Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2589(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0363/2018

Predložena besedila :

B8-0363/2018

Razprave :

PV 12/09/2018 - 14
CRE 12/09/2018 - 14

Glasovanja :

PV 13/09/2018 - 10.11

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0353

Sprejeta besedila
PDF 153kWORD 55k
Četrtek, 13. september 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih
P8_TA(2018)0353B8-0363/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (2018/2589(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 191 in 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z varovanjem zdravja ljudi ter ohranjanjem, varstvom in izboljšanjem kakovosti okolja,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES(1)o odpadkih,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi(2),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih(3),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo(8),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(9),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 16. januarja 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (COM(2018)0032),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije, ki spremlja sporočilo Evropske komisije z dne 16. januarja 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (SWD(2018)0020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. januarja 2018 o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu (COM(2018)0028),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2018 z naslovom Splošno poročilo Komisije o izvajanju uredbe REACH in pregledu nekaterih elementov – Sklepi in ukrepi (COM(2018)0116),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 z naslovom Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 (COM(2016)0773),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije XXX o dodelitvi avtorizacije za uporabo bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o izvajanju sedmega okoljskega akcijskega programa(13),

–  ob upoštevanju Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja,

–  ob upoštevanju Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini,

–  ob upoštevanju Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji v zvezi z izvajanjem svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (O-000063/2018 – B8-0036/2018 in O-000064/2018 – B8-0037/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je v sedmem okoljskem akcijskem programu predviden razvoj strategije EU za nestrupeno okolje, s katero bi zagotovili čim manjšo izpostavljenost kemikalijam v izdelkih, tudi uvoženih, da bi tako spodbudili cikle nestrupenih materialov, da se bodo lahko reciklirani odpadki uporabljali kot zanesljiv pomemben vir surovin za Unijo;

B.  ker člen 9 Direktive (EU) 2018/851 določa, da morajo ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšati nastajanje odpadkov, zlasti tistih, ki niso primerni za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje;

C.  ker člen 9 Direktive (EU) 2018/851 določa tudi, da je treba s temi ukrepi spodbujati zmanjševanje vsebnosti nevarnih snovi v materialih in proizvodih ter zagotoviti, da vsak dobavitelj izdelka, kot je opredeljen v točki 33 člena 3 uredbe REACH, zagotavlja informacije v skladu s členom 33(1) navedene uredbe Evropski agenciji za kemikalije, ta pa mora vzpostaviti in vzdrževati zbirko podatkov, ki ji jih je treba v zvezi s tem predložiti, ter izvajalcem obdelave odpadkov, na zahtevo pa tudi potrošnikom, zagotoviti dostop do nje;

D.  ker člen 10(5) Direktive (EU) 2018/851 določa, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, da se pred ali med predelavo odstranijo nevarne snovi, zmesi in sestavni deli iz nevarnih odpadkov z namenom njihove obdelave v skladu s členoma 4 in 13 Direktive 2008/98/ES o odpadkih(14), če je to potrebno zaradi izpolnjevanja obveznosti priprave odpadkov za ponovno uporabo, njihovo recikliranje in predelavo po drugih postopkih ter zaradi olajšanja ali izboljšanja predelave;

E.  ker člen 7(3) Uredbe (ES) št. 850/2004 določa, da je treba prepovedati postopke odstranjevanja ali predelave, ki lahko vodijo do predelave, recikliranja, pridobivanja ali ponovne uporabe snovi s seznama v Prilogi IV (obstojna organska onesnaževala);

Splošni vidiki

1.  pozdravlja sporočilo Komisije in delovni dokument služb Komisije z dne 16. januarja 2018, pa tudi postopek posvetovanja, vendar pričakuje hitro ukrepanje, da bi odpravili težave pri „stičišču“; podpira globalno vizijo Komisije, ki je skladna s cilji sedmega okoljskega akcijskega programa;

2.  meni, da bi si morala Komisija v glavnem prizadevati za preprečevanje vnosa nevarnih kemikalij v cikel materialov, doseganje popolne skladnosti med zakonodajo o izvajanju politik v zvezi z odpadki in kemikalijami in zagotovitev boljšega izvajanja veljavne zakonodaje, obenem pa bi morala odpraviti regulativne vrzeli, ki utegnejo ovirati trajnostno krožno gospodarstvo v EU, zlasti kar zadeva uvožene izdelke;

3.  poudarja, da morajo biti izdelki v resnično krožnem gospodarstvu zasnovani tako, da jih je mogoče posodobiti, da so trajni, popravljivi, da jih je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, ter izdelani z minimalno uporabo problematičnih snovi;

4.  ponavlja, da prehod na krožno gospodarstvo zahteva strogo uporabo hierarhije ravnanja z odpadki in po možnosti odpravo problematičnih snovi, zlasti ko obstajajo ali bodo razvite varnejše alternative, da bi zagotovili razvoj ciklov nestrupenih materialov, ki bodo poenostavili recikliranje in so bistvenega pomena za dober razvoj delujočega trga sekundarnih surovin;

5.  poziva Komisijo naj čim prej pripravi strategijo Unije za nestrupeno okolje, kot je določeno v sedmem okoljskem akcijskem programu;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj v tesnem sodelovanju z Evropsko agencijo za kemikalije pospešijo regulativne dejavnosti, da bi spodbudili nadomestitev snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in omejili uporabo snovi, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje v okviru uredbe REACH in posebne sektorske zakonodaje ali zakonodaje o proizvodih, da se bodo reciklirani odpadki lahko uporabljali kot zanesljiv pomemben vir surovin v EU;

7.  poudarja, da je treba s pomočjo vseh deležnikov poiskati lokalne, nacionalne, regionalne in evropske rešitve, da bi v reciklažnih tokovih odkrili problematične kemikalije in jih odstranili;

8.  poziva podjetja, naj v celoti sprejmejo v prihodnost usmerjen celovit pristop naprednega ravnanja s kemikalijami in izkoristijo priložnost za nadomestitev strupenih snovi v izdelkih in dobavnih verigah, kar bo pospešilo in odprlo pot tržnim inovacijam;

9.  poudarja, da je lahko izvajanje zakonodaje o kemikalijah, proizvodih in odpadkih izziv za mala in srednja podjetja (MSP); poudarja, da bi bilo treba njihov posebni primer upoštevati pri sprejemanju ukrepov, pri čemer ne bi smeli zmanjšati ravni varovanja zdravja ljudi in okolja; opozarja, da je treba malim in srednjim podjetjem zagotoviti jasne in enostavno dostopne informacije, saj je to osnovni pogoj, da lahko ravnajo popolnoma skladno z vso zakonodajo na tem področju;

10.  meni, da je treba v primeru tveganja, da se zakonodaja prekriva, razjasniti medsebojne povezave, da se zagotovi doslednost in izkoristi morebitna sinergija;

11.  poudarja, da je nadvse pomembno izboljšati preglednost glede prisotnosti problematičnih snovi v potrošniških izdelkih, da se vzpostavi zaupanje javnosti v varnost sekundarnih surovin; opozarja, da bi z boljšo preglednostjo še bolj okrepili spodbude za postopno odpravo uporabe problematičnih snovi;

Nezadostne informacije o problematičnih snoveh v proizvodih in odpadkih

12.  meni, da so problematične snovi tiste, ki izpolnjujejo merila iz člena 57 uredbe REACH kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, snovi, prepovedane v okviru Stockholmske konvencije (obstojna organska onesnaževala), določene snovi, ki so prepovedane v izdelkih, naštetih v Prilogi XVII k uredbi REACH, in določene snovi, ki jih ureja posebna sektorska zakonodaja oziroma zakonodaja o proizvodih;

13.  ponovno poziva Komisijo, naj spoštuje svoje obveznosti glede varovanja zdravja državljanov in okolja pred kemikalijami, ki povzročajo endokrine motnje; pričakuje, da bo čim prej pripravila strategijo o endokrinih motilcih, da bi poleg izpostavljenosti državljanov EU pesticidom in biocidom čim bolj zmanjšali tudi njihovo izpostavljenost endokrinim motilcem;

14.  poudarja, da bi bilo treba čim prej začeti spremljati vse problematične snovi in da bi morale biti informacije o teh snoveh, vključno z njihovo sestavo in koncentracijo, v celoti na voljo vsem udeležencem v dobavni verigi, izvajalcem recikliranja in javnosti, pri čemer bi bilo treba upoštevati obstoječe sisteme in preučiti možnost sektorskih rešitev za sledenje; v zvezi s tem pozdravlja nove določbe v členu 9 Direktive (EU) 2018/851 o odpadkih;

15.  v zvezi s tem poziva države članice in Komisijo, naj si skupaj z Evropsko agencijo za kemikalije bolj prizadevajo, da bi do leta 2020 vse pomembne snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, tudi snovi, ki izpolnjujejo merilo enakovredne zaskrbljenosti, na primer endokrini motilci in povzročitelji preobčutljivosti, uvrstili na seznam snovi v okviru uredbe REACH, kot je določeno v sedmem okoljskem akcijskem programu;

16.  meni, da bi morali biti v skladu z veljavnimi zahtevami za uvoz iz uredbe REACH v sistemu sledenja zajeti tudi vsi izdelki, uvoženi v EU, ki lahko vsebujejo problematične snovi; poudarja tudi, da je pomembno obravnavati vprašanje neregistriranih snovi v uvoženih izdelkih; poudarja, da je treba glede uvoženih izdelkov tesneje sodelovati na mednarodni ravni, in sicer z akterji, kot so program OZN za okolje, tretje države, ki se soočajo s podobnimi izzivi glede uvoženih izdelkov, in države izvoznice;

17.  ugotavlja, da bi bilo treba v registracijski dokumentaciji REACH v skladu z ugotovitvami Komisije v okviru drugega pregleda uredbe REACH izboljšati kakovost podatkov o nevarnosti in uporabi kemikalij in izpostavljenosti njim;

18.  meni, da Evropska agencija za kemikalije v skladu s členom 20(2) uredbe REACH (preverjanje popolnosti registracije) ne bi smela dovoliti vstopa na trg za kemikalije, katerih registracijska dokumentacija je nepopolna in neustrezna, ter bi morala poskrbeti, da se čim prej zagotovijo potrebne informacije; želi spomniti, da je bistvenega pomena, da so informacije v registracijski dokumentaciji točne, ustrezne, zanesljive, relevantne in verodostojne; poziva Evropsko agencijo za kemikalije, naj poveča prizadevanja v okviru člena 41 uredbe REACH (preverjanje skladnosti registracije), da bi dokončno uredili razmere v zvezi z neskladno dokumentacijo in zagotovili, da se za kemikalije, katerih dokumentacija je neskladna, ne odobri dostop do trga; poziva registracijske zavezance in države članice, naj opravijo svojo nalogo in zagotovijo, da bo registracijska dokumentacija REACH skladna in se bo redno posodabljala;

Obravnava prisotnosti problematičnih snovi v recikliranih materialih

19.  poudarja, da mora Unija ne glede na to, ali so izdelki narejeni iz primarnih ali predelanih materialov, zagotavljati isto raven varovanja zdravja ljudi in okolja;

20.  ponavlja, da je v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki preprečevanje pomembnejše od recikliranja in da zato recikliranje ne bi smelo upravičevati nadaljnje uporabe nevarnih snovi, ki so se uporabljale v preteklosti;

21.  meni, da bi načeloma morala veljati enaka pravila za vse primarne in sekundarne surovine; opozarja pa, da ni mogoče vedno zagotoviti, da je material, pridobljen iz recikliranih izdelkov, popolnoma enak primarnim surovinam;

22.  poudarja, da bi morali s pravili Unije zagotoviti, da recikliranje materialov ne bo podaljševalo uporabe nevarnih snovi; z zaskrbljenostjo opaža, da je zakonodaja, ki preprečuje prisotnost kemikalij v izdelkih, tudi v uvoženih izdelkih, razdrobljena, da ni sistematična niti dosledna in da se uporablja le za nekatere snovi, izdelke in vrste uporabe, pri čemer pogosto obstajajo številne izjeme; obžaluje, da ni napredka pri razvoju strategije Unije za nestrupeno okolje, s katero bi med drugim zmanjšali izpostavljenost problematičnim snovem v izdelkih;

23.  poudarja, da bi moralo biti recikliranje materialov, ki vsebujejo problematične snovi, dopustno le v primeru, da nadomestni materiali brez problematičnih snovi niso na voljo; meni, da bilo treba te materiale reciklirati v zaprtih ali nadzorovanih zankah brez ogrožanja zdravja ljudi, tudi zdravja delavcev, ali okolja;

24.  upa, da bodo inovativne prakse na področju recikliranja pripomogle k dekontaminaciji odpadkov, ki vsebujejo problematične snovi;

25.  meni, da bi bilo treba vprašanje izdelkov, ki vsebujejo snovi, ki so se uporabljale v preteklosti, reševati z učinkovitim sistemom registracije, sledenja in odstranjevanja;

26.  meni, da bi bilo treba za uvedbo zahtev za nadomestitev problematičnih snovi poleg uredbe REACH uporabiti tudi direktivo o okoljsko primerni zasnovi in drugo zakonodajo o proizvodih, saj zasnova izdelka narekuje več kot 80 % njegovega vpliva na okolje; poudarja, da bi bilo treba uporabo toksičnih ali problematičnih snovi, kot so obstojna organska onesnaževala in endokrini motilci, posebej obravnavati v okviru širših meril o okoljsko primerni zasnovi, brez poseganja v druge harmonizirane pravne zahteve glede teh snovi, določene na ravni Unije;

27.  poudarja, da je bistveno zagotoviti enake konkurenčne pogoje za izdelke iz EU in uvožene izdelke; meni, da izdelki iz EU v nobenem primeru ne smejo biti v slabšem položaju; zato Komisijo poziva, naj spodbuja pravočasno uporabo omejitev iz uredbe REACH in druge zakonodaje o proizvodih, da bodo za izdelke iz EU in uvožene izdelke veljala ista pravila; zlasti meni, da bi morala biti postopna odprava ali nadomestitev snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, zaradi uvedbe sistema avtorizacije iz uredbe REACH usklajena z omejitvami, ki se uporabljajo sočasno; poziva pristojne organe v državah članicah, naj povečajo nadzor nad uvoženimi materiali in zagotovijo skladnost z uredbo REACH in zakonodajo o proizvodih;

28.  poudarja, da bi bilo treba bolje izvajati zakonodajo o kemikalijah in proizvodih na mejah EU;

29.  meni, da bi bilo za rešitev vprašanja prisotnosti problematičnih snovi v recikliranih materialih smotrno uvesti potni list izdelkov kot orodje za navajanje materialov in snovi, uporabljenih v izdelkih;

Negotovosti glede tega, kako lahko materiali prenehajo biti odpadki

30.  poudarja, da potrebujemo jasne predpise EU, ki bodo natančno določali, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da materiali prenehajo biti odpadki, in harmonizirana merila za prenehanje statusa odpadka; meni, da je treba te predpise zasnovati tako, da bodo izvedljivi tudi za mala in srednja podjetja;

31.  meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe na ravni EU, da bi se določbe o prenehanju statusa odpadka iz okvirne direktive o odpadkih v državah članicah bolj usklajeno razlagale in izvajale in bi se v EU omogočila uporaba predelanih materialov;

32.  poziva države članice in Komisijo, naj polno sodelujejo glede meril za prenehanje statusa odpadka;

Težave pri uporabi metodologij EU za razvrščanje odpadkov in posledice za možnost recikliranja materialov (sekundarne surovine)

33.  meni, da bi morali biti predpisi za razvrščanje odpadkov med nevarne in nenevarne v celoti usklajeni s predpisi o snoveh in zmeseh iz uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju zmesi in snovi (CLP), pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnosti odpadkov in način, kako z njimi ravnamo; nadalje pozdravlja nove tehnične smernice za razvrščanje odpadkov; poudarja, da je treba še naprej razvijati okvir za razvrščanje odpadkov in kemikalij, da bo vključeval nevarne končne točke, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, kot so visoka obstojnost, endokrine motnje, bioakumulacija in nevrotoksičnost;

34.  poziva Komisijo, naj v zvezi z razvrščanjem tokov odpadkov pojasni pravilno razlago uredbe CLP, da bi preprečili napačno razvrščanje odpadkov, ki vsebujejo problematične snovi;

35.  poudarja, da je pomanjkljivo izvajanje zakonodaje EU o odpadkih nedopustno in ga je treba prednostno obravnavati, tudi s pomočjo poročil držav iz pregleda izvajanja okoljske politike, saj je potreben doslednejši pristop k predpisom za razvrščanje kemikalij in odpadkov;

36.  poziva Komisijo, naj nemudoma pregleda Evropski seznam odpadkov;

o
o   o

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 150, 14.6.2018, str. 109.
(2) UL L 150, 14.6.2018, str. 93.
(3) UL L 150, 14.6.2018, str. 100.
(4) UL L 150, 14.6.2018, str. 141.
(5) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(6) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
(7) UL L 158, 30.4.2004, str. 7.
(8) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(9) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0287.
(11) UL C 366, 27.10.2017, str. 96.
(12) UL C 265, 11.8.2017, str. 65.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0100.
(14) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

Zadnja posodobitev: 10. julij 2019Pravno obvestilo