Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2128(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0268/2018

Predložena besedila :

A8-0268/2018

Razprave :

PV 13/09/2018 - 4
CRE 13/09/2018 - 4

Glasovanja :

PV 13/09/2018 - 10.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0356

Sprejeta besedila
PDF 165kWORD 62k
Četrtek, 13. september 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Izvajanje uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih
P8_TA(2018)0356A8-0268/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih (2017/2128(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS(2);

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z nizkim tveganjem(5),

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega varuha človekovih pravic z dne 18. februarja 2016 v zadevi 12/2013/MDC glede prakse Komisije v zvezi z izdajo dovoljenj in dajanjem v promet fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov)(6),

–  ob upoštevanju evropske ocene izvajanja Uredbe (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in njenih ustreznih prilog, kot jih je aprila 2018 objavila služba Evropskega parlamenta za raziskave(7),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 23. novembra 2016 v zadevi C-673/13 P (Komisija proti Stichting Greenpeace Nederland in PAN Europe) ter zadevi C-442/14 (Bayer CropScience proti College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2018 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih](8),

–  ob upoštevanju mandata in dela posebnega odbora Evropskega parlamenta za registracijo pesticidov v Uniji (PEST),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0268/2018),

A.  ker je ocena izvajanja Uredbe (ES) št. 1107/2009 (v nadaljnjem besedilu: uredba) razkrila, da se cilji v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali ter okolja ne dosegajo v celoti in da bi bile mogoče izboljšave, da bi se dosegli vsi cilji uredbe;

B.  ker bi bilo treba oceno izvajanja uredbe obravnavati skupaj s splošno politiko EU glede pesticidov, vključno s pravili iz Direktive 2009/128/ES [direktiva o trajnostni rabi pesticidov], Uredbe (EU) št. 528/2012 [uredba o biocidih], Uredba (ES) št. 396/2005 [uredba o mejnih vrednostih] in Uredba (ES) št. 178/2002 [uredba o splošni živilski zakonodaji];

C.  ker izvajanje uredbe ni zadovoljivo in bi moralo biti v skladu s sorodnimi politikami EU, tudi s politiko na področju pesticidov;

D.  ker razpoložljivi dokazi kažejo, da bi bilo praktično izvajanje treh glavnih instrumentov uredbe – odobritev, registracija in izvrševanje regulativnih odločitev – mogoče izboljšati in da ne zagotavlja izpolnjevanja ciljev uredbe;

E.  ker Komisija sploh ni uporabila nekaterih določb uredbe, zlasti člena 25 o odobritvi varoval in sinergistov in člena 27 o negativnem seznamu nesprejemljivih dodatkov;

F.  ker je bila uporaba drugih ključnih določb, kot je uporaba meril za izločitev aktivnih snovi, ki so endokrini motilci, znatno odložena zaradi nezakonitega ravnanja Komisije;

G.  ker so deležniki izrazili pomisleke v zvezi s pristopom k ocenjevanju, kot je določen z zakonom, predvsem glede vprašanja, kdo naj predloži znanstvene študije in dokaze za oceno aktivnih snovi, in glede uporabe pristopa, ki temelji na nevarnosti, pri teh ocenah;

H.  ker bi dokazno breme moral še nadalje nositi vlagatelj, da bi se preprečila uporaba javnega denarja za študije, ki lahko v končni fazi koristijo zasebnim interesom; ker je treba hkrati zagotoviti preglednost na vsakem koraku postopka registracije popolnoma v skladu s pravicami intelektualne lastnine, obenem pa je treba zagotoviti dosledno spoštovanje dobrih laboratorijskih načel v celotni Uniji;

I.  ker obstajajo pomisleki v zvezi s praktičnim izvajanjem vzpostavljenega pristopa k ocenjevanju; ker obstajajo večji pomisleki predvsem v zvezi z nepopolno harmonizacijo zahtev glede podatkov in metodologij, kar utegne ovirati postopek ocenjevanja;

J.  ker je bilo ugotovljeno, da je uspešnost pristojnih nacionalnih organov zelo pomemben dejavnik pri oceni aktivnih snovi; ker med državami članicami obstajajo velike razlike glede razpoložljivega strokovnega znanja in osebja; ker se uredba in ustrezne podporne pravne zahteve ne izvajajo enotno v vseh državah članicah, kar ima znatne posledice za zdravje in okolje;

K.  ker bi bilo treba preglednost na vseh stopnjah postopka odobritve izboljšati, večja preglednost pa bi lahko pripomogla k spodbujanju zaupanja javnosti v sistem, ki ureja fitofarmacevtska sredstva; ker je tudi preglednost dejavnosti pristojnih organov, povezanih z registracijo, v mnogih primerih nezadostna; ker je Komisija predlagala spremembe splošne živilske zakonodaje, da bi obravnavala pomisleke glede podatkov in dokazov, zagotovljenih v postopku ocenjevanja, ter povečala preglednost;

L.  ker so pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev, ki se izvaja izključno na nacionalni ravni, pogoste zamude pri odločitvah glede obvladovanja tveganja; ker to v nekaterih primerih vodi do povečanja števila registracij z odstopanjem, ko se države članice poslužijo člena 53 uredbe; ker so v nekaterih primerih ta odstopanja uporabljena v nasprotju s prvotnim namenom zakonodajalca;

M.  ker uredba uvaja določbo, da mora varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi postati del predpisanih zahtev ravnanja v skladu s pravili navzkrižne skladnosti v okviru skupne kmetijske politike; ker se to še ni zgodilo;

N.  ker razpoložljivi dokazi kažejo, da ta ureditev na ravni EU krepi nacionalna prizadevanja in ukrepe ter jim daje dodatno vrednost;

O.  ker se druge možnosti pogosto resno obravnavajo šele po spremembi pravnih zahtev; ker v primeru podaljšanja prepovedi neonikotinoidov najnovejše ocene (30. maj 2018)(9) kažejo, da za 78 % uporabe neonikotinoidov že obstajajo dostopne nekemične alternative;

P.  ker od 31. maja 2016 ni bila podana nobena vloga za odobritev nove aktivne snovi; ker so inovacije in razvijanje novih sredstev, zlasti sredstev z nizkim tveganjem, pomembne;

Q.  ker je razpoložljivost ponarejenih pesticidov na trgu resnično skrb vzbujajoča; ker lahko ponarejeni pesticidi škodijo okolju in lahko ogrozijo učinkovitosti uredbe;

Glavne ugotovitve

1.  meni, da je EU ustrezna raven, na kateri bi morali še naprej sprejemati regulativne ukrepe na področju pesticidov;

2.  poudarja, da mora biti sedanje in nadaljnje ukrepanje še naprej osredotočeno na okoljske ukrepe za preprečevanje, omejevanje in zadrževanje širjenja patogenov in škodljivcev;

3.  meni, da sprejetje in izvajanje uredbe pomeni pomemben napredek pri obravnavi fitofarmacevtskih sredstev v EU v primerjavi s preteklostjo;

4.  poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti vlogi malih in srednjih podjetij pri razvoju novih proizvodov, saj jim pogosto primanjkuje znatnih sredstev, ki so potrebna v procesu razvoja in odobritev novih snovi;

5.  je zaskrbljen, ker se uredba še ne izvaja učinkovito, zato pa tudi njeni cilji v zvezi s kmetijsko proizvodnjo in inovacijami v praksi še niso doseženi; poudarja dejstvo, da se število pesticidnih aktivnih snovi zmanjšuje, delno zaradi nizke ravni inovacij;

6.  želi opomniti, da obstaja znatna potreba po integrativnem pristopu in da je treba pri ocenjevanju upoštevati rezultate Uredbe (ES) št. 1185/2009 o statističnih podatkih o pesticidih(10), rezultate ocenjevanja pa je treba uporabiti za zmanjšanje količin, s čimer se zmanjšajo tveganja in njihov negativni vpliv na zdravje in okolje;

7.  ugotavlja, da cilji in instrumenti uredbe ter njeno izvajanje niso vedno dovolj usklajeni s politikami EU na področju kmetijstva, zdravja, dobrobiti živali, prehranske varnosti, kakovosti vode, podnebnih sprememb, trajnostne rabe pesticidov in mejnih vrednosti ostankov pesticidov v hrani in krmi;

8.  je zaskrbljen, da izvajanje uredbe na področju uporabe živali za testiranje za ugotavljanje nevarnosti in oceno tveganja ni v skladu z zahtevami načel 3R (načela zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja) iz Direktive 2010/63/EU o poskusih na živalih, ter da lahko dveletni biološki preskus o rakotvornosti privede do spornih rezultatov(11);

9.  opozarja, da je previdnostno načelo splošno načelo EU iz člena 191 PDEU, in da je njegov namen zagotoviti visoko raven varstva okolja s sprejemanjem preventivnih odločitev;

10.  meni, da ni sprejemljivo, da se zahteve za odobritev v nasprotju s členom 25 uredbe še ne uporabljajo za varovala in sinergiste;

11.  meni, da ni sprejemljivo, da še ni bil sprejet negativni seznam dodatkov, zlasti po prepovedi polietoksiliranega lojevega amina v kombinaciji z glifosatom, v kateri so bili poudarjeni škodljivi učinki nekaterih dodatkov;

12.  je seznanjen, da Komisija v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ravno ocenjuje Uredbo (ES) št. 1107/2009 ter da bo oceno predvidoma končala do novembra 2018; je prepričan, da bodo njene ugotovitve zadostna podlaga za razpravo sozakonodajalcev o prihodnjem razvoju uredbe;

13.  je zaskrbljen zaradi vse večje rabe in ugotovljenih primerov zlorabe nujnih registracij iz člena 53 v nekaterih državah članicah; ugotavlja, da nekatere države članice uporabljajo člen 53 veliko pogosteje kot druge; je seznanjen s tehnično podporo, ki jo pri preverjanju uporabe nujnih registracij zagotavlja Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 53(2) uredbe; je seznanjen z rezultati preiskave EFSA glede nujnih registracij treh neonikotinoidov leta 2017, ki je pokazala, da so bile nekatere nujne registracije potrebne in skladne s parametri v zakonodaji, druge pa niso bile upravičene; se mu zdi nujno, da države članice zagotovijo potrebne podatke, ki bodo EFSA omogočile učinkovito izvajanje nalog;

14.  poudarja pomembnost oblikovanja politike, ki temelji na regulativni znanosti, ki zagotavlja preverljive in ponovljive dokaze z mednarodno dogovorjenimi znanstvenimi načeli, kar zadeva vidike, kot so smernice, dobre laboratorijske prakse in strokovno pregledane raziskave;

15.  se boji, da lahko nepopolna harmonizacija zahtev glede podatkov in preskušanja na nekaterih znanstvenih področjih povzroči neučinkovite delovne metode, pomanjkanje zaupanja med nacionalnimi organi ter zamude pri postopku registracije, kar lahko negativno vpliva na zdravje ljudi in živali, okolje ter kmetijsko proizvodnjo;

16.  obžaluje, da so informacije za javnost o postopkih ocenjevanja in registraciji zelo omejene in da je omejen tudi dostop do njih; obžaluje, da je preglednost pri poročanju držav članic (ko delujejo v okviru postopka odobritve) slaba, predlaga, da bi bilo mogoče izboljšati, kako dostopne in uporabniku prijazne so informacije v fazi EFSA, ter obžaluje, da je preglednost v fazi obvladovanja tveganja pomanjkljiva in da je z vidika deležnikov problematična; pozdravlja prizadevanja Evropske agencija za kemikalije, da bi s svojim spletiščem povečala preglednost in prijaznost za uporabnike, ter meni, da bi ta model lahko uporabljali v prihodnosti za izboljšanje preglednosti;

17.  poudarja, da je verodostojnost sistema za registracijo fitofarmacevtskih sredstev močno odvisna od zaupanja javnosti v evropske agencije, ki zagotavlja znanstvena mnenja, na katerih temeljijo odobritve in obvladovanje tveganj; poudarja, da je za ohranjanje zaupanja javnosti pomembno, da je znanstveno ocenjevanje pregledno; zato poziva, naj se ustreznim agencijam zagotovijo zadostna finančna sredstva ter primerno število zaposlenih in s tem neodvisen, pregleden in pravočasen proces registracije; pozdravlja tudi trajna prizadevanja agencije EFSA, da bi izboljšala svoj sistem in tako zagotovila neodvisnost in obvladovanje navzkrižij interesov, ki ga je Računsko sodišče leta 2012 pohvalilo kot najnaprednejši sistem med agencijami, za katere izvaja revizijske preglede, ter je bil junija 2017 posodobljen; poziva Komisijo, naj predlaga izboljšave, s katerimi bo še povečala preglednost regulativnega procesa, vključno z dostopom do podatkov iz varnostnih študij, ki jih proizvajalci predložijo v okviru vloge za dovoljenje za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi v EU; meni, da je treba ta postopek pregledati, da bi izboljšali ocenjevanje, povečali neodvisnost organov, ki izvajajo študije, preprečili navzkrižja interesov in povečali preglednost postopka;

18.  poziva Komisijo, naj na evropski ravni pripravi evidenco uporabe, da bi izboljšali harmonizacijo uredbe;

19.  se boji, da v nekaterih primerih fitofarmacevtski proizvodi, ki so na voljo na trgu, in njihova raba ne ustrezajo nujno pogojem iz registracije, kar zadeva sestavo in rabo; poudarja, da je treba nepoklicno uporabo omejiti, kadar je to mogoče, da bi zmanjšali nepravilno uporabo;

20.  poudarja, da je pomembno uporabnike usposabljati, da bi zagotovili ustrezno in pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev; meni, da je treba razlikovati med poklicnimi in zasebnimi uporabniki; ugotavlja, da se fitofarmacevtska sredstva uporabljajo v zasebnih vrtovih, na železnicah in v javnih parkih;

21.  navaja, da to ne vpliva na pravico držav članic do zavrnitve fitofarmacevtskih sredstev;

22.  poudarja, da bi morala uredba bolje odražati potrebo po spodbujanju kmetijskih praks, ki temeljijo na integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, med drugim s spodbujanjem razvoja snovi z majhnim tveganjem; poudarja, da je zaradi slabe razpoložljivosti fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem oviran razvoj integriranega varstva rastlin; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je izmed skoraj 500 snovi, ki so na voljo na trgu EU, le 10 snovi odobrenih kot fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem;

23.  poudarja, da sta registracija in spodbujanje uporabe pesticidov z majhnim tveganjem, ki so nekemični, pomembna ukrepa za podpiranje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z majhnim vnosom pesticidov; priznava, da je treba ta sredstva bolje raziskati, saj se njihova sestava in delovanje močno razlikujeta od konvencionalnih sredstev; poudarja, da to vključuje tudi potrebo po boljšem strokovnem znanju osebja EFSA in pristojnih nacionalnih organov, da bi ocenili te biološke aktivne snovi; poudarja, da bi bilo treba fitofarmacevtska sredstva biološkega izvora ocenjevati enako strogo kot druge snovi; v skladu s svojo resolucijo z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z nizkim tveganjem poziva Komisijo, naj predloži posebni zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009, in sicer zunaj splošne revizije v povezavi s programom ustreznosti in uspešnosti, da bi pospešili postopek ocene, odobritve in registracije pesticidov z majhnim tveganjem;

24.   meni, da bi bilo treba prilagoditi tudi Uredbo (ES) št. 1107/2009, da bi bolje upoštevala snovi, ki se sicer ne obravnavajo kot fitofarmacevtska sredstva, se pa uporabljajo za zaščito rastlin in jih v tem primeru ureja ta uredba; ugotavlja, da so te snovi zanimive alternative, kar zadeva integrirane metode pridelave in nekatera biološka sredstva za zatiranje škodljivih organizmov;

25.  poudarja, da je posebno pozornost in podporo treba nameniti fitofarmacevtskim sredstvom za manjše uporabe, saj je trenutno malo gospodarskih spodbud za podjetja, da bi razvijala ta sredstva; pozdravlja vzpostavitev instrumenta za usklajevanje manjše uporabe kot foruma za boljše usklajevanje med državami članicami, organizacijami pridelovalcev in industrijo pri razvijanju rešitev za manjšo uporabo;

26.  poudarja, da številna registrirana fitofarmacevtska sredstva zaradi zamud v postopkih registracije že več kot 15 let niso bila ocenjena po standardih EU;

27.  poudarja, da je pomembno vzpostaviti inovacijam prijazen regulativni okvir, s katerim bo mogoča zamenjava starih kemikalij z novimi in boljšimi fitofarmacevtskimi sredstvi; poudarja, da je pomembno, da je na voljo širok nabor fitofarmacevtskih sredstev z različnimi načini delovanja, da bi se izognili razvoju odpornosti in da bi se ohranjala učinkovitost uporabe fitofarmacevtskih sredstev;

28.  se boji, da harmonizacija smernic še ni dokončana konsolidirana;

29.  poudarja, da so manjkajoče ali nepopolne smernice resna pomanjkljivost, ki negativno vpliva na izvajanje uredbe in s tem na doseganje njenih ciljev;

30.  poudarja, da razpoložljivi dokumenti s smernicami niso pravno zavezujoči, kar povzroča regulativno negotovost za vlagatelje in vzbuja dvome glede rezultatov ocen, izvedenih v okviru postopkov odobritve;

31.  pozdravlja sistem registracij po območjih in njegov cilj, da bi olajšal učinkovito registracijo fitofarmacevtskih sredstev; meni, da je postopek vzajemnega priznavanja ključen za delitev dela in spodbujanje upoštevanja rokov; obžaluje težave pri izvajanju, povezane z načelom vzajemnega priznavanja; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi izboljšala delovanje sistema registracij po območjih; poudarja, da bi moral biti cilj celovitega izvajanja veljavne zakonodaje preprečevanje podvajanja dela in zagotavljanje razpoložljivosti novi snovi kmetom brez nepotrebnega odlašanja;

32.  poudarja, da je treba izmenjavati znanje in pridobivati spretnosti na področju alternativ kemičnim pesticidom in integriranemu varstvu rastlin pred škodljivci ter ugotoviti, katera oblika kolobarjenja najbolj ustreza tržnim in podnebnim okoliščinam kmetov; ugotavlja, da je to že predvideno v horizontalni uredbi o skupni kmetijski politiki, tudi v obliki služb za kmetijsko svetovanje, financiranih v okviru razvoja podeželja;

33.  je zaskrbljen, ker je odobrenih le malo novih snovi; poudarja, da je pomembno kmetom ponuditi ustrezen nabor fitofarmacevtskih sredstev, da se zagotovi zanesljiva preskrba s hrano v EU;

34.  izraža zaskrbljenost, ker se v aktualnih razpravah izraža vedno več pomislekov o sedanjem znanstvenem sistemu EU za ocenjevanje fitofarmacevtskih sredstev; poudarja, da je pomembno vzdrževati in še okrepiti sistem, ki bo znanstveno zanesljiv, objektiven in se bo opiral na strokovno pregledane dokaze, pridobljene z odprtim, neodvisnim in večdisciplinarnim znanstvenim pristopom k odobritvam novih aktivnih snovi, ter bo skladen tudi z načeli EU glede analize tveganja in previdnostnim načelom, ki so opredeljena v splošni živilski zakonodaji; vztraja, da je treba pri postopku za odobritev aktivnih snovi upoštevati dejansko uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pa tudi znanstveni in tehnološki napredek na tem področju; želi opomniti, da zaradi zapletenosti sedanjega sistema ocenjevanja in odobritve prihaja do neupoštevanja predpisanih rokov, kar pomeni, da ves sistem ne deluje dobro; poudarja, da je zato treba sistem pregledati in poenostaviti;

35.  želi opozoriti na neravnovesje v številu vlog med nekaterimi državami članicami z istega območja, ki so tudi podobno velike in imajo podobne razmere za kmetijstvo;

36.  meni, da bi morala za pridelke, uvožene iz držav zunaj EU, ki so bili vzgojeni z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, veljati enako stroga merila kot za tiste, ki so bili proizvedeni v EU; je zaskrbljen, da se za pridelavo uvoženih pridelkov morda uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, ki v EU niso registrirana;

Priporočila

37.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito izvajanje uredbe, kar zadeva njihovo posebno vlogo pri postopku odobritve in registraciji;

38.  poziva države članice, naj izboljšajo resno in kronično pomanjkanje osebja v pristojnih nacionalnih organih, zaradi katerega prihaja do zamud v fazi ugotavljanja nevarnosti in začetne ocene tveganja, ki jo opravijo države članice;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se postopkovno podaljšanje obdobja odobritve za čas trajanja postopka v skladu s členom 17 uredbe ne bo uporabljalo za aktivne snovi, ki so mutagene, rakotvorne, strupene za razmnoževanje in zato v kategoriji 1A ali 1B, ali za aktivne snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, ki so škodljive za ljudi ali živali, kar zdaj velja za snovi, kot so flumioksazin, tiakloprid, klorotoluron in dimoksistrobin(12);

40.  uporabo aktivnih snovi, ki so mutagene, rakotvorne, strupene za razmnoževanje in zato v kategoriji 1A ali 1B, ali aktivnih snovi, z lastnostmi endokrinih motilcev, ki so škodljive za ljudi ali živali, katerih obdobje odobritve je že bilo enkrat ali večkrat postopkovno podaljšano v skladu s členom 17, je treba takoj prepovedati;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj priznajo, da je varstvo zdravja ljudi in živali ter okolja bistveni cilj zakonodaje ob hkratnem izboljšanju kmetijske proizvodnje in ohranjanju konkurenčnosti kmetijskega sektorja;

42.  poziva industrijo, naj državam članicam poročevalkam in agencijam EU zagotovi vse podatke in znanstvene študije v enotni elektronski in strojno berljivi obliki; poziva Komisijo, naj razvije usklajen model za vnos podatkov, da bi olajšali izmenjavo podatkov med državami članicami v vseh fazah postopka; se zaveda, da je treba s temi podatki ravnati v skladu s parametri zakonov EU o varstvu podatkov in intelektualne lastnine;

43.  poziva države članice, naj dosledno uporabljajo člen 9 uredbe o sprejemljivosti vlog in sprejemajo le popolne vloge za oceno aktivne snovi;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi obstoječih harmoniziranih smernic zagotovijo popolno in enotno uporabo meril za izločitev zaradi nevarnosti in da se bodo snovi ocenjevale z vidika tveganja, le če obstajajo dokazi, da nimajo nevarnih (izločitvenih) lastnosti, kot to zahteva uredba;

45.  poziva Komisijo, naj končno uvede določbe o dodatkih, varovalih in sinergistih, naj sestavi seznam nesprejemljivih dodatkov in sprejme pravila, ki določajo, da je treba varovala in sinergiste preizkusiti na ravni EU, in naj zagotovi, da se tržijo le kemikalije, ki izpolnjujejo merila EU za odobritev;

46.  pozdravlja, da Komisija previdnostnega načela ne razlaga kot alternativo pristopu obvladovanja tveganja, marveč kot posebno obliko obvladovanja tveganj, kar je izrazila v oceni splošne živilske zakonodaje(13) v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov; želi spomniti, da to stališče podpirajo tudi sodbe Sodišča EU(14);

47.  poziva Komisijo in države članice, naj v vlogi upraviteljev tveganja pri postopkih odobritve in registraciji ustrezno uporabljajo previdnostno načelo in naj posebno pozornost namenijo zaščiti ranljivih skupin, kot so opredeljene v členu 3(14) uredbe;

48.  poziva Komisijo, agencije in pristojne organe, naj pregledajo in izboljšajo svoje komuniciranje v zvezi s postopki za oceno tveganja in odločitvami glede obvladovanja tveganja, da bi izboljšali zaupanje javnosti v sistem registracije;

49.  poziva države članice, naj bolje izvajajo postopke registracije na nacionalni ravni, da bi omejile odstopanja in podaljšanja iz člena 53 uredbe na dejanske nujne primere; poziva Komisijo naj v celoti izvaja svoje pravice do nadzora iz člena 53(2) in (3); poleg tega poziva države članice, naj v celoti izpolnjujejo obveznost obveščanja drugih držav članic in Komisije, kot je določeno v členu 53(1), zlasti kar zadeva morebitne ukrepe za zagotovitev varstva uporabnikov, ranljivih skupin in potrošnikov;

50.  poziva Komisijo, naj dokončno določi metode za določanje, kdaj je treba uporabiti nekatera odstopanja, predvsem kar zadeva „zanemarljivo izpostavljenost“ ali „resno nevarnost za zdravje rastlin“, ne da bi se pri tem spremenila črka ali duh zakona; opozarja Komisijo, da bi bila vsakršna sprememba pomena pojma „zanemarljiva izpostavljenost“ v „zanemarljivo tveganje“ v nasprotju s črko in duhom zakona;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo raziskovalne pobude o aktivnih snoveh, vključno z biološkimi snovi z nizkim tveganjem, in fitofarmacevtskih sredstvih v programu Obzorje Evropa ter večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027; poudarja pomembnost regulativnega okvira za fitofarmacevtska sredstva na ravni EU, ki varuje okolje in zdravje ljudi ter spodbuja raziskave in inovacije, da bi se razvila učinkovita in varna fitofarmacevtska sredstva ter zagotovile trajnostne kmetijske prakse in integrirano varstvo rastlin; poudarja, da so za varovanje zdravja rastlin potrebna številna različna varna in učinkovita orodja; želi opozoriti na potencial, ki bi ga lahko imele tehnike preciznega kmetijstva kot pomoč evropskim kmetom, da bi ti čim bolj ciljno in trajnostno optimizirali boj proti škodljivcem;

52.  poziva Komisijo, naj rabo postopka s potrditvenimi podatki strogo omeji na njegov namen, kot je določeno v členu 6(f) uredbe, in sicer kadar se zaradi novih znanstvenih in tehničnih spoznanj ali med postopkom ocenjevanja določijo nove zahteve; poudarja, da je popolna dokumentacija pomembna za odobritve aktivnih snovi; obžaluje, da je odstopanje s postopkom s potrditvenimi podatki povzročilo, da nekatera fitofarmacevtska sredstva, ki bi bila sicer prepovedana, ostajajo na trgu dlje časa;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo splošno preglednost postopkov, med drugim z zagotavljanjem podrobnih zapisnikov z razprav o postopkih v odboru in stališčih, zlasti z razlago in upravičenjem odločitev Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo (odbor PAFF);

54.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo večjo doslednost uredbe in njenega izvajanja s povezano zakonodajo in politikami EU, predvsem z direktivo o trajnostni rabi pesticidov, ter naj zagotovijo pobude, med drugim tako, da dajo na voljo dovolj virov, ki kratkoročno spodbujajo in podpirajo razvoj in uporabo varnih in nestrupenih alternativ za fitofarmacevtska sredstva; ugotavlja, da regulativni okvir ne upošteva neizbežnih neciljnih vplivov, zlasti na čebele in druge opraševalce ter druge žuželke, koristne za kmetijstvo, kot da bi bili plenilci škodljivcev; izpostavlja nedavno znanstveno raziskavo o izumiranju žuželk, po kateri je v Nemčiji na regionalni ravni izumrlo 75 % krilatih žuželk, celo v naravnih rezervatih, kjer se niso uporabljali nobeni kmetijski pesticidi; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo večjo doslednost skupne kmetijske politike s povezano zakonodajo o fitofarmacevtskih sredstvih, predvsem z ohranjanjem obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 in Direktive 2009/128/ES o seznamu predpisanih zahtev ravnanja (predpisani zahtevi ravnanja 12 in 13), kot je predlagala Komisija v uredbi o strateških načrtih SKP(15);

55.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito izvrševanje uredbe, predvsem kar zadeva nadzor fitofarmacevtskih sredstev, ki se tržijo v EU, in sicer ne glede na to, ali so bili proizvedeni v EU ali uvoženi iz tretjih držav;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(3) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
(4) UL L 309, 24.11.2009, str. 71.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0042.
(6) https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/64069
(7) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/615668/EPRS_STU(2018)615668_EN.pdf
(8) COM(2018)0179.
(9) Sklepi ANSES- Agence nationale de sécurité sanitaire de l’alimentation, de l’environnement et du travail, 2018.
(10) UL L 324, 10.12.2009, str. 1.
(11) Vir: Na podlagi informacij in ugotovitev evropske ocene izvajanja, študija EPRS iz aprila 2018, str. 36 in II-33.
(12) Vir: https://www.foodwatch.org/fileadmin/foodwatch.nl/Onze_campagnes/Schadelijke_stoffen/Documents/Rapport_foodwatch_Ten_minste_onhoudbaar_tot.pdf
(13) SWD(2018)0038.
(14) Sodba Splošnega sodišča z dne 9. septembra 2011, Francija proti Komisiji, T-257/07, ECLI:EU:T:2004:444.
(15) Predlog uredbe o strateških načrtih SKP – COM(2018)0392.

Zadnja posodobitev: 17. september 2019Pravno obvestilo