Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2054(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0266/2018

Predložena besedila :

A8-0266/2018

Razprave :

PV 10/09/2018 - 29
CRE 10/09/2018 - 29

Glasovanja :

PV 11/09/2018 - 6.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0327

Sprejeta besedila
PDF 155kWORD 58k
Torek, 11. september 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU
P8_TA(2018)0327A8-0266/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (2018/2054(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 162, 174 do 178 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1082/2006 o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2017 z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 20. septembra 2017, ki je bil priložen sporočilu Komisije z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (SWD(2017)0307),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji: sedmo poročilo Evropske komisije(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o gradnikih kohezijske politike EU po letu 2020(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o okrepljenem sodelovanju s partnerji in prepoznavnosti uspešnosti delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o ustrezni mešanici financiranja evropskih regij: uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev v kohezijski politiki EU(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah(10),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017 o manjkajočih prometnih povezavah v obmejnih regijah(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o kohezijski politiki ter raziskovalnih in inovacijskih strategijah za pametno specializacijo (RIS3)(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o evropskem teritorialnem sodelovanju – najboljša praksa in inovativni ukrepi(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2016 o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost(14),

–  ob upoštevanju sklepov in priporočil iz poročila skupine na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence do evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje(A8-0266/2018),

A.  ker imajo EU in njene neposredne sosede v Evropskem združenju za prosto trgovino (EFTA) 40 notranjih kopenskih mej in notranjih obmejnih regij EU, ki pokrivajo 40 % ozemlja Unije, obsegajo skoraj 30 % prebivalstva EU ter ustvarjajo skoraj tretjino BDP EU;

B.  ker se obmejne regije, zlasti tiste z manjšo gostoto prebivalstva, običajno soočajo s slabšimi pogoji za družbeni in gospodarski razvoj ter gospodarsko običajno dosegajo slabše rezultate v primerjavi z drugimi regijami v državah članicah, njihov gospodarski potencial pa ni v celoti izkoriščen;

C.  ker tudi fizične in/ali geografske ovire prispevajo k omejevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije med obmejnimi regijami znotraj EU in zunaj nje, zlasti v gorskih regijah;

D.  ker kljub preteklim prizadevanjem še vedno obstajajo ovire, predvsem upravne, jezikovne in pravne, ki zavirajo rast, gospodarski in družbeni razvoj ter kohezijo v obmejnih regijah;

E.  ker je Komisija leta 2017 ocenila, da bi se z odstranitvijo le 20 % obstoječih ovir v obmejnih regijah njihov BDP povečal za 2 % oziroma približno 91 milijard EUR, kar bi pomenilo približno milijon novih delovnih mest; ker je splošno znano, da teritorialno sodelovanje, vključno s čezmejnim sodelovanjem, prinaša resnično in prepoznavno dodano vrednost, zlasti državljanom EU, ki živijo ob notranjih mejah;

F.  ker je skupaj približno 2 milijona čezmejnih delavcev in študentov, ki so dejavni v drugi državi članici EU, od katerih je 1,3 milijona delavcev, kar je 0,6 % vseh zaposlenih v EU-28;

G.  ker se v sedanjem večletnem finančnem okviru 95 % sredstev programa vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in instrumenta za povezovanje Evrope namenja osrednjim koridorjem TEN-T, majhni projekti, ki se nanašajo na celovito omrežje, in ukrepi za povezavo z omrežjem TEN-T pa pogosto niso upravičeni do sofinanciranja ali financiranja na nacionalni ravni, čeprav so nujni za odpravo nekaterih problemov ter za razvoj čezmejnih povezav in gospodarstva;

H.  ker Komisija namerava predstaviti tudi svoje stališče o notranjih obmorskih obmejnih regijah;

I.  ker bi bilo primerno, da Komisija zavzame stališče tudi o številnih izzivih, s katerimi se soočajo regije ob zunanjih mejah EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, podeželjem, območji, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijami, ki so prizadete zaradi oddaljenosti, otoške lege ali drugih hudih in stalnih neugodnih naravnih in demografskih razmer v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU, ki je rezultat dveh let raziskav in dialoga in nudi dragocen vpogled v izzive in ovire, s katerimi se spopadajo regije ob notranjih mejah EU; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da se izkoriščajo in objavljajo zgledi dobre prakse in zgodbe o uspehu, kot v tem sporočilu Komisije, in poziva, naj se še opravi podobna analiza za regije ob zunanjih mejah EU;

Spopadanje s stalnimi ovirami

2.  poudarja, da je dostop do javnih storitev v skladu z njihovim razvojem ključnega pomena za 150 milijonov ljudi, ki živijo na čezmejnih območjih, in da ga pogosto ovirajo številne pravne in upravne ovire, vključno z jezikovnimi ovirami; zato poziva Komisijo in države članice, naj bolj sodelujejo in si karseda prizadevajo za odstranitev teh ovir ter spodbujajo in vzpostavijo uporabo e-uprave, zlasti ko gre za zdravstvene storitve, prevoz, gradnjo ključne fizične infrastrukture, izobraževanje, šport, komunikacijo, mobilnost delavcev, okolje, pa tudi regulacijo, čezmejno trgovino in podjetniški razvoj;

3.  poudarja, da so težave in izzivi, s katerimi se spopadajo obmejne regije, do neke mere skupni, vendar se od regije do regije ali med državami članicami tudi razlikujejo in so odvisne od pravnih, upravnih, gospodarskih in geografskih posebnosti posamezne regije, zaradi česar je pri obravnavanju teh ovir nujen individualni pristop; priznava skupni razvojni potencial čezmejnih regij na splošno; zato spodbuja k uporabi prilagojenih, celostnih in lokalnih pristopov, kot je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

4.  poudarja, da lahko različni pravni in institucionalni okviri držav članic v obmejnih regijah vodijo v pravno negotovost, kar lahko podaljša čas in zviša stroške za izvajanje posameznih projektov in predstavlja dodatno oviro za državljane, institucije in podjetja v obmejnih regijah in pogosto otežuje dobre pobude; zato poudarja, da bi bili zaželeni večja komplementarnost, boljša usklajenost in komunikacija, interoperabilnost in pripravljenost na odpravljanje ovir med državami članicami, vsaj na ravni obmejnih regij;

5.  priznava posebni položaj čezmejnih delavcev, ki jih izzivi obmejnih regij najbolj prizadenejo, zlasti v zvezi s priznavanjem diplom in drugih kvalifikacij, pridobljenih po preusposabljanju, zdravstvenim varstvom, prevozom in dostopom do informacij o prostih delovnih mestih, socialnem varstvu in davčnih sistemih; v zvezi s tem poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za premostitev teh ovir in na lokalne organe v obmejnih regijah prenesejo več pristojnosti ter jim omogočijo dovolj prožnosti za večjo uskladitev sosednjih nacionalnih pravnih in upravnih sistemov, da se bo izboljšala kakovost življenja čezmejnih delavcev; v zvezi s tem poudarja pomen razširjanja in uporabe najboljših praks po vsej EU; poudarja, da so te težave za čezmejne delavce v državah nečlanicah in iz držav nečlanic še bolj zapletene;

6.  opozarja na izzive v zvezi s poslovnimi dejavnostmi, ki se opravljajo v obmejnih regijah, zlasti ko gre za sprejetje in izvajanje delovnega in gospodarskega prava, obdavčevanje, javna naročila ali sisteme socialnega varstva; poziva države članice in regije, naj ustrezne pravne določbe bolj uskladijo in harmonizirajo glede na izzive, s katerimi se soočajo na obmejnih območjih, ter spodbudijo komplementarnost in dosežejo konvergenco regulativnih okvirov, da se omogoči večja pravna skladnost in prožnost pri izvrševanju nacionalne zakonodaje, izboljšajo pa naj tudi obveščanje o čezmejnih vprašanjih, npr. z vzpostavljanjem točk „vse na enem mestu“, da se delavcem in podjetjem omogoči, da izpolnijo svoje obveznosti ter v celoti uresničijo svoje pravice, kot to zahteva zakonodajni sistem države članice, kjer opravljajo storitve; poziva k boljši uporabi obstoječih rešitev in zagotavljanju financiranja obstoječih struktur za sodelovanje;

7.  izraža razočaranje, ker Komisija v svoje sporočilo ni vključila posebne ocene malih in srednjih podjetij (MSP) ter dodatne podpore, ki se jim lahko zagotovi; meni, da se mala in srednja podjetja pri čezmejnem sodelovanju spopadajo s posebnimi izzivi, ki so med drugim povezani z jeziki, upravnimi zmogljivostmi, kulturnimi razlikami in razhajanji med pravnimi sistemi; poudarja, da je še posebej pomembno, da te izzive premagamo, saj mala in srednja podjetja zaposlujejo 67 % delavcev v nefinančnih sektorjih poslovanja in ustvarjajo 57 % dodane vrednosti(15);

8.  poudarja, da v čezmejnih regijah, zlasti tistih z nižjo gostoto prebivalstva, prevozne storitve, zlasti čezmejne storitve javnega prevoza, še vedno niso dovolj razvite in usklajene, deloma zaradi manjkajočih ali opuščenih povezav, kar ovira čezmejno mobilnost in možnosti za gospodarski razvoj; nadalje poudarja, da na čezmejno infrastrukturno negativno vpliva tudi zapletena regulativna in upravna ureditev; poudarja obstoječe možnosti za razvoj trajnostnega prometa, ki bi zlasti temeljil na javnem prevozu, in v zvezi s tem pričakuje prihodnjo študijo Komisije o pomanjkljivih železniških povezavah ob notranjih mejah EU; poudarja, da bi morale tovrstne študije ali prihodnja priporočila med drugim temeljiti na informacijah in izkušnjah lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti ter upoštevati morebitne predloge za čezmejno sodelovanje in, kjer to že poteka, za boljše čezmejne povezave, ter poziva čezmejne regionalne oblasti, naj predlagajo, kako bi lahko zapolnili obstoječe vrzeli v prometnih omrežjih; opozarja, da del obstoječe železniške infrastrukture ni več v uporabi zaradi pomanjkanja podpore; poudarja koristi, ki jih lahko nadaljnji razvoj plovnih poti zagotovi lokalnim in regionalnim gospodarstvom; poziva, naj se ena os instrumenta za povezovanje Evrope z zadostnim proračunom nameni izgradnji manjkajočih povezav prometne infrastrukture v obmejnih regijah; poudarja, da je treba odpraviti ozka grla v prometu, ki ovirajo gospodarske dejavnosti, kot so prevoz, turizem in potovanje državljanov;

9.  ugotavlja, da je privlačnost čezmejnih območij za življenje in naložbe močno odvisna od kakovosti življenja, razpoložljivosti javnih in komercialnih storitev za državljane in podjetja ter kakovosti prometa – te pogoje bi bilo mogoče izpolniti in ohraniti izključno s tesnim sodelovanjem nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti ter podjetij na obeh straneh meje;

10.  obžaluje, da različni in zapleteni postopki za predhodno odobritev zdravstvenih storitev in uporabljeni načini plačil in povračil, upravna obremenitev pacientov, ki se poslužujejo čezmejnih posvetovanj s specialisti, neskladnosti pri uporabi tehnologije in izmenjavi podatkov pacientov ter pomanjkanje enotnih dostopnih informacij omejujejo dostop z obeh strani meje in zato pacientom preprečujejo, da bi v celoti izkoristili strukture zdravstvenega varstva, in hkrati ovirajo službe za nujno pomoč in reševalne službe pri izvajanju čezmejnih intervencij;

11.  poudarja vlogo, ki jo lahko imajo obmejne regije EU na področju okolja in njegove ohranitve, saj so onesnaževanje okolja in naravne nesreče pogosto čezmejna vprašanja; v zvezi s tem podpira čezmejne projekte na področju varstva okolja v regijah ob zunanji meji EU, saj se te pogosto soočajo z okoljskimi izzivi, ki izhajajo iz različnih okoljskih standardov in pravne ureditve v sosednjih državah EU; poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju pri upravljanju voda znotraj EU, da bi se preprečile naravne nesreče, kot so poplave;

12.  poziva Komisijo, naj nujno obravnava težave, ki jih prinašajo fizične in geografske ovire med obmejnimi regijami;

Povečanje sodelovanja in zaupanja

13.  meni, da so vzajemno zaupanje, politična volja in fleksibilen pristop med deležniki na več ravneh, od lokalne do nacionalne, ključni za premagovanje omenjenih stalnih ovir; je prepričan, da vrednost kohezijske politike za obmejne regije temelji na cilju spodbujanja ustvarjanja delovnih mest in rasti in da je treba ta ukrep sprejeti na ravni Unije in držav članic ter na regionalni in lokalni ravni; zato poziva k boljšemu usklajevanju, dialogu, učinkovitejši izmenjavi informacij in nadaljnji izmenjavi najboljših praks med oblastmi, zlasti na lokalni in regionalni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo to sodelovanje in zagotovijo financiranje struktur za sodelovanje, da bodo posamezne lokalne in regionalne oblasti dovolj funkcionalno in finančno avtonomne;

14.  poudarja pomen izobrazbe in kulture ter zlasti prizadevanj za spodbujanje večjezičnosti in medkulturnega dialoga v obmejnih regijah; poudarja potencial, ki ga imajo pri tem šole in lokalni mediji, in spodbuja države članice, regije in občine ob notranjih mejah, da v učne načrte od predšolske vzgoje vključijo pouk jezikov sosednjih držav; poleg tega poudarja, da je pomembno spodbujati večjezični pristop na vseh upravnih ravneh;

15.  poziva države članice, naj olajšajo in spodbujajo vzajemno priznavanje in boljše razumevanje spričeval, diplom ter poklicnega usposabljanja in poklicnih kvalifikacij med sosednjimi regijami; zato spodbuja vključevanje posebnih znanj in spretnosti v učne načrte za povečanje možnosti čezmejnega zaposlovanja, tudi s potrjevanjem in priznavanjem znanj in spretnosti;

16.  spodbuja različne ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije v obmejnih regijah in odpravo ovir za ranljive ljudi pri iskanju zaposlitve in vključevanju v družbo; v zvezi s tem podpira spodbujanje in razvoj socialnih podjetij v obmejnih regijah kot vir ustvarjanja delovnih mest, zlasti za ranljive skupine ljudi, kot so brezposelni mladi in invalidi;

17.  pozdravlja akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020(16) kot sredstvo za vzpostavitev učinkovite in vključujoče javne uprave ter priznava vrednost tega načrta zlasti za ukrepe poenostavitve v obmejnih regijah; ugotavlja, da je na nacionalni, regionalni in lokalni upravni ravni potrebna interoperabilnost obstoječih sistemov e-uprave; vendar je zaskrbljen zaradi nepopolnega izvrševanja tega načrta v nekaterih državah članicah; je zaskrbljen tudi zaradi pogosto pomanjkljive interoperabilnosti elektronskih sistemov organov in nizke ravni spletnih storitev, ki so na voljo tujim podjetnikom za začetek poslovanja v drugi državi; zato poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, vključno z jezikovnimi orodji, za olajšanje dostopa do njihovih digitalnih storitev za morebitne uporabnike s sosednjih območij, oblasti iz čezmejnih regij pa poziva, naj vzpostavijo elektronske portale za razvoj čezmejnih poslovnih pobud; poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj okrepijo prizadevanja v zvezi s projekti e-uprave, ki bodo pozitivno vplivali na življenje in delo državljanov na obmejnih območjih;

18.  ugotavlja, da se nekatere regije ob notranjih in zunanjih mejah soočajo s hudimi migracijskimi izzivi, ki presegajo zmogljivost obmejnih regij, in spodbuja ustrezno uporabo programov Interreg, pa tudi izmenjavo dobrih praks med lokalnimi in regionalnimi oblastmi na obmejnih območjih pri vključevanju beguncev v okviru mednarodne zaščite; poudarja, da sta potrebna podpora in usklajevanje na evropski ravni ter da morajo nacionalne vlade podpirati lokalne in regionalne oblasti pri spopadanju s temi težavami;

19.  poziva Komisijo, naj predstavi svoje stališče o spoprijemanju z izzivi, s katerimi se soočajo regije ob notranjih morskih mejah in regije ob zunanjih mejah; poziva k dodatni podpori čezmejnim projektom regij EU ob zunanji meji z obmejnimi regijami sosednjih držav, zlasti regijami tretjih držav, ki so v postopku vključevanja v EU; v zvezi s tem poudarja, da so značilnosti vseh obmejnih regij in izzivi, s katerimi se spopadajo, do določene mere skupni, vendar zahtevajo prilagojen pristop; poziva, naj se najbolj oddaljenim regijam ob zunanji meji EU namenita posebna pozornost in ustrezna podpora;

20.  poudarja, da bi bilo treba v okviru prihodnje kohezijske politike ustrezno obravnavati in podpreti regije EU, ki bodo najbolj občutile posledice izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, zlasti tiste, ki bodo zaradi tega postale regije ob (morski ali kopenski) meji EU;

21.  poziva države članice, naj izboljšajo povezljivost zdravstvenih storitev v obmejnih regijah in zagotovijo pravo sodelovanje na področju čezmejnega zagotavljanja nujnih storitev, kot so zdravstvena oskrba ter policijske in gasilske intervencije, da bi zagotovili spoštovanje pravic pacientov, kot določa direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, in da bi se povečali razpoložljivost in kakovost storitev; poziva države članice, regije in občine, naj sklenejo dvo- ali večstranske okvirne sporazume o čezmejnem sodelovanju na področju zdravstvenega varstva ter v zvezi s tem opozarja na t. i. območja ZOAST (organizirana območja dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva), kjer lahko prebivalci šestih obmejnih ozemelj koristijo storitve zdravstvenega varstva v pooblaščenih zdravstvenih ustanovah na obeh straneh meje brez upravnih ali finančnih ovir in ki so postala referenčno merilo za sodelovanje na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v Evropi;

22.  poziva Komisijo, naj prouči možnosti za okrepitev sodelovanja in premagovanje ovir za regionalni razvoj na zunanjih mejah s sosednjimi regijami, zlasti regijami v državah, ki se pripravljajo na pristop k EU;

23.  poudarja pomen manjših projektov in čezmejnih projektov pri povezovanju ljudi in s tem tudi odpiranju novih priložnosti za lokalni razvoj;

24.  poudarja, da se je pomembno učiti iz uspehov nekaterih obmejnih regij ter nadalje izkoristiti njihov potencial;

25.  poudarja pomen športa kot orodja za lažje povezovanje skupnosti, ki živijo v obmejnih regijah, ter poziva države članice in Komisijo, naj v okviru programov teritorialnega sodelovanja namenijo ustrezna sredstva za financiranje lokalne športne infrastrukture;

Uporaba mehanizmov EU za večjo skladnost

26.  poudarja pozitivno vlogo programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) in zlasti programov čezmejnega sodelovanja za gospodarski in družbeni razvoj in kohezijo obmejnih regij, vključno z regijami ob morskih in zunanjih mejah; pozdravlja, da je Komisija v predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ohranila evropsko teritorialno sodelovanje kot pomemben cilj, ki ima izrazitejšo vlogo v kohezijski politiki po letu 2020, ter poziva k precejšnjemu povečanju proračuna, zlasti za čezmejno komponento; poudarja opazno evropsko dodano vrednost evropskega teritorialnega sodelovanja in poziva Svet, naj sprejme predlagan proračun v zvezi s tem; obenem poudarja, da je treba poenostaviti programe, zagotoviti večjo skladnost evropskega teritorialnega sodelovanja s splošnimi cilji EU in prožnost programov za boljše reševanje lokalnih in regionalnih izzivov, zmanjšanje upravnih bremen za upravičence in omogočanje več naložb v trajnostne infrastrukturne projekte v okviru programov čezmejnega sodelovanja; poziva oblasti v čezmejnih regijah, naj intenzivneje uporabljajo podporo, ki se zagotavlja v okviru teh programov;

27.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno posreduje poročilo o ovirah na področju čezmejnega sodelovanja, ki so bile že odpravljene; spodbuja Komisijo, naj poveča uporabo obstoječih inovativnih orodij, ki prispevajo k modernizaciji in poglabljanju sedanjega čezmejnega sodelovanja, kot so kontaktna točka za meje, okrepljena mreža SOLVIT, pa tudi enotni digitalni portal, katerih namen je organizirati strokovno znanje in izkušnje ter svetovanje v zvezi s čezmejnimi regionalnimi vidiki, ter naj razvija nova; poziva Komisijo in države članice, naj bo javna uprava po možnosti privzeto digitalna, da se zagotovijo vseobsežne digitalne javne storitve za državljane in podjetja v obmejnih regijah;

28.  poudarja, da je pomembno, da Komisija s podpiranjem in financiranjem pilotnih projektov, programov, študij, analiz in teritorialnih raziskav pridobi podatke o čezmejnem sodelovanju za boljši in bolj utemeljen postopek sprejemanja odločitev v sodelovanju z državami članicami, regijami in občinami;

29.  poziva k boljšemu izkoriščanju potenciala makroregionalnih strategij EU pri obravnavanju izzivov, povezanih z obmejnimi regijami;

30.  meni, da bi se morala kohezijska politika bolj usmeriti k naložbam v ljudi, saj je mogoče z učinkovito kombinacijo naložb v inovacije, človeški kapital, dobro upravljanje in institucionalno zmogljivost spodbuditi gospodarstva obmejnih regij;

31.  obžaluje, da potencial evropskega združenja za teritorialno sodelovanje ni popolnoma izkoriščen, kar je lahko deloma posledica zadržanosti regionalnih in lokalnih oblasti, deloma pa tudi posledica, da se bojijo prenosa pristojnosti ter se še vedno ne zavedajo svojih posameznih pristojnosti; poziva, naj se morebitni drugi vzroki za to stanje opredelijo in obravnavajo; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za premagovanje ovir za učinkovito uporabo tega instrumenta; opozarja, da bi morala biti glavna naloga Komisije v programih evropskega teritorialnega sodelovanja olajšati sodelovanje med državami članicami;

32.  odločno poziva, naj se upoštevajo izkušnje številnih obstoječih evroregij, ki delujejo v regijah ob notranjih in zunanjih mejah EU, da bi izboljšali priložnosti za gospodarski in družbeni razvoj ter kakovost življenja državljanov v obmejnih regijah; poziva k oceni dela evroregij na področju regionalnega sodelovanja in njihovega odnosa do pobud in dela obmejnih regij EU, da bi uskladili in izboljšali rezultate njihovih prizadevanj na tem področju;

33.  poudarja, da ocena teritorialnega učinka prispeva k boljšemu razumevanju prostorskega učinka politik; poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da bi oceni teritorialnega učinka dodelila večjo vlogo pri predložitvi zakonodajnih predlogov;

34.  je prepričan, da bi z evropsko čezmejno konvencijo, ki bi v primeru ozemeljsko omejene čezmejne infrastrukture ali storitve (npr. bolnišnice ali tramvaja) dovoljevala uporabo nacionalnega normativnega okvira in/ali standardov samo ene od dveh ali več zadevnih držav, še bolj zmanjšali čezmejne ovire; v zvezi s tem pozdravlja pred kratkim objavljeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru (COM(2018)0373);

35.  pričakuje prihodnji predlog Komisije za uredbo o mehanizmu za upravljanje čezmejnega sodelovanja, da se lahko oceni njegova uporabnost za zadevne regije;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic, Odboru regij in EESO.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(3) UL L 210, 31.7.2006, str. 19.
(4) UL L 88, 4.4.2011, str. 45.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0067.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0105.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0254.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0245.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0222.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0053.
(11) UL C 207, 30.6.2017, str. 19.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0320.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0321.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0211.
(15) Letno poročilo o evropskih MSP 2016/2017, str. 6.
(16) Sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe e-uprave (COM(2016)0179).

Zadnja posodobitev: 17. september 2019Pravno obvestilo