za ranljiva območja, reformirati rezervo za krize v kmetijstvu, povečati financiranje v skladu z odzivi na različne ciklične krize v občutljivih sektorjih, vzpostaviti nove instrumente, ki bodo lahko blažili nihanja cen, in povečati financiranje za programe posebnih možnosti za najbolj oddaljene regije zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege (programi POSEI); poziva Komisijo, naj nadaljuje s procesom konvergence neposrednih plačil ter zagotovi potrebni finančni in pravni okvir za verigo oskrbe s hrano, da bi zajezila nepoštene trgovinske prakse; poudarja, da se podeželska območja v EU soočajo z resnimi težavami in zato potrebujejo posebno podporo;

103.  poudarja družbeno-ekonomski in okoljski pomen ribiškega sektorja, morskega okolja in modrega gospodarstva ter njihov prispevek k trajnostni prehranski neodvisnosti EU z vidika zagotavljanja trajnosti evropskega ribogojstva in ribištva ter blaženja vplivov na okolje; poudarja, da je skupna ribiška politika v izključni pristojnosti EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba za izvajanje te politike ohraniti poseben, konkreten, samostojen in dostopen sklad za ribištvo; poziva k ponovni uvedbi programa posebnih možnosti za najbolj oddaljene regije zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege na področju ribištva, saj ima ta program velik pomen za najbolj oddaljene regije EU; poziva, naj se raven finančnih odobritev za ribiški sektor v sedanjem večletnem finančnem okviru vsaj ohrani ter naj se finančne odobritve za pomorske zadeve povečajo, če nastopijo nove potrebe; svari pred morebitnimi negativnimi posledicami, ki jih utegne imeti za ta sektor „trdi“ izstop Združenega kraljestva iz EU; ugotavlja, da bi drugi finančni instrumenti, ki bi dopolnjevali nepovratno pomoč, lahko nudili dopolnilne možnosti financiranja;

Večja odgovornost v svetu

104.  poudarja, da se svet sooča z več izzivi, vključno s konflikti, kibernetskimi napadi, terorizmom in radikalizacijo, dezinformiranjem, naravnimi nesrečami, podnebnimi spremembami in degradacijo okolja, kršenjem človekovih pravic in neenakostjo spolov; meni, da Unija nosi posebno politično in finančno odgovornost, ki ima podlago v resnično evropski zunanji politiki, utemeljeni na pravilih in vrednotah, ter v podpori za stabilnost, varnost, demokratično upravljanje in trajnostni razvoj naših partnerjev, pa tudi izkoreninjenju revščine in odzivanju na krize;

105.  poudarja, da bi bilo treba občutno povečati odobritve za zunanje delovanje, da bo lahko Unija igrala svojo vlogo v okviru njene globalne strategije ter njene širitvene, sosedske in razvojne politike, pa tudi pri odzivanju na izredne razmere; pričakuje, da bo naslednji večletni finančni okvir odražal izjemne potrebe držav v južnem in vzhodnem sosedstvu, ki se spoprijemajo s konflikti in posledicami migracijskih in begunskih izzivov; poziva, naj se dodelijo višje odobritve za odzivanje na rastoče potrebe po humanitarni pomoči, ki so posledica naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, da bi se preprečila vsaka vrzel med prevzetimi obveznostmi in plačili; meni, da bi morala Unija povečati financiranje za Agencijo OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA); poleg tega poudarja potrebo po dodatnih sredstvih za financiranje naložbenega načrta za Afriko, da se spodbudita vključujoča rast in trajnostni razvoj ter s tem odpravijo nekateri temeljni vzroki nezakonite migracije;

106.  spominja, da se razvojna politika EU ravna po vrsti zavez, zlasti ciljih trajnostnega razvoja, akcijskem programu iz Adis Abebe o financiranju razvoja, Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah in Evropskem soglasju o razvoju, pa tudi po skladnosti politik za razvoj in načelih učinkovitosti pomoči; opozarja na zavezo EU in njenih držav članic, da bodo povečale svojo uradno razvojno pomoč na 0,7 % BDP do leta 2030, vključno z 20 % uradne razvojne pomoči EU za socialno vključevanje in človekov razvoj ter 0,2 % BND EU za uradno razvojno pomoč za najmanj razvite države;

107.  je seznanjen, da lahko razvojna pomoč pomembno prispeva k spoprijemanju z izvirnimi vzroki migracij in k stabilnosti, a meni, da se uradna razvojna pomoč ne bi smela uporabiti za kritje stroškov za begunce v donatorskih državah; je seznanjen s potencialno vlogo uradne razvojne pomoči pri spodbujanju financiranja iz drugih virov in poudarja potrebo po večjem sodelovanju z zasebnim sektorjem prek morebitnega nadaljevanja načrta za zunanje naložbe, in sicer na podlagi njegove ocene;

108.  podpira neposredno zagotavljanje financiranja za civilnodružbene organizacije in zagovornike človekovih pravic, zlasti v tretjih državah, v katerih sta ogroženi demokracija in pravna država; v zvezi s tem poudarja, da se je treba z instrumenti za zunanje financiranje hitro odzivati na politične dogodke in da je treba okrepiti načelo „več za več“;

109.  je pripravljen razmišljati o poenostavljeni in racionalnejši strukturi instrumentov za zunanje financiranje, če se s tem izboljšajo preglednost, odgovornost, učinkovitost, doslednost in prožnost, ter spoštujejo cilji politik, na katerih temeljijo; poziva, naj se zaradi njihovih specifičnih političnih in finančnih značilnosti ohranijo ločeni namenski instrumenti za predpristopno pomoč, sosedstvo, razvoj in humanitarno pomoč; ugotavlja, da bi morala takšna struktura v proračun vključevati Evropski razvojni sklad nad dogovorjenimi zgornjimi mejami, brez mirovne pomoči za Afriko, in pregledneje vključevati ustrezne skrbniške sklade in instrumente;

110.  poudarja pomen večje prilagodljivosti, da se omogoči uporaba dodatnih virov in hitro sproščanje financiranja; kot del splošnega povečanja instrumentov za zunanje financiranje bi lahko razmislil o veliki rezervi, ki ne bi bila dodeljena, namenjena pa bi bila povečanju vgrajene prožnosti; vseeno poudarja, da takšne prožnosti ne bi smeli doseči na račun dolgoročnih političnih ciljev ter geografskih in tematskih prednostnih nalog, predvidljivosti dolgoročnega financiranja, parlamentarnega nadzora ter posvetovanj s partnerskimi državami in civilno družbo;

Varnost, mir in stabilnost za vse

111.  meni, da bi Unija z novim razdelkom, namenjenim varnosti, miru in stabilnosti za vse, pokazala na prednostni pomen, ki ga pripisuje tej novi politični odgovornosti, potrdila njeno posebnost ter dosegla skladnost med svojo notranjo in zunanjo razsežnostjo;

112.  meni, da bi bilo treba od začetka večletnega finančnega okvira in skozi njegovo celotno trajanje krepiti raven in mehanizme financiranja na področju notranje varnosti, da bi se preprečilo vsakoletno sistematično zatekanje k določbam o prožnosti večletnega finančnega okvira; poziva, naj se agencijam kazenskega pregona (Europol, Eurojust in CEPOL) zagotovijo zadostna sredstva, Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA) pa naj se dodelijo sredstva za izvajanje in upravljanje njenih novih pristojnosti; poudarja vlogo Agencije Evropske unije za temeljne pravice pri razumevanju pojavov radikalizacije, marginalizacije, sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva ter odzivanju nanje;

113.  je prepričan, da bi moral naslednji večletni finančni okvir podpirati vzpostavitev evropske obrambne unije; se nadeja – vsled napovedim Komisije na tem področju – ustreznih zakonodajnih predlogov, ki bodo vključevali namenski program EU za raziskave na področju obrambe in program za razvoj industrije, ki ga bodo dopolnjevale naložbe držav članic v opremo v okviru evropskega sodelovanja; v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje trdno prepričanje, da bi bilo treba dodatne politične prednostne naloge pospremiti z dodatnimi finančnimi sredstvi; opozarja, da bodo večje obrambno sodelovanje, združevanje raziskav in opreme ter odprava podvajanja povečali strateško avtonomijo in konkurenčnost evropske obrambne industrije ter privedli do občutnega povečanja učinkovitosti, ki se pogosto ocenjuje na približno 26 milijard EUR na leto;

114.  kar zadeva večjo pozornost, ki se namenja varnosti in obrambi v Uniji, zahteva ponovno oceno vse zunanjih odhodkov za varnost; se zlasti nadeja reforme mehanizma Athena in finančnega instrumenta za mirovno pomoč za Afriko, po tem, ko bo Evropski razvojni sklad vključen v proračun; pozdravlja nedavne zaveze držav članic v okviru stalnega strukturiranega sodelovanja ter prosi podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisijo, naj pojasnita njegovo financiranje v prihodnosti; poziva, naj se oblikuje program, ki bo nasledil instrument za prispevanje k stabilnosti in miru ter bo osredotočen na odzivanje na krize ter vzpostavljanje zmogljivosti za varnost in razvoj, obenem pa naj se poišče pravno ustrezna rešitev za vzpostavljanje vojaške zmogljivosti;

115.  poudarja odločilni pomen mehanizma EU na področju civilne zaščite, ki omogoča usklajeno pomoč EU pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, v Uniji in zunaj nje; poudarja nedvomno dodano vrednost ukrepov v okviru civilne zaščite pri učinkovitem boju proti nesrečam, ki postajajo vse pogostejše in kompleksnejše, pri čemer se med državljani EU v času krize krepi občutek evropske solidarnosti; pozdravlja nedavne predloge Komisije za okrepitev civilne zaščite EU z okrepitvijo ukrepov za pripravljenost in preprečevanje, vključno z oblikovanjem namenske rezerve operativnih zmogljivosti na ravni Unije; poziva k okrepljenemu ukrepanju na tem področju, ki ga je treba dopolniti z ustreznim financiranjem v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira;

Učinkovita uprava v službi Evropejcev

116.  meni, da je čvrsta, učinkovita in kakovostna javna uprava nepogrešljiva za uresničevanje politik Unije ter za obnovo zaupanja državljanov in krepitev dialoga z organizacijami civilne družbe in državljani na vseh ravneh; v zvezi s tem poudarja vlogo institucij, ki jih sestavljajo demokratično izvoljeni člani; opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da so institucije, organi in agencije EU uresničili 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih, kot je določeno v njihovih kadrovskih načrtih; meni, da se tovrstno dodatno horizontalno zmanjšanje ne bi smelo ponoviti; odločno nasprotuje ponovni vzpostavitvi tako imenovane skupine uslužbencev za prerazporeditev za agencije;

117.  pozdravlja pobude institucij, organov in agencij za dodatno povečanje učinkovitosti prek večjega upravnega sodelovanja in združevanja nekaterih funkcij, s čimer bi se ustvarili prihranki v proračunu Unije; poudarja, da bi bilo mogoče pri nekaterih agencijah doseči dodatno povečanje učinkovitosti, zlasti prek večjega sodelovanja med agencijami s podobnimi nalogami, kot, denimo, na področju nadzora finančnih trgov, in pri agencijah, ki delujejo na več lokacijah; bolj splošno poziva k temeljiti oceni možnosti združevanja agencij glede na strateško naravo njihovega poslanstva in njihove rezultate, da bi se ustvarile sinergije med agencijami, na primer kar zadeva Evropski bančni organ in Evropski organ za vrednostne papirje in trge v Parizu;

118.  meni, da bi morali institucije in organi EU spoštovati geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost spolov;

119.  poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem, po katerem bodo lahko s finančnimi posledicami soočene države članice, ki ne bodo spoštovale vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji; vseeno svari, da končni upravičenci do sredstev iz proračuna Unije nikakor ne bi smeli biti prizadeti zaradi kršenja pravil, za katero sami niso odgovorni; je zato prepričan, da proračun Unije ni pravi instrument za spoprijemanje z nespoštovanjem člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in da bi morale države članice nositi morebitne finančne posledice, ne glede na izvrševanje proračuna;

120.  poudarja, da so odprava diskriminacije ter neenakosti spolov in nasilja na podlagi spola bistvenega pomena za izpolnjevanje zavez EU glede vključujoče Evrope; zato podpira vključevanje načela enakosti spolov in zavez glede enakosti spolov v vse politike EU v naslednjem večletnem finančnem okviru, pa tudi okrepljeno proračunsko razsežnost za boj proti vsem oblikam diskriminacije, pri čemer se posebna pozornost nameni razsežnosti enakosti spolov v kontekstih migracij in azilne politike ter zunanjih politik EU;

121.  poudarja, da je treba ženskam zagotoviti dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter da je treba posebno pozornost nameniti posebnim potrebam ranljivih oseb, vključno z mladoletniki in drugimi skupinami, kot so pripadniki skupnosti LGBTI;

122.  zagovarja, da se prikrajšanim ciljnim skupinam, zlasti invalidom in Romom, zagotavlja namenska podpora, ob izrecnem izključevanju segregacijskih praks, ter še posebej, da se ohrani navedba Romov kot upravičencev do sredstev Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj;

123.  ugotavlja, da se najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja zaradi izoliranosti od celinske Evrope soočajo s specifičnimi naravnimi, ekonomskimi in socialnimi izzivi; meni, da bi bilo treba zanje vzpostaviti prilagojene ukrepe in ustrezno utemeljena odstopanja; poziva, naj se finančna podpora EU za najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja nadaljuje tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru, zlasti s kohezijsko politiko za najbolj oddaljene regije in s posebnim instrumentom za čezmorske države in ozemlja, da bi imela dostop do raziskovalnih programov in da bi se lahko borila proti specifičnim izzivom podnebnih sprememb, s katerimi se soočajo;

124.  poziva Komisijo, naj zaradi dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti proračuna Evropske unije razmisli o oblikovanju ustreznih pogojev za preprečevanje korupcije in finančnih goljufij v zvezi s sredstvi EU; je še posebej zaskrbljen glede carinskih goljufij, zaradi katerih je prišlo do znatne izgube prihodkov proračuna Unije; poziva tiste države članice, ki nasprotujejo pravnemu okviru Unije za carinske kršitve in sankcije, naj ponovno razmislijo o svojem stališču, da bi omogočile hitro rešitev te težave;

IV.Postopek in odločanje

125.  opozarja, da je za sprejetje večletnega finančnega okvira potrebna odobritev Parlamenta; poleg tega poudarja, da sta Parlament in Svet dve enakopravni veji proračunskega organa pri sprejemanju letnega proračuna EU, o sektorski zakonodaji, ki predstavlja veliko večino programov EU, vključno s finančnimi sredstvi zanje, pa se odloča po rednem zakonodajnem postopku; zato pričakuje, da se bo o naslednjem večletnem finančnem okviru odločalo po postopku, ki bo ohranil pristojnosti Parlamenta, kot so določene v pogodbah; vztraja, da uredba o večletnem finančnem okviru ni primeren kontekst za spreminjanje finančne uredbe EU; poziva Komisijo, naj vsakič, ko se pokaže potreba po spremembi finančne uredbe EU, predloži ločen predlog revizije te uredbe;

126.  izraža pripravljenost, da se takoj vključi v strukturni dialog s Komisijo in Svetom o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, da bi bila poznejša pogajanja lažja in da bi bilo dogovor mogoče skleniti do konca sedanjega parlamentarnega obdobja; je pripravljen s Svetom razpravljati o stališčih iz aktualne resolucije, da bo mogoče bolje razumeti pričakovanja Parlamenta glede naslednjega večletnega finančnega okvira;

127.  poudarja, da bi bilo treba – glede na to, da naj bi Komisija predloge predložila maja 2018 – formalno odločitev o naslednjem večletnem finančnem okviru nato sprejeti v roku enega leta; meni, da bi moral biti, kljub začetni zamudi pri predstavitvi predloga Komisije, dosežen pravočasen dogovor za okvir po letu 2020, da se pošlje pomembno politično sporočilo o sposobnosti Unije za nadaljnje oblikovanje soglasja o prihodnosti EU in o ustreznih finančnih sredstvih; vztraja, da bo takšen časovni razpored med drugim omogočil hitro sprejetje vseh sektorskih uredb in s tem začetek izvajanja novih programov brez odlašanja 1. januarja 2021; spominja, da so se pri prejšnjih večletnih finančnih okvirih novi programi pravzaprav začeli izvajati šele nekaj let po začetku obdobij teh okvirov;

128.  meni, da bi novoizvoljeni Parlament lahko šest mesecev po evropskih volitvah z absolutno večino poslancev zahteval, da Komisija predlaga revizijo sektorske zakonodaje o novih programih EU v naslednjem večletnem finančnem okviru, ki jo je sprejel prejšnji zakonodajni sklic;

129.  zato poudarja, da morajo tri institucije takoj začeti vsebinsko razpravo; poudarja, da bodo vsi elementi uredbe o večletnem finančnem okviru, tudi zgornje meje iz tega okvira, predmet pogajanj o večletnem finančnem okviru in da pogajanja o njih ne bodo končana do sklenitve končnega dogovora; v zvezi s tem spominja, da je bil Parlament kritičen do postopka, po katerem je bila sprejeta veljavna uredba o večletnem finančnem okviru, in do prevladujoče vloge, ki si jo je v tem postopku prisvojil Svet, ko je nepreklicno odločal o več elementih, tudi o zgornjih mejah večletnega finančnega okvira in več določbah, povezanih s sektorskimi politikami;

130.  meni, da bi bilo treba nemudoma, in sicer še med bolgarskim predsedovanjem Svetu ter pred predstavitvijo predlogov večletnega finančnega okvira, doseči dogovor o postopkih, povezanih s prihajajočimi pogajanji o večletnem finančnem okviru, ter zlasti o vlogi Parlamenta v različnih fazah tega postopka; v zvezi s tem pričakuje, da bo Komisija poskrbela, da bo Parlament pravočasno obveščen v enaki meri, kot je obveščen Svet; meni, da bi bilo treba te ureditve sčasoma vključiti v medinstitucionalni sporazum kot v primeru letnega proračunskega postopka;

131.  meni, da zahteva glede soglasja pri sprejetju uredbe o večletnem finančnem okviru resnično ovira postopek; v zvezi s tem poziva Evropski svet, naj uporabi premostitveno klavzulo iz člena 312(2) PDEU, da bi se uredba o večletnem finančnem okviru lahko sprejela s kvalificirano večino; poleg tega opozarja, da se lahko uporabi tudi splošna premostitvena klavzula iz člena 48(7) PEU, v skladu s katero se lahko uporabi redni zakonodajni postopek; poudarja, da bi bil prehod na glasovanje o sprejetju uredbe o večletnem finančnem okviru s kvalificirano večino v skladu s postopkom odločanja, ki se uporablja za sprejetje tako rekoč vseh večletnih programov EU in tudi za letni postopek za sprejetje proračuna EU;

o
o   o

132.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim institucijam in organom, ki jih to zadeva, ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (2) UL L 163, 24.6.2017, str. 1. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0363. (8) UL L 282, 19.10.2016, str. 1. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0076.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije (2017/2053(INI))

P8_TA(2018)0076 A8-0041/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311 in 332(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 106a in 171 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg (COM(2017)0547),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 z naslovom Vlaganje v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom Pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020: pridobljene izkušnje in pot naprej(6),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(7),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. decembra 2014(8) o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016(9) o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Future financing of the EU – Final report and recommendations of the High Level Group on Own Resources (Prihodnje financiranje EU – zaključno poročilo in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva) iz decembra 2016,

–  ob upoštevanju člena 1 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za ustavne zadeve (A8-0041/2018),

A.  ker je bilo v okviru Rimske pogodbe z dne 25. marca 1957 določeno, da se Evropska gospodarska skupnost financira z nacionalnimi prispevki le v prehodnem obdobju, nato pa s sistemom virov lastnih sredstev;

B.  ker se je Evropski svet v Luksemburgu aprila 1970 odločil za sistem virov lastnih sredstev, s čimer je odpravil nacionalne prispevke in uvedel dva vira resničnih lastnih sredstev, in sicer kmetijske prelevmane in carine, dopolnil pa ju je s tretjim virom na podlagi davka na dodano vrednost (DDV);

C.  ker je Evropski svet junija 1988 uvedel vir lastnih sredstev na podlagi BND držav članic z utemeljitvijo, da prihodki iz obstoječih virov lastnih sredstev ne zadostujejo za kritje vseh odhodkov iz proračuna EU;

D.  ker se je delež sredstev iz naslova BND precej povečal, in sicer s približno 11 % leta 1988 na 69 % leta 2014, tako da je to „preostalo sredstvo“ in „sredstvo za uravnoteženje“ danes dejansko največji vir financiranja proračuna EU; ker vir sredstev na podlagi DDV trenutno znaša približno 12 % proračuna EU, tradicionalni viri lastnih sredstev (carine, kmetijski prelevmani ter prelevmani za sladkor in izoglukozo) približno 13 %, preostanek pa sestavljajo drugi prihodki, vključno z davki, ki jih plačuje osebje EU, ali globami, ki jih plačujejo podjetja, ki kršijo zakone o konkurenci;

E.  ker so bili od leta 1984, ko je bil na zasedanju Evropskega sveta v Fontainebleauju uveden britanski rabat, po katerem se Združenemu kraljestvu povrne 66 % neto prispevkov, postopoma uvedeni številni drugi rabati in popravni mehanizmi za obravnavanje pomanjkljivosti tako imenovanih „operativnih neto položajev“ določenih držav članic; ker se takšni popravki trenutno nanašajo predvsem na zmanjšanje financiranja popravka za Združeno kraljestvo ali na bruto zmanjšanje letnega prispevka na podlagi BND ali DDV;

F.  ker je Parlament v številnih resolucijah v zadnjem desetletju poudaril težave in zapletenost sistema virov lastnih sredstev EU in je vedno znova pozval k poglobljeni reformi, da bi sistem postal bolj preprost, pregleden in demokratičen, kar bi vključevalo uvedbo novih in resničnih virov lastnih sredstev, ki naj bi postopoma in v čim večji možni meri nadomestili prispevke na podlagi BND;

G.  ker je Komisija leta 2011 predložila ambiciozen zakonodajni sveženj o virih lastnih sredstev (COM(2011)0510), ki je bil predstavljen skupaj s predlogi za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, z namenom poenostaviti prispevke držav članic, uvesti nove vire lastnih sredstev – prenovljen DDV ter davek na finančne transakcije – ter izvesti reformo popravnih mehanizmov; ker je Svet te predloge prezrl;

H.  ker je bila na podlagi pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 ustanovljena skupina na visoki ravni za lastna sredstva, ki vključuje predstavnike vseh treh glavnih institucij EU, predsedoval pa ji je Mario Monti; ker je ta skupina decembra 2016 predložila svoje končno poročilo in resolucijo, ki so osnova za pripravo stališča Parlamenta, kot je določeno v tem poročilu; poudarja, da so to poročilo soglasno sprejeli vsi člani skupine, tudi tisti, ki jih je imenoval Svet;

1.  je seznanjen, da bo Komisija do maja 2018 predstavila predloge o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020; zahteva, naj se v prihodnji večletni finančni okvir, ki ga bo predlagala Komisija, vključijo ambiciozni predlogi za spremembo sklepa o virih lastnih sredstev in vsi s tem povezani zakonodajni akti ter naj se uvedejo novi viri lastnih sredstev; poudarja, da se bodo v prihodnjih pogajanjih med Svetom in Parlamentom odhodki in prihodki naslednjega večletnega finančnega okvira obravnavali kot en sam sveženj; meni, da ne bo mogoče doseči dogovora o večletnem finančnem okviru, če ne bo dosežen ustrezen napredek na področju lastnih sredstev;

2.  predstavlja to resolucijo, da bi izrazil svoje stališče o glavnih elementih reforme sistema virov lastnih sredstev EU, vključno s sestavo nabora novih virov lastnih sredstev, pa tudi o elementih sedanjega sistema, ki bi jih bilo treba ohraniti; poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta ustrezno upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov o lastnih sredstvih EU, ki bi morali imeti široko področje uporabe in bi jih bilo treba predložiti skupaj s predlogi za večletni finančni okvir po letu 2020; je prepričan, da je nujno treba doseči znaten napredek pri prihodkih proračuna EU, da bi tako olajšali dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru;

I.PRAVNI OKVIR IN PROCES ODLOČANJA

3.  želi spomniti, da člen 311 PDEU določa: „Unija si za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva. Brez vpliva na druge prihodke se proračun v celoti financira iz lastnih sredstev“; zato poudarja, da pravna obveznost proračunu EU zagotoviti resnične vire lastnih sredstev izhaja neposredno iz Pogodbe;

4.  želi spomniti, da člen 310 PDEU navaja, da morajo biti „prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, [...] uravnoteženi“; v skladu s tem ugotavlja, da bi morali prihodki v celoti kriti odhodke, kot jih vsako leto sprejme proračunski organ; poudarja, da proračun EU ne sme imeti letnega primanjkljaja ali se financirati z izposojanjem denarja na finančnih trgih;

5.  je seznanjen, da glavni zakonodajni akt, ki vsebuje določbe o sistemu virov lastnih sredstev, tako imenovani sklep o virih lastnih sredstev, Svet sprejme soglasno po posvetovanju s Parlamentom in da morajo ta sklep ratificirati vse države članice; poudarja, da je to eden najobsežnejših zakonodajnih postopkov, predvidenih v Pogodbi;

6.  je seznanjen, da Svet v tem zakonodajnem aktu med drugim določi zgornjo mejo virov lastnih sredstev in lahko uvede nove kategorije teh virov ali odpravi katero od obstoječih kategorij; poudarja, da je sklep o virih lastnih sredstev, čeprav nima datuma poteka, neposredno povezan z ustreznim večletnim finančnim okvirom, ki določa najvišjo raven odhodkov za isto obdobje, za katerega velja;

7.  želi spomniti, da so bile z Lizbonsko pogodbo uvedene nove določbe v zvezi z izvajanjem zakonodaje o virih lastnih sredstev, ki predvidevajo možnost, da Svet sprejme uredbo s kvalificirano večino, potem ko pridobi soglasje Parlamenta; vendar obžaluje, da številne izvedbene določbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na izračun sredstev na podlagi BND, ostajajo v sklepu o virih lastnih sredstev; zato poziva k bolj nemotenemu postopku sprejemanja sklepa o virih lastnih sredstev; poziva Svet in Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije Pogodbe podpreta zahtevo Parlamenta za spremembo člena 311 PDEU, da se okrepi vloga Parlamenta v postopku sprejemanja virov lastnih sredstev;

8.  želi spomniti, da so države članice odgovorne za svoje fiskalne politike, in poudarja, da je davčna pristojnost v osrčju suverenosti držav članic; poudarja, da reforma sistema virov lastnih sredstev EU ne pomeni prenosa suverenosti posameznih držav na tem področju, temveč usklajuje sedanji sistem z duhom in črko Pogodb EU;

II.RAZLOGI ZA REFORMO SEDANJEGA SISTEMA VIROV LASTNIH SREDSTEV

i.Potreba po obravnavi pomanjkljivosti obstoječega sistema

9.  poudarja, da je sedanji sistem virov lastnih sredstev zelo zapleten, nepravičen, nepregleden in za državljane EU popolnoma nerazumljiv; izpostavlja zlasti nejasnost izračunov v zvezi z nacionalnimi rabati in popravnimi mehanizmi, ki veljajo za sistem virov lastnih sredstev ali sredstva, ki temeljijo na statističnem DDV; poudarja tudi, da ta sistem ni podvržen dejanskemu parlamentarnemu nadzoru na ravni EU, v praksi pa mu manjkata demokratična legitimnost in odgovornost;

10.  poudarja, da način, kako se je sistem lastnih sredstev razvijal in resnična lastna sredstva postopno nadomestil s tako imenovanimi nacionalnimi prispevki, nesorazmerno poudarja neto razlike med prihodki in odhodki držav članic ter tako večinoma ne upošteva prispevka proračuna EU za uresničevanje skupnih evropskih ciljev v korist vseh državljanov EU; zato obžaluje, da skupni delež nacionalnih prispevkov v proračun EU, izračunan na podlagi BND ali kot delež sredstev, ki temeljijo na statističnem DDV, predstavlja približno 83 % skupnih prihodkov EU;

11.  je prepričan, da je prevlada sredstev na podlagi BND okrepila proračunsko logiko „pravičnega povračila“, ki povsem prevladuje v razpravah v Svetu, tako pri prihodkih kot odhodkih proračuna EU; v zvezi s tem opozarja na uvedbo britanskega rabata ter vrste s tem povezanih rabatov in drugih popravnih mehanizmov pri prihodkih na eni strani ter nezmožnost doseči dogovor o zadostni ravni odobritev za proračun EU v letnem proračunskem postopku na drugi; meni, da se mora EU oddaljiti od koncepta neto operativne bilance, saj so v praksi vse države članice upravičenke proračuna EU;

12.  meni zlasti, da na odločitev o velikosti letnega proračuna EU vplivajo politični in finančni premisleki na nacionalni ravni, zaradi katerih prihaja do omejitev pri proračunskih pogajanjih, ki pogosto privedejo do igre z ničelno vsoto med neto plačniki in neto prejemniki v Svetu, pri katerih se pozablja na zaveze Unije, tudi tiste, ki jih je sprejel Svet; meni, da zaradi tega številne politike EU, ki izkazujejo največjo evropsko dodano vrednost, pogosto zadevajo področja, na katerih se predlagajo prihranki stroškov, in da je zato projekt EU kot tak oslabljen;

13.  je seznanjen, da so nacionalni prispevki v proračun EU jasno opredeljeni pri odhodkih nacionalnih proračunov in se pogosto dojemajo kot finančno breme, ki je večje od koristi, do katerih prihaja zaradi področij odhodkov EU, ki so pogosto manj prepoznavna; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati slabo ozaveščenost javnosti o koristih proračuna EU;

14.  je zato prepričan, da sedanji sistem virov lastnih sredstev v svojem bistvu krši črko in duh Pogodbe; znova ponavlja dolgoletno stališče, da je bistvena poglobljena reforma sredstev EU, da bi financiranje proračuna EU znova uskladili z zahtevami pogodbe in potrebami Unije kot celote;

ii. Potreba po tem, da se Uniji omogoči financiranje politik in izpolnjevanje novih ciljev

15.  poudarja, da bo treba v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 zagotoviti ustrezno financiranje politik in programov EU z jasno evropsko dodano vrednostjo, pa tudi dodatna sredstva za obravnavanje izzivov, ki so že bili opredeljeni na področjih, kot so rast in delovna mesta, podnebne spremembe, varstvo okolja, konkurenčnost, kohezija, inovacije, migracije, nadzor nad zunanjimi mejami EU, varnost in obramba;

16.  poudarja tudi, da je treba preprečiti pomanjkljivosti sedanjega večletnega finančnega okvira ter že od začetka omogočiti raven sredstev, ki bo Uniji omogočila, da z zadostnimi sredstvi izvaja svoj politični program ter se učinkovito odziva na nepredvidene dogodke ali krize, do katerih bi utegnilo priti v obdobju naslednjega finančnega okvira; poudarja, da je treba rešiti ponavljajočo se težavo nezadostnih sredstev za plačila v letnem proračunskem postopku; želi spomniti na obsežno uporabo določb večletnega finančnega okvira glede prožnosti, ki je bila potrebna že zgolj za soočanje z migracijsko in begunsko krizo;

17.  pričakuje, da bodo – brez poseganja v finančno poravnavo – posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU pomenile pomemben izziv tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru in pri vseh s tem povezanih proračunskih odločitvah; je prepričan, da bi bilo treba „vrzel brexita“ premostiti pred odločitvijo o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, obenem pa zagotoviti, da se proračun EU ne bo zmanjšal in da ne bo čutiti negativnih posledic za programe EU;

18.  pozdravlja predlog predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja za uvedbo posebne proračunske vrstice za euroobmočje v proračunu EU, ki je bil vključen v njegov govor o stanju v Uniji v Evropskem parlamentu in nadalje razdelan v sporočilu Komisije z dne 6. decembra 2017 o novih proračunskih instrumentih za stabilno euroobmočje v okviru Unije (COM(2017)0822); v ta namen poziva, naj se v okviru proračuna EU zagotovi proračunska zmogljivost nad sedanjimi zgornjimi mejami;

III.NA POTI K SPREJEMLJIVEMU IN URAVNOTEŽENEMU SISTEMU VIROV LASTNIH SREDSTEV

i. Načela in predpostavke, ki veljajo za uvedbo novega sistema virov lastnih sredstev

19.  je za zagotovitev stabilnih financ na ravni EU naklonjen vzpostavitvi preglednega, preprostejšega in pravičnejšega novega sistema virov lastnih sredstev, ki se bo opiral na elemente sedanjega sistema, ki so se izkazali za učinkovite; meni, da bi morala reforma sistema virov lastnih sredstev temeljiti na nizu vodilnih načel;

20.  poudarja, da je treba povezati prihodke s cilji politike, zlasti z enotnim trgom, energetsko unijo ter okoljsko, podnebno in prometno politiko; je v zvezi s tem prepričan, da bi se moral proračun EU osredotočiti na politike z evropsko dodano vrednostjo, kot so opredeljene v njegovi resoluciji z dne 24. oktobra 2017 o razmisleku o prihodnosti financ EU(10);

21.  poudarja, da s praktičnega vidika ni mogoče hkrati uvesti vseh novih virov lastnih sredstev, in poudarja potrebo po postopnem uvajanju; zato meni, da bi lahko reformo sistema virov lastnih sredstev uresničili s pristopom v dveh korakih: najprej bi se uvedli tehnično manj zapleteni viri lastnih sredstev, katerih pobiranje se lahko upravlja preprosto in za razumno ceno, temu pa bi sledila postopna uvedba vseh drugih novih virov lastnih sredstev, in sicer na podlagi določenega časovnega okvira, dokler ne bodo vsi začeli ustaljeno delovati;

22.  meni, da bi morala imeti uvedba novih virov lastnih sredstev dvojni namen, in sicer prvič, prinesti bi morala znatno zmanjšanje (cilj je 40 %) deleža prispevkov na podlagi BND, s čimer bi se ustvarili prihranki za proračune držav članic, in drugič, omogočiti bi morala financiranje višje ravni porabe EU v večletnem finančnem okviru po letu 2020 in zapolniti tudi vrzel, ki bo nastala zaradi izstopa Združenega kraljestva; v tem kontekstu želi spomniti, da cilj novih virov lastnih sredstev ni povečati skupne fiskalne obremenitve davkoplačevalca EU, na katerega uvedba novih virov lastnih sredstev ne bi smela vplivati;

23.  poziva k ukinitvi vseh rabatov in popravkov, pri čemer naj se zagotovi pravična obravnava med državami članicami; v zvezi s tem poudarja, da bodo z brexitom rabat za Združeno kraljestvo in z njim povezani „rabati na rabate“ postali nepotrebni in bodo prenehali obstajati, pri tem pa bo reforma vira lastnih sredstev na podlagi statističnega DDV postala neizbežna;

24.  meni, da so tradicionalni viri lastnih sredstev, in sicer carine, kmetijski prelevmani ter prelevmani za sladkor in izoglukozo, zanesljiv in resničen vir prihodkov EU, saj izhajajo neposredno iz dejstva, da je EU carinska unija, ter iz pravnih pristojnosti in skupne trgovinske politike, ki so povezane s tem; zato meni, da bi bilo treba tradicionalne vire lastnih sredstev ohraniti kot vir prihodkov proračuna EU; meni, da bi se lahko za proračun EU zagotovil večji delež tega prihodka, če bi se zmanjšal delež stroškov pobiranja, ki jih zadržijo države članice;

25.  priznava, da prispevek na podlagi BND zagotavlja zanesljiv, stabilen in pošten vir prihodkov za proračun EU in da uživa zelo odločno podporo velike večine držav članic; zato meni, da bi ga bilo treba ohraniti, vendar zgolj kot sredstvo za uravnoteženje in preostalo sredstvo proračuna EU, kar bi odpravilo proračunsko logiko „pravičnega povračila“; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti, da bo prispevek na podlagi BND na enak način uvrščen v vse nacionalne proračune, in sicer kot prihodek, dodeljen EU, in ne kot odhodek nacionalnih vlad;

ii. Merila za opredelitev novih virov lastnih sredstev

26.  se strinja s poročilom skupine na visoki ravni za lastna sredstva, v katerem je navedeno, da se bodo za opredelitev morebitnih novih virov lastnih sredstev upoštevala naslednja merila: pravičnost/poštenost, učinkovitost, zadostnost in stabilnost, preglednost in preprostost, demokratična odgovornost in proračunska disciplina, osredotočenost na evropsko dodano vrednost, načelo subsidiarnosti in fiskalna suverenost držav članic ter omejevanje stroškov političnih transakcij;

27.  na podlagi navedenega poziva Komisijo, naj preuči uvedbo naslednjega nabora novih virov lastnih sredstev;

iii. Nabor morebitnih novih virov lastnih sredstev

a. Cilj: utrditi enotni trg, povečati njegovo preglednost ter izboljšati enake konkurenčne pogoje

 Davek na dodano vrednost

28.  želi spomniti, da se DDV že vse od uvedbe pred skoraj 50 leti uporablja kot osnova za izračun enega od virov lastnih sredstev proračuna EU in da ta vir trenutno predstavlja približno 12 % prihodka EU;

29.  vendar ugotavlja, da ima sedanji sistem resne pomanjkljivosti: vir sredstev se izračuna na statistični osnovi, je nepotrebno zapleten in nima neposredne povezave z državljani, predstavlja zgolj prenos dela prihodkov, ki jih poberejo države članice, in tako ne prinaša nobene dodane vrednosti v primerjavi z virom sredstev na podlagi BND, osnova za prispevek ni pregledna, prav tako ni pravičnosti med davkoplačevalci;

30.  obžaluje, da je Evropski urad za boj proti goljufijam odkril več resnih primerov carinskih goljufij v državah članicah, zaradi katerih je prišlo do znatne izgube prihodkov v proračun Unije; spominja na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU ter se boji, da bodo goljufi za kraj vnosa v carinsko unijo še naprej izbirali najšibkejši člen med državami članicami in da bi utegnil proračun Unije tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru utrpeti izgube; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev teh dejavnosti, ki škodijo proračunu Unije;

31.  želi spomniti na zakonodajni predlog iz leta 2011 o novem viru sredstev DDV, na podlagi katerega bi se po vsej EU uporabljala fiksna stopnja na podlagi neto vrednosti dobave blaga in storitev ali na podlagi uvoza blaga, za katerega bi se uporabila standardna, skupna stopnja DDV; je seznanjen, da ta predlog sicer ni bil uspešen, da pa je Evropski svet februarja 2013 spodbudil Svet, naj še naprej obravnava ta dokument; verjame, da sedanji okvir nudi priložnost, ki bi morebiti omogočila napredek v zvezi s tem;

32.  pozdravlja predlog skupine na visoki ravni za vizijo lastnih sredstev iz naslova DDV, katerega namen je poenostaviti sistem, zmanjšati upravne stroške ter okrepiti povezavo med politiko EU v zvezi z DDV in dejanskimi prejemki iz naslova DDV;

33.  je seznanjen z akcijskim načrtom Komisije o DDV („Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU – čas za odločitev“), objavljenim 7. aprila 2016 (COM(2016)0148), ter z nadaljnjim predlogom z dne 4. oktobra 2017 v zvezi z vrsto temeljnih načel in ključnih reform območja DDV v EU; podpira poglobljeno reformo sistema DDV v EU, katere cilj bi morala biti razširitev davčne osnove, zmanjšanje možnosti za goljufije in stroškov izpolnjevanja obveznosti ter ustvarjanje novih prihodkov; meni, da bi moral biti manjši del takšnih novih prihodkov dodeljen proračunu EU;

34.  meni, da bi moral poenostavljeni vir sredstev DDV temeljiti na skupnem imenovalcu sistemov DDV po vsej EU, in je seznanjen, da zaradi tega ne bi odpravil vseh nacionalnih posebnosti, ki so upravičene iz različnih razlogov;

35.  odobrava določitev enotne stopnje dajatve (1 % do 2 %) na prihodek od prenovljenega DDV, ki bi jo v celoti pobirale uprave držav članic kot vir lastnih sredstev Unije; meni, da bi tak sistem lahko zagotovil znatne in stabilne prihodke za EU ob omejenih upravnih stroških;

36.  poudarja, da je Komisija že predložila zakonodajne predloge za večjo reformo pravil EU na področju DDV in da se v letu 2018 pričakujejo dodatne pobude; vztraja, da je treba reformo DDV zaključiti čim prej, najpozneje pa pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira;

37.  poziva Komisijo, naj v primeru sprejetja ustrezne zakonodaje o DDV v okviru svojega prihodnjega zakonodajnega svežnja o virih lastnih sredstev EU predloži predlog za prenovljen vir lastnih sredstev na podlagi DDV; verjame, da bi bilo treba v takem predlogu upoštevati glavne rezultate reforme DDV, o kateri trenutno poteka razprava:

 Davek od dobička pravnih oseb

38.  želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 6. julija 2016 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(11) pozval Komisijo, naj predstavi predlog za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, „skupaj z metodo za ustrezno in pošteno porazdelitev, ki bi določal celovito rešitev za škodljive davčne prakse v Uniji, zagotovil jasnost in enostavnost za podjetja, zmanjšal njihovo upravno breme in olajšal čezmejne gospodarske dejavnosti v Uniji“;

39.  je seznanjen s predlogi Komisije za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, pri tem pa želi spomniti na svoj poziv, naj ta konsolidirana osnova po prehodnem obdobju velja za vsa podjetja; poudarja, da bi morali sedanji predlogi za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb zajemati tudi digitalno gospodarstvo; na podlagi teh predlogov priporoča, naj se digitalna prisotnost podjetja obravnava na enak način kot njegova fizična poslovna enota z opredelitvijo in identifikacijo stalne digitalne poslovne enote;

40.  se strinja z oceno skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb kot podlage za nov vir lastnih sredstev, ki jo je pripravila skupina na visoki ravni za lastna sredstva in iz katere izhaja, da konsolidirana osnova izpolnjuje vsa merila, ki jih je določila skupina; poudarja, da je skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb ključni element pri razvoju enotnega trga, ki je evropska javna dobrina, saj preprečuje tako neprimerno davčno konkurenco med državami članicami kot fiskalno optimizacijo, ki škodi enakim konkurenčnim pogojem;

41.  opozarja, da EU zaradi vseh oblik izogibanja davkom po ocenah Komisije vsako leto izgubi 1 bilijon EUR; poudarja, da je treba primanjkljaj davčnih prihodkov zapolniti z usklajeno politiko boja proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom ter okvirom, ki temelji na preglednosti, sodelovanju in usklajevanju;

42.  poziva Komisijo, naj na podlagi ugotovitev pregleda direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) predlaga vzpostavitev novega vira za proračun Unije, ki se bo izračunal na podlagi prihodkov držav članic, ustvarjenih s CCCTB; zagovarja določitev enotne stopnje dajatev na prihodke iz naslova CCCTB, ki se bodo zbirale kot vir lastnih sredstev; meni, da bi tak sistem lahko zagotovil znatne in stabilne prihodke za EU ob omejenih upravnih stroških;

 Izdajanje bankovcev

43.  meni, da bi moral prihodek, ki izvira iz dobičkov Evropske centralne banke (prihodek ECB od izdajanja valute) in je torej neposredno povezan z monetarno unijo EU, oblikovati podlago novega vira lastnih sredstev, namesto da se izplačuje nacionalnim blagajnam; meni, da bi takšen vir moral biti neposredno vezan na posebno vrstico za euroobmočje v okviru proračuna EU;

b. Cilj: zmanjšati obseg finančnih špekulacij in okrepiti davčno poštenost v sektorjih, ki uporabljajo instrumente za agresivno davčno načrtovanje ali agresivno davčno optimizacijo

 Davek na finančne transakcije na evropski ravni

44.  spodbuja prizadevanja 11 držav članic, da bi v okviru okrepljenega sodelovanja uvedle davek na finančne transakcije, kot izhaja iz predloga Komisije iz leta 2011; poziva vse druge države članice, naj se pridružijo tej skupini, da bi preprečile motnje na finančnih trgih in zagotovile neovirano delovanje enotnega trga;

45.  se strinja z oceno skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki je davek na finančne transakcije odobrila kot morebitno osnovo za nov vir lastnih sredstev za proračun Unije, pri tem pa meni, da bi bilo treba preučiti tudi druge načine obdavčitve finančnih dejavnosti;

46.  zato poziva k uvedbi novega vira lastnih sredstev za proračun Unije, ki bi se izračunal na podlagi izbranega načina obdavčitve finančnih dejavnosti;

 Obdavčenje podjetij v digitalnem sektorju

47.  pozdravlja sklepe neformalnega Sveta finančnih ministrov z dne 16. septembra 2017, v katerih je ta pozval k pripravi novih pravil za digitalno obdavčitev in ki so bili sprejeti kot odgovor na pismo štirih finančnih ministrov, ki so Komisijo pozvali, naj preuči „učinkovite rešitve na podlagi koncepta vzpostavitve tako imenovanega izravnalnega davka“ na prihodek, ki ga v EU ustvarijo digitalna podjetja; poudarja, da je Komisija v svojem sporočilu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg znova poudarila, da skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb ponuja dober okvir za revizijo pravil za sodobno in stabilno ureditev za obdavčitev podjetij v digitalnem sektorju in obravnavo davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo; poziva k usklajenemu pristopu na ravni EU tudi za kratkoročne rešitve, da bi preprečili izkrivljanje enotnega trga zaradi enostranskih ukrepov ter oblikovanje davčnih oaz za digitalna podjetja;

48.  se strinja, da bi moralo imeti digitalno gospodarstvo sodoben in stabilen fiskalni okvir, da bi se spodbudile inovacije in odpravila razdrobljenost trga in nepoštena konkurenca ter da bi vsi udeleženci lahko izkoristili nove pravične in uravnotežene pogoje, obenem pa bi zagotovili, da bi digitalne platforme in podjetja plačevala ustrezen delež davkov tam, kjer ustvarjajo dobiček; poudarja tudi, da je bistveno zagotoviti varnost na davčnem področju za poslovne naložbe, odpraviti sedanje vrzeli ter preprečiti pojav novih davčnih vrzeli na enotnem trgu;

49.  meni, da je bistveno sprejeti davčne ukrepe za digitalni trg, da bi omejili davčne utaje in izkrivljanje, sheme agresivnega davčnega načrtovanja ali fiskalne optimizacije ter zlorabo evropskih mehanizmov z namenom izogibanja davkom; meni, da te prakse izkrivljajo konkurenco na enotnem trgu in države članice prikrajšajo za pričakovane davčne prihodke;

50.  načeloma poziva k uvedbi novega vira lastnih sredstev za proračun Unije, ki bi izhajal iz obdavčitve transakcij v digitalnem gospodarstvu; vendar meni, da je glede na pomembna potekajoča pogajanja na ravni EU in na ravni OECD prezgodaj, da bi se odločili glede podrobnosti uvedbe takšnega vira sredstev;

51.  kljub vsemu meni, da bi kakršne koli ureditve, ki bi jih sprejeli organi EU, kot so sistemi za registracijo ali spremljanje ali regulativni mehanizmi, morale omogočati takojšnje zbiranje dajatev ali prelevmanov v korist proračuna Unije na podlagi njihove evropske dodane vrednosti; meni, da so to javne dobrine EU, ki pomenijo, kot je navedla skupina na visoki ravni za lastna sredstva, osnovo za določitev dajatve, ki bi prinesla „druge prihodke“, izhajajoče iz politik Unije;

c. Cilj: spodbuditi energetski prehod in boj proti globalnemu segrevanju

 Okoljski davek in dajatve

52.  potrjuje, da so boj proti podnebnim spremembam in prehod na trajnostno, krožno nizkoogljično gospodarstvo ter skupni dogovorjeni cilji energetske unije med glavnimi cilji politik EU;

53.  ponovno izraža prepričanje, da lahko le skupni energetski ali okoljski davki na ravni EU zagotovijo pošteno konkurenco med podjetji in pravilno delovanje enotnega trga, s tem pa spodbujajo prehod na naprednejši in bolj trajnosten razvojni model;

54.  poudarja, kako pomembna je zelena obdavčitev, saj je ta mehanizem še posebej primeren za prispevanje k evropskim lastnim sredstvom; poziva Komisijo, naj še naprej vključuje predloge za dodatne ekološke vire lastnih sredstev, kot navajata poročilo skupine na visoki ravni za lastna sredstva in komisar za proračun EU, ki so v skladu z nekaterimi politikami Unije, kot so energetska politika (davek na energijo), okoljska in podnebna politika (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, davek na plastiko in sistem trgovanja z emisijami) ter prometna politika (davek na motorna goriva in letalske vozovnice), da bi spodbudili dodatne prihodnje vire lastnih sredstev Unije;

55.  poziva, naj se znaten del prihodkov od dražb v okviru sistema za trgovanje z emisijami od 4. faze (2021) naprej šteje za nov vir lastnih sredstev EU; spominja, da se je o tej možnosti razpravljalo v skupini na visoki ravni za lastna sredstva, izrecno pa jo predlaga tudi Komisija v svojem sporočilu z dne 14. februarja 2018 z naslovom Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020 (COM(2018)0098); vzporedno poziva, naj se uvede mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah kot nov vir lastnih sredstev za proračun EU, ki bi moral zagotoviti enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini in zmanjšati selitev proizvodnje, pri tem pa internalizirati stroške podnebnih sprememb v cene uvoženega blaga;

56.  poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi na ravni EU uvedla dajatev za plastiko in proizvode za enkratno uporabo, da bi spodbujali uporabo bolj trajnostnih alternativ;

57.  meni, da bi se lastna sredstva, ki bi temeljila na davku na električno energijo, lahko prekrivala s področjem uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami in vzbudila pomisleke glede stabilnosti naložbenih pogojev in finančnega bremena za gospodinjstva;

58.  meni, da bi, če bi država članica zaradi katerega koli vira lastnih sredstev nosila preveliko breme, tega lahko zmanjšali z dodatno podporo iz naslova programov EU v omejenem obdobju in znesku ter v skladu s cilji Unije; meni, da takšne podpore ni mogoče dodeliti z uvedbo novih rabatov ali popravkov na strani prihodkov v proračun EU;

59.  poudarja, da bi morale države članice kljub uvedbi z okoljem povezanih davkov ali dajatev ohraniti pravico, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, izbiro med različnimi viri energije in splošno strukturo svoje oskrbe z energijo;

iv. Drugi viri prihodkov

60.  želi spomniti, da bi morala biti lastna sredstva sicer glavni element prihodkov proračuna EU, da pa jih vseeno dopolnjujejo drugi prihodki, kot je navedeno v členu 311 PDEU, mednje pa sodijo: davki na plače osebja EU, prihodki iz upravnega poslovanja institucij, kot so prihodki od prodaje blaga, oddajanje v najem ali najemanje, zagotavljanje storitev in bančne obresti, prispevki držav zunaj EU k nekaterim programom EU, zamudne obresti, globe, ki jih plačujejo podjetja, večinoma zaradi kršenja konkurenčnega prava EU, ter prihodki od najemanja in dajanja posojil EU;

61.  je seznanjen, da se bilanca posameznega proračunskega leta v primeru presežka vnese v proračun naslednjega leta kot prihodek in da drugi prihodki, bilance in tehnične prilagoditve, vključno s presežkom iz prejšnjega leta, znašajo približno 6 % vseh prihodkov; poudarja, da so v zadnjih letih „druge prihodke“ večinoma sestavljale globe, ki same predstavljajo 2,5 % vseh prihodkov (brez namenskih prejemkov);

62.  obžaluje, da je bil potencial takšnih drugih prihodkov v razpravi o financiranju EU doslej zapostavljen; meni, da takšni prihodki zaradi svoje ravni, nestabilnosti in nepredvidljivosti morda ne predstavljajo alternative drugim virom lastnih sredstev, da pa vseeno pomenijo morebitno sredstvo za kritje povečanih finančnih potreb v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira;

63.  želi spomniti, da so pravni postopki, ki veljajo za takšne prihodke in morebitne spremembe, bolj prožni od tistih za vire lastnih sredstev, saj niso določeni v sklepu o virih lastnih sredstev, ampak v sekundarni zakonodaji, zato zanje ne velja zahteva za soglasje;

64.  ponovno izraža svoje dolgoletno stališče, da bi morali vsi prihodki, ki izhajajo iz glob, naloženih podjetjem zaradi kršenja konkurenčnega prava EU ali povezanih z zamudami pri plačilih nacionalnih prispevkov v proračun EU, pomeniti dodatne prihodke za proračun EU, ne da bi zaradi tega prišlo do ustreznega zmanjšanja prispevkov na podlagi BND;

65.  zaradi tega poziva, naj se v proračunu EU uvede posebna rezerva, ki bi se postopoma polnila z vsemi vrstami nepredvidenih drugih prihodkov in se bo lahko ustrezno prenesla, da bi zagotovili dodatne možnosti porabe, ko se bodo pojavile potrebe; meni, da bi bilo treba to rezervo nameniti za posebne instrumente večletnega finančnega okvira, na podlagi sklepa proračunskega organa pa bi zagotovila tudi dodatna sredstva, tako za obveznosti kot za plačila;

66.  poudarja potencial, ki ga imajo za proračun EU pristojbine, ki se plačujejo za izvajanje politik EU in zlasti evropskih sistemov, kot je evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) za državljane tretjih držav; meni, da bi bilo mogoče v nekaterih primerih takšne prihodke predvideti za isto politiko ali namen; meni, da bi bilo treba pri pripravljanju programov in politik EU v obdobju po letu 2020 to vrsto morebitnih prihodkov obravnavati bolj sistematično, da bi proračunu EU zagotovili dodaten vir prihodkov;

67.  poudarja, da so prihodki decentraliziranih agencij EU, kot so pristojbine in takse, ki jih plačuje industrija, in prispevki iz nacionalnih proračunov v letu 2016 znašali približno 1 milijardo EUR; poziva Komisijo, naj predlaga skladen pristop v zvezi s financiranjem agencij iz naslova pristojbin v naslednjem večletnem finančnem okviru;

o
o   o

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105. (2) UL L 168, 7.6.2014, str. 29. (3) UL L 168, 7.6.2014, str. 39. (4) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 214. (5) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89. (6) UL C 443, 22.12.2017, str. 11. (7) UL C 443, 22.12.2017, str. 994. (8) UL C 294, 12.8.2016, str. 82. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309. (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401. (11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2018 (2017/2226(INI))

P8_TA(2018)0077 A8-0047/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti njenih členov 121(2), 136 ter 148,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju ocene Evropskega fiskalnega odbora z dne 20. junija 2017 glede prihodnje fiskalne naravnanosti, primerne za euroobmočje,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 in 17. junija 2010 ter sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(11),

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2017 o nadaljnjih korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2017)0821),

–  ob upoštevanju Evropske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je Komisija objavila jeseni 2017,

–  ob upoštevanju študij in poglobljenih analiz usklajenosti gospodarskih politik v euroobmočju v okviru evropskega semestra, ki so bile pripravljene za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (november 2015),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti 2016 (COM(2015)0690), poročila o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691) in osnutka skupnega poročila o zaposlovanju (COM(2015)0700),

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic, podpisanega in razglašenega v Göteborgu 17. novembra 2017,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije(12),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji(13),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2017)0770),

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2018,

–  ob upoštevanju razprave s Komisijo o svežnju evropskega semestra – letni pregled rasti za leto 2018, ki je potekala v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0047/2018),

A.  ker naj bi se po napovedih Komisije evropsko gospodarstvo še naprej povečevalo, čeprav naj bi ustvarjanje delovnih mest in rast kupne moči gospodinjstev v naslednjih dveh letih nekoliko izgubila zagon, in sicer naj bi bila leta 2017 rast v EU 2,4-odstotna, nato pa naj bi se leta 2018 rahlo upočasnila na 2,2 % in leta 2019 na 2,0 %; ker bodo vseeno potrebni nadaljnji ukrepi v politiki, da bi uredili nerešene posledice svetovne gospodarske krize;

B.  ker so zaradi sedanjih razmer v gospodarstvu EU potrebne ambiciozne in socialno uravnotežene strukturne reforme in naložbe v državah članicah, da bi spodbudili trajnostno rast, zaposlovanje in konkurenčnost ter dosegli konvergenco k višjim standardom;

C.  ker naj bi se rast zasebne potrošnje naslednje leto nekoliko zmanjšala in nato leta 2019 umirila, in sicer zaradi višje inflacije v primerjavi z letom 2017, čeprav je še vedno nižja od cilja ECB, ki je pod 2 %, vendar blizu te vrednosti;

D.  ker sta Evropska investicijska banka in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) poleg evropskih strukturnih in investicijskih skladov priskrbela pomembno podporo za naložbe v EU; ker so zasebne naložbe še vedno pod ravnjo iz leta 2008, kar negativno vpliva na potencialno rast, ustvarjanje novih delovnih mest in produktivnost;

E.  ker se pričakuje, da bo zaposlenost v EU še naprej naraščala in je bilo v drugi četrtini leta 2017 zaposlenih 235,4 milijona ljudi; ker nekateri kazalniki na trgu dela nakazujejo trajne težave, kot so vedno večja segmentacija trga dela, ki poglabljajo neenakosti, zlasti kar zadeva mlade in ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe; ker je stopnja brezposelnosti v EU 7,5-odstotna in v euroobmočju 8,9-odstotna, torej še vedno previsoka, zlasti med mladimi, čeprav je v EU najnižja v zadnjih devetih, v euroobmočju pa v zadnjih osmih letih; ker med številnimi državami članicami še vedno obstajajo znatne razlike in ker je pri stopnji zaposlenosti pot, da si opomorejo od krize, in nenazadnje dosežejo nacionalne cilje Evrope 2020, še dolga; ker je bila skrita brezposelnost (brezposelne osebe, ki želijo delati, vendar zaposlitve ne iščejo aktivno) leta 2016 20-odstotna;

F.  ker je več držav članic zaradi izogibanja davkom, utaje davkov in davčnih goljufij, ki koristijo nekaterim velikim korporacijam in posameznikom, izgubilo na milijarde evrov dohodka za upravljanje javnih financ na škodo malih in srednjih podjetij ter davkoplačevalcev;

G.  ker zagotavlja izboljšanje gospodarskih razmer priložnosti za izvajanje ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform, zlasti ukrepov za spodbujanje naložb, saj je raven naložb kot delež BDP danes še vedno nižja kot v obdobju neposredno pred finančno krizo, ter za izboljšanje razmer na področju javnih financ, ob upoštevanju bremena demografskega razvoja na vzdržnost dolga;

1.  je seznanjen z objavo svežnja o letnem pregledu rasti za leto 2018 ter s predlagano kombinacijo politik s področja naložb, ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform ter odgovornih javnih financ kot načinom za nadaljnje spodbujanje višjih stopenj rasti ter za krepitev evropskega okrevanja, konvergence k višjim standardom in konkurenčnosti; se strinja, da je za zagotavljanje rasti, delovnih mest ter za boj proti neenakostim, ki ovirajo gospodarsko rast, potreben nadaljnji napredek pri izvajanju strukturnih reform;

Poglavje 1 – Naložbe in rast

2.  poudarja trajno strukturno težavo nezadostne rasti možne proizvodnje, produktivnosti in konkurenčnosti, ki jo spremljajo prenizke javne in zasebne naložbe ter pomanjkanje ambicioznih in socialno uravnoteženih strukturnih reform v nekaterih državah članicah;

3.  opozarja, da imajo nekatere države članice še vedno previsoke plačilnobilančne presežke, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za podprtje javnih in zasebnih naložb ter spodbudo gospodarske rasti;

4.  opozarja na pomembnost javnih in zasebnih naložb ob strukturnih reformah za spodbujanje in povečanje gospodarske rasti;

5.  opozarja na pomembnost spodbujanja javnih naložb v EU, da bi izravnali sedanji upad javnih naložb; poleg tega poziva k dokončanju unije kapitalskih trgov, da bi okrepili zasebne naložbe po vsem enotnem trgu; meni, da je treba regulativni okvir za zasebne naložbe še izboljšati;

6.  poudarja, da je treba več vlagati v raziskave, razvoj in inovacije ter v tehnološko posodabljanje, da bi spodbudili produktivnost; opozarja, da lahko naložbe na področjih, kot so infrastruktura, otroško varstvo, socialna stanovanja, izobraževanje, usposabljanje, zdravje, raziskave, digitalne inovacije in krožno gospodarstvo, povečajo produktivnost in/ali zaposlovanje; poziva Komisijo, naj obravnava priporočila za posamezne države na področju energijske učinkovitosti in porabe virov ter zagotovi, da bodo ta priporočila popolnoma skladna s pariškim podnebnim sporazumom;

7.  poziva Komisijo, naj oceni sedanje ovire za pomembne infrastrukturne projekte, ki krepijo rast, v celotnem življenjskem ciklu teh naložb in naj s Parlamentom in Svetom razpravlja o tem, kako se s temi ovirami spoprijeti v sedanjem pravnem okviru;

Poglavje 2 – Odgovorne javne finance

8.  je seznanjen s splošno nevtralno fiskalno naravnanostjo, predlagano v priporočilih za euroobmočje, ugotavlja pa, da je leta 2018 v številnih državah članicah mogoče pričakovati nekoliko ekspanzivno fiskalno naravnanost; opozarja, da je dosledno izvajanje in skladnost s fiskalnimi pravili Unije, tudi popolno spoštovanje sedanjih določb o prožnosti, najpomembnejše za pravilno delovanje gospodarske in monetarne unije;

9.  poudarja, da mora fiskalna naravnanost na nacionalni ravni in ravni euroobmočja s kratkoročno makroekonomsko stabilizacijo uravnotežiti dolgoročno vzdržnost javnih financ popolnoma v skladu s Paktom za stabilnost in rast;

10.  pozdravlja izboljšave v javnih financah, ki so ključne za dosego stabilnejše, trajnejše in učinkovitejše rasti, zlasti postopno zmanjševanje razmerja med javnim dolgom in BDP v EU in euroobmočju ter zmanjšanje nominalnega proračunskega primanjkljaja, pri tem pa poudarja, da je bruto razmerje med javnim dolgom in BDP v euroobmočju še vedno okoli 90 %, v nekaterih državah članicah pa znatno nad to ravnjo; poudarja, da bi morale te države članice nujno zmanjšati svoje visoko razmerje med javnim dolgom in BDP, saj je to v času gospodarskega okrevanja veliko lažje izvesti; vendar opozarja, da so starajoče se družbe in drugi demografski trendi ogromno breme za vzdržnost javnih financ; zato poziva države članice, naj bodo odgovorne do prihodnjih generacij;

11.  poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na sestavo in upravljanje nacionalnih proračunov; zato pozdravlja vse pogostejšo prakso pregleda porabe in še naprej spodbuja države članice, naj ocenijo kakovost svojih proračunov;

Poglavje 3 – Strukturne reforme

12.  opozarja, da morajo nekatere države članice še naprej izvajati socialno in okoljsko trajnostne, rasti prijazne strukturne reforme, zlasti glede na izboljšane gospodarske razmere po vsej EU in rast BDP v skoraj vseh državah članicah, da bi spodbudile konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest, rast in konvergenco k višjim standardom;

13.  vztraja, naj se odhodki za raziskave in razvoj približajo ciljem strategije Evropa 2020; poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezne politike in poskrbijo za naložbe, da bi zagotovile ali ohranile enakopraven dostop do vseživljenjskega učenja in usposabljanja, pri tem pa upoštevajo spremembe na trgu dela, tudi pojav novih poklicev;

14.  poudarja, da digitalizacija, globalizacija in tehnološke spremembe temeljito spreminjajo trg dela, kar pomeni na primer korenite spremembe v oblikah in statusih zaposlitve, za katere je potreben prilagojen prehod; zato poudarja pomen dinamičnih trgov dela z dostopnimi in kakovostnimi sistemi socialnega varstva, ki se zmorejo odzvati na te nove razmere na trgu dela;

15.  meni, da bi z reformami, ki bi odpravile ozka grla za naložbe, omogočili takojšnjo podporo gospodarski dejavnosti in obenem ustvarili pogoje za dolgoročno rast;

16.  poziva k pregledom obdavčevanja, katerih namen je doseganje dobre uravnoteženosti med obdavčitvijo kapitala, dela in potrošnje;

Poglavje 4 – Konvergenca in vključevanje

17.  poudarja, da bi bilo treba v okviru evropskega semestra in priporočil za posamezne države prispevati k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, tudi tistih iz stebra socialnih pravic, in doseči cilje rasti in zaposlovanja; zato pozdravlja pregled socialnih kazalnikov kot orodja za spremljanje izvajanja socialnega stebra;

18.  poudarja, da je v nedavnem obdobju realna rast plač zaostajala za rastjo produktivnosti, razmere na trgu dela pa so se izboljšale; glede na to poudarja, da bi plače v nekaterih sektorjih in na nekaterih področjih še lahko rasle v skladu s cilji produktivnosti, da bi se zagotovil dober življenjski standard in upoštevali konkurenčnost in potreba po odpravi neenakosti;

19.  poudarja, da je treba pri fiskalnih politikah upoštevati monetarno politiko in spoštovati neodvisnost ECB;

20.  poziva Komisijo, naj razvije celovito strategijo za podporo naložbam, ki bo povečala okoljsko trajnost, in zagotovi ustrezno povezavo med cilji OZN za trajnostni razvoj ter evropskim semestrom;

21.  pozdravlja dejstvo, da se v okviru letnega pregleda rasti za leto 2018 priznava potreba po uspešnih in pravičnih davčnih sistemih, ki zagotavljajo primerne spodbude za gospodarsko dejavnost; podpira pobude Komisije za doseganje večje preglednosti in reforme sistema DDV ter opaža dosežen napredek pri skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; pozdravlja prizadevanja na mednarodni ravni za boj proti davčnim goljufijam, utaji davkov in izogibanju davkom; ugotavlja, da lahko izboljšanje učinkovitosti nacionalnih davčnih sistemov znatno poveča javnofinančne prihodke;

22.  poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in beguncev, ter za njihovo vključevanje, in že zgodaj predvidijo zahteve za olajšanje njihovega prehoda na trg dela, s čimer bi preprečili, da jih posrka siva ekonomija, in zagotovili, da so za javne storitve zagotovljeni zadostni viri; poudarja, da bi morali imeti socialni partnerji ključno vlogo pri omogočanju lažjega vključevanja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in beguncev ter preprečevanju, da bi utrpeli diskriminacijo na trgu dela;

23.  je zaskrbljen nad vrzelmi in diskriminacijo, ki še naprej vplivajo na trge dela v nekaterih državah članicah in prispevajo k razlikam med moškimi in ženskami pri plačah, upokojevanju in sodelovanju pri sprejemanju odločitev;

Poglavje 5 – Okvir evropskega semestra: odgovornost in izvajanje

24.  pozdravlja, da se večja pozornost namenja skupni finančni naravnanosti euroobmočja, hkrati pa opozarja na obveznosti posameznih držav članic v zvezi s skladnostjo s Paktom za stabilnost in rast, vključno s popolnim upoštevanjem sedanjih določb o prožnosti; poudarja, da pojem skupne fiskalne naravnanosti ne pomeni, da se presežki in primanjkljaji v različnih državah članicah medsebojno izravnavajo;

25.  je zaskrbljen zaradi nizke stopnje upoštevanja priporočil za posamezne države, tudi priporočil o pospeševanju konvergence, povečanju konkurenčnosti in zmanjšanju makroekonomskih neravnotežij; meni, da bi večja nacionalna odgovornost s pomočjo javnih razprav na nacionalni ravni privedla do boljšega izvajanja priporočil za posamezne države; meni, da je pomembno zagotoviti, da se v nacionalnih parlamentih razpravlja o poročilih o državah in priporočilih za posamezne države; meni, da bi bilo treba regionalne in lokalne oblasti bolje vključiti v proces evropskega semestra; poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja za uveljavljanje teh priporočil, ki so usmerjena v obravnavanje izzivov, ki ogrožajo vzdržnost denarne unije;

26.  poudarja, da bi moral vsak nadaljnji korak k poglobitvi ekonomske in monetarne unije spremljati močnejši demokratični nadzor; zato vztraja, da je treba okrepiti tako vlogo Evropskega parlamenta kot nacionalnih parlamentov v skladu z načelom odgovornosti; poziva, naj se postopku pogajanj pridružijo tudi posvetovanja s socialnimi partnerji na nacionalni in evropski ravni;

27.  pozdravlja priznanje Komisije, da korupcija še vedno ovira naložbe v nekaterih državah članicah in da je za zagotovitev pravega gospodarskega razvoja potrebno spoštovanje pravne države ter neodvisnih sodnih organov in organov pregona; kljub temu obžaluje, da je Komisija ukinila letno poročilo o boju proti korupciji, in jo poziva, naj ponovno začne letno analizo korupcije v državah članicah in zagotovi mehanizme za boj proti njej;

Sektorski prispevki k poročilu o letnem pregledu rasti za leto 2018

Proračuni

28.  meni, da mora proračun EU zagotoviti spodbudo za trajnostno rast, konvergenco, naložbe in reforme s pomočjo rešitev in sinergij glede nacionalnih proračunov; zato meni, da letni pregled rasti državam članicam služi kot smernica za pripravo lastnega in evropskega proračuna, zlasti glede na to, da se pripravlja večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020;

29.  v zvezi s tem ponavlja, da je potrebna večja sinergija med nacionalnimi proračuni in proračunom EU; opozarja, da ima Komisija zaradi svojega sodelovanja v evropskem semestru ter pri pripravi in izvrševanju proračuna EU osrednjo vlogo pri tem;

30.  pozdravlja predlog za večje sinergije in preprečevanje razdrobljenosti proračuna EU, kakor je bilo zapisano v decembra 2016 objavljenem končnem poročilu in priporočilih skupine na visoki ravni za lastna sredstva z naslovom „Prihodnje financiranje EU“;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

31.  pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo spletnega portala o spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, ki bi zagotavljal najnovejše informacije o temah, povezanih s spodbujanjem zdravja in dobrega počutja, ter bi bil pomemben vir jasnih in zanesljivih informacij za državljane; poudarja, da bi moral biti ta portal v celoti dostopen vsem državljanom EU, tudi tistim, ki trpijo zaradi disleksije ali drugih podobnih težav;

32.  poziva k večji usklajenosti z drugimi politikami EU na področju preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, kot so strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, evropski strukturni in investicijski skladi, Solidarnostni sklad, okoljska zakonodaja ter politike na področju raziskav in inovacij;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski centralni banki.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 12. (2) UL L 306, 23.11.2011, str. 41. (3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8. (4) UL L 306, 23.11.2011, str. 33. (5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25. (6) UL L 306, 23.11.2011, str. 1. (7) UL L 140, 27.5.2013, str. 11. (8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1. (9) UL L 192, 18.7.2015, str. 27. (10) UL L 169, 1.7.2015, str. 1. (11) UL C 407, 4.11.2016, str. 86. (12) UL C 399, 24.11.2017, str. 149. (13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0491.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2018 (2017/2260(INI))

P8_TA(2018)0078 A8-0052/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 3 in 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 9, 145, 148, 152, 153, 174 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje(1),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV (Solidarnost),

–  ob upoštevanju revidirane Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti 1., 3., 4., 5., 8. in 10. cilja,

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic 17. novembra 2017 v Göteborgu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2018 (COM(2017)0690),

–  ob upoštevanju osnutka skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 22. novembra 2017 k sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti za leto 2018 (COM(2017)0674),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 22. novembra 2017 za odločbo Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2017)0677),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2017)0770),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018 (COM(2017)0771),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Osnutki proračunskih načrtov za leto 2018: celovita ocena (COM(2017)0800),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017)0250),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pregled izvajanja uredbe iz leta 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (SWD(2017)0258),

–  ob upoštevanju sedme izdaje letnega pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi (2017), ki ga je objavila Komisija in ki se osredotoča na medgeneracijsko pravičnost in solidarnost v Evropi,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe (COM(2016)0581),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2016 o začetku posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic (COM(2016)0127) in njegovih prilog,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta z dne 15. februarja 2016 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2016)0071) in stališča Parlamenta z dne 15. septembra 2016 o tej temi(2),

–  ob upoštevanju svežnja Komisije o socialnih naložbah z dne 20. februarja 2013, vključno s priporočilom 2013/112/EU z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020) ter resolucije Parlamenta z dne 16. junija 2010 o EU 2020(4),

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o boju proti neenakostim kot vzvodu za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o ekonomskih politikah euroobmočja(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o politikah na področju minimalnega dohodka kot sredstvu za boj proti revščini(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(13),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji(18),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora Združenih narodov o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije (september 2015),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 iz marca 2017 z naslovom Brezposelnost mladih: ali so politike EU prinesle spremembe? Ocena jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 25. septembra 2017 z naslovom Razvoj poklicnega življenja v Evropi: letni pregled Evropskega observatorija poklicnega življenja za leto 2016 in zlasti poglavja z naslovom Neenakosti v plačilih – dokazi, razprave in politike,

–  ob upoštevanju aktualne posodobitve poročila Eurofounda z dne 18. julija 2017 z naslovom Dohodkovna neenakost med napotenimi delavci: izzivi za načelo enake obravnave, ki vsebuje podroben pregled stališč vlad in socialnih partnerjev v Evropi, kar zadeva načelo enakega plačila za enako delo,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 26. junija 2017 z naslovom Poklicne spremembe in neenakosti v plačah: Evropski center za spremljanje delovnih mest 2017,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 19. aprila 2017 o socialni mobilnosti v EU,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 13. marca 2017 z naslovom Dohodkovne neenakosti in zaposlitveni vzorci v Evropi pred veliko recesijo in po njej,

–  ob upoštevanju poročil Eurofounda z dne 24. februarja 2017 o vključenosti socialnih partnerjev v evropski semester: posodobitev za leto 2016, in z dne 16. februarja 2016 o vlogi socialnih partnerjev v evropskem semestru v obdobju 2011–2014,

–  ob upoštevanju preglednega poročila Eurofounda z dne 17. novembra 2016 z naslovom Šesta evropska raziskava o delovnih razmerah,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 12. marca 2015 z naslovom Nove oblike zaposlitve,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 29. oktobra 2013 z naslovom Ženske, moški in delovni pogoji v Evropi,

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2018,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0052/2018),

A.  ker je stopnja zaposlenosti v EU vse večja in je v drugi četrtini leta 2017 dosegla 72,3 %, kar ustreza 235,4 milijonom zaposlenih in pomeni, da EU napreduje pri doseganju 75-odstotne stopnje zaposlenosti, določene v strategiji EU 2020; ker se stopnje zaposlenosti v številnih državah članicah še vedno zelo razlikujejo, pri čemer so v Grčiji, na Hrvaškem, v Italiji in Španiji precej pod povprečjem EU, ki znaša 65 %, na Nizozemskem, Danskem, v Združenem kraljestvu, Nemčiji in na Švedskem pa so višje od 75 %, in bo potrebnega še veliko dela, da se bodo izboljšale po prestani krizi, zlasti pa, da bomo dosegli nacionalne cilje iz strategije EU 2020; ker je rast zaposlovanja močnejša med starejšimi delavci, visokokvalificiranimi delavci ter moškimi, šibkejša pa med mladimi, nizkokvalificiranimi delavci in ženskami; ker je zaposlenost, merjena z opravljenimi delovnimi urami na zaposlenega, zaradi povečanja deleža dela s krajšim delovnim časom in zmanjšanja števila delovnih ur zaposlenih s polnim delovnim časom še vedno 3 % pod predkrizno ravnjo v EU in 4 % pod predkrizno ravnjo v euroobmočju; ker je v EU v tem trenutku 18,9 milijona ljudi še vedno brez zaposlitve, naložbe so še zmeraj prenizke, rast plač je šibka, revščina zaposlenih pa še naprej narašča; želi spomniti, da člen 3 PEU določa, da si Unija prizadeva za polno zaposlenost;

B.  ker je v EU brez zaposlitve še vedno 18,9 milijona ljudi, čeprav je stopnja brezposelnosti s 7,5 % v EU in s 8,9 % v euroobmočju najnižja v zadnjih devetih letih; ker to izboljšanje ni v vseh državah članicah enako, saj sega stopnja brezposelnosti od približno 4 % v Nemčiji do skoraj 20 % v Španiji in 23,6 % v Grčiji; ker je bila skrita brezposelnost (brezposelne osebe, ki želijo delati, vendar zaposlitve ne iščejo aktivno) leta 2016 20-odstotna, medtem ko je delež dolgotrajno brezposelnih v EU še vedno zaskrbljujoče visok in znaša več kot 46,4 % (v euroobmočju je njihov delež 49,7 %); ker je v nekaterih državah članicah brezposelnost še vedno visoka zaradi premajhne rasti in strukturnih pomanjkljivosti; ker so nezadostne reforme trga dela eden od razlogov za visoko brezposelnost; ker je podpora za dolgotrajno brezposelne bistvena, saj bo drugače njihov položaj začel vplivati na njihovo samozavest, dobro počutje in prihodnji razvoj, kar bi jih potisnilo na rob revščine in socialne izključenosti, obenem pa ogrozilo vzdržnost sistemov socialne varnosti in evropsko socialno razsežnost;

C.  ker se je delo s krajšim delovnim časom od leta 2008 povečalo za 11 %, zaposlitev s polnim delovnim časom pa je v istem obdobju padla za 2 %, medtem ko je neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom z 29,3 % leta 2013 padlo na 27,7 % leta 2016, vendar še vedno predstavlja tretjino tovrstnih pogodb;

D.  ker je segmentacija trga dela med trajnimi in atipičnimi zaposlitvami še naprej zaskrbljujoča, saj začasne delovne pogodbe v nekaterih državah članicah predstavljajo od 10 % do 20 % zaposlitev, pri čemer je stopnja prehoda k pogodbam za nedoločen čas zelo nizka, začasna delovna mesta pa so prej slepa ulica kot odskočna deska za stalno delovno mesto; ker zaradi tega pojava številni delavci ne morejo uživati koristi varne, relativno dobro plačane zaposlitve in dobrih možnosti, kar ustvarja razkorak v plačah med delavci s pogodbami za nedoločen in za določen čas;

E.  ker je kljub rahlemu izboljšanju stopnja brezposelnosti mladih s 16,6 % (18,7 % v euroobmočju) še vedno zaskrbljujoče visoka; ker so po podatkih iz osnutka skupnega poročila o zaposlovanju mladi pogosteje zaposleni z nestandardnimi ali atipičnimi oblikami zaposlitve, kar vključuje pogodbe za določen čas, neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom in slabše plačana delovna mesta z nižjimi plačami; ker leta 2016 6,3 milijona mladih, starih od 15 do 24 let, še vedno ni bilo zaposlenih in se niso izobraževali ali usposabljali (NEET); ker lahko države članice brezposelnost mladih obravnavajo z razvojem in izvajanjem regulativnih okvirov trga dela ter sistemov izobraževanja in usposabljanja in z aktivnimi politikami trga dela na podlagi prepovedi diskriminacije zaradi starosti v zvezi s členom 19 PDEU in Direktivo 2000/78/ES o enakosti na področju zaposlovanja;

F.  ker stopnje brezposelnosti kljub majhnim razlikam med državami članicami še vedno ostajajo višje od stopnje iz obdobja pred krizo; ker je v nekaterih državah članicah dolgotrajna brezposelnost še vedno višja od 50 % vse brezposelnosti in v EU povprečno znaša 46,6 %, v euroobmočju pa 49,7 %; ker so v stopnji brezposelnosti zabeleženi samo ljudje, ki nimajo dela in so v zadnjih štirih tednih aktivno iskali zaposlitev, s stopnjo dolgotrajne brezposelnosti pa se meri delež ljudi v delovno aktivnem prebivalstvu, starem od 15 do 74 let, ki so brezposelni 12 mesecev ali več;

G.  ker razlika v zaposlenosti med spoloma še vedno obstaja in v EU znaša 11,6 %, pri čemer je stopnja zaposlenosti pri moških 76,9 % , pri ženskah pa 65,3 %, še večje razlike pa so med ženskami, rojenimi zunaj EU, in Rominjami; ker je razlika med spoloma pri delu s krajšim delovnim časom še večja in je leta 2016 znašala 23 odstotnih točk, v štirih državah članicah je presegla 30 odstotnih točk, delež žensk, ki neprostovoljno delajo s krajšim delovnim časom, pa je 23,5 %; ker je stopnja zaposlenosti žensk z najmanj enim otrokom do 6 let 9 odstotnih točk nižja kot stopnja zaposlenosti žensk brez otrok, 19 % potencialne ženske delovne sile v letu 2016 pa je bilo neaktivnih, ker so morale skrbeti za otroke ali nezmožne odrasle; ker se ženske zaradi nižjih stopenj zaposlenosti v ekvivalentu polnega delovnega časa spopadajo še z veliko plačno vrzeljo, ki je leta 2015 v EU povprečno znašala 16,3 %, pri čemer je bila v Estoniji 26,9 %, v Italiji in Luksemburgu pa 5,5 %;

H.  ker se nekatere države članice soočajo s strukturnimi izzivi na trgu dela, kot sta nizka udeležba in neusklajenost med znanji, spretnostmi in kvalifikacijami; ker narašča potreba po konkretnih ukrepih za vključevanje in ponovno vključevanje neaktivnih delavcev, da bi izpolnili zahteve trga dela;

I.  ker se družbe v Evropski uniji starajo (skoraj 20 % evropskega prebivalstva ima nad 65 let, ocene pa kažejo, da bo ta delež do leta 2050 dosegel 25 %), kar prinaša dodatne izzive za države članice, ki bodo morale poskrbeti za prilagoditve, da bodo še naprej zagotavljale dobro financirane in trdne sisteme socialne varnosti, zdravstvene sisteme in sisteme dolgotrajne nege in oskrbe, ter zadovoljile potrebe po formalnem in neformalnem zagotavljanju oskrbe; ker so neformalni negovalci zelo pomembni za družbo; ker je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v EU-28 leta 2015 rahlo upadla in naj bi po ocenah skupno znašala 80,6 let (0,3 leta manj kot leta 2014), od tega 83,3 leta za ženske (0,3 leta manj kot leta 2014) in 77,9 leta za moške (0,2 leta manj kot leta 2014); ker je bil to prvi upad pričakovane življenjske dobe v EU-28 po letu 2002, ko so postali podatki o tem na voljo za vse države članice, opazimo pa ga lahko v večini držav članic; ker Eurostat navaja, da še ni mogoče reči, ali je zmanjšanje pričakovane življenjske dobe med letoma 2014 in 2015 samo začasno ali pa se bo v naslednjih letih nadaljevalo;

J.  ker demografski izzivi vključujejo dejavnike, kot sta odseljevanje in razpršenost prebivalstva, ki prizadetim regijam otežujejo rast in ogrožajo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU;

K.  ker je stopnja šolskega osipa v nekaterih državah članicah, vključno z Malto, Španijo in Romunijo, okoli 20 %, na Portugalskem, v Bolgariji, Italiji, Madžarski, Združenem kraljestvu in Grčiji pa je še vedno nad zastavljenim 10-odstotnim ciljem EU; ker je osip kompleksen osebni, nacionalni in evropski izziv; ker so najpomembnejši dejavniki, povezani z nizko stopnjo izobrazbe in šolskim osipom, socialna in ekonomska prikrajšanost, priseljensko poreklo ter posebne potrebe, če upoštevamo, da je v EU povprečni delež posameznikov s slabimi rezultati v naravoslovju na dnu socialno-ekonomskega kvartila dijaške populacije v okviru raziskave PISA 2015 približno 34-odstoten, kar je 26 odstotnih točk več kot v zgornjem socialno-ekonomskem kvartilu;

L.  ker sektor socialnega gospodarstva zajema dva milijona podjetij (približno 10 % vseh podjetij v EU) in zaposluje več kot 14 milijonov ljudi (približno 6,5 % zaposlenih v EU); ker je ta sektor pomemben za spoprijemanje z nešteto izzivi, s katerimi se sooča današnja družba, med drugim s staranjem prebivalstva;

M.  ker v Evropi živi 80 milijonov invalidov; ker izvajanje ukrepov za zagotavljanje dostopnosti invalidom še vedno zaostaja;

N.  ker kljub napredku pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti v družbi še vedno obstajajo prikrajšane skupine in ker revščina in socialna izključenost še vedno ogrožata nesprejemljivih 119 milijonov Evropejcev, od tega je več kot 25 milijonov otrok (več kot vsak četrti otrok v EU), pri čemer v državah članicah in Uniji kot celoti vztrajajo tudi regionalne razlike, tako da EU še daleč ne dosega cilja strategije EU 2020; ker se v dveh tretjinah vseh držav EU dohodkovna neenakost še vedno povečuje; ker je dohodek najbogatejših 20 % gospodinjstev v vsej EU 5,1-krat višji od dohodka najrevnejših 20 %, v nekaterih vzhodnih in južnih evropskih državah je razmerje 6,5-kratnik ali še višji, kar je skoraj dvakrat toliko, kot so podatki za nekatere srednjeevropske in najuspešnejše skandinavske države; ker visoke stopnje neenakosti ovirajo enake možnosti pri dostopanju do izobraževanja, usposabljanja in socialne zaščite in so zato škodljive za socialno pravičnost, socialno kohezijo in trajnostni gospodarski razvoj;

O.  ker je po podatkih Komisije v publikaciji Employment and Social Developments in Europe 2017 (Razvoj na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi v letu 2017) leta 2015 revščina ali socialna izključenost ogrožala 118,8 milijona ljudi, kar je 1,7 milijona več kot leta 2008 in še daleč od cilja strategije EU 2020, da bi to število zmanjšali za 20 milijonov, pri čemer so med državami članicami velike razlike – od 5 % ali manj v Češki republiki ali Nemčiji do okoli 20 % v Grčiji in Španiji; ker je bil leta 2016 delež otrok (0–17 let), ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost, 26,4 %, kar je višje kot pri odraslih med 16. in 64. letom (24,2 %) in za skoraj 10 odstotnih točk višje kot pri ljudeh, starejših od 65 let (18,3 %); ker je število revnih otrok v Evropi še vedno zaskrbljujoče visoko, saj jih je že več kot 25 milijonov, in ker revščina v otroštvu vpliva na vse življenje in botruje prenosu prikrajšanosti z generacije na generacijo; ker so socialne politike pomembne za doseganje kohezije in približevanje EU njenim državljanom;

P.  ker v vsej Evropi narašča revščina zaposlenih, najvišje stopnje pa so zabeležene v Španiji (13,1 %), Grčiji (14 %) in Romuniji (18,6 %), kar dokazuje, da včasih zgolj zaposlitev ne zadostuje, da se človek prebije iz revščine, ter kaže, da je treba premisliti o različnih vzorcih na trgu dela, vključno z delom s krajšim delovnim časom in/ali delom za določen čas, višino plač in intenzivnostjo dela v gospodinjstvu ter slabimi delovnimi razmerami; ker je rast plač v EU še vedno šibka in se je v zadnjih dveh letih povečala za manj kot 1 %, razlike v plačah zaposlenih pa so v EU precejšnje in segajo od 4,6 EUR na delovno uro v Bolgariji do 43,3 EUR na delovno uro v Luksemburgu; ker dejanska rast plač v 18 od 28 držav članic zaostaja za povprečno rastjo proizvodnje in tudi za upadanjem brezposelnosti; ker je določanje plač v nacionalni pristojnosti;

Q.  ker je izobrazba eden od odločilnih dejavnikov za vključitev mladih na trg dela in so zanjo v prvi vrsti pristojne države članice, čeprav jih pri tem podpira Komisija; ker morata biti kakovostna izobrazba in izobraževanje dostopna vsem, pri čemer je treba upoštevati, da je v EU med mladimi z visokošolsko izobrazbo (20–34 let) zaposlenih 82,8 %, kar je za več kot 10 odstotnih točk pri populaciji mladih s srednješolsko izobrazbo; ker poklicno usposabljanje postaja vse bolj verodostojno, tako med mladimi Evropejci kot med podjetji, ki priznavajo njihove sposobnosti; ker usposabljanje, pridobljeno v neformalnem okolju, Evropejcem zagotavlja bistvena orodja, potrebna za trg dela;

R.  ker digitalna preobrazba od delavcev zahteva vsaj osnovna digitalna znanja, vendar se ocenjuje, da jih 44 % prebivalstva EU nima(19);

S.  ker bi bilo treba v skladu s členom 168 PDEU pri opredeljevanju in izvajanju ustreznih politik in dejavnosti Unije zagotavljati varovanje zdravja ljudi na visoki ravni; ker bi s tem pripomogli k socialnemu vključevanju, socialni pravičnosti in enakosti; ker tehnološki in znanstveni napredek, ki ga letni pregled rasti za leto 2018 pozdravlja, omogoča boljše, učinkovitejše in cenovno sprejemljivejše načine zdravljenja in zdravila; ker ta napredek osebam s posebnimi kroničnimi obolenji vstopijo na trg dela ali delajo še veliko dlje; ker ta cilj trenutno ovirajo visoke cene nekaterih zdravil;

T.  ker ima fiskalna politika v državah članicah pomembno vlogo pri stabiliziranju makroekonomskega okolja, služi pa tudi drugim ciljem, na primer za fiskalno vzdržnost in prerazporejanje;

U.  ker so za zagotavljanje in upravljanje sistemov socialne varnosti pristojne države članice in jih Unija usklajuje, ne pa harmonizira;

V.  ker se bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca v več državah članicah še vedno ni vrnil na predkrizno raven in je za 20 do 30 odstotnih točk nižji kot leta 2008;

W.  ker je zmogljivost gospodarstva EU za spodbujanje dolgoročne rasti manjša od njegovih največjih tekmecev; ker Komisija ocenjuje, da je potencial za rast v EU okoli 1,4 %, v ZDA pa 2 %;

X.  ker neprijavljeno delo delavce prikrajša za njihove pravice in spodbuja socialni damping ter tako močno vpliva na proračun, prav tako pa škoduje zaposlovanju, produktivnosti, kakovosti dela in razvoju spretnosti ter vpliva na učinkovitost in uspešnost pokojninskih sistemov; ker so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi neprijavljeno delo spremenili v prijavljeno;

Y.  ker se morajo najbolj oddaljene regije spopadati z velikimi težavami, povezanimi z njihovimi posebnimi značilnostmi, ki omejujejo njihove možnosti za rast; ker brezposelnost v teh regijah znaša od 11,2 % do 27,1 %, dolgotrajna brezposelnost pa od 54,5 % do 80,9 %; ker brezposelnost mladih v teh regijah presega 40 %;

Z.  ker se po raziskavah Eurofounda v večini državah članicah postopoma izboljšuje udeležba socialnih partnerjev pri pripravi nacionalnih programov reform, čeprav so še vedno velike razlike v rezultatih, ko gre za kakovost in učinkovitost splošnega sodelovanja nacionalnih socialnih partnerjev v procesu evropskega semestra;

AA.  ker Eurofound v svoji najnovejši študiji o sodelovanju socialnih partnerjev v evropskem semestru poroča o konsolidiranju in vse večji ozaveščenosti na podlagi smernice za zaposlovanje št. 7 o okrepitvi delovanja trgov dela; ker socialni partnerji vseeno poudarjajo, da jim je treba omogočiti resnično sodelovanje s smiselnim in pravočasnim posvetovanjem, izmenjavo prispevkov in povratnimi informacijami ter s tem, da so njihovi prispevki dovolj prepoznavni;

1.  pozdravlja letni pregled rasti za leto 2018 z vključenim evropskim stebrom socialnih pravic, ki je pomembna sestavina splošnih politik za kakovostno zaposlovanje, vzdržno rast in naložbe in s katerim naj bi povečali produktivnost in plače, ustvarjali nova delovna mesta, zmanjšali neenakost in revščino ter izboljšali socialno zaščito ter dostop do javnih storitev in njihovo kakovost; se zaveda, da se letni pregled rasti opira na strategijo za naložbe, strukturne reforme in odgovorne javne finance ter da je treba vse to kombinirati s politikami in ukrepi za uresničevanje načel in ciljev evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da bi morala Komisija v okviru evropskega semestra izboljšati proces usklajevanja politik tako, da bi gospodarsko usklajevanje povezali z zaposlovanjem in socialno uspešnostjo, namreč da bi bolje spremljali, preprečevali in korigirali negativne trende, zaradi katerih bi se lahko povečale razlike in ki bi oslabili socialni napredek; poziva države članice, naj upoštevajo prednostne naloge, opredeljene v letnem pregledu rasti in priloženem skupnem poročilu o zaposlovanju, zato da bi v svojih nacionalnih politikah in strategijah spodbujale rast, trajnostni gospodarski razvoj, kakovostno zaposlovanje, socialno kohezijo ter socialno zaščito in vključevanje; poudarja, da je pomembno varovati pravice delavcev in spodbujati njihovo pogajalsko moč;

2.  poudarja, da so potrebne socialno in ekonomsko uravnotežene strukturne reforme za uresničitev “socialne ocene trojni A“, tako da bi razvili vključujoč trg dela in socialne politike, s katerimi bi izpolnili potrebe delavcev in ranljivih skupin, da bi spodbudili naložbe in ustvarili kakovostna delovna mesta, delovni sili pomagali pridobiti potrebna znanja in spodbujali enake možnosti na trgu dela, poštene delovne razmere, da bi povečali produktivnost dela, podprli rast plač ter vzdržne in ustrezne sisteme socialne zaščite, obenem pa vsem državljanom izboljšali življenjski standard; poudarja, da je treba krepiti ugodno poslovno okolje za podjetja in delavce, da bi dosegli stabilnost za delovna mesta in uravnotežili socialno in gospodarsko razsežnost ter odločitve sprejemali skupaj in v medsebojnem dopolnjevanju; poziva države članice, naj postopoma preusmerijo davke od dela k drugim virom in naj pri tem ne postavljajo na kocko socialne varnosti; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje socialnih standardov in zmanjšanje neenakosti;

3.  poudarja, da sta socialni dialog in kolektivna pogajanja za delodajalce in sindikate najpomembnejša instrumenta za vzpostavitev poštenih pogojev za plače in delo ter da močni sistemi kolektivnih pogajanj krepijo odpornost držav članic na gospodarske krize; opozarja, da je pravica do kolektivnih pogajanj vprašanje, ki zadeva vse evropske delavce ter močno vpliva na demokracijo in pravno državo, tudi spoštovanje temeljnih socialnih pravic, ter da so kolektivna pogajanja temeljna evropska pravica, ki so jo evropske institucije v skladu s členom 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah dolžne spoštovati; v zvezi s tem poziva k politikam, ki bodo spoštovale, spodbujale in krepile kolektivna pogajanja in položaj delavcev v sistemu določanja plač, kar je bistvenega pomena za doseganje visokih standardov delovnih pogojev; meni, da bi bilo treba pri tem upoštevati podporo skupnemu povpraševanju in gospodarskemu okrevanju, zmanjšati neenakosti v plačah in se boriti proti revščini zaposlenih;

4.  poziva k odločnejšemu ukrepanju proti revščini in vse večji neenakosti ter k okrepitvi socialnih naložb, saj bi se povrnile v gospodarskem in socialnem smislu; želi opomniti, da so gospodarstva z več socialnimi naložbami odpornejša na pretrese; poziva države članice in Komisijo, naj v okviru veljavnih pravil Pakta za stabilnost in rast omogočijo dovolj manevrskega prostora za javne socialne naložbe in po potrebi za naložbe v socialno infrastrukturo ter zagotovijo podporo za tiste, ki so najbolj prizadeti, zato da bi se ustrezno spoprijeli z neenakostjo, zlasti s sistemi socialne zaščite, ki bodo zagotavljali ustrezno in dobro usmerjeno dohodkovno podporo; poziva Komisijo, naj po potrebi izvede bolj poglobljeno oceno o tem, katere vrste izdatkov lahko zagotovo štejemo kot socialno naložbo;

5.  meni, da je pomembno podpirati medkulturni dialog, da bi migranti, begunci in prosilci za azil lažje vstopili na trga dela in se vključili v družbo; izraža pomisleke glede trajne nizke udeležbe narodnostnih manjšin na trgu dela; glede tega poziva države članice, naj pravilno izvajajo direktivi 2000/78/ES in 2000/43/ES; poudarja, da prišleki prinašajo novo znanje in spretnosti, in poziva k oblikovanju in uveljavljanju orodij za večjezične informacije o obstoječih možnostih formalnega in neformalnega učenja, poklicnega usposabljanja, prakse in prostovoljnega dela;

6.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za to, da bi lahko osebam z bolezenskimi stanji, na primer kroničnimi bolečinami, pomagali pri vstopanju na trg dela ali pri obstanku na njem; vztraja, da je treba trg dela ustrezno usmerjati k takim primerom in da mora biti prožnejši in bolj nediskriminatoren, tako da bodo tudi ti ljudje lahko prispevali h gospodarskemu razvoju EU in s tem razbremenili sistem socialnega varstva;

7.  pozdravlja, da Komisija podpira naložbe za povečanje okoljske trajnosti in za priznanje njenega potenciala povsod v gospodarstvu; soglaša, da je pri podpiranju prehoda v krožno in zeleno gospodarstvo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest;

8.  pozdravlja medinstitucionalno razglasitev evropskega stebra socialnih pravic in meni, da moralo njegovih 20 temeljnih načel glede enakih možnosti in dostopa do trga dela, poštenih delovnih razmer ter socialne zaščite in vključenosti služiti kot vodilo in priporočilo pri izvajanju cikla za usklajevanje politik evropskega semestra, saj bi s tem dosegli resnično „oceno trojni A“ za Evropo, sprožili gospodarsko rast ter vzpostavili predvidljive in vzdržne finančne razmere v skladu s cilji gospodarske in zaposlovalne politike in s tem prispevali k doseganju glavnih prednostnih ciljev strategije EU 2020; poudarja, da je usklajevanje politik evropskega semestra zelo pomembno za utrditev evropske socialne razsežnosti, iz katere izhaja socialni steber; poudarja, da je ta steber prvi korak pri oblikovanju skupnega pristopa k varstvu in razvoju socialnih pravic v EU, kar bi morale pri svojih ukrepih upoštevati tudi države članice; zato poziva Komisijo, naj vloži konkretne predloge, ki bi pomagali okrepiti socialne pravice s konkretnimi in specifičnimi orodji (zakonodaja, mehanizmi za oblikovanje politik in finančni instrumenti) in dosegati konkretne rezultate; poudarja, da so temeljne pravice na prvem mestu;

9.  je seznanjen s prizadevanji za okrepitev socialne razsežnosti evropskega semestra; poziva k nadaljnjemu ukrepanju za uravnoteženje socialnih in ekonomskih prednostnih nalog in za večjo kakovost spremljanja in priporočil na socialnem področju;

10.  pozdravlja novi pregled stanja, ki vsebuje 14 glavnih kazalnikov za pregled uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev v treh širših razsežnostih, opredeljenih v okviru socialnega stebra;

11.  poudarja, da se je v EU pri 11 od 14 glavnih kazalnikov v zadnjem razpoložljivem letu v povprečju pokazalo izboljšanje, kar potrjuje, da se ob okrevanju gospodarstva vztrajno izboljšujejo tudi razmere na trgu dela in socialne razmere; zaveda pa se, da bo za socialno zbliževanje navzgor potrebno ukrepanje v skladu z razsežnostmi, opredeljenimi v socialnem stebru, kakor navaja tudi Komisija, in da analiza glavnih kazalnikov za 17 od 28 držav članic kaže „kritične razmere“ vsaj pri eni postavki;

12.  priznava, da ustvarjene koristi kljub izboljšanju gospodarskih razmer in razmer na trgu dela v zadnjih letih povsod po EU, niso vedno enakomerno razporejene, saj je še vedno preveč ljudi, ki živijo v revščini in so socialno izključeni; je zaskrbljen zaradi vse večjih razlik v EU in njenih državah članicah ter zaradi vse večjega deleža zaposlenih, ki jih ogroža revščina, kar ne velja samo za delavce s krajšim delovnim časom, marveč tudi za ljudi, ki so zaposleni za poln delovni čas; poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje položaja teh ljudi ter za boljše priznavanje dela in strokovnega znanja nevladnih organizacij, organizacij, ki se borijo proti revščini, in tudi ljudi, ki živijo v revščini, ter naj jih spodbujajo k sodelovanju pri izmenjavi primerov dobre prakse; poudarja, da sta zaradi visokih stopenj neenakosti manjša tudi gospodarska proizvodnja in potencial za trajnostno rast; poudarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov z individualno prilagojenimi ukrepi bistveno za boj proti revščini in socialni izključenosti ter za izboljšanje vzdržnosti nacionalnih sistemov socialne varnosti; poziva k oblikovanju in razvoju partnerstev med vsemi deležniki, da bi pridobili orodja za učinkovitejše odzivanje na potrebe na trgu dela, za iskanje učinkovitih rešitev in preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti; poudarja, da je treba izvajati učinkovite politike trga dela, da bi zmanjšali dolgotrajno brezposelnost; države članice bi morale dodatno pomagati brezposelnim s cenovno sprejemljivimi, dostopnimi in kakovostnimi podpornimi storitvami za iskanje službe, usposabljanje in prekvalifikacijo, obenem pa zaščititi tiste, ki v tem ne bi mogli sodelovati;

13.  poziva Komisijo, naj v predlogih priporočil za politiko v okviru evropskega semestra upošteva cilje socialnega razvoja;

14.  ponovno izraža pomisleke zaradi razlik v stopnji zaposlenosti in brezposelnosti v različnih državah članicah, zlasti pa zaradi skrb vzbujajočega obsega podzaposlenosti in prikrite brezposelnosti; to še posebej zadeva visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi v EU – ta je višja od 11 % –, z izjemo nekaterih držav članic (Avstrija, Češka republika, Nizozemska, Madžarska, Malta in Nemčija); meni, da je še posebej problematično nespremenjeno število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; v zvezi s tem pozdravlja, da je za pobudo za zaposlovanje mladih v obdobju 2017–2020 namenjenih za 2,4 milijarde EUR več sredstev; poudarja, da bi bilo treba po potrebi razmisliti o dodelitvi dodatnih sredstev na ravni EU za to pobudo in da bi morale države članice zagotoviti, da bo jamstvo za mlade odprto za vse skupine, tudi ranljive osebe; želi spomniti na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 z naslovom Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe?;

15.  soglaša s Komisijo, da bi bilo treba s sistemi socialne zaščite zagotoviti pravico do minimalnega dohodka; poziva države članice, naj v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ter ob sodelovanju socialnih partnerjev določijo ustrezen minimalni dohodek nad pragom revščine in naj poskrbijo, da bo dostopen vsem ljudem ter da bo namenjen tistim, ki so v največji stiski; meni, da če naj bodo sistemi minimalnega dohodka učinkoviti v boju proti revščini, bi jih morali pospremiti z dostopom do kakovostnih in cenovno dostopnih javnih dobrin in storitev ter ukrepov za enake možnosti in lažje vstopanje ali ponovno vstopanje ranljivih ljudi na trg dela, če so zmožni delati;

16.  poziva Komisijo, naj pripravi evropsko številko socialnega zavarovanja, s katero bi olajšala izmenjavo informacij ter tako ljudem zagotovila evidenco aktualnih in preteklih prejemkov ter onemogočila zlorabe;

17.  želi opomniti Komisijo, da je dostop do socialne zaščite osrednjega pomena za pravične delovne pogoje in da je treba po posvetovanju s socialnimi partnerji oblikovati konkretne predloge in tako zagotoviti, da bodo lahko vsi ljudje v vseh oblikah delovnih razmerij pridobili socialnovarstvene prejemke, vključno z ustrezno pokojnino;

18.  poziva Komisijo, naj prek Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za strateške naložbe in evropskega semestra bolj podpira obsežne javne politike v državah članicah, tako da bi zagotovili nemoten prehod iz izobraževanja in (dolgotrajne) brezposelnosti v delo, zlasti pa naj na nacionalni ravni v celoti izvajajo ukrepe iz priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(20); poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo vseživljenjsko učenje, predvsem pri starejših delavcih, da bi se znali prilagodili z novim znanjem in veščinami, in tako povečajo njihovo zaposljivost;

19.  je zaskrbljen zaradi vztrajne in obsežne revščine v Evropi, čeprav je od začetka krize preteklo že celo desetletje, ter zaradi nastalega medgeneracijskega razkoraka, in to celo v državah članicah, kjer revščina ali socialna izključenost v sorazmernem pogledu ogroža manj ljudi; je še posebej zaskrbljen zaradi naraščajoče revščine otrok in zaposlenih, ki jo v več državah članicah zaznavajo kljub makroekonomskemu okrevanju v zadnjih letih; je seznanjen, da je delež otrok, vpisanih v predšolsko vzgojo in varstvo, v več kot tretjini držav članic, kritičen; poziva Komisijo, naj države članice podpre pri zasnovi in izvajanju strukturnih reform in naj ovrednoti njihov socialni in distribucijski učinek;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj ukrenejo vse potrebno za znatno zmanjšanje revščine v Evropi, zlasti revščine otrok, in naj predstavijo konkretne ukrepe, s katerimi bodo postavile otroke v središče politik za ublažitev revščine, kar je v skladu s priporočilom o vlaganju v otroke, ter naj pri tem upoštevajo pripravljalne ukrepe v proračunu EU za leti 2017 in 2018 ter ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, in naj zagotovijo, da bo vsakemu otroku, ki ga ogroža revščina, dostopno brezplačno zdravstveno varstvo, brezplačno izobraževanje in varstvo ter dostojno stanovanje in primerna prehrana; poudarja, da morajo države članice sprejeti nacionalne načrte za zmanjšanje revščine otrok, v katerih bodo izrecno obravnavale omejeni učinek socialnih transferjev pri zmanjševanju tveganja revščine;

21.  odobrava, da je letno poročilo o rasti za leto 2018 osredinjeno na osnovne storitve zagotavljanja ustreznih socialnih stanovanj in druge stanovanjske pomoči, vključno z varovanjem ranljivih oseb pred neupravičenimi prisilnimi deložacijami in zasegom premoženja, ter na reševanje problema brezdomstva; poziva, da bi v evropskem semestru in priporočilih pobliže spremljali brezdomstvo in izključenost iz dostopa do stanovanj, kot je bilo že zahtevano;

22.  pozdravlja, da je Komisija predlagala direktivo o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji, s katero bi nadomestili sedanjo direktivo o pisni izjavi;

23.  poudarja, da je stopnja brezposelnosti med mladimi in nizkokvalificiranimi delavci višja kot pri odraslih visokokvalificiranih delavcih; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje novega programa znanj in spretnosti, da bi ljudi s specifično problematiko glede kvalifikacij ponovno vključili na trg dela;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj čim več vlagajo v cenovno ugodno, dostopno in visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje, v inovacije, ki bodo podpirale rast produktivnosti dela, v aktivne politike trga dela, socialno vključevanje in vključevanje v delo ter v učinkovitejše in namensko oblikovane javne in zasebne zavode za zaposlovanje, pri tem pa naj upoštevajo geografske, demografske in dohodkovne razlike med posameznimi regijami in državami, ter tako zagotovijo, da bodo pridobljena znanja skladna s potrebami na trgu dela, tako da bodo ljudem dale v roke več moči in jih vključile na trg dela ter zmanjšale šolski osip; glede tega poudarja, da naraščajo potrebe po digitalnih in drugih prenosljivih znanjih, in vztraja, da jih je treba nujno razvijati, zlasti pa bi morale biti zajete vse družbene skupine, predvsem nizkokvalificirani delavci in mladi; opozarja, kako pomembne so pobude za podpiranje dolgoročne mobilnosti študentov in mladih, ki končajo izobraževanje in usposabljanje, saj bo s tem zagotovljena kvalificirana in mobilna delovna sila za sektorje, ki imajo velik potencial;

25.  meni, da bo vzajemno priznavanje kvalifikacij pomagalo premostiti razkorak med pomanjkanjem znanj in spretnosti na evropskem trgu dela ter iskalci zaposlitve, zlasti mladimi; poudarja, da so kvalifikacije in veščine, pridobljene v okviru neformalnega in priložnostnega učenja pomembne, ker izboljšajo zaposljivost mladih in tistih, ki niso bili na trgu dela, ker so morali skrbeti za družinskega člana; zato poudarja, da je treba oblikovati sistem potrjevanja neformalnih in priložnostnih oblik znanja in izkušenj, zlasti tistih, ki so bile pridobljene pri prostovoljstvu; pozdravlja dejstvo, da je Komisija v letnem pregledu rasti upoštevala, da bi jih bilo pomembno priznati za namene novega programa znanj in spretnosti za Evropo; poziva Komisijo in države članice, naj nadgradijo poklicno usposabljanje in okrepijo učenje v povezavi z delom, vključno s kakovostnim vajeništvom;

26.  poziva države članice, naj podpirajo vajeništvo in dodobra izkoristijo finančna sredstva Erasmus+, ki so na voljo za prakso, da bi zagotovile kakovost in privlačnost tovrstnega usposabljanja; želi spomniti Komisijo, da je treba povečati uporabo tega programa pri mladih v najbolj oddaljenih regijah, kar je zapisano tudi v sporočilu Komisije z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU;

27.  spodbuja države članice, naj si v večji meri prizadevajo izvajati priporočila za posamezne države na področju izobraževanja in mladih ter naj spodbujajo izmenjavo primerov dobre prakse;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izvajajo pobude za izboljšanje dostopa do boljšega izobraževanja, znanja in zaposlovanja ter naj pri vsem delu na področju znanj in spretnosti poskrbijo za večjo osredotočenost na zeleno in krožno gospodarstvo;

29.  meni, da bi prihodnosti prilagojen program znanj in spretnosti moral vključevati tudi učenje za trajnost in biti del širšega razmisleka o poklicni pismenosti v okviru vedno večje digitalizacije in robotizacije evropskih družb, pri čemer se ne bi smeli osredotočiti zgolj na gospodarsko rast, temveč tudi na osebni razvoj, boljše zdravje in blaginjo učencev;

30.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 14. novembra 2017 z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture (COM(2017)0673), ki vsebuje drzne cilje na področju izobraževanja, zlasti vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora in izboljšanje učenja jezikov v Evropi;

31.  poudarja, da ustvarjalne industrije sodijo med najbolj podjetne sektorje in da se pri umetniškem izobraževanju razvijajo prenosljiva znanja in spretnosti, med drugim ustvarjalno razmišljanje, reševanje problemov, timsko delo in iznajdljivost; poziva, da je treba v izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike vključiti umetnost in ustvarjalno učenje, saj je ustvarjalnost tesno povezana z inovacijami; poleg tega želi spomniti na potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja za ohranjanje in spodbujanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter za gospodarsko rast, inovacije in zaposlovanje, zlasti zaposlovanje mladih; poudarja, da bi z nadaljnjim spodbujanjem kulturnega in ustvarjalnega sektorja bistveno prispevali k naložbam, rasti, inovacijam in zaposlenosti; zato poziva Komisijo, naj preuči priložnosti, ki jih ponuja ves kulturni in ustvarjalni sektor, predvsem nevladne organizacije in mala združenja, na primer v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

32.  želi spomniti, da je treba dekleta in mlade ženske spodbujati k študiju informacijske in komunikacijske tehnologije, in poziva države članice, naj jih spodbujajo k študiju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pri čemer naj ne pozabijo na umetnost in humanistične znanosti, ter naj povečajo zastopanost žensk na naravoslovnih področjih;

33.  poziva države članice in Komisijo, naj ob upoštevanju načela subsidiarnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje storitev in predpisov, ki so pomembni za ustrezno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za enakost spolov; poziva k razvoju dostopnega, kakovostnega in cenovno sprejemljivega varstva otrok in predšolske vzgoje ter storitev oskrbe za tiste, ki jo potrebujejo, in k vzpostavitvi ugodnih razmer za starše in skrbnike, tako da bi jim omogočili ugodno izrabo dopusta iz družinskih razlogov ter prožno ureditev dela, ki jih omogoča nova tehnologija, ter jim jamčili socialno zaščito in po potrebi omogočili ustrezno usposabljanje; poudarja pa, da je treba družinskim članom zmanjšati breme obvezne oskrbe, in poziva, da bi oblikovali regulirano domeno gospodinjskih delavcev in oskrbovalcev, s katero bi olajšali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in obenem prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest; v zvezi s tem poudarja, da imajo velik potencial javno-zasebna partnerstva ter da imajo pomembno vlogo ponudniki socialnih storitev in socialna podjetja; poudarja, da je treba nepretrgano spremljati napredek v socialnih zadevah in na področju enakosti spolov, da bi zajeli tudi razsežnost spola, in ter čez čas preučiti vpliv reform;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo cilje glede oskrbe starejših, invalidov in drugih odvisnih oseb, ki bi bili podobni barcelonskim ciljem, in orodja za spremljanje, s katerimi bi zagotovili uresničitev teh ciljev; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za standarde kakovosti za vse storitve oskrbe, tudi glede razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne sprejemljivosti; poziva države članice in Komisijo, naj povzamejo sklepe Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov o spodbujanju skupnostne podpore in oskrbe za neodvisno življenje, in naj oblikujejo jasno strategijo in močne naložbe za razvoj sodobnih, visokokakovostnih storitev v skupnosti ter povečajo podporo za oskrbovalce, zlasti tiste, ki skrbijo za družinske člane;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo kakovost dela, tako v smislu delovnih razmer, zdravja in varnosti kot v smislu plač, ki bodo omogočale dostojno življenje in načrtovanje družine; poudarja, da se je pomembno učinkovito spoprijeti s problemom neprijavljenega dela ter k temu pritegniti socialne partnerje in naložiti ustrezne globe; poziva države članice, naj podvojijo prizadevanja za preoblikovanje neprijavljenega dela v prijavljeno delo z okrepitvijo svojih mehanizmov za inšpekcije dela in z izvajanjem ukrepov, ki bodo delavcem omogočali prehod iz neformalnega v formalno gospodarstvo; želi spomniti države članice na platformo za boj proti neprijavljenemu delu, v kateri bi morale dejavno sodelovati in jo uporabljati za izmenjavo primerov dobre prakse, da bi rešile vprašanje neprijavljenega dela, podjetij „poštnih nabiralnikov“ in navideznega samozaposlovanja, saj vse to ogroža kakovost dela in dostop delavcev do sistemov socialne varnosti in nacionalnih javnih financ ter ustvarja nepošteno konkurenco med evropskimi podjetji; pozdravlja nove pobude, ki jih je predlagala Komisija, kot so začetek javnega posvetovanja o evropskem organu za delo, pa tudi o evropski številki socialnega zavarovanja; zato poziva države članice, naj delovnim inšpektoratom zagotovijo ustrezne vire, da se bodo lahko spoprijeli s problematiko neprijavljenega dela, naj zasnujejo ukrepe, da bodo lahko ti delavci prešli v formalno ekonomijo, in naj izboljšajo čezmejno sodelovanje med inšpekcijskimi službami ter elektronsko izmenjavo informacij in podatkov, da bi vzpostavili učinkovitejši nadzor za boj proti socialnim goljufijam in neprijavljenemu delu ter za njihovo preprečevanje in da bi zmanjšali upravne obremenitve;

36.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo aktivne politike trga dela učinkovite in uspešne ter zasnovane tako, da bodo podpirale mobilnost med sektorji in prekvalifikacijo delavcev, kar bo postajalo vse pomembnejše, saj se bodo trgi delovne sile prilagajajo digitalni preobrazbi naših gospodarstev;

37.  poudarja potencial malih in srednjih podjetij pri ustvarjanju delovnih mest in v gospodarstvu na splošno; meni, da je osrednjega pomena oceniti visok delež propadanja zagonskih podjetij, da bi se iz tega kaj naučili, in da je treba podpirati podjetništvo, tudi z vzpostavljanjem in podpiranjem modela socialnega in krožnega gospodarstva; poleg tega meni, da je bistveno izboljšati poslovno okolje, in sicer je treba odpraviti upravna bremena in ustrezno prilagoditi zahteve, izboljšati dostop do financ in podpreti razvoj davčnih modelov in poenostavljenih postopkov izpolnjevanja davčnih obveznosti v korist malim in srednjim podjetjem, podjetnikom, samozaposlenim, mikropodjetjem ter zagonskim in socialnim podjetjem, preprečevati davčne utaje in rešiti problem s pomanjkanjem zanesljivih informacij za opredelitev davčne osnove in informacij o dejanskih lastnikih podjetij; poziva države članice, naj razvijejo politike, ki bodo med mladimi že od zgodnjih let krepile resnično podjetniško kulturo, tako da jim bodo zagotovile priložnosti za pripravništvo in obiske v podjetjih ter pravo znanje za spoprijemanje z neuspehom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj še naprej izvaja program Erasmus za mlade podjetnike; poziva države članice, naj podprejo združenja in pobude, ki mladim podjetnikom pomagajo pri razvoju inovativnih projektov;

38.  poudarja, da je socialno podjetništvo v porastu in lahko spodbudi gospodarstvo ter hkrati zmanjša prikrajšanost, socialno izključenost in druge družbene probleme; zato meni, da bi moralo podjetniško izobraževanje vključevati socialno razsežnost in obravnavati teme, kot so pravična trgovina, socialna podjetja in alternativni poslovni modeli, vključno z zadrugami, da bi si vsi prizadevali za bolj socialno, vključujoče in trajnostno gospodarstvo;

39.  opozarja, da so podjetja socialnega gospodarstva odigrala bistveno vlogo pri zmanjševanju učinkov krize; zato poudarja, da jih je treba bolj podpreti, zlasti z dostopom do različnih oblik financiranja, vključno z evropskimi sredstvi, ter zmanjšanjem upravnega bremena; poudarja, da je treba tem podjetjem zagotoviti pravni okvir, s katerim bodo njihove dejavnosti priznane v EU in ki bo preprečeval nelojalno konkurenco; obžaluje, da se ocena njihovih dejavnosti ne odraža v letnem pregledu rasti, kot je zahteval Parlament;

40.  priznava, da ženske še vedno niso zadostno zastopane na trgu dela; v zvezi s tem meni, da imajo lahko prilagodljive pogodbe o zaposlitvi, vključno s prostovoljnimi pogodbami o zaposlitvi za določen čas in o delu s krajšim delovnim časom, pomembno vlogo pri povečevanju udeležbe skupin, ki bi bile drugače morda izključene s trga dela, na primer žensk;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v razvoj novih proizvodnih tehnologij in storitev ter jih spodbujajo v okviru pravičnega prehoda; poudarja potencial teh tehnologij in storitev za povečanje produktivnosti in trajnosti, ustvarjanje kakovostnih novih delovnih mest in spodbujanje dolgoročnega razvoja;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s strategijo EU 2020 spodbujajo naložbe v sektor raziskav in razvoja; meni, da naložbe v ta sektor prispevajo k povečevanju konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva in s tem podpirajo ustvarjanje stabilnih delovnih mest in višje plače;

43.  poudarja, da je treba vsem regijam, tudi podeželskim in tistim z resnimi in trajnimi naravnimi ali demografskimi težavami, zagotoviti dostop do širokopasovnih povezav, da bi po vsej EU zagotovili skladen razvoj;

44.  meni, da je zmanjševanje števila prebivalstva, ki na regije EU vpliva v različnem obsegu, ena od večjih ovir za razvoj v EU, torej bi bili potrebni različni pristopi in zaveze; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo ukrepe za reševanje tega izziva; poudarja, da je za reševanje tega demografskega problema potreben celosten pristop, ki bi moral vključevati prilagoditev potrebne infrastrukture, dostojno plačana in kakovostna delovna mesta ter izboljšanje javnih storitev in prožne ureditve dela, vse to pa bi morala spremljati ustrezna gotovost zaposlitve in dostopna socialna zaščita;

45.  pozdravlja, da je Komisija v okviru evropskega statističnega programa vključila zahtevo, da je treba zagotavljati statistične podatke o demografskih izzivih, kot je odseljevanje ali razpršenost prebivalstva; meni, da bodo ti podatki zagotovili izčrpno predstavo o problematiki, s katero se spoprijemajo te regije, in omogočili iskanje boljših rešitev; poziva Komisijo, naj te statistične podatke upošteva pri pripravi prihodnjega večletnega finančnega okvira;

46.  želi spomniti, da je treba zaradi podaljševanja življenjske dobe prilagoditi pokojninske sisteme, da bi zagotovili njihovo vzdržnost, starejšim pa dobro kakovost življenja; poudarja, da lahko to dosežemo z zmanjšanjem stopnje ekonomske odvisnosti, med drugim z ustreznimi delovnimi pogoji, tako da bodo lahko tisti, ki želijo, delali dlje, in z oceno na ravni držav članic in skupaj s socialnimi partnerji o tem, ali bi bilo treba zakonsko določeno in dejansko upokojitveno starost ustrezno prilagoditi glede na pričakovano življenjsko dobo in čas plačevanja prispevkov, pa tudi s preprečevanjem prezgodnjega izstopanja s trga dela ter s pritegnitvijo mladih in migrantov na trg dela; poziva Komisijo, naj podpre države članice pri krepitvi javnih in poklicnih pokojninskih sistemov ter pri zasnovi kreditnih točk za oskrbo, s katero bi odtehtali izgubljene prispevke žensk in moških zaradi varstva otrok in dolgotrajne oskrbe, kajti s tem bi rešili problem razlik med spoloma pri pokojninah in zagotovili ustrezen pokojninski prihodek nad pragom revščine, s katerim bi bilo mogoče živeti dostojno in neodvisno;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za politiko aktivnega staranja, socialno vključevanje starejših in medgeneracijsko solidarnost; opozarja, da so za produktivnost bistveni tudi stroškovno učinkovitejši zdravstveni sistemi in dolgotrajna oskrba, ki zagotavlja pravočasen dostop do cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva dobre kakovosti;

48.  meni, da se je kohezijska politika kot glavna naložbena politika v Evropski uniji izkazala za učinkovito pri zmanjševanju neenakosti, krepitvi vključevanja ter zmanjševanju revščine in bi jo bilo zato treba v prihodnjem večletnem finančnem okviru finančno okrepiti; meni, da bi moral biti Evropski socialni sklad še naprej glavni instrument EU za vključevanje in ponovno vključevanje delavcev na trg dela, kot tudi za podporne ukrepe za socialno vključevanje, boj proti revščini in neenakosti in podporo izvajanju evropskega stebra socialnih pravic; poziva Komisijo, naj sklad okrepi in tako v naslednjem večletnem finančnem okviru podpre evropski steber socialnih pravic;

49.  poudarja, da mora Evropski sklad za strateške naložbe podpirati rast in zaposlovanje v zelo tveganih projektih ter da mora delovati proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti; ima pa pomisleke zaradi velikega neravnovesja pri uporabi sredstev tega sklada med državami EU-15 in EU-13; poudarja tudi vlogo programa za zaposlovanje in socialne inovacije pri spodbujanju visoke ravni kakovosti in trajnosti zaposlovanja, zagotavljanju ustreznega in dostojnega socialnega varstva ter v boju proti socialni izključenosti in revščini;

50.  poziva države članice, naj ocenijo, ali bi lahko znižale obdavčitev osnovnih dobrin, zlasti hrane, saj je to eden izmed najosnovnejših ukrepov socialne pravičnosti;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za nadaljnje vključevanje invalidov na trg dela, in sicer z odpravljanjem zakonodajnih ovir, bojem proti diskriminaciji in prilagajanjem delovnih mest ter z ustvarjanjem spodbud za njihovo zaposlovanje; opozarja, da so za invalide bistveni prilagojeno delovno okolje, vključitev na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja ter namenska finančna podpora, kar jim pomaga, da se polno vključijo na trg dela in v družbo; poziva Komisijo, naj v preglednico socialnih kazalnikov v zvezi z vključevanjem na trg dela in socialnim vključevanjem vključi invalide;

52.  pozdravlja napredek pri vključevanju pravic invalidov v predlagane nove smernice držav članic za politike zaposlovanja, ki so priložene letnemu pregledu rasti za leto 2018; obenem poziva, da morajo te določbe vključevati konkretne ukrepe za doseganje navedenih ciljev v skladu z obveznostmi EU in držav članic v okviru Konvencije OZN o pravicah invalidov;

53.  spodbuja države članice, naj izvajajo potrebne ukrepe za socialno vključevanje beguncev, pripadnikov narodnostnih manjšin ter oseb s priseljenskim ozadjem;

54.  poudarja, da se s problemom neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo na trgu spopadajo vse regije EU, tudi najrazvitejše, in ga s prekarno ali negotovo zaposlitvijo ne bomo rešili; poziva Komisijo in države članice, naj uveljavljajo ukrepe za lažjo mobilnost delavcev med delovnimi mesti, sektorji in lokacijami, da bi zadostile potrebam na trgu dela v bolj in manj razvitih regijah, obenem pa naj jim zagotovijo stabilnost in dostojne delovne razmere ter jim omogočijo poklicni razvoj in napredovanje; priznava, da mobilnost med državami članicami znotraj EU pomaga usklajevati ponudbo in povpraševanje; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj namenijo posebno pozornost edinstvenemu položaju čezmejnih delavcev in delavcev v obrobnih in najbolj oddaljenih regijah;

55.  obžaluje, da najbolj oddaljene regije kljub številnim pozivom Evropskega parlamenta še vedno niso zajete v letnem pregledu rasti; poziva Komisijo, naj za zagotavljanje enakosti med regijami in spodbujanje zbliževanja navzgor, o čemer se je veliko razpravljalo, okrepi uporabo člena 349 PDEU in tako spodbudi vključevanje najbolj oddaljenih regij v EU; poudarja, da je treba najbolj oddaljenim regijam še naprej namenjati posebno pozornost, in to ne le v smislu dodeljevanja sredstev, temveč tudi v zvezi z učinkom evropskih politik na njihove socialne razmere in raven zaposlenosti;

56.  poudarja, da je v obdobju 2014–2016 realna rast plač zaostajala za rastjo produktivnosti kljub izboljšanju razmer na trgu dela; opozarja, da je rast realnih plač kot rezultat povečane produktivnosti ključnega pomena za odpravljanje neenakosti;

57.  poudarja vlogo socialnih partnerjev kot glavnih deležnikov, vlogo praks nacionalnega socialnega dialoga ter vlogo civilne družbe v procesu reform in meni, da njihovo dejavno sodelovanje pri oblikovanju, časovnem razporejanju in izvajanju reform prinaša veliko dodano vrednost; poudarja, da bo dejansko sodelovanje pri zasnovi politik socialnim partnerjem omogočilo, da se bodo počutili vključene v nacionalne reforme, ki bodo sprejete kot odziv na priporočila za posamezne države iz semestra, zaradi česar bo večji tudi njihov občutek odgovornosti in lastništva nad rezultati; zato poziva Komisijo, naj predlaga smernice za primerno vključitev vseh ustreznih deležnikov; podpira mnenje, da nove oblike zaposlitev na globaliziranem trgu zahtevajo nove oblike socialnega dialoga, ter poziva Komisijo in države članice, naj podprejo vzpostavljanje novih oblik socialnega dialoga in zaščito pri novih oblikah zaposlitve; poudarja, da je treba delavce obveščati o njihovih pravicah in jih zaščititi, če prijavijo zlorabe; meni, da je socialni dialog potreben v vseh fazah procesa evropskega semestra, če želimo zares napredovati v smeri zbliževanja navzgor; ponovno zatrjuje, da morajo države članice ljudem pomagati pri pridobivanju znanj, potrebnih na trgu dela;

58.  poudarja, da se po podatkih Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) in pregledu strategije EU 2020 porazdelitev znanj in spretnosti delovne sile v veliki meri ujema z zahtevami glede kvalifikacij na trgu dela leta 2016, da ponudba delovne sile presega povpraševanje po vseh vrstah kvalifikacij in je zlasti visoka pri ljudeh z nizkimi in srednjimi kvalifikacijami; poudarja, da napovedi centra obenem kažejo povečevanje znanj in spretnosti na strani povpraševanja in ponudbe do leta 2025 ter naj bi se po pričakovanjih pri delovni sili spreminjali hitreje od tistih, ki jih bo zahteval trg dela; zato poziva Komisijo in države članice, naj ponovno temeljito ocenijo težave pri dostopu do trga dela; ima pomisleke zaradi povečanja deleža ljudi s previsokimi kvalifikacijami (25 % v letu 2014);

59.  poudarja, da je diskriminacija na podlagi spola še vedno velika, kar se kaže pri razlikah v plačilu med spoloma ali v stopnji zaposlenosti moških in žensk, povprečna bruto urna postavka zaposlenih moških je namreč za približno 16 % višja od postavke zaposlenih žensk; poudarja, da so te razlike posledica premajhne zastopanosti žensk v dobro plačanih sektorjih, diskriminacije na trgu dela in visokega deleža žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom; poziva, da je potreben nadaljnji napredek pri zmanjševanju teh razlik; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v strategijo EU 2020 vključi steber o enakosti spolov ter splošni cilj enakosti spolov;

60.  poziva države članice, naj z določitvijo ciljev in opredelitvijo ukrepov za odpravljanje dolgotrajnih razlik med spoloma v svoje nacionalne programe reform in programe za stabilnost in konvergenco vključijo razsežnost spola ter načelo enakosti med moškimi in ženskami;

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0355. (3) UL L 59, 2.3.2013, str. 5. (4) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0451. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0418. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0403. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0360. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0260. (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0073. (11) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0039. (12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010. (13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338. (14) UL C 35, 31.1.2018, str. 157. (15) UL C 366, 27.10.2017, str. 19. (16) UL C 265, 11.8.2017, str. 48. (17) UL C 75, 26.2.2016, str. 130. (18) UL C 65, 19.2.2016, str. 40. (19) Indeks digitalnega gospodarstva in družbe, Evropska komisija. (20) UL C 67, 20.2.2016, str. 1.