Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2274(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0252/2018

Predložena besedila :

A8-0252/2018

Razprave :

PV 11/09/2018 - 20
CRE 11/09/2018 - 20

Glasovanja :

PV 12/09/2018 - 6.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0343

Sprejeta besedila
PDF 194kWORD 80k
Sreda, 12. september 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Stanje odnosov med EU in Kitajsko
P8_TA(2018)0343A8-0252/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko (2017/2274(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko 6. maja 1975,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, vzpostavljenega leta 2003,

–  ob upoštevanju glavnega pravnega okvira za odnose s Kitajsko, namreč Sporazuma o trgovini in gospodarskem sodelovanju med EGS in Kitajsko(1), podpisanega maja 1985, ki pokriva področji gospodarskih in trgovinskih odnosov, ter programa sodelovanja med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju strateškega programa za sodelovanje med EU in Kitajsko do leta 2020, o katerem je bil dogovor dosežen 21. novembra 2013,

–  ob upoštevanju strukturiranega političnega dialoga med EU in Kitajsko, ki je bil uradno vzpostavljen leta 1994, in strateškega dialoga na visoki ravni o strateških vprašanjih in vprašanjih zunanje politike, ki je bil vzpostavljen leta 2010, zlasti 5. in 7. strateškega dialoga na visoki ravni med EU in Kitajsko, ki sta potekala 6. maja 2015 in 19. aprila 2017 v Pekingu,

–  ob upoštevanju pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki so se začela leta 2007,

–  ob upoštevanju pogajanj o dvostranskem sporazumu o naložbah, ki so se začela januarja 2014,

–  ob upoštevanju 19. vrha EU-Kitajska, ki je potekal 1. in 2. junija 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. junija 2016 z naslovom Elementi za novo strategijo EU o Kitajski (JOIN(2016)0030),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. julija 2016 o strategiji EU za Kitajsko,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. aprila 2018 z naslovom Posebno upravno območje Hongkong: letno poročilo za leto 2017 (JOIN(2018)0007),

–  ob upoštevanju smernic Sveta z dne 15. junija 2012 o zunanji in varnostni politiki EU v vzhodni Aziji,

–  ob upoštevanju, da je stalni odbor kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa 1. julija 2015 sprejel novi zakon o nacionalni varnosti,

–  ob upoštevanju bele knjige o kitajski vojaški strategiji z dne 26. maja 2015,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in njegovega 35. kroga, ki je potekal 22. in 23. junija 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju več kot 60 sektorskih dialogov med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju vzpostavitve dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko februarja 2012, ki vključuje vse skupne pobude EU in Kitajske na tem področju,

–  ob upoštevanju sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Kitajsko, ki je začel veljati leta 2000(2), in sporazuma o znanstvenem in tehnološkem partnerstvu, podpisanega 20. maja 2009,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in pariškega podnebnega sporazuma, ki je začel veljati 4. novembra 2016,

–  ob upoštevanju energetskega dialoga med Evropsko skupnostjo in Kitajsko,

–  ob upoštevanju okroglih miz EU-Kitajska,

–  ob upoštevanju 19. nacionalnega kongresa kitajske komunistične partije, ki je potekal od 18. do 24. novembra 2017,

–  ob upoštevanju „zakona o davku za varstvo okolja“, ki ga je nacionalni ljudski kongres sprejel decembra 2016, veljati pa je začel 1. januarja 2018,

–  ob upoštevanju, da mednarodna organizacija za migracije navaja, da imajo okoljski dejavniki učinek na nacionalne in mednarodne migracijske tokove, saj se ljudje odselijo z območij z neugodnimi ali vedno slabšimi razmerami zaradi pospešenih podnebnih sprememb(3),

–  ob upoštevanju leta turizma EU in Kitajske 2018, ki se je začelo 19. januarja 2018 v Benetkah,

–  ob upoštevanju poročila združenja tujih dopisnikov na Kitajskem (FCCC) o delovnih razmerah, ki je bilo objavljeno 30. januarja 2018 in nosi naslov Access Denied – Surveillance, harassment and intimidation as reporting conditions in China deteriorate (Dostop zavrnjen – nadzor, nadlegovanje in ustrahovanje ob slabšanju poročevalskih razmer na Kitajskem),

–  ob upoštevanju izjave o stanju na področju človekovih pravic, ki zahteva pozornost Sveta, ki jo je EU podala pod točko 4 na 37. zasedanju Sveta za človekove pravice 13. marca 2018,

–  ob upoštevanju 41. medparlamentarnega srečanja EP-Kitajska, ki je potekalo maja 2018 v Pekingu,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o Kitajski, zlasti tiste z dne 2. februarja 2012 o zunanji politiki EU do držav BRICS in drugih sil v vzponu: cilji in strategije(4), z dne 23. maja 2012 o EU in Kitajski: neuravnotežena trgovina?(5), z dne 14. marca 2013 o jedrskih grožnjah in človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji(6), z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030(7), z dne 17. aprila 2014 o razmerah v Severni Koreji(8), z dne 21. januarja 2016 o Severni Koreji(9) in z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)(10),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2006 o odnosih EU-Kitajska(11), z dne 5. februarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko(12), z dne 14. marca 2013 o odnosih med EU in Kitajsko(13), z dne 9. oktobra 2013 o pogajanjih med EU in Kitajsko za dvostranski sporazum o naložbah(14) in o trgovinskih odnosih med EU in Tajvanom(15), z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko(16) ter svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu, 20 let po predaji(17),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o človekovih pravicah z dne 27. oktobra 2011 o Tibetu, zlasti samosežigih redovnic in menihov(18), z dne 14. junija 2012 o stanju človekovih pravic v Tibetu(19), z dne 12. decembra 2013 o pridobivanju organov na Kitajskem(20), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija(21), z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017(22), z dne 6. julija 2017 o primerih Nobelovega nagrajenca Liu Xiaoboja in Lee Ming-cheja(23) in z dne 18. januarja 2018 o primerih aktivistov za človekove pravice Wu Gana, Xie Yanga, Li Ming-cheja, Taši Vangčuka in tibetanskega meniha Čoekjija(24),

–  ob upoštevanju embarga na orožje, ki ga je EU uvedla zaradi zadušitve demonstracij na Trgu nebeškega miru junija leta 1989 in ga je Parlament podprl v svoji resoluciji z dne 2. februarja 2006 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP(25),

–  ob upoštevanju devetih krogov pogovorov, ki so med letoma 2002 in 2010 potekali med visokimi predstavniki kitajske vlade in dalajlamo, bele knjige Kitajske o Tibetu z naslovom Tibet’s Path of Development Is Driven by an Irresistible Historical Tide (Razvojno pot Tibeta vodi neustavljiv zgodovinski tok), ki jo je 15. aprila 2015 objavil informacijski urad kitajskega državnega sveta, ter memoranduma iz leta 2008 in sporočila iz leta 2009 o pristni avtonomiji, ki so ju pripravili predstavniki 14. dalajlame,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A8-0252/2018),

A.  ker je bil na 19. vrhu med EU in Kitajsko leta 2017 dosežen napredek v dvostranskem strateškem partnerstvu, ki ima svetovni vpliv, poudarjene pa so bile tudi skupne zaveze k obravnavanju svetovnih izzivov ter skupnih varnostnih groženj in k spodbujanju multilateralizma; ker je veliko področij, na katerih bi lahko konstruktivno sodelovanje prineslo vzajemne koristi, med drugim v mednarodnih forumih, kot sta OZN in G20; ker sta EU in Kitajska potrdili svojo namero, da okrepita sodelovanje pri izvajanju Pariškega sporazuma iz leta 2015, in sicer pri boju proti podnebnim spremembam, zmanjšanju uporabe fosilnih goriv, spodbujanju čiste energije in zmanjšanju onesnaževanja; ker je v zvezi s tem potrebno nadaljnje sodelovanje in usklajevanje med obema stranema, med drugim na področju raziskav in izmenjave primerov dobre prakse; ker je Kitajska sprejela sistem za trgovanje z emisijami ogljika, ki temelji na sistemu ETS EU; ker so del vizije EU za večstransko upravljanje red, ki temelji na pravilih in univerzalnih vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice, pravna država, preglednost in odgovornost; ker je v sedanjem geopolitičnem okviru bolj kot kadar koli prej pomembno, da se spodbujata multilateralizem in sistem, temelječ na pravilih; ker EU pričakuje, da bodo odnosi s Kitajsko s političnega in gospodarskega vidika koristili obema stranema; ker poleg tega od Kitajske pričakuje, da bo prevzela odgovornost v skladu s svojim globalnim vplivom in podprla mednarodni red, temelječ na pravilih, ki koristi tudi njej;

B.  ker je izjemno pomembno sodelovanje med EU in Kitajsko na področju zunanje politike, varnosti in obrambe ter boja proti terorizmu; ker je bilo sodelovanje med zadevnima stranema ključno za dosego jedrskega dogovora z Iranom; ker je imelo stališče Kitajske ključno vlogo pri ustvarjanju prostora za pogajanja v severnokorejski krizi;

C.  ker je kitajsko vodstvo postopoma in sistematično okrepilo prizadevanja za preoblikovanje svoje gospodarske moči v politični vpliv, zlasti prek strateških infrastrukturnih naložb in novih prometnih povezav, pa tudi prek strateškega komuniciranja za vplivanje na evropske politične in gospodarske odločevalce, medije, univerze in akademske založbe ter širšo javnost za oblikovanje mnenj o Kitajski in ustvarjanje pozitivne podobe te države, in sicer z oblikovanjem „mrež“ naklonjenih evropskih organizacij in posameznikov med družbami, kar je v Evropi ostalo večinoma prezrto; ker zaskrbljenost vzbujajo nadzor Kitajske nad številnimi študenti s celine, ki zdaj študirajo v Evropi, in njena prizadevanja za nadzor nad osebami, ki so iz Kitajske pobegnile v Evropo;

D.  ker je bil format 16+1 med Kitajsko na eni strani ter enajstimi državami srednje in vzhodne Evrope ter petimi balkanskimi državami na drugi strani oblikovan leta 2012 po finančni krizi, in sicer v okviru kitajske podregionalne diplomacije, za razvoj obsežnih infrastrukturnih projektov ter krepitev gospodarskega in trgovinskega sodelovanja; ker so načrtovane kitajske naložbe in sredstva v teh državah obsežna, a ne tako pomembna kot naložbe in prizadevanja EU; ker bi morale države EU, ki sodelujejo v tem formatu, razmisliti o tem, da bi večji poudarek namenile zamisli o enoglasnem nastopanju EU v njenih odnosih do Kitajske;

E.  ker je Kitajska najhitreje rastoči trg za živilske proizvode EU;

F.  ker je kitajska pobuda En pas, ena pot, vključno z njeno politiko v zvezi z Arktiko, najbolj ambiciozna zunanjepolitična pobuda, ki jo je ta država doslej sprejela, saj zajema geopolitične in varnostne razsežnosti, zato presega sprejeti okvir gospodarske in trgovinske politike; ker je bila pobuda En pas, ena pot dodatno okrepljena z ustanovitvijo Azijske banke za investicije v infrastrukturo (AIIB) leta 2015; ker EU vztraja pri večstranski strukturi upravljanja pobude En pas, ena pot in njenem nediskriminatornem izvajanju; ker želi evropska stran zagotoviti, da se bodo pri vsakem povezovalnem projektu v okviru pobude En pas, ena pot spoštovale obveznosti, ki izhajajo iz Pariškega sporazuma, ter drugi mednarodni okoljski, delovni in socialni standardi ter pravice avtohtonega prebivalstva; ker bi lahko kitajski infrastrukturni projekti ustvarili velike dolgove evropskih vlad kitajskim državnim bankam, ki ponujajo posojila pod nepreglednimi pogoji, a zelo malo delovnih mest v Evropi; ker so se nekatere vlade tretjih držav zaradi infrastrukturnih projektov, povezanih s pobudo En pas, ena pot, že prezadolžile; ker je bil največji delež vseh poslov, povezanih s pobudo En pas, ena pot, doslej dodeljen kitajskim podjetjem; ker Kitajska v projektih, povezanih s pobudo En pas, ena pot, nekatere svoje industrijske standarde uporablja diskriminacijsko; ker se naročila, povezana s pobudo En pas, ena pot, ne smejo oddajati na podlagi nepreglednih postopkov javnega naročanja; ker Kitajska v okviru pobude uporablja najrazličnejše kanale; ker je 27 nacionalnih veleposlanikov EU v Pekingu nedavno pripravilo poročilo, v katerem ostro kritizirajo projekt En pas, ena pot, saj naj bi bil oblikovan za oviranje proste trgovine in dajanje prednosti kitajskim podjetjem; ker pobuda En pas, ena pot žal ne vključuje ukrepov za varstvo človekovih pravic;

G.  ker je kitajska diplomacija z 19. partijskega kongresa in letošnjega nacionalnega ljudskega kongresa navsezadnje izšla kot močnejši akter, pri čemer je vsaj pet visokih uradnikov pristojnih za zunanjo politiko te države, proračun ministrstva za zunanje zadeve pa je bil deležen znatne spodbude; ker bo novoustanovljena državna agencija za mednarodno razvojno sodelovanje pristojna za usklajevanje vedno večjega proračuna Kitajske za zunanjo pomoč;

H.  ker je Kitajska v 80. letih prejšnjega stoletja v odgovor na skrajnost kulturne revolucije uvedla omejitev mandata; ker je nacionalni ljudski kongres 11. marca 2018 skoraj soglasno glasoval v prid odpravi omejitve dveh zaporednih mandatov za predsednika in podpredsednika Ljudske republike Kitajske;

I.  ker kitajsko vodstvo kljub trditvam, da se ne vmešava v notranje zadeve drugih držav, v svojih uradnih sporočilih redno izraža pomisleke o političnih sistemih zahodnih držav;

J.  ker je nacionalni ljudski kongres 11. marca 2018 podprl ustanovitev nacionalnega nadzornega odbora, novega vladnega organa za institucionalizacijo in razširitev nadzora nad vsemi javnimi uslužbenci na Kitajskem, in ga v kitajski ustavi označil za državni organ;

K.  ker je kitajski državni svet leta 2014 razkril podrobne načrte za vzpostavitev socialnega kreditnega sistema, katerega cilj je nagraditi vedenje, ki ga partija obravnava kot finančno, ekonomsko in družbeno-politično odgovornega, pri tem pa sankcionirati neupoštevanje njegovih politik; ker bo projekt socialnega kreditnega točkovanja najverjetneje vplival tudi na tujce, ki živijo in delajo na Kitajskem, tudi na državljane EU, in bo imel posledice za EU in druga tuja podjetja, ki delujejo v tej državi;

L.  ker je jasno, da se bo v nekaterih kitajskih regijah življenjski standard podeželskega prebivalstva poslabšal zaradi sprememb v temperaturi in količini padavin ter drugih skrajnih podnebnih pojavov; ker je postalo načrtovanje preselitev učinkovita možnost politike prilagajanja za zmanjšanje ranljivosti in revščine, ki ju povzroča podnebje(26);

M.  ker se razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem še naprej poslabšujejo, saj je vlada postala bolj sovražno nastrojena do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in svobode veroizpovedi ter pravne države; ker so aktivisti civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic pridržani, se preganjajo in so obsojeni na podlagi nejasnih obtožb, kot so „spodkopavanje državne oblasti“ in „prepiranje in izzivanje“, pri čemer so pogosto pridržani na nerazkritih lokacijah in nimajo stika z zunanjim svetom oziroma dostopa do zdravstvene oskrbe ali pravnega zastopstva; ker so pridržani zagovorniki človekovih pravic in aktivisti včasih v „hišnem priporu na določeni lokaciji“, kar je metoda, s katero se pridržanim osebam onemogoči stik z zunanjim svetom, v tem času pa so glede na poročila pogosto žrtev mučenja in trpinčenja; ker Kitajska še naprej ne priznava svobodnega govora in pravice do obveščenosti in je zaprla veliko novinarjev, piscev spletnih dnevnikov in neodvisnih akterjev; ker se je EU v svojem strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo „brez izjeme in na vseh področjih svojega zunanjega delovanja“ spodbujala človekove pravice, demokracijo in pravno državo ter da bo „človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami“; ker si je treba na vrhih med EU in Kitajsko prizadevati za doseganje konkretnih rezultatov na področju človekovih pravic, in sicer izpustitev zaprtih zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in aktivistov;

N.  ker so kitajske oblasti diplomatom EU nekajkrat preprečile opazovanje sojenj ali obisk zagovornikov človekovih pravic, kar je dejavnost, ki je v skladu s smernicami EU o zagovornikih človekovih pravic;

O.  ker je Kitajska vzpostavila obširno državno arhitekturo za digitalni nadzor, ki sega od nadzora na podlagi napovedi do samovoljnega zbiranja biometričnih podatkov v okolju brez vsakršnih pravic do zasebnosti;

P.  ker je kitajska vlada sprejela vrsto novih zakonov, in sicer zakon o državni varnosti, sprejet 1. julija 2015, zakon o boju proti terorizmu, zakon o kibernetski varnosti in zakon o upravljanju čezmorskih nevladnih organizacij, ki javni aktivizem in miroljubno kritiziranje vlade označujejo za ogrožanje državne varnosti, krepijo cenzuro, nadzor in kontrolo posameznikov in družbenih skupin ter odvračajo posameznike od zavzemanja za človekove pravice;

Q.  ker je zakon o upravljanju čezmorskih nevladnih organizacij, ki je začel veljati 1. januarja 2017, eden največjih izzivov za mednarodne nevladne organizacije, saj se z njim urejajo vse dejavnosti na Kitajskem, ki jih financirajo mednarodne nevladne organizacije, pri čemer so za izvajanje zakona o upravljanju čezmorskih nevladnih organizacij odgovorni predvsem pokrajinski varnostni uradniki;

R.  ker nove ureditve o verskih zadevah, ki so začele veljati 1. februarja 2018, bolj omejujejo verske skupine in dejavnosti, ki so se primorane usklajevati s strankarsko politiko; ker novi predpisi osebam, povezanim z verskimi skupnostmi brez pravnega statusa v državi, grozijo z naložitvijo glob za potovanja v tujino za namen verskega izobraževanja v širšem pomenu, zlasti za romanja, za katera se naložijo globe v višini več minimalnih plač; ker sta svoboda veroizpovedi in zavesti dosegli novo najnižjo raven od začetka gospodarskih reform in odpiranja Kitajske proti koncu 70. let prejšnjega stoletja; ker so verske skupnosti na Kitajskem vse bolj zatirane, na udaru pa so kristjani iz ilegalnih kot državno odobrenih cerkev, pri čemer prihaja do nadlegovanja in pridržanja vernikov, rušenja cerkva in onemogočanja srečanj kristjanov;

S.  ker so se razmere v Sinkiangu, kjer živi 10 milijonov muslimanskih Ujgurov in etničnih Kazahov, zlasti odkar je oblast prevzel predsednik Ši, ki je absoluten nadzor nad avtonomno ujgursko pokrajino Sinkiang postavil na vrh seznama prednostnih nalog, naglo poslabšale, in sicer zaradi občasnih terorističnih napadov Ujgurov v tej pokrajini ali domnevno v zvezi z njo in strateške lokacije te pokrajine v Šijevi ključni pobudi En pas, ena pot; ker je bil oblikovan program izvensodnega pridržanja, v okviru katerega se prisilno politično „prevzgaja“ več deset tisoč oseb, vzpostavljena napredna mreža invazivnega digitalnega nadzora, vključno s tehnologijo prepoznavanja obrazov in zbiranjem podatkov, v pokrajino so bili množično napoteni policisti in uvedene so bile stroge omejitve glede verskih praks, urgujskega jezika in običajev;

T.  ker so se razmere v Tibetu v zadnjih nekaj letih kljub gospodarski rasti in razvoju infrastrukture poslabšale, pri čemer kitajska vlada krati številne človekove pravice pod pretvezo varnosti in stabilnosti ter nenehno napada tibetansko identiteto in kulturo; ker se v zadnjih nekaj letih povečuje število nadzornih in kontrolnih ukrepov, samovoljnih pridržanj ter primerov mučenja in grdega ravnanja; ker je kitajska vlada v Tibetu ustvarila okolje, v katerem ni omejitev za državno oblast in v katerem vlada ozračje strahu, pri čemer je vsak vidik javnega in zasebnega življenja strogo nadzorovan in urejen; ker se lahko v Tibetu vsako dejanje miroljubnega nestrinjanja ali kritike državnih politik v zvezi z etničnimi ali verskimi manjšinami šteje za separatistično in je zato kriminalizirano; ker je dostop do avtonomne pokrajine Tibet za tujce, tudi državljane EU, zlasti novinarje, diplomate in druge neodvisne opazovalce, danes omejen bolj kot kadar koli doslej, še težje pa je državljanom EU s tibetanskim poreklom; ker pri reševanju tibetanske krize v zadnjih letih ni bilo napredka, saj je bil zadnji krog mirovnih pogovorov leta 2010; ker se je zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Tibetu povečalo število samosežigov, ki jih je bilo od leta 2009 skupno 156;

U.  ker je državni svet Ljudske republike Kitajske (LRK) 10. junija 2014 izdal belo knjigo o politiki „ena država, dva sistema“ v Hongkongu v praksi in v njej poudaril, da je avtonomija posebnega upravnega območja Hongkong navsezadnje odvisna od odobritve centralne vlade LRK; ker so bili prebivalci Hongkonga skozi leta priča množičnim demonstracijam za demokracijo, svobodo medijev in popolno izvajanje ustave; ker je tradicionalno odprta družba Hongkonga utrla pot razvoju pristne in neodvisne civilne družbe, ki dejavno in konstruktivno sodeluje v javnem življenju posebnega upravnega območja;

V.  ker zaradi nasprotujočih si političnih dogodkov v Ljudski republiki Kitajski in v Tajvanu, pri čemer je na eni strani državni režim vedno bolj avtoritarne in nacionalistične partije, na drugi pa večstrankarska demokracija, vedno bolj grozi zaostritev odnosov med obema stranema ožine; ker EU spoštuje svojo politiko „ene Kitajske“ v zvezi s Tajvanom in podpira načelo „ena država, dva sistema“ v zvezi s Hongkongom;

W.  ker sta se Kitajska in Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) po več kot triletnih pogovorih avgusta 2017 dogovorila o eni strani dolgem okviru kot podlagi za prihodnje razprave o kodeksu ravnanja za vse strani v Južnokitajskem morju; ker je sporno kitajsko pridobivanje zemljišč na otočju Spratly večinoma končano, vendar se je lani nadaljevalo severneje na otočju Paracel;

X.  ker poleg tega Kitajska zaradi svojih očitnih gospodarskih, varnostnih in geopolitičnih interesov postaja dejavnejši in pomembnejši zunanji akter na Bližnjem vzhodu;

Y.  ker Kitajska zagotavlja vse več uradne razvojne pomoči (URP) in postaja pomemben akter razvojne politike, kar zagotavlja prepotrebno spodbudo za razvojno politiko, obenem pa vzbuja pomisleke glede lokalnega lastništva projektov;

Z.  ker se kitajska prisotnost in naložbe v Afriki močno povečujejo, kar je privedlo do izkoriščanja naravnih virov, ki pogosto poteka brez posvetovanja z lokalnim prebivalstvom;

1.  znova potrjuje, da je celovito strateško partnerstvo med EU in Kitajsko eno najpomembnejših partnerstev EU in da je še vedno veliko več potenciala za poglobitev tega odnosa in za nadaljnje sodelovanje na mednarodnem prizorišču; poudarja, kako pomembno je okrepiti sodelovanje in usklajevanje na področju globalnega upravljanja in mednarodnih institucij, zlasti na ravni OZN in G20; poudarja, da mora EU v zapletenem, globaliziranem in večpolnem svetu, v katerem je Kitajska postala pomemben gospodarski in politični akter, s to državo ohranjati priložnosti za konstruktiven dialog in sodelovanje ter spodbujati vse potrebne reforme na področjih v vzajemnem interesu; opozarja Kitajsko na njene mednarodne obveznosti in odgovornosti, da kot stalna članica Varnostnega sveta OZN prispeva k miru in svetovni varnosti;

2.  opozarja, da celovito strateško partnerstvo med EU in Kitajsko temelji na skupni zavezanosti odprtosti in sodelovanju v okviru na pravilih temelječega mednarodnega sistema; poudarja, da sta se obe strani zavezali vzpostavitvi preglednega, pravičnega in nepristranskega sistema globalnega upravljanja ter si delita odgovornost za spodbujanje miru, blaginje in trajnostnega razvoja; opozarja, da bi moralo biti sodelovanje EU s Kitajsko načelno, praktično in pragmatično, pri čemer mora EU ostati zvesta svojim interesom in vrednotam; je zaskrbljen, da so zaradi povečanja globalne gospodarske in politične moči Kitajske v zadnjem desetletju skupne zaveze, ki so v središču odnosov med EU in Kitajsko, postavljene na preizkušnjo; poudarja odgovornost Kitajske kot svetovne sile in poziva njene oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo spoštovanje mednarodnega prava, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z Ustanovno listino OZN in Splošno deklaracijo človekovih pravic ter drugimi mednarodnimi instrumenti za človekove pravice, ki jih je Kitajska podpisala ali ratificirala; poziva Svet, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Komisijo, naj zagotovijo, da bo sodelovanje med EU in Kitajsko temeljilo na univerzalnosti človekovih pravic, mednarodnih zavezah na področju človekovih pravic, ki sta jih sprejeli obe strani, in zavezanosti napredku pri doseganju najvišjega standarda varstva človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba na vseh področjih sodelovanja okrepiti vzajemnost, enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco;

3.  poudarja, da je za reševanje svetovnih in regionalnih izzivov, kot so varnost, razorožitev, neširjenje orožja, boj proti terorizmu in kibernetski prostor, sodelovanje za mir, podnebne spremembe, energija, oceani in učinkovita raba virov, krčenje gozdov, nedovoljena trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, migracije, svetovno zdravje, razvoj krajev kulturne dediščine in boj proti njihovemu uničevanju ter plenjenju starin in nedovoljeni trgovini z njimi, nujno pristno partnerstvo med EU in Kitajsko; poziva, naj EU izkoristi zavezanost Kitajske k reševanju svetovnih težav, kot so podnebne spremembe, in dodatno razširi uspešno sodelovanje s Kitajsko pri ohranjanju miru kot eno od držav, ki največ prispevajo v proračun OZN, prispeva pa tudi čedalje več vojakov za operacije OZN za ohranjanje miru, na druga področja skupnega interesa ob hkratnem spodbujanju multilateralizma in globalnega upravljanja na podlagi spoštovanja mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic; v zvezi s tem pozdravlja uspešno sodelovanje pri boju proti piratstvu v Adenskem zalivu od leta 2011; poziva EU in njene države članice, naj proaktivno spodbujajo njene gospodarske in politične interese ter zagovarjajo vrednote in načela EU; poudarja, da je multilateralizem ena od ključnih vrednot EU v zvezi z globalnim upravljanjem in da ga je treba pri stikih s Kitajsko dejavno varovati;

4.  ugotavlja, da skupno sporočilo visoke predstavnice in Komisije z naslovom „Elementi za novo strategijo EU o Kitajski“ ter sklepi Sveta z dne 18. julija 2016 zagotavljajo okvir politike za sodelovanje EU in Kitajske v prihodnjih letih;

5.  poudarja, da je Svet sklenil, da bodo države članice, visoka predstavnica in Komisija pri odnosih s Kitajsko sodelovale in zagotavljale skladnost s pravom, pravili in politikami EU ter da bo splošni rezultat koristen za EU kot celoto;

6.  opozarja, da si Kitajska – ki se v skladu s svojo politiko spodbujanja naložb po svetu, kot je bila napovedana leta 2001, krepi in vključuje v svetovno gospodarstvo – prizadeva izboljšati dostop do evropskega trga za svoje blago in storitve ter dostop do tehnologije in strokovnega znanja, da bi podpirala načrte, kot je načrt „Proizvedeno na Kitajskem 2025“, ter okrepila svoj politični in diplomatski vpliv v Evropi; poudarja, da so se te ambicije okrepile zlasti po svetovni finančni krizi iz leta 2008, kar je ustvarilo novo dinamiko v odnosih med EU in Kitajsko;

7.  poziva države članice, ki so del skupine 16+1, naj zagotovijo, da bo EU v tej skupini nastopala soglasno; poziva te države članice, naj opravijo temeljito analizo in pregled predlaganih infrastrukturnih projektov, pri čemer bi morale sodelovati vse zainteresirane strani, in naj zagotovijo, da ne bodo ogrozile nacionalnih in evropskih interesov v zameno za kratkoročno finančno podporo in dolgoročne obveznosti do kitajske udeležbe v strateških infrastrukturnih projektih ter morebiten večji politični vpliv, ki bi ogrozil skupna stališča EU do Kitajske; se zaveda vse večjega vpliva, ki ga ima Kitajska na infrastrukturo in trge držav kandidatk EU; poudarja, da mora ostati ta oblika pregledna in da je treba na sestanke povabiti institucije EU ter jih v celoti obveščati o dejavnostih, s čimer bi zagotovili, da bodo ustrezni vidiki skladni s politiko in zakonodajo EU, kar bi obema stranema prineslo koristi in priložnosti;

8.  je seznanjen s kitajskim zanimanjem za naložbe v strateško infrastrukturo v Evropi; ugotavlja, da kitajska vlada uporablja pobudo En pas, ena pot kot zelo učinkovit narativni okvir za elemente svoje zunanje politike in da je treba zaradi tega okrepiti prizadevanja javne diplomacije EU; podpira poziv Kitajski, naj spoštuje načela preglednosti pri javnih naročilih ter okoljske in socialne standarde; poziva vse države članice EU, naj podpirajo odzive javne diplomacije EU; priporoča, naj se podatki o vseh kitajskih infrastrukturnih naložbah v državah članicah EU in državah, s katerimi potekajo pogajanja o pristopu k EU, posredujejo institucijam EU in drugim državam članicam; želi spomniti, da so takšne naložbe del splošne strategije, po kateri bi kitajska državna podjetja ali podjetja, ki jih država financira, prevzela nadzor nad bančnim in energetskim sektorjem ter dobavnimi verigami; poudarja šest glavnih izzivov pobude En pas, ena pot: večstranski pristop k upravljanju pobude; zaposlene je zelo malo lokalne delovne sile, udeležba izvajalcev države prejemnice in tretje države je zelo omejena – v približno 86 % projektov v okviru pobude En pas, ena pot so vključeni kitajski izvajalci, gradbeni material in oprema sta uvožena iz Kitajske, postopki javnega naročanja so nepregledni in obstaja tveganje uporabe kitajskih namesto mednarodnih standardov; vztraja, da mora pobuda En pas, ena pot vsebovati varovala v zvezi s človekovimi pravicami, in meni, da je izjemno pomembno vzpostavljati sinergije in razvijati projekte ob popolni preglednosti, s sodelovanjem vseh deležnikov in v skladu z zakonodajo EU, obenem pa dopolnjevati politike in projekte EU, kar bi prineslo koristi vsem državam vzdolž načrtovane poti; pozdravlja vzpostavitev povezovalne platforme med EU in Kitajsko, ki spodbuja sodelovanje na področju prometne infrastrukture na evrazijski celini; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo opredeljenih več infrastrukturnih projektov, in poudarja, da bi jih bilo treba izvajati na podlagi ključnih načel, kot so spodbujanje gospodarsko-socialnih in okoljsko trajnostnih projektov, geografska uravnoteženost ter enaki konkurenčni pogoji za vlagatelje in nosilce projektov, pa tudi preglednost;

9.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je politika EU glede Kitajske del zaokroženega pristopa politike k azijsko-pacifiški regiji, pri čemer bi bilo treba v celoti izkoristiti in upoštevati tesne odnose EU s partnerji, kot so Združene države, Japonska, Južna Koreja, države združenja ASEAN, Avstralija in Nova Zelandija;

10.  poudarja, da bi moralo biti sodelovanje med EU in Kitajsko bolj usmerjeno v ljudi ter državljanom zagotavljati več resničnih koristi, da se vzpostavita vzajemno zaupanje in razumevanje; poziva EU in Kitajsko, naj izpolnita obljube, dane leta 2017 v okviru 4. dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko, in spodbujata obsežnejše sodelovanje med ljudmi, na primer s krepitvijo kulturnega sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in enakosti spolov ter skupnih pobud na področju medosebnih izmenjav;

11.  opozarja, da je treba bolj podpirati študente in strokovnjake iz Kitajske, ki so v Evropi, da so manj dovzetni za pritiske kitajskih oblasti, naj nadzirajo drug drugega, in da ne postanejo orodje kitajske države, ter da je treba zelo pazljivo proučiti precejšnja finančna sredstva s celine, ki jih prejemajo akademske institucije po vsej Evropi;

12.  pozdravlja izid 4. dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko, ki je potekal 13. in 14. novembra 2017 v Šanghaju; poudarja, da bi moral dialog na visoki ravni za povezovanje ljudi prispevati k vzpostavitvi vzajemnega zaupanja in krepitvi medkulturnega razumevanja med EU in Kitajsko;

13.  pozdravlja leto turizma EU in Kitajske 2018; poudarja, da ni pomembno le z gospodarskega vidika, temveč da je dober primer kulturne diplomacije EU v okviru strateškega partnerstva med EU in Kitajsko ter način za oblikovanje boljšega razumevanja med Evropejci in Kitajci; poudarja, da leto turizma EU in Kitajske 2018 sovpada z evropskim letom kulturne dediščine in da vse več kitajskih turistov zelo ceni kulturno bogastvo Evrope;

14.  poziva države članice EU, naj nujno in odločno okrepijo sodelovanje in enotnost glede svojih politik do Kitajske, tudi v forumih OZN, saj EU prvič doslej na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice v Ženevi junija 2017 ni podala skupne izjave o stanju na področju človekovih pravic na Kitajskem; odločno priporoča, naj se izkoristi prednost skupne pogajalske moči Evrope s Kitajsko, in naj Evropa zagovarja svoje demokratične ureditve, da bi se bolje soočila s sistematičnimi prizadevanji Kitajske za vplivanje na njene politike in civilno družbo, da bi tako oblikovala mnenje, ki bi bilo bolj naklonjeno strateškim interesom Kitajske; v zvezi s tem poziva večje države članice, naj uporabijo svojo politično in gospodarsko moč v razmerju do Kitajske za spodbujanje interesov EU; je zaskrbljen, da skuša Kitajska vplivati tudi na izobraževalne in akademske institucije in njihove učne načrte; predlaga, naj EU in države članice podpirajo visokokakovostne evropske možganske truste v zvezi s Kitajsko, da bi zagotovile razpoložljivost neodvisnih strokovnih nasvetov za strateške usmeritve in odločanje;

15.  poudarja, da mora biti spodbujanje človekovih pravic in pravne države v središču sodelovanja EU s Kitajsko; odločno obsoja nenehno nadlegovanje, samovoljne aretacije in pregon zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, novinarjev, piscev spletnih dnevnikov, akademikov in zastopnikov delavcev ter njihovih družin brez ustreznega sodnega postopka, vključno s tujimi državljani na celinskem delu Kitajske in v tujini; poudarja, da sta dinamična civilna družba in delo zagovornikov človekovih pravic ključna za odprto in uspešno družbo; poudarja, da mora EU odločno ukrepati in pri odnosih s Kitajsko spodbujati popolno spoštovanje človekovih pravic, pri čemer bi morala biti osredotočena na takojšnje rezultate, kot so zaključitev vladnega zatiranja zagovornikov človekovih pravic, akterjev civilne družbe in oporečnikov, prenehanje njihovega sodnega nadlegovanja in ustrahovanja ter takojšnja in brezpogojna izpustitev vseh političnih zapornikov, ter srednje- in dolgoročne cilje, kot so pravne reforme in reforme politike v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, prav tako pa mora razviti, izvajati in še naprej prilagajati strategijo za ohranjanje prepoznavnosti delovanja EU na področju človekovih pravic na Kitajskem, vključno s strategijo obveščanja javnosti; vztraja, da se diplomatom iz EU in držav članic ne sme preprečiti izvajanja smernic EU o zagovornikih človekovih pravic ali jih pri tem ovirati; se zavezuje, da bo EU prednostno obravnavala zagotavljanje zaščite in podpore ogroženim zagovornikom človekovih pravic;

16.  poziva EU in njene države članice, naj vodijo ambicioznejšo, enotnejšo in preglednejšo politiko v zvezi s človekovimi pravicami na Kitajskem ter naj se izčrpno posvetujejo in sodelujejo s civilno družbo, zlasti pred srečanji na visoki ravni ali dialogi o človekovih pravicah; poudarja, da je EU v 35. krogu dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko opozorila na čedalje slabše stanje na področju državljanskih in političnih pravic na Kitajskem, vključno z omejitvami svobode izražanja; poziva Kitajsko, naj ukrepa v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v okviru dialoga o človekovih pravicah, izpolni svoje mednarodne obveznosti in spoštuje svoje ustavne zaščitne mehanizme za spoštovanje načel pravne države; vztraja, da je treba ohranjati reden dialog na visoki ravni o človekovih pravicah, ki je usmerjen v rezultate; je zaskrbljen, da ocena dialogov o človekovih pravicah s Kitajsko ni bila nikoli objavljena in da neodvisne skupine s Kitajske niso imele nikoli dostopa do nje; poziva EU, naj opredeli jasna referenčna merila za napredek, zagotovi večjo preglednost in v razpravo vključi neodvisne kitajske glasove; poziva EU in države članice, naj razkrijejo, zbirajo in obravnavajo vse oblike nadlegovanja z zvezi z vizumi (kadar se vizum izda z zamudo ali njegova izdaja zavrne brez navedbe razloga oziroma se v postopku pridobivanja izvaja pritisk kitajskih organov v obliki intervjujev s kitajskimi izpraševalci, ki ne želijo razkriti svoje identitete), katerih tarča so učenjaki, novinarji ali člani organizacij civilne družbe;

17.  je resno zaskrbljen zaradi ugotovitev iz poročila združenja tujih dopisnikov na Kitajskem iz leta 2017, da je kitajska vlada okrepila prizadevanja za zavrnitev ali omejitev dostopa tujih novinarjev do večjih delov države, pri čemer proces podaljšanja vizuma vedno bolj uporablja za izvajanje pritiska na nezaželene dopisnike in poročevalske agencije; poziva EU in njene države članice, naj od kitajskih oblasti zahtevajo recipročnost pri svobodi tiska, in svari pred pritiskom, s katerim se tuji dopisniki soočajo doma, saj kitajski diplomati kontaktirajo medijske hiše in kritizirajo delo poročevalcev na terenu;

18.  ugotavlja, da je Kitajska druga največja trgovinska partnerica EU in da je EU za Kitajsko največja trgovinska partnerica; poudarja stalno rast trgovine med njima, vendar meni, da je trgovinska bilanca za blago neuravnotežena v korist Kitajske; poziva k sodelovalnemu pristopu in konstruktivnemu odnosu, da bi učinkovito obravnavali pereča vprašanja in izkoristili velik potencial trgovine med EU in Kitajsko; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje in dialog s Kitajsko;

19.  je seznanjen z ugotovitvami nedavnih preiskav, da je Kitajska od leta 2008 v Evropi kupila premoženje v višini 318 milijard USD; je seznanjen, da ta znesek ne vključuje številnih združitev, naložb in skupnih podjetij;

20.  je seznanjen, da je Kitajska velik svetovni trgovinski akter in da bi lahko velik trg te države načeloma pomenil dobro priložnost za EU in evropska podjetja, zlasti glede na sedanje razmere v svetovni trgovini; želi spomniti, da kitajska podjetja, tudi državna, izkoriščajo na stežaj odprte trge v EU; se zaveda izjemnih rezultatov Kitajske, ki ji je uspelo v zadnjih štirih desetletjih dvigniti iz revščine več sto milijonov svojih državljanov;

21.  je seznanjen, da se izhodne neposredne tuje naložbe EU na Kitajskem od leta 2012 postopoma zmanjšujejo, zlasti v sektorju tradicionalne proizvodnje, povečujejo pa se naložbe v visokotehnološke storitve, komunalne storitve ter kmetijske in gradbene storitve, po drugi strani pa se naložbe Kitajske v EU v zadnjih nekaj letih eksponentno povečujejo; se zaveda, da je Kitajska od leta 2016 neto vlagateljica v EU; je seznanjen, da je leta 2017 68 % kitajskih naložb v Evropo izviralo iz državnih podjetij; je zaskrbljen zaradi nakupov, ki jih narekuje država, saj bi lahko zavirali evropske strateške interese, cilje glede javne varnosti, konkurenčnost in zaposlovanje;

22.  pozdravlja predlog Komisije za mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb na področjih varnosti in javnega reda, ki pomeni enega od ukrepov EU za prilagoditev na spreminjajoče se globalno okolje, ne da bi bili pri tem ukrepi usmerjeni izrecno proti enemu od mednarodnih trgovinskih partnerjev EU; opozarja, da mehanizem ne bi smel voditi k prikritemu protekcionizmu; kljub temu poziva, naj se čim prej sprejme;

23.  pozdravlja zaveze, ki jih je sprejel predsednik Ši Džinping, da bo kitajski trg še bolj odprl tujim vlagateljem in izboljšal naložbeno okolje, dokončal revizijo negativnega seznama tujih naložb, odpravil omejitve za evropska podjetja ter s povečanjem preglednosti in izboljšanjem regulacije kitajskega trga okrepil varstvo pravic intelektualne lastnine in enakih konkurenčnih pogojev; poziva k izpolnitvi teh zavez;

24.  ponavlja, kako pomembno je končati vse diskriminatorne prakse proti tujim vlagateljem; v zvezi s tem želi spomniti, da bodo takšne reforme koristile tako kitajskim kot evropskim podjetjem, zlasti mikro-, malim in srednjim podjetjem;

25.  poziva Komisijo, naj v svojih trgovinskih odnosih s Kitajsko spodbuja novo Splošno uredbo Unije o varstvu podatkov kot zlati standard; poudarja potrebo po sistematičnem dialogu s Kitajsko in drugimi partnerji STO v zvezi z regulativnimi zahtevami, povezanimi z digitalizacijo naših gospodarstev in njenim večplastnim učinkom na: trgovino, proizvodne verige, čezmejne digitalne storitve, 3D-tiskanje, vzorce porabe, plačila, davke, varstvo osebnih podatkov, vprašanja lastninskih pravic, zagotavljanje in varstvo avdiovizualnih storitev, medije ter medosebne stike;

26.  poziva Kitajsko, naj pospeši proces pristopa k Sporazumu STO o vladnih nabavah in predloži pristopno ponudbo, da bi tako evropskim podjetjem omogočila dostop do svojih trgov, ki bo enakovreden dostopu, ki ga kitajska podjetja že uživajo v EU; obžaluje, da kitajski trg javnih naročil ostaja večinoma zaprt za tuje dobavitelje, pri čemer se evropska podjetja soočajo z diskriminacijo in slabim dostopom do kitajskega trga; poziva Kitajsko, naj omogoči nediskriminatoren dostop za evropska podjetja in delavce na področju javnih naročil; poziva Svet, naj hitro sprejme mednarodni instrument o javnih naročilih; poziva Komisijo, naj bo pozorna na naročila, oddana tujim podjetjem, ki so osumljena dampinga, in naj po potrebi ukrepa;

27.  poziva k usklajenemu sodelovanju s Kitajsko v zvezi s pobudo En pas, ena pot na podlagi vzajemnosti, trajnostnega razvoja, dobrega upravljanja ter odprtih in preglednih pravil, zlasti na področju javnih naročil; v zvezi s tem obžaluje, da memorandum o soglasju, ki sta ga podpisala Evropski investicijski sklad in Sklad za svileno pot, in tisti, ki so ga podpisale Evropska investicijska banka, Azijska razvojna banka, Azijska banka za investicije v infrastrukturo, Evropska banka za obnovo in razvoj, Nova razvojna banka in Svetovna banka, še nista izboljšala poslovnega okolja za evropska podjetja in delavce; obžaluje, da ni strokovnih ocen učinka na trajnostni razvoj za različne projekte, ki se nanašajo na pobudo En pas, ena pot, in poudarja pomen kakovosti naložb, zlasti v zvezi s pozitivnim učinkom na zaposlovanje, delavske pravice, okolju prijazno proizvodnjo ter blažitev podnebnih sprememb, v skladu z večstranskim upravljanjem in mednarodnimi standardi;

28.  podpira potekajoča pogajanja o celovitem naložbenem sporazumu med EU in Kitajsko, ki so se začela leta 2013, in poziva Kitajsko, naj se bolj posveti temu procesu; poziva obe strani, naj obnovita prizadevanja za napredek pri pogajanjih, katerih namen je dejansko doseči enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja in delavce, ter zagotovita vzajemnost pri dostopu do trga, pri tem pa si prizadevata za specifične določbe glede malih in srednjih podjetij in javnih naročil; poziva ju tudi, naj izkoristita priložnost, ki jo ponuja naložbeni sporazum, da bi okrepili sodelovanje na področju okoljskih in delavskih pravic in v besedilo vključili poglavje o trajnostnem razvoju;

29.  želi spomniti, da se podjetja EU soočajo s čedalje več ukrepi za omejitev dostopa do trga na Kitajskem zaradi obveznosti skupnih podjetij v številnih sektorjih industrije ter dodatnih diskriminatornih tehničnih zahtev, vključno s prisilno lokalizacijo podatkov in razkritjem izvorne kode, pa tudi zaradi regulativnih pravil za podjetja v tuji lasti; v zvezi s tem pozdravlja napoved številnih ukrepov za spodbujanje nadaljnje odprtosti in dejavne uporabe tujih naložb, ki jo je leta 2017 izdal kitajski državni svet, vendar obžaluje, da ni časovnega razporeda za uresničitev teh ciljev; zato poziva kitajske oblasti, naj hitro udejanjijo te zaveze;

30.  poziva EU in njene države članice ter Kitajsko, naj okrepijo sodelovanje za vzpostavitev krožnih gospodarstev, saj je ta nujna potreba še opaznejša, potem ko je kitajska sprejela legitimno odločitev, da prepove uvoz plastičnih odpadkov iz Evrope; poziva obe partnerici, naj okrepita gospodarsko in tehnološko sodelovanje, s čimer bi preprečili, da bi globalne proizvodne verige, trgovina in promet ter storitve turizma povzročili nesprejemljivo kopičenje plastičnih odpadkov v naših oceanih;

31.  poziva Kitajsko, naj si prizadeva prevzeti odgovorno vlogo na svetovnem prizorišču, pri čemer naj se popolnoma zaveda odgovornosti, ki izhajajo iz njene ekonomske prisotnosti in uspešnosti v tretjih državah in na svetovnih trgih, tudi tako, da dejavno podpira večstranski sistem trgovanja, temelječ na pravilih, in STO; v sedanjem okviru globalnih vrednostnih verig verjame, da bi bilo treba vedno večje trgovinske napetosti rešiti s pogajanji, pri tem pa ponovno izraža, da si je treba prizadevati za večstranske rešitve; v zvezi s tem poziva k izpolnitvi obveznosti iz pristopnega protokola Kitajske k STO in varstva njenih operativnih mehanizmov; poudarja obveznosti glede obveščanja in preglednosti, ki izhajajo iz sporazumov STO, kar zadeva subvencije, in izraža zaskrbljenost zaradi sedanje prakse neposrednega in posrednega subvencioniranja kitajskih podjetij; poziva k usklajevanju z večjimi trgovinskimi partnerji EU na področju skupnih prizadevanj in ukrepov za obravnavanje in odpravo popačenj trga, ki jih povzročijo države in vplivajo na svetovno trgovino;

32.  obžaluje, da Kitajska kljub temu, da je bil postopek reforme evropske metodologije za izračun protidampinških dajatev končan, še ni umaknila pritožbe proti EU pred pritožbenim organom STO;

33.  izraža zaskrbljenost zaradi zaostritve tarifnih ukrepov, ki jih sprejemajo Kitajska in Združene države Amerike;

34.  izraža zaskrbljenost zaradi številnih omejitev, s katerimi se evropska podjetja, zlasti mikro-, mala in srednja podjetja, še vedno soočajo na Kitajskem, vključno s katalogom tujih naložb za leto 2017 in negativnim seznamom prostotrgovinskega območja za leto 2017, pa tudi v sektorjih, ki jih zajema načrt „Proizvedeno na Kitajskem 2025“; poziva k hitremu zmanjšanju teh omejitev, da bi v celoti izkoristili potencial sodelovanja in sinergij med shemami Industrija 4.0 v Evropi in strategijo „Proizvedeno na Kitajskem 2025“, glede na to, da je treba prestrukturirati naš proizvodni sektor v smeri pametne proizvodnje, vključno s sodelovanjem pri razvoju in opredelitvi industrijskih standardov obeh strani v večstranskih forumih; želi spomniti, kako pomembno je zmanjšati vladne subvencije na Kitajskem;

35.  poziva Kitajsko, naj dostop do trga preneha vedno bolj pogojevati s prisilnim prenosom tehnologije, kakor je navedeno v stališču Trgovinske zbornice Evropske unije o Kitajski za leto 2017;

36.  poziva k nadaljevanju pogajanj o sporazumu o okoljskih dobrinah z nadgradnjo plodnega sodelovanja med EU in Kitajsko v boju proti podnebnim spremembam in odločne skupne zavezanosti k izvajanju Pariškega sporazuma; poudarja trgovinski potencial tehnološkega sodelovanja na področju čistih tehnologij;

37.  je zaskrbljen zaradi sklepov iz poročila Komisije o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, v katerem je Kitajska označena kot glavna skrb; ponovno izraža, da je treba zagotoviti zaščito evropskega gospodarstva, temelječega na znanju; poziva Kitajsko, naj se bori proti nezakoniti rabi evropskih licenc s strani kitajskih podjetij;

38.  poziva Komisijo, naj omogoči prisotnost Evropske unije na kitajski mednarodni razstavi uvoza, ki bo novembra 2018 v Šanghaju, in naj zlasti malim in srednjim podjetjem omogoči, da predstavijo svoje delo; poziva Komisijo, naj stopi v stik z gospodarskimi zbornicami, zlasti v državah članicah, ki so trenutno manj udeležene pri trgovini s Kitajsko, da bi spodbujala to priložnost;

39.  izraža zaskrbljenost zaradi državnih ukrepov Kitajske, ki so povzročili izkrivljanje trgovine, vključno s presežkom industrijskih zmogljivosti v sektorjih surovin, kot sta med drugim sektorja jekla in aluminija; želi spomniti na zaveze, dane na prvem ministrskem srečanju svetovnega foruma o presežnih jeklarskih zmogljivostih leta 2017, da se bodo države vzdržale subvencij, ki bi izkrivljale trg, vendar obžaluje, da kitajska delegacija ni zagotovila podatkov o zmogljivostih; poziva Kitajsko, naj izpolni svojo zavezo, da bo opredelila in razkrila podatke o svojih subvencijah in podpornih ukrepih za industriji jekla in aluminija; se zaveda povezave med svetovnim presežkom industrijskih zmogljivosti in porastom protekcionističnih trgovinskih ukrepov ter še naprej poziva k večstranskemu sodelovanju, da bi obravnavali strukturne pomisleke, ki izhajajo iz presežka zmogljivosti; pozdravlja predlagane tristranske ukrepe ZDA, Japonske in EU na ravni STO;

40.  poudarja pomen ambicioznega sporazuma med EU in Kitajsko o geografskih označbah, ki bo temeljil na najvišjih mednarodnih standardih, in pozdravlja skupno napoved EU in Kitajske glede priprave seznama 200 kitajskih in evropskih geografskih označb, katerih zaščita bo predmet pogajanj; vendar meni, da je ta seznam zelo skromen rezultat, saj so se pogajanja začela leta 2010, in obžaluje, da v zvezi s tem ni napredka; poziva k hitremu zaključku pogajanj in poziva obe strani, naj razmislita o bližajočem se vrhu med EU in Kitajsko kot o dobri priložnosti, da bi v zvezi s tem dosegli dejanski napredek; ponavlja, da je treba še naprej sodelovati na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, da bi zmanjšali breme za izvoznike EU;

41.  pozdravlja odločitev Kitajske, da bo za eno leto odložila izvajanje novega certificiranja za uvoženo hrano in pijačo, kar bi drastično zmanjšalo uvoz hrane iz EU; pozdravlja tudi odlog pri izvajanju novih standardov za električna vozila in poziva k vsebinskemu dialogu in večjemu usklajevanju v zvezi s takšnimi pobudami;

42.  priporoča, naj EU in kitajska vlada začneta skupno pobudo v okviru G20, da bi ustanovili svetovni forum o presežnih zmogljivostih aluminija, ki bo imel pooblastilo obravnavati celotno vrednostno verigo industrije boksita, aluminijevega oksida in aluminija, vključno s cenami surovin in okoljskimi vidiki;

43.  poziva Komisijo, naj dejavno spremlja kitajske ukrepe za popačenje trgovine, ki vplivajo na položaj podjetij EU na svetovnih trgih, ter sprejme ustrezne ukrepe v STO in drugih forumih, tudi prek reševanja sporov;

44.  je seznanjen, da se pripravlja nov kitajski zakon o tujih investicijah; poziva zadevne kitajske strani, naj si prizadevajo za preglednost, odgovornost, predvidljivost in pravno varnost ter naj upoštevajo predloge in pričakovanja sedanjega dialoga med EU in Kitajsko o trgovini in investicijskem odnosu;

45.  izraža zaskrbljenost zaradi novega zakona o kibernetski varnosti, ki med drugim vsebuje nove regulativne ovire za tuja podjetja, ki prodajajo telekomunikacijsko in IT opremo in storitve; obžaluje, da je poslovno okolje na Kitajskem zaradi takšnih nedavno sprejetih ukrepov, ustanovitve celic Kitajske komunistične partije v okviru zasebnih podjetij, tudi tujih, ter ukrepov, kot je zakon o nevladnih organizacijah, še bolj neprijazno za tuje in zasebne gospodarske subjekte;

46.  je seznanjen, da je bančni sistem Kitajske leta 2016 prehitel euroobmočje in postal največji na svetu; poziva Kitajsko, naj tujim bančnim podjetjem omogoči, da bodo konkurirala pod enakimi pogoji kot domače institucije, ter naj sodeluje z EU na področju finančne regulacije; pozdravlja odločitev Kitajske, da bo znižala carino za 187 potrošniških izdelkov in odpravila zgornje meje tujega lastniškega deleža za banke;

47.  želi spomniti na svoje poročilo iz leta 2015 o odnosih med EU in Kitajsko, v katerem je pozval k začetku pogajanj o dvostranskem sporazumu o naložbah s Tajvanom; poudarja, da je Komisija že večkrat napovedala začetek pogajanj v zvezi z investicijami s Hongkongom in Tajvanom, vendar obžaluje, da se ta pogajanja doslej še niso začela; ponovno izraža podporo dvostranskemu sporazumu o naložbah s Tajvanom in Hongkongom; se zaveda, da bi lahko oba partnerja za podjetja iz EU pomenila tudi možnost dostopa do celinskega dela Kitajske;

48.  poziva Komisijo, naj se uskladi z državami članicami in v posvetovanju s Parlamentom oblikuje enotno evropsko stališče in skupno ekonomsko strategijo za Kitajsko; poziva vse države članice, naj dosledno upoštevajo to strategijo;

49.  poudarja morebitne posledice predlaganega socialnega kreditnega sistema za poslovno okolje in poziva, naj se izvaja pregledno, pravično in enakopravno;

50.  pozdravlja zakonodajni napredek v EU v zvezi z Uredbo (EU) 2017/821 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, ter podobno kitajsko zakonodajo o konfliktnih mineralih, katere namen je zagotoviti, da se s trgovino s temi minerali ne bodo financirali oboroženi konflikti; poudarja, da je treba preprečiti, da bi se predelani konfliktni minerali vgrajevali v naše mobilne telefone, avtomobile in nakit; poziva tako Komisijo kot kitajsko vlado, naj uvedeta strukturirano sodelovanje, da bi podprli izvajanje nove zakonodaje in dejansko preprečili svetovnim in kitajskim talilnicam in rafinerijam ter talilnicam in rafinerijam v EU, da bi uporabljale konfliktne minerale, zaščitili rudarje, tudi otroke, pred zlorabami ter od podjetij EU in kitajskih podjetij zahtevali, da zagotovijo uvoz teh mineralov in kovin samo iz odgovornih virov;

51.  je seznanjen, da je predsednik na 19. partijskem kongresu oktobra 2017 in na zadnjem zasedanju nacionalnega ljudskega kongresa utrdil svoj vodilni položaj v partiji, s čimer je utrl pot za neomejeno podaljševanje mandata, ter povečal nadzor partijskih organov nad državnim aparatom in gospodarstvom, vključno z vzpostavitvijo partijskih celic v tujih podjetjih; ugotavlja, da ustrezno preoblikovanje političnega sistema Ljudske republike Kitajske spremlja nadaljnja preusmeritev pozornosti na politiko, temelječo na tesnem nadzoru na vseh področjih;

52.  poudarja, da je ustanovitev nacionalnega nadzornega odbora, katerega pravni status je enak statusu sodišč in javnega tožilstva, skrajen ukrep pri združevanju partijskih in državnih funkcij, saj se z njo vzpostavlja državni nadzorni organ, ki izpolnjuje ukaze osrednje komisije partije za disciplinski nadzor (CCDI), s katero si deli tudi prostore in osebje; je zaskrbljen zaradi daljnosežnih posledic te razširitve partijskega nadzora na veliko število ljudi, saj to pomeni, da bo mogoče protikorupcijsko kampanjo razširiti, tako da se ne bodo preganjali le člani stranke, ampak tudi javni uslužbenci, od direktorjev državnih podjetij do univerzitetnih profesorjev in ravnateljev vaških šol;

53.  ugotavlja, da je socialni kreditni sistem sicer še v pripravi, da pa so črni seznami posameznikov in pravnih oseb, ki ne spoštujejo pravil, ter „rdeči seznami“ za izjemne posameznike in podjetja v osrčju trenutne faze izvajanja, pri čemer je glavni poudarek na kaznovanju prestopnikov na črnih seznamih in nagrajevanje tistih na rdečih seznamih; je seznanjen, da je kitajsko vrhovno ljudsko sodišče v začetku leta 2017 navedlo, da je bila zaradi družbenih prestopkov več kot šestim milijonom kitajskih državljanov izrečena prepoved letenja; odločno zavrača javno imenovanje in sramotenje oseb na črnih seznamih kot sestavni del socialnega kreditnega sistema; poudarja pomen in nujnost dialoga med institucijami EU in njihovimi kitajskimi sogovornicami o vseh resnih družbenih posledicah sedanjega osrednjega načrtovanja in lokalnih poskusov s socialnim kreditnim sistemom;

54.  je zaskrbljen zaradi kitajskih sistemov obsežnega nadzora nad kibernetskim prostorom in poziva k sprejetju uredbe o izvršljivih pravicah do zasebnosti; obsoja stalno zatiranje svobode interneta s strani kitajskih oblasti, zlasti svobode dostopa do tujih spletišč, in obžaluje politiko samocenzure, ki so jo sprejela nekatera zahodna podjetja, ki poslujejo na Kitajskem; želi spomniti, da je na Kitajskem onemogočen dostop do osmih od petindvajsetih najbolj priljubljenih svetovnih spletišč, vključno s spletišči največjih družb IT;

55.  ugotavlja, da je Šijeva izjava glede bistvenega pomena „dolgoročne stabilnosti“ v pokrajini Sinkiang za uspeh pobude En pas, ena pot, privedla do okrepitve dolgoletnih strategij nadzora, izboljšanih z najrazličnejšimi tehnološkimi inovacijami, in povečanja izdatkov za notranjo varnost, pa tudi do uporabe protiterorističnih ukrepov za kriminalizacijo nestrinjanja in nasprotovanja posameznikov s široko opredelitvijo pojma terorizem; je zaskrbljen zaradi ukrepov, ki jih izvaja država za zagotavljanje „celovitega nadzora“ nad zadevno pokrajino, in sicer z vzpostavitvijo kitajskega elektronskega nadzora Skynet na pomembnih mestnih območjih, namestitvijo sledilnikov GPS na vsa motorna vozila, uporabo optičnih bralnikov za prepoznavanje obrazov na kontrolnih točkah ter železniških in bencinskih postajah ter prizadevanji sinkiangške policije za zbiranje vzorcev krvi za dodatno razširitev kitajske podatkovne zbirke DNK; izraža globoko zaskrbljenost, ker je bilo več tisoč Ujgurov in Kazahov napotenih v politična taborišča za prevzgojo na podlagi analize podatkov, zajetih s sistemom nadzora na podlagi napovedi, med drugim zaradi potovanja v tujino ali ocene, da so preveč verni; ocenjuje, da je Šijeva napoved, da bo pobuda En pas, ena pot „koristila ljudem po vsem svetu“, saj bo temeljila na „duhu svilene ceste“, ki je „duh miru in sodelovanja, odprtosti in vključenosti“, daleč stran od stvarnosti, s katero se soočajo Ujguri in etnični Kazahi v pokrajini Sinkiang; poziva kitajske oblasti, naj izpustijo osebe, ki naj bi bile pridržane zaradi svojih prepričanj ali kulturnih praks in identitet;

56.  poudarja, da institucionalna in finančna krepitev kitajske diplomacije odraža prednostno obravnavo, ki jo Ši Džinping namenja zunanji politiki v okviru svoje vizije, da bi Kitajska do leta 2049 postala svetovna velesila; ugotavlja, da predaja pristojnosti za zunanje zadeve, do katere je prišlo na zadnjem zasedanju nacionalnega ljudskega kongresa, priča o čedalje pomembnejši vlogi zunanje politike v procesu sprejemanja odločitev v partiji; poudarja, da ustanovitev državne agencije za mednarodno razvojno sodelovanje izraža velik pomen, ki ga Šijevo vodstvo pripisuje krepitvi globalnih varnostnih interesov prek ekonomskih sredstev, na primer z bolje delujočo pobudo En pas, ena pot; zato ugotavlja, da bo Kitajska v naslednjih petih letih bolj prisotna in dejavna v tujini ter da morajo EU in države članice poiskati skupne odgovore na njene diplomatske in gospodarske pobude;

57.  poudarja pomen zagotavljanja miru in varnosti v Vzhodnokitajskem in Južnokitajskem morju; poudarja, da je treba številnim azijskim in evropskim državam zagotoviti svobodno in varno plovbo v regiji; ugotavlja, da strukture, ki so bile lani dokončane na kopenskem delu otočij Spratly in Paracel v Južnokitajskem morju, vključujejo velike hangarje vzdolž tri kilometre dolgih vzletno-pristajalnih stez, utrjena zaklonišča za izstrelitvene ploščadi, velike podzemne skladiščne prostore, številna upravna poslopja, vojaško opremo za motenje signalov, obsežna omrežja visokofrekvenčnih radarjev in čezhorizontskih radarjev ter nizov senzorjev, kar kaže na fazo krepitve in nadaljnje izgradnje daljnosežnih nadzornih in vojaških zmogljivosti, pri čemer se lahko pričakuje nadaljnja militarizacija otokov z namestitvijo še naprednejših vojaških platform kot morebitno maščevanje za nove pravne ukrepe ali večjo prisotnost mednarodne mornarice; poziva Kitajsko in ASEAN, naj pospešita posvetovanja o kodeksu ravnanja za mirno reševanje sporov in polemik v tem območju; vztraja, da bi bilo treba to vprašanje rešiti v skladu z mednarodnim pravom, in sicer Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); poudarja, da EU in njene države članice kot pogodbenice te konvencije priznavajo sodbo arbitražnega sodišča; ponovno poziva Kitajsko, naj sprejme sodbo sodišča; poudarja, da želi EU ohranjati mednarodni red na podlagi vladavine prava;

58.  je resno zaskrbljen zaradi zmanjševanja prostora za civilno družbo, odkar je leta 2012 na oblast prišel Ši Džinping, zlasti zaradi zakona o upravljanju čezmorskih nevladnih organizacij, ki je začel veljati 1. januarja 2017 in s katerim se je vsem tujim nevladnim organizacijam, vključno z možganskimi trusti in akademskimi institucijami, naložilo večje upravno breme in se na njih izvaja gospodarski pritisk, poleg tega so pod strogim nadzorom nadzorne enote, povezane z ministrstvom za javno varnost, kar zelo negativno vpliva na njihovo delovanje in financiranje; pričakuje, da bodo evropske nevladne organizacije na Kitajskem uživale enake svoboščine, kot jih uživajo kitajske nevladne organizacije v EU; poziva kitajske oblasti, naj razveljavijo omejevalno zakonodajo, kot je zakon o čezmorskih nevladnih organizacijah, ki ni združljiv s pravico do svobode zbiranja, mnenja in izražanja;

59.  vztraja, da morajo kitajske oblasti zagotoviti, da se z vsemi pridržanimi osebami ravna v skladu z mednarodnimi normami ter da imajo pridržane osebe v skladu s temeljnimi načeli OZN za varstvo vseh oseb, ki jim je kakor koli odvzeta prostost ali so zaprte, dostop do pravnega zastopstva in zdravljenja;

60.  spodbuja Kitajsko, naj glede na to, da se približuje 20. obletnica podpisa Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah s strani Kitajske, ratificira ta pakt in zagotovi njegovo dosledno izvajanje, med drugim s prenehanjem vseh oblik zlorabe in po potrebi s prilagoditvijo svoje zakonodaje;

61.  obsoja izvrševanje smrtne kazni in opozarja, da je Kitajska usmrtila več ljudi kot vse druge države skupaj, pri čemer je leta 2016 izvršila približno 2000 smrtnih kazni; poziva Kitajsko, naj pojasni število usmrtitev v državi in zagotovi sodno preglednost; poziva EU, naj okrepi diplomatska prizadevanja in zahteva, da se spoštujejo človekove pravice in odpravi smrtna kazen;

62.  je resno zaskrbljen, da bo posledica glavne vsebine nove verske ureditve, da bo kitajska vlada vsem veroizpovedim in neverskim etičnim združenjem, odobrenim ali ne, pripisala določene oznake; poudarja, da so na Kitajskem številne cerkvene skupnosti hišnih cerkva, ki se iz teoloških razlogov ne želijo pridružiti odboru troedinega patriotskega gibanja in krščanskemu svetu, ki ju je odobrila partijska država; poziva kitajsko vlado, naj dovoli številnim hišnim cerkvam, ki so se pripravljene registrirati, da to storijo neposredno pri vladni službi za državljanske zadeve, tako da se bodo zaščitile njihove pravice in interesi družbenih organizacij;

63.  poziva Kitajsko, naj pregleda svojo politiko do Tibeta; poziva Kitajsko, naj pregleda in spremeni zakone, predpise in ukrepe, ki so bili sprejeti v zadnjih letih in ki resno omejujejo uresničevanje državljanskih in političnih pravic Tibetancev, vključno z njihovo svobodo izražanja in versko svobodo; poziva kitajsko vodstvo, naj v skladu s cilji OZN glede trajnostnega razvoja izvaja razvojne in okoljske politike, ki spoštujejo gospodarske, socialne in kulturne pravice Tibetancev ter vključujejo lokalno prebivalstvo; poziva kitajsko vlado, naj razišče nenehne primere prisilnega izginotja in mučenja Tibetancev ter grdega ravnanja z njimi in naj v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic spoštuje njihovo pravico do svobode združevanja, mirnega zbiranja, svobode veroizpovedi in prepričanja; poudarja, da je treba na vsakem vrhu med EU in Kitajsko obravnavati temo poslabšanja stanja na področju človekovih pravic v Tibetu; poziva k nadaljevanju konstruktivnega in miroljubnega dialoga med kitajskimi oblastmi in predstavniki Tibetancev; poziva Kitajsko, naj diplomatom, novinarjem in državljanom EU omogoči neoviran dostop do Tibeta na enak način, kot kitajski popotniki uživajo prost in odprt dostop do celotnega ozemlja držav članic EU; poziva kitajske organe, naj Tibetancem v Tibetu dovolijo svobodno potovanje in naj spoštujejo njihovo pravico do prostega gibanja; poziva kitajske oblasti, naj neodvisnim opazovalcem, vključno z visokim komisarjem Združenih narodov za človekove pravice, omogočijo vstop v Tibet; poziva institucije EU, naj v razpravah o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Kitajsko resno obravnavajo vprašanje dostopa do Tibeta;

64.  ugotavlja, da je bilo v letnem poročilu visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropske komisije o posebnem upravnem območju Hongkong za leto 2017 ugotovljeno, da se je kljub nekaterim izzivom načelo „ena država, dva sistema“ na splošno uspešno izvajalo, da je vladala pravna država ter da se svoboda govora in svoboda obveščanja na splošno spoštujeta, vendar so v njem izraženi tudi pomisleki glede postopnega spodkopavanja načela „ena država, dva sistema“, zaradi česar se pojavljajo upravičena vprašanja v zvezi z njegovim dolgoročnim izvajanjem in visoko stopnjo avtonomije Hongkonga; poudarja, da je v letnem poročilu navedeno, da sta postala negativna trenda v zvezi s svobodo govora in informiranja, namreč samocenzura pri poročanju o razvoju notranje in zunanje kitajske politike ter pritisk na novinarje, še opaznejša; v celoti podpira spodbudo, ki jo je EU dala organom PUO Hongkong in centralni ravni države, naj nadaljujejo volilno reformo v skladu z ustavo in dosežejo dogovor o volilnem sistemu, ki bo demokratičen, pravičen, odprt in pregleden; poudarja, da imajo prebivalci Hongkonga legitimno pravico, da se še naprej zanašajo na sodstvo, ki mu zaupajo, trdnost pravne države in nizko raven korupcije, preglednost, človekove pravice, svobodo mnenja ter visoke standarde javnega zdravja in varnosti; poudarja, da bi popolno spoštovanje avtonomije Hongkonga lahko služilo kot vzor za proces korenitih demokratičnih političnih reform na Kitajskem ter postopno liberalizacijo in odpiranje kitajske družbe;

65.  poziva EU in njene države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi Ljudsko republiko Kitajsko pozvale k temu, da se vzdrži nadaljnjih vojaških provokacij Tajvana ter ogrožanja miru in stabilnosti v Tajvanski ožini; poudarja, da bi bilo treba vse spore med obema stranema Tajvanske ožine reševati miroljubno in na podlagi mednarodnega prava; izraža zaskrbljenost zaradi enostranske odločitve Kitajske, da bo začela uporabljati nove letalske poti nad Tajvansko ožino; spodbuja nadaljevanje uradnih dialogov med Pekingom in Tajpejem; ponavlja svojo dosledno podporo smiselni udeležbi Tajvana v mednarodnih organizacijah, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna organizacija civilnega letalstva, v katerih nadaljnja izključenost Tajvana ni v skladu z interesi EU;

66.  opozarja, da ima Kitajska kot največja trgovinska partnerica Severne Koreje ter glavni vir hrane in energije še naprej ključno vlogo pri obravnavanju provokacij Severne Koreje, ki pomenijo grožnjo za svetovni mir, v sodelovanju z mednarodno skupnostjo; zato pozdravlja, da je Kitajska pred kratkim privolila, da bo spoštovala nekatere mednarodne sankcije zoper Pjongjang, vključno z začasno prekinitvijo uvoza premoga iz Severne Koreje, omejitvijo finančnih dejavnosti severnokorejskih posameznikov in podjetij ter trgovinskimi omejitvami v zvezi s tekstilom in morskimi sadeži; prav tako pozdravlja prizadevanja Pekinga za vzpostavitev dialoga s Pjongjangom; poziva Unijo, naj v zvezi s Kitajsko nastopa enotno, da bi lahko konstruktivno podprla bližnji vrh med Severno in Južno Korejo ter vrh med Severno Korejo in ZDA, da bi dejavno pripomogla k preverljivi denuklearizaciji Severne Koreje in vzpostavitvi trajnega miru na Korejskem polotoku;

67.  izreka pohvalo Kitajski, ker spoštuje sankcije zoper Severno Korejo; poziva Kitajsko, naj konstruktivno prispeva k reševanju razmer na Korejskem polotoku in še naprej izvaja sankcije zoper Severno Korejo, dokler ta ne bo dosegla pomembnega napredka pri opuščanju uporabe jedrskega orožja, spremenila retorike do Južne Koreje in Japonske ter začela spoštovati človekovih pravic;

68.  poudarja pomen prizadevanj Kitajske za dosego miru, varnosti in stabilnosti na Korejskem polotoku;

69.  pozdravlja prispevek Kitajske k mirovnim operacijam Združenih narodov in Afriške unije; ugotavlja, da je cilj EU okrepiti sodelovanje s Kitajsko na področju zunanje politike in varnostnih vprašanj s spodbujanjem Kitajske, naj na podlagi mednarodnega prava uporablja svoje diplomatske in druge vire za podpiranje mednarodne varnosti ter prispeva k miru in varnosti v sosedstvu EU; ugotavlja, da je sodelovanje s Kitajsko na področju nadzora nad izvozom, razorožitve in neširjenja orožja ter denuklearizacije Korejskega polotoka bistveno za zagotavljanje stabilnosti na območju Vzhodne Azije;

70.  pozdravlja cilj Kitajske, da se bo razvila v trajnostno gospodarstvo; poudarja, da lahko EU podpre gospodarsko reformo Kitajske s strokovnim znanjem; poudarja, da je Kitajska ključna partnerica EU pri boju proti podnebnim spremembam in reševanju svetovnih okoljskih izzivov; si prizadeva za sodelovanje s Kitajsko, da se pospeši izvajanje Pariškega podnebnega sporazuma;

71.  pozdravlja reforme, ki jih Kitajska izvaja, odkar je ubrala pristop „ekološko naravnane civilizacije“; meni, da so reforme, kot je dodelitev posebnega statusa okoljskim nevladnim organizacijam na sodiščih, pregledi vpliva dela javnih uslužbencev na okolje ter obsežne naložbe v mobilnost na električni pogon in čisto energijo, prava pot naprej;

72.  pozdravlja kitajski akcijski načrt za leto 2016 za obravnavo protimikrobne odpornosti; poudarja, da je pri reševanju te globalne grožnje pomembno sodelovanje med EU in Kitajsko, saj ta država nosi polovični delež letne svetovne potrošnje protimikrobnih zdravil; vztraja, da bi bilo treba v dvostranske trgovinske sporazume med EU in Kitajsko vključiti določbe o dobrobiti živali;

73.  je seznanjen z odločitvijo Kitajske, da prepove uvoz trdnih odpadkov, kar postavlja v ospredje pomen oblikovanja, proizvodnje, popravljanja, ponovne uporabe in recikliranja izdelkov, s posebnim poudarkom na proizvodnji in uporabi plastike; opozarja na nedavni poskus Kitajske, da prepove izvoz redkozemeljskih elementov, in poziva Komisijo, naj upošteva soodvisnost svetovnih gospodarstev, ko daje prednost politikam EU;

74.  verjame, da obstajajo možnost, zanimanje in potreba po sodelovanju med EU in ASEAN za pripravo skupne strategije krožnega gospodarstva; meni, da bi lahko imela Kitajska ključno vlogo pri spodbujanju te strategije v okviru ASEAN;

75.  trdi, da bosta Kitajska in Evropska unija imeli korist od spodbujanja trajnosti v svojih gospodarstvih in od razvoja večsektorskega trajnostnega in krožnega biogospodarstva;

76.  pozdravlja sporazum za okrepitev sodelovanja na področju raziskav in inovacij pri glavnih pobudah, kot so živila, kmetijstvo in biotehnologija, okolje in trajnostna urbanizacija, kopenski promet, varnejše in okolju prijaznejše letalstvo ter biotehnologija za okolje in zdravje ljudi, ki so bile dogovorjene na tretjem dialogu med EU in Kitajsko o sodelovanju pri inovacijah junija 2017, ter ustrezni načrt za sodelovanje EU in Kitajske na področju znanosti in tehnologije iz oktobra 2017; poziva EU in Kitajsko, naj nadaljujeta ta prizadevanja in v praksi uporabita rezultate projektov raziskav in razvoja;

77.  poudarja, da sta EU in Kitajska zelo odvisni od fosilnih goriv in sta skupaj odgovorni za približno tretjino svetovne potrošnje, zato je Kitajska na vrhu lestvice Svetovne zdravstvene organizacije o smrtonosni onesnaženosti zraka; poudarja, da lahko večji obseg trgovine s proizvodi biogospodarstva, izdelanimi iz obnovljivih materialov, pripomore k zmanjšanju odvisnosti gospodarstev Kitajske in Unije od fosilnih goriv; poziva EU in Kitajsko, naj poglobita svoje odnose na drugih področjih blažitve emisij toplogrednih plinov, kot so električna mobilnost, obnovljivi viri energije in energijska učinkovitost, naj nadaljujeta in razširita načrt EU in Kitajske za energetsko sodelovanje po letu 2020 in naj okrepita skupna prizadevanja za razvoj instrumentov za zeleno financiranje, zlasti podnebno financiranje; poziva Kitajsko in EU, naj preučita in sodelujeta pri vnaprejšnjem načrtovanju in razvoju čezmejnih povezav za prenos električne energije z uporabo tehnologije enosmernega toka visoke napetosti, da bi postali obnovljivi viri energije dostopnejši;

78.  spodbuja EU in Kitajsko, naj nadaljujeta partnerstvo na področju trajnostne urbanizacije, tudi na področjih, kot so čisti promet, povečanje kakovosti zraka, krožno gospodarstvo in okoljsko primerna zasnova; poudarja, da so – glede na to, da več kot 90 % mest ne spoštuje nacionalnega standarda koncentracije onesnaženosti zraka 2,5 ppm in da na Kitajskem zaradi bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka, vsako leto umre več kot milijon ljudi – potrebni dodatni ukrepi za varstvo okolja;

79.  poudarja, da je opaziti skupni interes EU in Kitajske za spodbujanje nizkoogljičnega razvoja in za reševanje vprašanja emisij toplogrednih plinov na preglednem, javnem in dobro urejenem energijskem trgu; verjame v prednosti strateških partnerstev med EU in Kitajsko, saj so nujna za izvajanje pariškega sporazuma in učinkovit boj proti podnebnim spremembam; poziva EU in Kitajsko, naj uporabita svojo politično moč, da bi dosegli napredek pri izvajanju pariškega sporazuma, agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, ter poziva k sodelovanju na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, pa tudi na političnem forumu OZN na visoki ravni; poziva obe strani, naj sprejmeta skupno izjavo o podnebnih ukrepih, da bi pokazali skupno zavezanost odločnemu izvajanju pariškega sporazuma ter dejavni udeležbi v dialogu talanoa leta 2018 in na konferenci pogodbenic COP24; spodbuja obe strani, naj prevzameta odgovorno vlogo v mednarodnih pogajanjih, tako da prispevata k cilju omejitve globalnega segrevanja prek svojih notranjih podnebnih politik ter prek finančnih prispevkov, da bi do leta 2020 dosegli cilj vsako leto zagotoviti 100 milijard USD za blažitev in prilagajanje;

80.  pozdravlja, da je bil na Kitajskem decembra 2017 po vsej državi uveden sistem za trgovanje z emisijami; je seznanjen, da je bila uvedba mogoča zaradi uspešnega sodelovanja med Kitajsko in EU v pripravljalni fazi; se zaveda, da so vodilni kitajski politiki pripravljeni zmanjšati emisije toplogrednih plinov, in z zanimanjem pričakuje rezultate stalnega spremljanja, poročanja in preverjanja, ki so osrednjega pomena za dobro delovanje sistema; poudarja, kako pomembni so protipodnebni ukrepi v vseh gospodarskih panogah, in pozdravlja namero o razširitvi obsega, da bi vključili tudi industrijske panoge ter izboljšali trgovinsko ureditev sistema; poziva EU in Kitajsko, naj nadaljujeta svoje partnerstvo v okviru projekta sodelovanja za razvoj kitajskega trga ogljika, da bi postal učinkovit instrument, ki bo prinesel pomembne spodbude za zmanjšanje emisij in nadaljnjo uskladitev s sistemom EU za trgovanje z emisijami; poziva obe strani, naj dodatno spodbujata mehanizme za oblikovanje cen ogljika v drugih državah in regijah, tako da uporabita lastne izkušnje in strokovno znanje ter izmenjata najboljše prakse in sodelujeta v prizadevanjih za vzpostavitev sodelovanja med obstoječimi trgi ogljika, da bi si prizadevali v svetovnem merilu ustvariti enake pogoje;

81.  upa, da bo Kitajska ločila gospodarsko rast od uničevanja okolja in bo v svoje svetovne strategije vključila zaščito biotske raznovrstnosti, kar bo olajšalo dosego ciljev agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in trajnostnih ciljev, in da bo prav tako učinkovito prepovedala trgovino s slonovino; priznava delo, ki ga je dvostranski mehanizem usklajevanja med EU in Kitajsko opravil v zvezi z izvrševanjem zakonodaje in upravljanjem na področju gozdov za odpravo nezakonite sečnje po vsem svetu; vendar poziva Kitajsko, naj preišče znatno nezabeleženo trgovino z lesom med državami podpisnicami prostovoljnega sporazuma o partnerstvu FLEGT in Kitajsko;

82.  priporoča sprejetje obveznih kitajskih političnih smernic o odgovornih naložbah v gozdarstvo v tujini, ki naj bi se izvajale skupaj z državami dobaviteljicami, kar bi kitajska podjetja vključilo v boj proti nezakoniti trgovini z lesom;

83.  pozdravlja, da sta Kitajska in EU – da bi okrepili dialog o razvoju in izvajanje zakonodaje o varstvu vodnih virov – podpisali memorandum o soglasju o vodni politiki; odločno podpira izjavo iz Turkuja iz leta 2017, ki sta jo podpisali EU in Kitajska in v kateri je poudarjeno, da bi moralo dobro upravljanje voda nameniti prednost ekologiji in zelenemu razvoju, ohranitev voda postaviti na vidno mesti in obnoviti vodne ekosisteme; poudarja, da memorandum o soglasju o vzpostavitvi dialoga med Kitajsko in EU glede vodne politike ne bogati le vsebine strateškega partnerstva med Kitajsko in EU, ampak določa tudi usmeritev, obseg, metodologijo in finančno ureditev sodelovanja;

84.  priznava ključno vlogo projekta sodelovanja med evropskimi in kitajskimi organizacijami, ki ga je financirala Komisija in je bil v obdobju 2014–2017 izveden v okviru instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti, pri ocenjevanju standardov in ureditev za obvladovanje radioloških in jedrskih nesreč na Kitajskem ter pri krepitvi zmogljivosti kitajskega raziskovalnega inštituta za jedrsko tehnologijo na področju smernic za obvladovanje hudih nesreč;

85.  spodbuja kitajske in evropske vlagatelje, naj sprejmejo boljše globalne standarde družbene in okoljske odgovornosti ter izboljšajo varnostne standarde svojih ekstraktivnih industrij po vsem svetu; ponavlja, da mora Evropska unija v zvezi s pogajanji o splošnem sporazumu o naložbah s Kitajsko nuditi podporo pobudam za trajnostni razvoj, tako da spodbuja odgovorne naložbe ter osrednje okoljske in delovne standarde; poziva kitajske in evropske organe, naj uvedejo spodbude, s katerimi bi kitajska in evropska rudarska podjetja spodbudili, naj svoje dejavnosti v državah v razvoju izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in naj spodbujajo naložbe v gradnjo zmogljivosti za prenos znanja, prenos tehnologije in lokalno zaposlovanje;

86.  pozdravlja, da je Kitajska v okviru vrha „One Planet Summit“ decembra 2017 napovedala, da bo povečala preglednost okoljskega vpliva podjetij na Kitajskem in kitajskih naložb v tujini; je zaskrbljen, da bi lahko imeli infrastrukturni projekti, kot je kitajska pobuda En pas, ena pot, negativen vpliv na okolje in podnebje in bi lahko vodili k večji uporabi fosilnih goriv v drugih državah, ki so vključene v razvoj infrastrukture ali pa ta nanje vpliva; poziva, naj institucije in države članice EU opravijo presojo vpliva na okolje in vključijo določbe o trajnosti v vse projekte sodelovanja v okviru pobude En pas, ena pot; vztraja pri zahtevi za ustanovitev skupnega odbora, ki ga bodo sestavljali predstavniki sodelujočih držav in tretjih strani ter bo nadzoroval vpliv na okolje in podnebje; pozdravlja pobudo Komisije in ESZD, da bosta v prvi polovici leta 2018 pripravili strategijo povezljivosti med EU in Azijo; vztraja, da bi morala ta strategija vključevati odločne zaveze trajnosti, varstvu okolja in podnebnim ukrepom;

87.  pozdravlja napredek Kitajske pri krepitvi varnostnih standardov za živila, ki so ključni element za zaščito kitajskih potrošnikov in preprečevanje goljufij na področju živil; poudarja, da je krepitev opolnomočenja potrošnikov pomemben korak pri vzponu potrošniške kulture na Kitajskem;

88.  spodbuja kitajsko in evropsko policijo in organe pregona, naj sprejmejo skupne ukrepe za nadzor nad izvozom prepovedanih drog in za izmenjavo obveščevalnih podatkov o prometu z njimi prek izmenjave informacij za opredelitev posameznikov in kriminalnih združb; ugotavlja, da po podatkih iz študije z naslovom „Evropsko poročilo o drogah za leto 2017: trendi in razvoj dogodkov“, ki ga je objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), večina zaloge psihoaktivnih substanc v Evropi izvira iz Kitajske: nove substance v velikih količinah proizvajajo kemična in farmacevtska podjetja na Kitajskem, od tam pa se pošljejo v Evropo, kjer se predelajo v proizvode, pakirajo in prodajo;

89.  priznava, da so se številne družine in posamezniki zaradi suše in drugih naravnih nesreč preselili in da so kitajske oblasti v odziv načrtovale številne obsežne projekte preselitve; izraža zaskrbljenost zaradi poročil iz regije Ningxia, ki pričajo o številnih težavah z novimi mesti in kaznih za tiste, ki se niso želeli preseliti; izraža zaskrbljenost zaradi pridržanja zagovornikov okolja ter sojenja in izreka kazni tem zagovornikom, pa tudi zaradi dejstva, da se domače okoljske nevladne organizacije soočajo z obsežnejšimi pregledi s strani kitajskih nadzornih organov;

90.  poziva Kitajsko, naj še razširi svoja prizadevanja na področju pregona za odpravo nezakonitega ribolova, saj kitajske ribiške ladje še naprej nezakonito lovijo v tujih vodah, tudi v korejskem Zahodnem morju, Vzhodnokitajskem morju, Južnokitajskem morju, Indijskem oceanu in celo v Južni Ameriki;

91.  poziva kitajske izvoznike in evropske uvoznike, naj zmanjšajo strupene ostanke v oblačilih, proizvedenih na Kitajskem, tako da uvedejo ustrezna pravila za ravnanje s kemikalijami in opustijo uporabo svinca, nonilfenol etoksilatov, ftalatov, perfluoriranih spojin, formaldehida in drugih strupenih proizvodov, prisotnih v tekstilnih izdelkih;

92.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav pristopnic in držav kandidatk, vladi Ljudske republike Kitajske, kitajskemu nacionalnemu ljudskemu kongresu, tajvanski vladi in tajvanskemu zakonodajnemu svetu.

(1) UL L 250, 19.9.1985, str. 2.
(2) UL L 6, 11.1.2000, str. 40.
(3) https://www.iom.int/migration-and-climate-change
(4) UL C 239 E, 20.8.2013, str. 1.
(5) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 33.
(6) UL C 36, 29.1.2016, str. 123.
(7) UL C 93, 24.3.2017, str. 93.
(8) UL C 443, 22.12.2017, str. 83.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0024.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.
(11) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 219.
(12) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 132.
(13) UL C 36, 29.1.2016, str. 126.
(14) UL C 181, 19.5.2016, str. 45.
(15) UL C 181, 19.5.2016, str. 52.
(16) UL C 399, 24.11.2017, str. 92.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0495.
(18) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 121.
(19) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 69.
(20) UL C 468, 15.12.2016, str. 208.
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0505.
(22) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0308.
(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0014.
(25) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 59.
(26) Y. Zhen, J. Pan, X. Zhang, ‘Relocation as a policy response to climate change vulnerability in Northern China’, ISSC in UNESCO 2013, World Social Science Report 2013, Changing Global Environments, str. 234-241.

Zadnja posodobitev: 10. julij 2019Pravno obvestilo