Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 18. april 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Nenasprotovanje izvedbenemu ukrepu: blagovna znamka Evropske unije
 Določitev obdobja za devete volitve poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami *
 Okvirni sporazum med Evropsko unijo in Avstralijo ***
 Okvirni sporazum med Evropsko unijo in Avstralijo (resolucija)
 Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma ***
 Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (dodatni protokol) ***
 Embalaža in odpadna embalaža ***I
 Izrabljena vozila, odpadne baterije in akumulatorji ter odpadna električna in elektronska oprema ***I
 Odpadki ***I
 Odlaganje odpadkov na odlagališčih ***I
 Postopkovna pravila na področju poročanja o okolju ***I
 Politika Komisije glede poštenosti, zlasti imenovanje generalnega sekretarja Evropske komisije
 Napredek pri globalnih dogovorih OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in o beguncih
 Izvajanje instrumentov EU za zunanje financiranje: vmesni pregled 2017 in prihodnja zasnova v obdobju po letu 2020
 Letni poročili o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2015 in 2016
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropska komisija in izvajalske agencije
 Razrešnica 2016: Posebna poročila Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2016
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – 8., 9., 10. in 11. ERS
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropski parlament
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropski svet in Svet
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Sodišče Evropske unije
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Računsko sodišče
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropski ekonomsko-socialni odbor
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Odbor regij
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropska služba za zunanje delovanje
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropski varuh človekovih pravic
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropski nadzornik za varstvo podatkov
 Razrešnica 2016: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
 Razrešnica 2016: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
 Razrešnica 2016: Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)
 Razrešnica 2016: Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT)
 Razrešnica 2016: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)
 Razrešnica 2016: Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL)
 Razrešnica 2016: Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)
 Razrešnica 2016: Evropski azilni podporni urad (EASO)
 Razrešnica 2016: Evropski bančni organ (EBA)
 Razrešnica 2016: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
 Razrešnica 2016: Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
 Razrešnica 2016: Evropska agencija za okolje (EEA)
 Razrešnica 2016: Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA)
 Razrešnica 2016: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)
 Razrešnica 2016: Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE)
 Razrešnica 2016: Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
 Razrešnica 2016: Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)
 Razrešnica 2016: Evropska agencija za zdravila (EMA)
 Razrešnica 2016: Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)
 Razrešnica 2016: Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)
 Razrešnica 2016: Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA)
 Razrešnica 2016: Agencija Evropske unije za železnice (ERA)
 Razrešnica 2016: Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)
 Razrešnica 2016: Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)
 Razrešnica 2016: Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)
 Razrešnica 2016: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)
 Razrešnica 2016: Agencija za oskrbo Euratom (ESA)
 Razrešnica 2016: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)
 Razrešnica 2016: Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust)
 Razrešnica 2016: Evropski policijski urad (Europol)
 Razrešnica 2016: Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA)
 Razrešnica 2016: Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)
 Razrešnica 2016: Agencija za evropski GNSS (GSA)
 Razrešnica 2016: Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (BBI)
 Razrešnica 2016: Skupno podjetje Čisto nebo 2
 Razrešnica 2016: Skupno podjetje ECSEL
 Razrešnica 2016: Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2 (GCV 2)
 Razrešnica 2016: Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila 2 (IMI)
 Razrešnica 2016: Skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije
 Razrešnica 2016: Skupno podjetje SESAR
 Razrešnica 2016: Skupno podjetje Shift2Rail (S2R)

Nenasprotovanje izvedbenemu ukrepu: blagovna znamka Evropske unije
PDF 241kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 5. marca 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) 2017/1430 (C(2018)01231 – 2018/2618(DEA))
P8_TA(2018)0106B8-0187/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2018)01231) (v nadaljnjem besedilu: spremenjena delegirana uredba),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 23. marca 2018, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 27. marca 2018,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske skupnosti(1), ki je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti ter Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2869/95 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli)(2) in nato kodificirana kot Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/1431 z dne 18. maja 2017 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije(4), ki vsebuje posodobljena sklicevanja na Uredbo (EU) 2017/1001,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za pravne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 17. aprila 2018,

A.  ker je bila Uredba (ES) št. 207/2009 kodificirana kot Uredba (EU) št. 2017/1001;

B.  ker morajo sklicevanja v delegirani uredbi odražati preštevilčenje členov, do katerega je prišlo zaradi kodifikacije osnovnega akta;

C.  ker je zato treba razveljaviti Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1430 z dne 18. maja 2017 o dopolnitvi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije in o razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 2868/95 in (ES) št. 216/96(5), določbe navedene delegirane uredbe pa s posodobljenimi sklicevanji na Uredbo (EU) št. 2017/1001 navesti v spremenjeni delegirani uredbi;

D.  ker spremenjena delegirana uredba ne vsebuje vsebinskih sprememb Delegirane uredbe (EU) št. 2017/1430;

E.  ker bi hitra objava spremenjene delegirane uredbe v Uradnem listu omogočila zgoden datum uporabe in zagotovila neprekinjeno delovanje prehodne ureditve, določene v končnih določbah spremenjene delegirane uredbe;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 78, 24.3.2009, str. 1.
(2) UL L 341, 24.12.2015, str. 21.
(3) UL L 154, 16.6.2017, str. 1.
(4) UL L 205, 8.8.2017, str. 39.
(5) UL L 205, 8.8.2017, str. 1.


Določitev obdobja za devete volitve poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami *
PDF 239kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o osnutku sklepa Sveta o določitvi obdobja za devete volitve poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (07162/2018 – C8-0128/2018 – 2018/0805(CNS))
P8_TA(2018)0107A8-0145/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (07162/2018),

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 11(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami(1), na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0128/2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o sestavi Evropskega parlamenta(3),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A8-0145/2018),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  želi spomniti na svoj predlog, priložen resoluciji o reformi volilne zakonodaje Evropske unije, da bi bil Evropski parlament pooblaščen, da po posvetovanju s Svetom določi volilno obdobje;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, v vednost pa tudi Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Priloženo Sklepu Sveta št. 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976 (UL L 278, 8.10.1976, str. 1), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta št. 93/81/Euratom, ESPJ, EGS (UL L 33, 9.2.1993, str. 15) in s Sklepom Sveta št. 2002/772/ES, Euratom (UL L 283, 21.10.2002, str. 1).
(2) UL C 366, 27.10.2017, str. 7.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0029.


Okvirni sporazum med Evropsko unijo in Avstralijo ***
PDF 111kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani (15467/2016 – C8-0327/2017 – 2016/0367(NLE))
P8_TA(2018)0108A8-0110/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15467/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani (09776/2016),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 207, členom 212(1), točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0327/2017),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 18. aprila 2018(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0110/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Avstralije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0109.


Okvirni sporazum med Evropsko unijo in Avstralijo (resolucija)
PDF 283kWORD 57k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani (15467/2016 – C8-0327/2017 – 2016/0367(NLE)2017/2227(INI))
P8_TA(2018)0109A8-0119/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15467/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani (09776/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 212(1) ter v povezavi s členom 218(6)(a) in z drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0327/2017),

–  ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, ki jo je Generalna skupščina sprejela 13. septembra 2007,

–  ob upoštevanju partnerskega okvira EU in Avstralije, podpisanega oktobra 2008, ki ga bo nadomestil okvirni sporazum,

–  ob upoštevanju Skupne izjave o odnosih med Evropsko unijo in Avstralijo, sprejete dne 26. junija 1997 v Luxembourgu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o začetku pogajanj za prostotrgovinski sporazum z Avstralijo in Novo Zelandijo(1) in svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 s priporočilom Evropskega parlamenta Svetu o predlaganem pogajalskem mandatu za trgovinska pogajanja z Avstralijo(2),

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja, predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska ter predsednika avstralske vlade Malcolma Turnbulla z dne 15. novembra 2015,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter avstralskega ministra za zunanje zadeve z dne 22. aprila 2015 z naslovom Tesnejšemu partnerstvu EU-Avstralija naproti,

–  ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Avstralije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje, podpisanega leta 2015(3),

–  ob upoštevanju upravnega sporazuma med Avstralijo in Evropsko unijo, sklenjenega decembra 2014, o programu diplomatske izmenjave,

–  ob upoštevanju Sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, certifikatov in oznak med Evropsko skupnostjo in Avstralijo, podpisanega leta 1998(4), in sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo, ki spreminja sporazum iz leta 2012(5),

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo glede evidence podatkov o potnikih (PNR), podpisanega 29. septembra 2011(6),

–  ob upoštevanju Sporazuma med Avstralijo in Evropsko unijo o varnosti tajnih podatkov, podpisanega 13. januarja 2010(7),

–  ob upoštevanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Avstralijo, podpisanega leta 1994(8),

–  ob upoštevanju 38. medparlamentarnega srečanja med EU in Avstralijo, ki je potekalo 4. in 5. oktobra 2017 v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju vodstvenega foruma med EU in Avstralijo, ki je potekal v Sydneyju junija 2017 in na katerem so sodelovali politični in poslovni vodje, akademiki, mediji in civilna družba,

–  ob upoštevanju bele knjige o zunanji politiki, ki jo je avstralska vlada izdala novembra 2017 in ki opisuje prednostne naloge in izzive Avstralije na svetovni ravni ter poudarja temeljni pomen tako imenovane indopacifiške regije za Avstralijo,

–  ob upoštevanju dejstva, da bela knjiga o zunanji politiki izpostavlja ključno vlogo ZDA in Kitajske v indopacifiški regiji in zunanji politiki Avstralije ter omenja pomen odnosov, ki jih ima Avstralija z Evropsko unijo in njenimi državami članicami,

–  ob upoštevanju pregleda politik o podnebnih spremembah iz leta 2017, ki ga je avstralska vlada izdala decembra 2017,

–   ob upoštevanju publikacije avstralske vlade z naslovom Avstralska znanost o podnebnih spremembah: državni okvir (Australian climate change science: a national framework), objavljene leta 2009,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 18. aprila 2018 o osnutku sklepa(9),

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0119/2018),

A.  ker sta EU in Avstralija 7. avgusta 2017 sklenili okvirni sporazum; ker ima tesen in trden odnos med Avstralijo ter EU in njenimi državami članicami dolgo zgodovino ter temelji na skupnih vrednotah in načelih, kot so spoštovanje demokracije, človekovih pravic, enakosti spolov, pravne države, vključno z mednarodnim pravom, pa tudi miru in varnosti; ker so medsebojne vezi med prebivalci tesne in dolgotrajne;

B.  ker sta EU in Avstralija leta 2017 obeležili 55 let sodelovanja in diplomatskih odnosov; ker se je v tem odnosu v zadnjih letih razvila nova dinamika; ker imajo vse države članice diplomatske odnose z Avstralijo, 25 pa jih ima tudi veleposlaništvo v Canberri;

C.  ker je v beli knjigi o zunanji politiki avstralske vlade navedeno, da je močna Evropska unija temeljnega pomena za interese Avstralije ter bo vse pomembnejša partnerica pri varovanju in spodbujanju mednarodnega reda na podlagi pravil; ker knjiga izpostavlja, da je treba z EU in njenimi državami članicami tesno sodelovati pri izzivih, kot so terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, trajnostni razvoj in človekove pravice;

D.  ker sta EU in Avstralija vključeni v sodelovanje in dialog z južnoazijskimi državami, med drugim prek Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN), regionalnega foruma ASEAN (ARF), azijsko-evropskega vrha (ASEM) in vzhodnoazijskega vrha (EAS); ker je Avstralija ustanovna članica Foruma pacifiških otokov (PIF) in strateška partnerica ASEAN; ker je Avstralija gostila izredni vrh zveze ASEAN in Avstralije od 17. do 18. marca 2018;

E.  ker bi morala EU kot svetovna akterka še dodatno okrepiti svojo prisotnost na velikem in dinamičnem azijsko-pacifiškem območju, kjer je Avstralija naravna partnerica EU in tudi sama pomembna akterka; ker stabilna in mirna azijsko-pacifiška regija, kjer se spoštujejo pravila, pa tudi naša načela in standardi, koristi varnosti in interesom EU;

F.  ker sta EU in Avstralija tesno usklajeni glede vprašanj zunanje politike, med drugim glede Ukrajine, Rusije, Demokratične ljudske republike Koreje (DLRK) in Bližnjega vzhoda;

G.  ker ima Avstralija tesne politične, varnostne in obrambne vezi z ZDA, ki so združljive z vse tesnejšimi vezmi s Kitajsko, s katero ohranja celovito strateško partnerstvo;

H.  ker je bila EU leta 2016 druga najpomembnejša trgovska partnerica Avstralije – kot druga država po uvozu v Avstralijo (19,3 %) in tretja po izvozu iz nje (10,3 %) – ter ker imata obe strani številne skupne gospodarske interese; ker so neposredne tuje naložbe EU v Avstraliji v letu 2015 dosegle 117,7 milijarde EUR, avstralske neposredne naložbe v EU pa 21,7 milijarde EUR;

I.  ker je Avstralija trdno zavezana prosti trgovini in je sklenila dvostranske prostotrgovinske sporazume s pomembnimi državami vzhodne Azije, kot so Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Singapur, Malezija in Tajska, (ter regionalni sporazum z zvezo ASEAN) pa tudi z Novo Zelandijo, Čilom, ZDA in Perujem ter sporazum PACER Plus s pacifiškimi otoki;

J.  ker so Avstralija in 10 drugih držav ob Tihem oceanu 23. januarja 2018 objavile, da so dosegle soglasje glede čezpacifiškega trgovinskega sporazuma oziroma Celostnega in naprednega sporazuma za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP), ki so ga podpisale 8. marca 2018 v Čilu; ker se Avstralija trenutno pogaja o številnih trgovinskih sporazumih, vključno z regionalnim gospodarskim partnerstvom (RCEP), oblikovanim na vrhu zveze ASEAN leta 2012;

K.  ker je bila Avstralija, država, ki je zavezana mednarodnemu globalnemu upravljanju, petkrat nestalna članica Varnostnega sveta OZN ter je od ustanovitve skupine G-20 njena dejavna članica in je predsedovala njenemu vrhu v Brisbanu leta 2014 v tesnem sodelovanju z EU; ker je bila Avstralija nedavno izvoljena v Svet OZN za človekove pravice;

L.  ker je Avstralija napotila čete, ki so se pridružile svetovni koaliciji proti Daišu v Iraku in Siriji; ker je Avstralija v Afganistanu od držav, ki niso članice Nata, prispevala največ čet Mednarodnim varnostnim silam za pomoč (ISAF);

M.  ker je Avstralija prispevala k številnim mirovnim misijam, ki jih podpirajo Združeni narodi, in sicer na treh celinah ter tudi na Papui Novi Gvineji in Salomonovih otokih;

N.  ker je Avstralija leta 2014 prvič prispevala k misiji za obvladovanje kriz pod vodstvom EU, in sicer k misiji EUCAP Nestor v Afriškem rogu; ker avstralska mornarica izvaja protipiratske in protiteroristične operacije kot del skupnih pomorskih sil ob Afriškem rogu in v zahodnem Indijskem oceanu;

O.  ker so avstralski državljani utrpeli številne teroristične napade islamističnih skrajnežev v svoji državi in zunaj nje; ker tako EU kot Avstralija sodelujeta v protiterorističnih dejavnostih, med drugim v boju proti nasilnemu ekstremizmu, preprečevanju financiranja terorističnih organizacij in usklajevanju posebnih projektov za gradnjo zmogljivosti;

P.  ker si Center za sodelovanje na področju kazenskega pregona v Džakarti (Jakarta Centre for Law Enforcement Cooperation, JCLEC), avstralsko-indonezijska pobuda, prizadeva za strokovno izpopolnjevanje organov za kazenski pregon v jugovzhodni Aziji v boju proti terorizmu in nadnacionalnemu organiziranemu kriminalu in je tudi prejel finančna sredstva EU;

Q.  ker je avstralska vlada oktobra 2017 začela izvajati strategijo za mednarodno kibernetsko ukrepanje, da bi obravnavala vprašanja, kot so digitalna trgovina, kibernetski kriminal, mednarodna varnost in e-uprava;

R.  ker je Avstralija podprla Filipine pri zavzemanju za varnost in v boju proti džihadizmu;

S.  ker EU in Avstralija razpravljata o migracijah na letnem srečanju visokih uradnikov Evropske unije in Avstralije o vprašanjih migracij, azila in raznolikosti; ker Avstralija sopredseduje balijskemu procesu, ki obravnava problematiko tihotapljenja ljudi, trgovine z ljudmi in s tem povezanega mednarodnega kriminala;

T.  ker ima Avstralija zelo visok dohodek na prebivalca ter odprto, demokratično in večkulturno družbo; ker je bil vsak četrti prebivalec rojen na drugi celini in ker se je v Avstraliji od leta 1945 naselilo približno sedem milijonov stalnih priseljencev, med njimi številni iz Evrope; ker ima Avstralija poseben geografski položaj, saj zavzema veliko območje med Indijskim oceanom in južnim Tihim oceanom;

U.  ker Avstralija in EU v okvirnem sporazumu ponovno potrjujeta svojo zavezanost sodelovanju na področju podnebnih sprememb; ker je Avstralija v pregledu politik o podnebnih spremembah iz leta 2017 poudarila zavezanost boju proti tej grožnji;

V.  ker se Avstralija sooča s hudimi okoljskimi in gospodarskimi posledicami podnebnih sprememb v več sektorjih, med drugim zanesljivi oskrbi z vodo, kmetijstvu, obalnih skupnostih in infrastrukturi;

W.  ker je Avstralija, članica odbora za razvojno pomoč pri OECD, še zlasti zavezana podpiranju dobrega upravljanja in gospodarske rasti v Papui Novi Gvineji, Indoneziji, Vzhodnem Timorju ter na drugih pacifiških otokih in v azijskih državah, kjer so EU in države članice tudi ključni donatorji;

X.  ker avstralska vlada vlaga v programe, kot sta avstralski znanstveni program za podnebne spremembe in raziskovalni program za upravljanje naravnih virov, učinke podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, da bi tistim, ki sprejemajo odločitve, pomagala razumeti in upravljati verjetne učinke podnebnih sprememb;

Y.  ker je Avstralija vzpostavila državni okvir in ustanovila skupino za usklajevanje na visoki ravni, da bi sestavila načrt za uporabo znanosti o podnebnih spremembah in usklajen pristop za obravnavo tega vprašanja v skupnostih po vsej državi;

Z.  ker je Avstralija 10. novembra 2016 ratificirala Pariški sporazum in spremembo Kjotskega protokola iz Dohe ter s tem potrdila svojo zavezanost, da bo ukrepala proti podnebnim spremembam, prav tako pa je oblikovala vrsto politik za zmanjšanje domačih emisij in podporo ukrepom na svetovni ravni;

AA.  ker načrt avstralske vlade za boj proti podnebnim spremembam predvideva zmanjšanje emisij za 5 % pod raven iz leta 2000 do leta 2020 in za 26 do 28 % pod raven iz leta 2005 do leta 2030, prav tako pa podvojitev zmogljivosti države za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov do leta 2020;

AB.  ker je avstralska vlada odigrala vodilno vlogo pri podpori Pacifiškemu državnemu meteorološkemu centru in regionalnim organizacijam pri uvedbi sistemov za zgodnje opozarjanje o podnebju in vremenu;

1.  pozdravlja sklenitev okvirnega sporazuma, ki bo zagotovil pravno zavezujoč instrument za izboljšanje in okrepitev dvostranskih odnosov med EU in Avstralijo ter okrepil sodelovanje na področjih, kot so zunanja politika in varnostna vprašanja, človekove pravice in pravna država, globalni razvoj in humanitarna pomoč, gospodarstvo in trgovina, pravosodje, raziskave in inovacije, izobraževanje in kultura, kmetijstvo, pomorske zadeve in ribištvo, ter tudi pri soočanju z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, migracije, javno zdravje, boj proti terorizmu in širjenje orožja za množično uničevanje;

2.  poudarja, da sta EU in Avstralija močni in podobno misleči partnerici z globokim dvostranskim odnosom, ki imata enake vrednote in načela demokracije, spoštujeta človekove pravice in pravno državo, vzdržujeta vse močnejše politične in gospodarske vezi ter tesne in dejavne kulturne, akademske in medosebne stike;

3.  poudarja, da ima dvostransko in večstransko sodelovanje v zvezi z regionalnimi in globalnimi vprašanji posebno vrednost za EU in Avstralijo kot partnerici z enako vizijo sveta; poudarja, da skupno delovanje EU in Avstralije v Združenih narodih in Svetovni trgovinski organizaciji, pa tudi organih, kot je G-20, v zapletenem in spreminjajočem se svetu, katerega prihodnost je zelo negotova, prinaša prednosti pri ohranjanju in krepitvi svetovnega reda, ki temelji na sodelovanju in pravilih;

4.  pozdravlja ustanovitev skupnega odbora v skladu z okvirnim sporazumom za spodbujanje učinkovitega izvajanja sporazuma in ohranjanje splošne skladnosti odnosov med EU in Avstralijo;

5.  podpira skorajšnji začetek pogajanj za prostotrgovinski sporazum med EU in Avstralijo, ki morajo potekati v duhu vzajemnosti, preglednosti, odgovornosti in obojestranskih koristi, obenem pa upoštevati tudi občutljivost nekaterih proizvodov, na primer kmetijskih, saj je Avstralija pomembna izvoznica teh proizvodov; spodbuja obe partnerici k čim večji ambicioznosti na področju storitev; poudarja, da bi morala EU pri pogajanjih upoštevati potrebe in zahteve malih in srednjih podjetij, ne da bi poslabšala okoljske, socialne in delovne standarde; izpostavlja pravočasen začetek teh pogajanj, saj je Avstralija že sklenila več prostotrgovinskih sporazumov s pomembnimi državami v vzhodni Aziji in Pacifiku ter jih bo kmalu sklenila tudi z drugimi ustreznimi državami;

6.  izpostavlja dejavno vlogo Avstralije v programih sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja EU z dvostranskim programom na področju izobraževanja med EU in Avstralijo ter kot pozitivno obravnava dejstvo, da lahko avstralske univerze od leta 2015 sklepajo sporazume o mobilnosti Erasmus+; ugotavlja, da bi bilo treba to sodelovanje še poglobiti, da bi študentom in raziskovalcem ponudili še več vzajemnih prednosti ter jim omogočili pridobivanje večkulturnih in inovativnih sposobnosti;

7.  opominja, da sta EU in Avstralija pomembni partnerici pri raziskavah in inovacijah, ker želita prispevati k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in izpopolnjevati na znanju temelječo družbo;

8.  izraža pohvalo Avstraliji za njeno podporo in uskladitev režima sankcij z EU po ruski nezakoniti priključitvi Krima in vojaškem posredovanju v vzhodni Ukrajini;

9.  pozdravlja dejstvo, da je Avstralija podprla ciljno usmerjene mednarodne sankcije zoper posameznike in subjekte, odgovorne za vojaško agresijo, terorizem in zlorabe človekovih pravic, tudi v sklopu odziva na rusko agresijo v Ukrajini in na okupiranem Krimu;

10.  izraža priznanje avstralski državni obveščevalni službi, ki pripravlja različne ocene, za pomoč pri mednarodnih, političnih, strateških in ekonomskih analizah in njeno sodelovanje z mednarodnimi partnerji, da bi poiskali rešitve za vprašanja v skupnem interesu;

11.  je seznanjen s ključno vlogo Avstralije v obveščevalni skupnosti Pet oči (Five Eyes) in njeno podporo varnosti tako držav članic EU kot čezatlantskih partneric, ji izraža priznanje za operativni sporazum z Europolom in poudarja, da obstaja potencial za obsežnejšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in operativno sodelovanje z avstralsko vlado;

12.  priznava vlogo Avstralije pri sopokroviteljstvu resolucij Varnostnega sveta ZN leta 2014 o obsodbi sestrelitve letala MH17 in odpravi kemičnega orožja v Siriji; pozdravlja njen ključni prispevek v Varnostnem svetu za izboljšanje humanitarnih razmer v Siriji, upravljanje prenosa odgovornosti za varnost v Afganistanu in obravnavanje razmer na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji (DLRK);

13.  pozdravlja trdno zavezanost obeh partneric k sodelovanju v boju proti terorizmu, kot je določeno v okvirnem sporazumu; poudarja pomen vse tesnejšega dvostranskega sodelovanja pri izmenjavi informacij o tujih borcih in njihovi vrnitvi; spodbuja obe partnerici, naj še naprej zagotavljata učinkovito izvajanje štirih stebrov strategije Združenih narodov za boj proti terorizmu; želi pohvaliti Avstralijo zaradi vloge, ki jo je imela v svetovni koaliciji proti Daišu, in njenega pomembnega prispevka v boju proti mednarodnemu terorizmu v jugovzhodni Aziji;

14.  izpostavlja mednarodne pobude Avstralije na področju kibernetskega prostora in želi pohvaliti dejstvo, da bosta partnerici v sklopu okvirnega sporazuma sodelovali na področju kibernetske varnosti, vključno z bojem zoper kibernetsko kriminaliteto;

15.  poziva k ukrepom za razširitev protiterorističnega sodelovanja s skupnimi vajami enot za hitro odzivanje iz držav članic in agencij EU, kot sta Europol in njegov Evropski center za boj proti terorizmu (ECTC) na eni strani, ter osrednjih elementov avstralskega sistema državne varnosti, kot so avstralska varnostno-obveščevalna služba, avstralska vojska in avstralska zvezna policija na drugi strani;

16.  pozdravlja udejstvovanje EU in Avstralije v zvezi s krepitvijo dialoga ter sodelovanjem na področju migracij in azila, ki je predvideno v okvirnem sporazumu; poudarja, da visoka raven svetovne mobilnosti zahteva celovit in večstranski pristop, ki temelji na mednarodnem sodelovanju in deljenju odgovornosti; pozdravlja dejstvo, da obe partnerici proaktivno prispevata k tekočim pogajanjem o globalnem dogovoru ZN o varnih, urejenih in zakonitih usmerjenih migracijah ter globalnem dogovoru o beguncih;

17.  izpostavlja pomen regionalnih okvirov sodelovanja z izvornimi, tranzitnimi in namembnimi državami, kot je balijski proces, da bi rešili življenja, uničili mreže tihotapcev ter upravljali migracije in tokove beguncev; pozdravlja močno zavezanost Avstralije Uradu visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) v zvezi s preseljevanjem beguncev in povečanjem svetovnih sredstev za humanitarno pomoč; spodbuja Avstralijo, naj še naprej prispeva k iskanju pozitivne rešitve za položaj prosilcev za azil in migrantov v Papui Novi Gvineji in Nauruju;

18.  pozdravlja zavezanost obeh partneric spodbujanju in varstvu človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države, vključno z mednarodnimi forumi in tretjimi partnerji, kot je predvideno v okvirnem sporazumu; pozdravlja izvolitev Avstralije v Svet Združenih narodov za človekove pravice za obdobje 2018–2020; poudarja, da je Avstralija leta 2008 začela izvajati strategijo za zmanjšanje razlik, v sklopu katere obravnava prikrajšanost domorodcev, na primer krajšo pričakovano življenjsko dobo in druge razlike; poudarja, da to strategijo podpirata obe stranki in da predsednik vlade avstralskemu parlamentu vsako leto posreduje poročilo o napredku; poudarja, da avstralska vlada sodeluje z državami in ozemlji ter aborigini in prebivalci otokov Torres Strait, da bi osvežila strategijo za zmanjšanje razlik;

19.  poudarja, da je za boj proti podnebnim spremembam potrebna podpora celotne mednarodne skupnosti; pozdravlja dejstvo, da je Avstralija ratificirala Pariški sporazum in se v okvirnem sporazumu zavezala k okrepitvi sodelovanja in zunanjepolitičnega delovanja v boju proti podnebnim spremembam; je seznanjen s ciljem Avstralije, da bo do leta 2030 emisije zmanjšala za od 26 do 28 % glede na stopnje iz leta 2005, ki je bil ponovno potrjen v pregledu politik o podnebnih spremembah iz leta 2017; poudarja, da je v tem pregledu ohranjena zaveza glede pomoči drugim državam z dvostranskimi in večstranskimi pobudami; je zadovoljen, da si Avstralija s programi pomoči nenehno prizadeva zagotavljati finančno podporo za regijo Pacifika in ranljive države v razvoju, da bi jim omogočila trajnostno rast gospodarstva, zmanjšala njihove emisije in jim pomagala pri prilagajanju na podnebne spremembe; poudarja, da Avstralija sopredseduje Zelenemu podnebnemu skladu in ga financira;

20.  opozarja, da so Avstralija, EU in njene države članice pomembne akterke za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč v pacifiški regiji; poudarja, da obe strani svoje sodelovanje osredotočata na področja, kot so gospodarska rast, dobro upravljanje in odpornost na okoljske vplive;

21.  znova izraža zaskrbljenost zaradi napetosti v Južnokitajskem morju; spodbuja obe partnerici, naj še naprej spodbujata stabilnost in svobodo plovbe po teh ključnih plovnih poteh; želi pohvaliti Avstralijo, ker podpira mirno reševanje sporov na podlagi mednarodnega prava;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Avstralije.

(1) UL C 35, 31.1.2018, str. 136.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0419.
(3) UL L 149, 16.6.2015, str. 3.
(4) UL L 229, 17.8.1998, str. 1.
(5) UL L 359, 29.12.2012, str. 2.
(6) UL L 186, 14.7.2012, str. 4.
(7) UL L 26, 30.1.2010, str. 31.
(8) UL L 188, 22.7.1994, str. 18.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0108.


Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma ***
PDF 240kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma v imenu Evropske unije (14494/2017 – C8-0450/2017 – 2017/0265(NLE))
P8_TA(2018)0110A8-0131/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14494/2017),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 83(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0450/2017),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (14445/2017),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami(4),

–  ob upoštevanju člena 99 (1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0131/2018),

1.  odobri sklenitev Konvencije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

(1) UL L 88, 31.3.2017, str. 6.
(2) UL L 386, 29.12.2006, str. 89.
(3) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.
(4) UL L 190, 18.7.2002, str. 1


Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (dodatni protokol) ***
PDF 241kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma v imenu Evropske unije (14498/2017 – C8-0451/2017 – 2017/0266(NLE))
P8_TA(2018)0111A8-0132/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14498/2017),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 83(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0451/2017),

–  ob upoštevanju Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (14447/2017),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami(4),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0132/2018),

1.  odobri sklenitev Dodatnega protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

(1) UL L 88, 31.3.2017, str. 6
(2) UL L 386, 29.12.2006, str. 89
(3) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.
(4) UL L 190, 18.7.2002, str. 1


Embalaža in odpadna embalaža ***I
PDF 321kWORD 47k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (COM(2015)0596 – C8-0385/2015 – 2015/0276(COD))
P8_TA(2018)0112A8-0029/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0596),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0385/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 23. februarja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0029/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/852.)

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 98.
(2) UL C 17, 18.1.2017, str. 46.
(3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 14. marca 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0072).


Izrabljena vozila, odpadne baterije in akumulatorji ter odpadna električna in elektronska oprema ***I
PDF 323kWORD 45k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (COM(2015)0593 – C8-0383/2015 – 2015/0272(COD))
P8_TA(2018)0113A8-0013/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0593),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0383/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 23. februarja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0013/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/849.)

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 98.
(2) UL C 17, 18.1.2017, str. 46.
(3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 14. marca 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0069).


Odpadki ***I
PDF 132kWORD 50k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (COM(2015)0595 – C8-0382/2015 – 2015/0275(COD))
P8_TA(2018)0114A8-0034/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0595),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0382/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata in avstrijskega zveznega sveta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 23. februarja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0034/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  se seznanja z izjavami Komisije, priloženimi tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/851.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVE KOMISIJE

IZJAVA KOMISIJE O OKVIRU POLITIKE ZA KROŽNO GOSPODARSTVO

Komisija se je zavezala, da bo zagotovila popolno izvajanje akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo(4). Da bi spremljala napredek v smeri krožnega gospodarstva, je sprejela okvir za spremljanje(5), ki se opira na obstoječe kazalnike učinkovite rabe virov in kazalnike za surovine. Komisija želi spomniti tudi na svoje tekoče delo v zvezi s kazalnikom okoljskega odtisa za proizvode in organizacije.

Ukrepi, sprejeti v okviru akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, prispevajo tudi k uresničevanju ciljev Unije v zvezi s trajnostno potrošnjo in proizvodnjo na podlagi cilja trajnostnega razvoja 12. To na primer velja za strategijo o plastiki(6) ali nedavno spremenjen predlog o pravnih jamstvih za potrošniško blago(7).

Kar zadeva usklajenost med regulativnimi okviri Unije, je Komisija pred kratkim tudi sprejela sporočilo, ki vsebuje možnosti za rešitev vprašanj stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih(8). Leta 2018 bo preučila tudi možnosti in ukrepe za bolj skladen politični okvir za različne sklope dela na politiki proizvodov EU, in sicer z vidika njihovega prispevka h krožnemu gospodarstvu. V okviru teh pobud in njihovega spremljanja bo obravnavala tudi medsebojne učinke zakonodaje in sodelovanja industrije na področju uporabe stranskih proizvodov in priprave odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje;

Kar zadeva okoljsko primerno zasnovo, Komisija v skladu z delovnim programom za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019(9) potrjuje svojo odločno zavezanost, da bo zagotovila, da bo okoljsko primerna zasnova veliko bolj prispevala h krožnemu gospodarstvu, na primer z bolj sistematičnim reševanjem vprašanj učinkovitosti materialov, kot sta trajnost in možnost njihovega recikliranja.

IZJAVA KOMISIJE O POBUDAH O SODELOVALNEM GOSPODARSTVU

Komisija je v skladu z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo(10) sprožila številne pobude o sodelovalnem gospodarstvu. Kot je napovedala junija 2016 v sporočilu o evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo(11), bo še naprej spremljala ekonomski in regulativni razvoj sodelovalnega gospodarstva, da se spodbudi razvoj novih in inovativnih poslovnih modelov, obenem pa zagotovita ustrezno varstvo potrošnikov in socialno varstvo.

IZJAVA KOMISIJE O MIKROPLASTIKI

Komisija je v okviru nedavno sprejete evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu(12) predlagala integrirani pristop k obravnavanju pomislekov v zvezi z mikroplastiko, vključno s plastičnimi mikrokroglicami. Njegov poudarek je na preventivnih ukrepih, njegov cilj pa je zmanjšati količino izpuščene mikroplastike v okolje iz vseh virov, in sicer iz proizvodov, katerim je namerno dodana (kot so proizvodi za osebno nego in barve), ali pa izvira iz proizvodnje ali uporabe drugih proizvodov (kot so okso-razgradljiva plastika, pnevmatike, plastični peleti in tekstil).

IZJAVA KOMISIJE O SPOROČANJU PODATKOV O ODPADKIH LETA 2020

Komisija glede na spremljanje napredka pri doseganju novih ciljev za komunalne odpadke in odpadno embalažo in glede na ustrezne klavzule o pregledu, zlasti za določitev ciljev za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov in za recikliranje odpadnih olj, poudarja pomen skupnega dogovora, doseženega med sozakonodajalcema, da bodo države članice zagotovile, da bo sporočanje podatkov iz direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži in 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih, kakor je bila spremenjena, zajemalo leto 2020.

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 98.
(2) UL C 17, 18.1.2017, str. 46.
(3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 14. marca 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0070).
(4) COM(2015)0614.
(5) COM(2018)0029.
(6) COM(2018)0028.
(7) COM(2017)0637.
(8) COM(2018)0032.
(9) COM(2016)0773.
(10) COM(2015)0614.
(11) COM(2016)0356.
(12) COM(2018)0028.


Odlaganje odpadkov na odlagališčih ***I
PDF 321kWORD 47k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (COM(2015)0594 – C8-0384/2015 – 2015/0274(COD))
P8_TA(2018)0115A8-0031/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0594),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0384/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 23. februarja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0031/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/850.)

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 98.
(2) UL C 17, 18.1.2017, str. 46.
(3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 14. marca 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0071).


Postopkovna pravila na področju poročanja o okolju ***I
PDF 320kWORD 45k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 87/217/EGS, Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive Sveta 86/278/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES v zvezi s postopkovnimi pravili na področju poročanja o okolju ter razveljavitvi Direktive Sveta 91/692/EGS (COM(2016)0789 – C8-0526/2016 – 2016/0394(COD))
P8_TA(2018)0116A8-0253/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0789),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0526/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. decembra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0253/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2018 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1257/2013, direktiv 94/63/ES in 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 86/278/EGS in 87/217/EGS v zvezi s postopkovnimi pravili na področju okoljskega poročanja ter razveljavitvi Direktive Sveta 91/692/EGS

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/853.)

(1) UL C 173, 31.5.2017, str. 82.


Politika Komisije glede poštenosti, zlasti imenovanje generalnega sekretarja Evropske komisije
PDF 338kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o politiki Komisije glede poštenosti, zlasti imenovanje generalnega sekretarja Evropske komisije (2018/2624(RSP))
P8_TA(2018)0117B8-0214/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 12. marca 2018 o politiki Komisije glede poštenosti, predvsem kar zadeva imenovanje generalnega sekretarja Evropske komisije,

–  ob upoštevanju odgovorov Komisije z dne 25. marca 2018 na pisna vprašanja članov Odbora za proračunski nadzor in odgovorov, ki jih je podala med zaslišanjem pred tem odborom 27. marca 2018,

–  ob upoštevanju člena 14(1) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, zlasti členov 4, 7 in 29,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za proračunski nadzor,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je bistvenega pomena, da Evropska komisija kot varuhinja Pogodb deluje v skladu s črko in duhom pravil;

B.  ker bo zaupanje v evropski projekt in Evropsko unijo trajalo le tako dolgo, dokler bodo institucije Evropske unije dajale zgled na področjih pravne države, preglednosti in dobrega upravljanja ter imele zadosten notranji sistem zavor in ravnotežja za ustrezno odzivanje, kadar so ta temeljna načela ogrožena;

C.  ker so v skladu s Pogodbama vse institucije EU pri zadevah, povezanih z svojo organizacijo in kadrovsko politiko, samostojne, tudi pri izbiri svojih najvišjih uradnikov na podlagi zaslug, izkušenj in zaupanja, v skladu s kadrovskimi predpisi in poslovniki;

D.  ker se pri zunanji objavi prostih delovnih mest pogosto zgodi, da so izbrani notranji kandidati, ki v skladu z notranjimi pravili ne izpolnjujejo pogojev za prijavo in tako zaobidejo redno poklicno napredovanje;

E.  ker imenovanje na visoke položaje, kakršen je položaj generalnega sekretarja, ne bi smelo biti povezano z drugimi imenovanji, da bi se tako izognili nepreglednim paketnim dogovorom ali kompromisom na podlagi zaupnih informacij;

F.  ker evropska varuhinja človekovih pravic trenutno preiskuje dotični postopek imenovanja, Parlament pa je prepričan, da bo Komisijo in Parlament obvestila o svojih stališčih in morebitnih nepravilnostih, ki jih je odkrila in glede katerih bi bilo treba nadalje ukrepati;

G.  ker je Komisija priznala pomanjkljivosti v svojih sporočilih v zvezi z imenovanjem in priznala, da si mora bolj prizadevati na tem področju;

H.  ker so odbori uslužbencev kot izvoljeni predstavniki osebja institucij EU pozvali k preglednim postopkom za imenovanje na vse vodstvene položaje;

1.  obžaluje, da je postopek za imenovanje novega generalnega sekretarja Evropske komisije 21. februarja 2018 povzročil veliko nejevoljo in neodobravanje v javnosti, pri poslancih Evropskega parlamenta in v evropski javni upravi; ugotavlja, da rezultat tega postopka pomeni tveganje izgube ugleda ne le Evropske komisije, temveč vseh institucij Evropske unije; poziva Komisijo, naj prizna, da ta postopek in komunikacija z mediji, Parlamentom in splošno javnostjo o njem negativno vplivata na njen ugled;

Dejstva

2.  ugotavlja, da:

   je bilo prosto delovno mesto namestnika generalnega sekretarja objavljeno 31. januarja 2018 z običajnim rokom za prijave deset delovnih dni (do 13. februarja 2018);
   prijavila sta se en kandidat in ena kandidatka, oba iz kabineta predsednika Komisije; novi generalni sekretar je bil eden od kandidatov za to delovno mesto; druga kandidatka se je na to prosto delovno mesto prijavila 8. februarja 2018, udeležila se je celodnevnega preverjanja v ocenjevalnem centru, nato pa je 12. februarja 2018, pred razgovorom s posvetovalnim odborom za imenovanja, ki naj bi potekal 20. februarja 2018, umaknila svojo prijavo in je bila nato imenovana za vodjo kabineta predsednika Komisije;
   novi generalni sekretar je šel skozi postopek iz člena 29 kadrovskih predpisov, ki vključuje:
   (a) celodnevno preverjanje v ocenjevalnem centru (15. februarja 2018);
   (b) razgovor s posvetovalnim odborom za imenovanja (16. februarja 2018), preverjanje in mnenje (20. februarja 2018);
   (c) razgovor s komisarjem za proračun in človeške vire in predsednikom Evropske komisije (20. februarja 2018);
   med razgovori ni bil voden zapisnik, prav tako pa ni bilo evidentirano njihovo trajanje;
   kolegij je vodjo kabineta predsednika Komisije 21. februarja 2018 soglasno imenoval za namestnika generalnega sekretarja;
   nato je takratni generalni sekretar na isti seji napovedal svojo upokojitev, pri čemer je dopoldne istega dne predsedniku Komisije poslal uradno pismo, v katerem ga je obvestil, da se namerava upokojiti 31. marca 2018;
   predsednik Evropske komisije in vodja njegovega kabineta sta že od leta 2015 vedela, da se namerava takratni generalni sekretar kmalu po marcu 2018 upokojiti, kar je potrdil v začetku leta 2018; predsednik te informacije vseeno ni razširil, da ne bi omajal avtoritete takratnega generalnega sekretarja, delil pa jo je z vodjo svojega kabineta;
   po tem, ko je takratnega generalnega sekretarja večkrat neuspešno skušal prepričati, naj podaljša svoj mandat, bi moral predsednik Evropske komisije komisarja za proračun in človeške vire vsaj opozoriti, da bo to delovno mesto kmalu prosto, tako da bi se postopek za njegovo zapolnitev lahko začel izvajati na običajen način, v skladu z najboljšo prakso in pravočasno;
   na predlog predsednika in v dogovoru s komisarjem za proračun in človeške vire ter ne da bi bilo imenovanje novega generalnega sekretarja uvrščeno na dnevni red seje, je kolegij odločil, da na podlagi člena 7 kadrovskih predpisov novoimenovanega namestnika generalnega sekretarja prerazporedi na položaj generalnega sekretarja Evropske komisije (prerazporeditev brez objave prostega delovnega mesta);

Kariera novega generalnega sekretarja

3.  ugotavlja, da:

   se je novi generalni sekretar Evropski komisiji pridružil novembra 2004 kot uradnik plačilnega razreda AD6, saj je uspešno opravil javni natečaj AD COM/A/10/01; je leta 2007 napredoval v razred AD7, leta 2009 v razred AD8, leta 2011 v razred AD9 in leta 2013 v razred AD10;
   je bil od 10. februarja 2010, ko je bil v svoji osnovni karieri še v razredu AD8, napoten za vodjo kabineta podpredsednice Viviane Reding, kjer je zasedal funkcijo vodje kabineta v razredu AD14, na ravni direktorjev, v skladu s takrat veljavnim pravilnikom o sestavi kabinetov (SEC(2010)0104);
   novi generalni sekretar je izkoristil dopust iz osebnih razlogov (CCP) od 1. aprila 2014 do 31. maja 2014, da bi vodil volilno kampanjo vodilnega kandidata politične skupine PPE za predsednika Evropske komisije;
   po njegovi vrnitvi 1. junija 2014 mu je bil dodeljen položaj glavnega svetovalca v generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve (razred AD14);
   potem ko je uspešno zaključil izbirni postopek, je bil novi generalni sekretar s 1. julijem 2014 imenovan za glavnega svetovalca Evropske banke za obnovo in razvoj; s tem imenovanjem je v svoji osnovni karieri postal uradnik plačilnega razreda AD14;
   od 1. julija 2014 do 31. oktobra 2014 je bil novi generalni sekretar napoten na funkcijo vodje prehodne skupine novoizvoljenega predsednika Evropske komisije (razred AD14);
   1. novembra 2014 je bil napoten na funkcijo vodje kabineta predsednika (razred AD15) v skladu s pravilnikom o sestavi kabinetov, ki velja od leta 2004 (glej sklepe SEC(2004)0185, SEC(2010)0104 in C(2014)9002);
   1. januarja 2017 je v svoji osnovni karieri (brez upoštevanja napotitev) napredoval v razred AD15 v okviru 10. kroga napredovanja visokih uradnikov, kar je odločil kolegij komisarjev (PV(2017)2221); tako je bil pred sejo 21. februarja 2018 uradnik Komisije v razredu AD15 na položaju glavnega svetovalca v generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve;

4.  opozarja na izjemno hitro napredovanje kariere novega generalnega sekretarja, ki je v obdobju nekaj več kot 13 let napredoval iz razreda AD6 v razred AD15, v tem času pa je osem let delal v različnih kabinetih (po tem, ko je prvič delal v kabinetu, je napredoval iz razreda AD10 v razred AD14, drugič pa iz razreda AD14 v razred AD15);

Kariere prejšnjih generalnih sekretarjev

5.  poudarja, da so po navedbah Komisije prejšnji trije generalni sekretarji postali direktor, generalna direktorica in vodja kabineta, preden so bili prerazporejeni na funkcijo generalnega sekretarja, novi generalni sekretar pa v službah Komisije ni opravljal nobenih vodstvenih nalog; zlasti poudarja, da 21. februarja 2018 ni opravljal funkcije namestnika generalnega sekretarja in da je v osnovnem plačilnem razredu AD15 služboval manj kot 14 mesecev;

Postopek imenovanja

6.  ugotavlja, da je bil po navedbah Komisije novi generalni sekretar premeščen v interesu službe v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov, delovno mesto pa ni bilo objavljeno, ker ni veljalo za prosto; zato ugotavlja, da se uradniki niso mogli prijaviti, saj se je uporabil postopek premestitve skupaj z mestom, ne pa postopek premestitve v ožjem smislu z ustrezno objavo prostega delovnega mesta;

7.  ugotavlja, da je Komisija postopek premestitve v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov uporabila tudi za tri prejšnje generalne sekretarje (premestitev skupaj z mestom, ne pa premestitev v ožjem smislu); kljub temu poudarja, da nobeden od prejšnjih generalnih sekretarjev ni bil na isti seji kolegija zaporedoma imenovan za namestnika generalnega sekretarja in nato za generalnega sekretarja; poudarja tudi, da so bili vsi trije prejšnji generalni sekretarji kolegiju predlagani na seji, na kateri so bili njihovi predhodniki premeščeni na drugo delovno mesto ali pa so naznanili, da se bodo upokojili;

8.  poudarja, da je postopek imenovanja s premestitvijo sprožil predsednik Evropske komisije v soglasju s pristojnim komisarjem za proračun in kadrovske zadeve in po posvetovanju s prvim podpredsednikom (s katerim se je posvetovalo o imenu kandidata, zagotovo pa ne o postopku);

9.  se zaveda, da v Komisiji premeščanje direktorjev razreda AD 15 na delovna mesta generalnih direktorjev ni stalna praksa, a ugotavlja, da bi lahko s pravnega vidika kolegij po mnenju Komisije premestil glavnega svetovalca na mesto generalnega sekretarja;

10.  se sprašuje, zakaj je Komisija uporabila različna postopka, s katerimi je na isti seji kolegija enega samega kandidata imenovala na mesti namestnika generalnega sekretarja in generalnega sekretarja;

Ugotovitve

11.  poudarja, da odgovori Komisije kažejo, da sta bila predsednik in vodja njegovega kabineta že od leta 2015 seznanjena z namero nekdanjega generalnega sekretarja, da se bo kmalu po 1. marcu 2018 upokojil, svojo namero pa je v začetku leta 2018 še potrdil; poudarja, da bi bilo mogoče na podlagi te informacije naslednika imenovati po redni poti z enim od javnih postopkov iz kadrovskih predpisov: (1) imenovanje s strani kolegija po objavi prostega delovnega mesta in izbirnem postopku v skladu s členom 29 kadrovskih predpisov; ali (2) premestitev v interesu službe v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov, in sicer na podlagi objave prostega delovnega mesta, ki omogoča, da se vsi zainteresirani uradniki prijavijo za premestitev;

12.  je seznanjen s stališčem Komisije, da objava delovnega mesta v skladu s kadrovskimi predpisi ni nujna, zlasti ko gre za mesto generalnega sekretarja, ki ne zahteva le posebnih izkušenj, temveč tudi določeno stopnjo zaupanja s strani predsednika in kolegija komisarjev;

13.  poudarja, da z izbiro postopka premestitve v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov v obliki premestitve novoimenovanega namestnika generalnega sekretarja skupaj z njegovim mestom na položaj generalnega sekretarja ni bilo treba objaviti prostega delovnega mesta, ki ga je ob upokojitvi sprostil prejšnji generalni sekretar; ugotavlja, da je bil ta postopek sicer uporabljen tudi pri imenovanjih prejšnjih generalnih sekretarjev, a so ti poprej zasedali delovna mesta generalnih direktorjev ter imeli precejšnje vodstvene in proračunske naloge; poudarja pa, da se mora ta tradicija neobjavljanja končati, saj ne izpolnjuje sodobnih standardov preglednosti, ki bi jih morali upoštevati Komisija, Evropski parlament in druge institucije EU;

14.  je seznanjen s splošno prakso v Komisiji, da se delovna mesta zasedajo z notranjim premeščanjem v obliki premestitve skupaj z delovnim mestom, ta praksa pa se uporablja tudi za vodstveni kader; čeprav priznava, da imajo institucije v zvezi s tem precejšen manevrski prostor za presojo, je zaskrbljen, da bi se utegnilo s takšnim ravnanjem spodkopavati načelo enakih možnosti in onemogočati izbira najprimernejših kandidatov; poziva vse institucije Unije, naj s postopkom premestitve delovna mesta zasedajo le po predhodni seznanitvi osebja, ravnajo v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije ter dajejo prednost odprtim in preglednim postopkom, katerih cilj je izbrati najprimernejše kandidate;

15.  poudarja, da so bili le predsednik, komisar, pristojen za proračun in kadrovske zadeve, prvi podpredsednik ter nekdanji in novi generalni sekretar pred sejo kolegija komisarjev 21. februarja 2018 obveščeni, da bo podan predlog za takojšnje imenovanje novega generalnega sekretarja;

16.  ugotavlja, da je ta postopek, kot kaže, presenetil vse druge člane kolegija in onemogočil, da bi se med komisarji razvila razprava, saj imenovanje novega generalnega sekretarja ni bilo uvrščeno na dnevni red seje kolegija komisarjev 21. februarja 2018;

17.  je močno zaskrbljen, saj bi lahko tak način imenovanja generalnega sekretarja vzbudil dvome o imenovanju na mesto namestnika generalnega sekretarja tik pred tem, saj se morda z njim ni želelo zapolniti tega prostega delovnega mesta, temveč omogočiti premestitev tega mesta na mesto generalnega sekretarja v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov brez objave prostega delovnega mesta; meni, da so bile sicer s takšnim ravnanjem izpolnjene izključno postopkovne zahteve, a je vseeno v nasprotju z duhom kadrovskih predpisov in preprečuje, da bi se za prosto mesto potegovali tudi drugi uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje;

Sklepne ugotovitve

18.  je razočaran, da očitno niti eden od komisarjev, potem ko je opazil, da te točke ni na dnevnem redu, ni podvomil v to presenetljivo imenovanje, zahteval, naj se sklep o imenovanju preloži, ali zahteval načelne razprave o vlogi prihodnjega generalnega sekretarja v Komisiji in o tem, kako se njegova vloga dojema;

19.  opozarja, da so generalni direktorji v evropskih institucijah odgovorni za več sto zaposlenih ter v svoji vlogi odredbodajalcev izvršujejo precejšen proračun, prav tako pa morajo v letnih poročilih o dejavnosti ob koncu vsakega proračunskega leta podpisati izjavo o zanesljivosti; zato dvomi v trditev Komisije, da bi lahko bilo mesto vodje kabineta predsednika v smislu vodstvenih in proračunskih nalog enakovredno položaju generalnega direktorja, čeprav kandidat za razliko od prejšnjih generalnih sekretarjev Komisije poprej ni zasedal tega mesta; poudarja, da interno sporočilo predsednika Komisiji o sestavi kabinetov članov komisije in službi tiskovnega predstavnika z dne 1. novembra 2014 ne nadomešča ali spreminja kadrovskih predpisov;

20.  poudarja, da bi bilo mogoče imenovanje generalnega sekretarja v dveh korakih obravnavati kot potezo, podobno udaru, ki je v celoti dosegla in nemara celo presegla pravne omejitve;

21.  poudarja, da Parlament ne najde „resnih in nujnih razmer“, kakor jih je opisala pravna služba Parlamenta, ki bi upravičevale uporabo postopka premestitve v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov brez objave prostega delovnega mesta;

Zahtevani ukrepi

22.  se zaveda, da razveljavitev ugodnega upravnega akta praviloma ni mogoča zaradi pravnih omejitev, a vseeno poziva Komisijo, naj ponovno oceni postopek imenovanja novega generalnega sekretarja, da bi tudi drugim morebitnim kandidatom iz evropske javne uprave omogočila, da se potegujejo za mesto, s tem pa povečala izbiro med morebitnimi kandidati iz iste funkcionalne skupine in razreda; poziva Komisijo, naj v prihodnje izvaja odprte in pregledne postopke obravnavanja prijav;

23.  poudarja, da se je treba držati črke in duha kadrovskih predpisov, če želimo ohranjati izvrstno in neodvisno ter lojalno in motivirano evropsko javno službo; poudarja, da je treba v ta namen v celoti upoštevati predvsem člene 4, 7 in 29 kadrovskih predpisov, da se „uslužbenci institucije obvestijo o prostih delovnih mestih v tej instituciji, ko organ za imenovanja odloči, da je treba prosto delovno mesto zapolniti“, to obvezo glede preglednosti pa je treba upoštevati tudi pri premestitvah v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov, razen v zelo izrednih in ustrezno utemeljenih primerih, kakor jih navaja Sodišče;

24.  poudarja, da je mogoče le z ustreznim objavljanjem prostih delovnih mest zagotoviti širok in glede na spol uravnotežen izbor najprimernejših kandidatov, ki omogoča sprejemanje informiranih in najustreznejših sklepov o imenovanju; poudarja, da se morajo vse evropske institucije in organi izogibati postopkom objavljanja, katerih edini namen je zadostiti formalnim zahtevam za objavo;

25.  priporoča, naj se postopki sprejemanja odločitev kolegija komisarjev okrepijo, da bi preprečili nepremišljeno potrjevanje imenovanj ali drugih pomembnih odločitev, zato je treba vse tovrstne točke dodati v osnutek dnevnega reda;

26.  v zvezi s tem poziva vse institucije in organe Evropske unije, naj prenehajo nameščati ljudi na položaje, saj se lahko s tem škodi postopkom in posledično tudi verodostojnosti EU; poudarja, da politični vpliv ne sme spodkopavati uveljavljanja kadrovskih predpisov; meni, da je treba v interesu preglednosti, integritete in enakih možnosti objavljati vsa prosta delovna mesta; poudarja, da morajo institucije, če se odločijo vseeno odstopiti od tega načela, v vseh primerih ostati znotraj majhnega manevrskega prostora, ki ga določa sodna praksa Sodišča Evropske unije;

27.  predlaga, naj v komisijah za izbor višjega vodstva Parlamenta sodelujejo uradniki iz vrst predstavniških organov osebja;

28.  poziva Komisijo in vse druge zadevne institucije EU, naj razveljavijo vse sklepe, s katerimi funkcijo vodje kabineta predsednika obravnavajo kot enakovredno funkciji generalnega direktorja in funkcijo vodje kabineta komisarja kot enakovredno funkciji direktorja; prav tako poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo v naslednji reviziji kadrovskih predpisov po rednem zakonodajnem postopku obravnavale primerne karierne možnosti, tako za uradnike, ki stopajo po tradicionalni karierni poti, kot za člane kabineta, ter;

   v zvezi s členom 7 pojasnilo, da se je postopek premestitve skupaj z mestom natančneje obravnaval le v sodni praksi,
   dodali ustrezni notranji predpisi za člane kabinetov ter
   opredelili povsem pregledni postopki za imenovanje generalnega sekretarja;

29.  poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2018 pregleda upravne postopke za imenovanje višjih uradnikov, s čimer bi v celoti zagotovila, da bodo ob upoštevanju kar največje preglednosti in enakih možnosti izbrani najboljši kandidati, ter s tem bila za zgled drugim evropskim institucijam;

30.  se zaveda, da člen 17 Poslovnika Komisije generalnemu sekretarju, ki bi moral imeti obsežne vodstvene izkušnje in uživati zaupanje predsednika, pripisuje posebne vodstvene naloge; meni, da je treba posodobiti in pojasniti ta pravila, da bi zagotovili nevtralnost vloge generalnega sekretarja v (strankarskem) političnem okolju; pričakuje, da bo do septembra 2018 seznanjen s posodobitvijo;

o
o   o

31.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vsem evropskim institucijam.


Napredek pri globalnih dogovorih OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in o beguncih
PDF 289kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o napredku pri globalnih dogovorih OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in o beguncih (2018/2642(RSP))
P8_TA(2018)0118B8-0184/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega Protokola o statusu beguncev iz leta 1967,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189 (2011) o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu,

–  ob upoštevanju resolucije A/RES/71/1 Generalne skupščine OZN z dne 19. septembra 2016, Newyorške deklaracije o beguncih in migrantih(1),

–  ob upoštevanju Priloge I k Newyorški deklaraciji (Celovit okvir za odzivanje na begunsko krizo),

–  ob upoštevanju Priloge II k Newyorški deklaraciji (Pot do svetovnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah),

–  ob upoštevanju smernic EU z dne 6. marca 2017 za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic in Sporočila Komisije z dne 12. aprila 2017 o zaščiti otrok pri migracijah (COM(2017)0211),

–  ob upoštevanju resolucije A/RES/71/280 generalne skupščine Združenih narodov z dne 6. aprila 2017 o pogojih medvladnih pogajanj o svetovnem paktu za varne, urejene in zakonite migracije(2),

–  ob upoštevanju poročila Sveta OZN za človekove pravice z dne 28. aprila 2017 z naslovom Poročilo posebnega poročevalca o človekovih pravicah migrantov o načrtu za spodbujanje mobilnosti ljudi do leta 2035(3),

–  ob upoštevanju dokumenta UNHCR z dne 17. maja 2017 z naslovom Načrt za napredek v smeri globalnega dogovora o beguncih(4),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa z dne 11. januarja 2018 z naslovom Uspešno obvladovanje migracij za vse(5),

–  ob upoštevanju predhodnega osnutka globalnega dogovora o beguncih z dne 31. januarja 2018(6),

–  ob upoštevanju predhodnega osnutka UNHCR in izboljšanega predhodnega osnutka globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah z dne 5. februarja 2018(7) in 5. marca 2018(8),

–  ob upoštevanju izjave iz Abidžana, sprejete na 5. vrhu EU-AU novembra 2017,

–  ob upoštevanju resolucije A/RES/70/1 Generalne skupščine Združenih narodov z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih 25. septembra 2015 na vrhu OZN v New Yorku(9),

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo  A/RES/45/158 z dne 18. decembra 1990(10),

–  ob upoštevanju skupnega splošnega stališča Odbora OZN za zaščito pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin in Odbora OZN za pravice otrok glede človekovih pravic otrok v okviru mednarodnih migracij,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o človekovih pravicah in migracijah v tretjih državah(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o odpornosti kot strateški prednostni nalogi zunanjega delovanja EU(13),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. aprila 2017 o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU(14) in z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(15),

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je 12. oktobra 2017 sprejel Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za preselitev in o spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (A8-0316/2017) ter potrebe po tem, da EU izpolni vsaj 20 % letnih predvidenih globalnih potreb po preselitvi,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker ima v skladu s členom 13(2) splošne deklaracije o človekovih pravicah vsak pravico zapustiti katero koli državo, vključno z lastno, in se vrniti v svojo državo; ker je leta 1999 Odbor OZN za človekove pravice v splošni pripombi št. 273 (odstavek 8) pojasnil, da ta pravica ne sme biti odvisna od namena ali dolžine bivanja zunaj države;

B.  ker so na vrhu OZN o beguncih in migrantih, ki ga je 19. septembra 2016 gostila generalna skupščina v New Yorku, države članice soglasno sprejele newyorško deklaracijo za begunce in migrante, na podlagi katere sta bila začeta dva ločena, različna in neodvisna, a v bistvu medsebojno povezana procesa, katerih namen je sprejetje globalnega dogovora o beguncih in globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki bosta podpisana na konferenci v Maroku decembra 2018;

C.  ker je v Prilogi I newyorške deklaracije določen celostni okvir za odzivanje na begunsko krizo, ki temelji na načelu mednarodne delitve odgovornosti in na odločenosti držav članic OZN, da bodo obravnavale temeljne vzroke za prisilno razseljevanje; ker ta okvir določa posebne ukrepe za zmanjšanje pritiska na države gostiteljice, za povečanje samostojnosti beguncev, za razširitev dostopa do rešitev glede tretjih držav in za zagotovitev pogojev v državah izvora za varno in dostojanstveno vrnitev;

D.  ker je bil visoki komisar OZN za begunce zaprošen, naj opravi posvetovanja o akcijskem programu za dopolnitev celostnega okvira za odzivanje na begunsko krizo in naj v svojem letnem poročilu generalni skupščini leta 2018 predlaga globalni dogovor o beguncih;

E.  ker so EU in njene države članice sodelovale v postopku priprave in v razpravah, ki so pripeljale do predstavitve predhodnih osnutkov; ker je z začetkom bolj kritične faze postopka in zaradi odločitve ZDA, da odstopi od pogajanj, še pomembneje, da EU in njene države članice prevzamejo vodilno vlogo in zagotovijo močno besedilo, ki bo osredotočeno na ljudi in človekove pravice;

F.  ker so migracije zapleten človeški pojav; ker so begunci natančno opredeljeni in zaščiteni z mednarodnim pravom kot osebe, ki bivajo zunaj svoje države izvora zaradi strahu pred pregonom, konfliktom in nasiljem ali drugih okoliščin in ki zato potrebujejo mednarodno zaščito, obenem pa so begunci in migranti nosilci človekovih pravic in se pogosto soočajo z večjo ranljivostjo, nasiljem in zlorabo v okviru migracijskega procesa; ker se globalni dogovor o beguncih in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah med seboj dopolnjujeta in bodo zato potrebni skupni ukrepi za njuno izvajanje;

G.  ker so človeška mobilnost in migracije vedno večji del naše realnosti, saj je na svetu približno 258 milijonov mednarodnih migrantov; ker je delež migrantov glede na svetovno prebivalstvo narasel z 2,8 % leta 2000 na 3,4 % leta 2017; ker je 48 % migrantov žensk; ker večina migrantov potuje na varen in urejen način; ker 85 % migracijskih gibanj poteka med državami na enaki stopnji razvoja; ker je bila leta 2017 Evropa drugi največji vir mednarodnih migrantov (61 milijonov)(16);

H.  ker je po podatkih UNHCR ob koncu leta 2015 približno 65 milijonov ljudi živelo v prisilni izseljenosti, od tega je bilo 12 milijonov prebivalcev Sirije; ker je bilo po podatkih Svetovne banke med letoma 2012 in 2015 razseljenih približno 9 milijonov ljudi, kar je velik izziv za svetovni sistem humanitarne pomoči; ker 84 % svetovnih beguncev in 99 % notranje razseljenih oseb gostijo države ali regije v razvoju, največ na afriški celini, medtem ko evropske države brez Turčije gostijo le 10 % vseh beguncev; ker se po podatkih UNHCR o predvidenih globalnih potrebah po preselitvi za leto 2018 ocenjuje, da bo preselitev potrebovalo skoraj 1,2 milijona ljudi; ker je od leta 2000 na svetovni ravni umrlo več kot 46.000 migrantov in beguncev, ki so varnost in dostojanstvo iskali v tujini, med drugim jih je v Sredozemskem morju od leta 2014 po ocenah umrlo najmanj 14.500(17);

I.  ker je zgodovinsko Evropa vedno bila tako ciljna regija kot vir migracije; ker so tudi Evropejci v tujino odhajali zaradi slabih gospodarskih razmer, konflikta ali političnega pregona; ker so se številni Evropejci izselili zaradi sedanje gospodarske in finančne krize, med drugim v gospodarstva v vzponu na svetovnem jugu;

J.  ker se številni otroci migranti soočajo z nasiljem, zlorabo in izkoriščanjem; ker se za več kot 100 držav ve, da pridržujejo otroke iz razlogov, povezanih z migracijami(18); ker je za otroke begunce petkrat bolj verjetno kot za druge otroke, da bodo opustili šolanje, manj kot četrtina beguncev mladoletnikov pa je vpisanih v srednjo šolo;

K.  ker so delavci migranti pogosto izpostavljeni diskriminaciji, izkoriščanju in kršitvi pravic; ker je od 24,9 milijona ljudi na svetu, ki so žrtve prisilnega dela, 23 % mednarodnih migrantov;

L.   ker izkušnje kažejo, da migranti pozitivno prispevajo v državah, v katerih živijo, pa tudi v svojih matičnih državah; ker v državah, v katerih živijo, prispevajo s plačevanjem davkov in s porabo približno 85 % svojega dohodka v gospodarstvih teh držav; ker je bilo ocenjeno, da je bilo leta 2017 z nakazili migrantov v države v razvoju prenesenih približno 596 milijard ameriških dolarjev, kar je je trikrat več od skupne uradne razvojne pomoči;

1.  odločno podpira cilje iz New Yorka o beguncih in migrantih in s tem povezan proces, namenjen oblikovanju ureditve globalnega upravljanja, krepitvi usklajevanja mednarodnih migracij, mobilnosti ljudi ter velikih premikov beguncev in dolgotrajnih razmer z velikim številom beguncev ter vzpostavitvi trajnih rešitev in pristopov, s katerimi bi jasno opredelili pomen varovanja pravic beguncev in migrantov;

2.  poziva države članice EU, naj se povežejo in sprejmejo enotno stališče EU ter dejavno zagovarjajo in pospešujejo napredek pri pogajanjih o pomembnem vprašanju globalnih dogovorov OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in o beguncih;

3.  je prepričan, da v svetu, kjer močno prevladuje soodvisnost, izzive, povezane z mobilnostjo ljudi lahko najbolje rešuje mednarodna skupnost kot celota; zato pozdravlja začetek medvladnih pogajanj o globalnih dogovorih OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in začetek uradnih posvetovanj o globalnem dogovoru o beguncih na podlagi predhodnih osnutkov, ki naj bi bila končana do julija 2018;

4.  poziva Evropsko unijo, zlasti njeno visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisijo, naj izkoristita ves svoj diplomatski vpliv in aktivirata delegacije EU ne le v New Yorku in Ženevi, temveč tudi v drugih ključnih državah, zlasti državah v razvoju, katerih dejanska udeležba v procesu je ključnega pomena, saj so države izvora in tranzita pa tudi namembne države, zato bi morala EU to udeležbo omogočiti, da bi zagotovili uspeh tega procesa;

5.  poudarja, da temeljne mednarodne pogodbe o človekovih pravicah priznavajo pravice vseh ljudi, vključno z migranti in begunci, ne glede na njihov pravni status, in obvezujejo države, da jih spoštujejo, vključno s temeljnim načelom nevračanja; poziva, naj se posebna pozornost nameni osebam, ki se znajdejo v ranljivem položaju in potrebujejo posebno zdravstveno ali psihološko podporo, vključno zaradi fizičnega, spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola, ali mučenja; se ob tem zavzema za vključitev konkretnih ukrepov v globalne dogovore; poleg tega opozarja, da se ranljivost pojavi zaradi okoliščin v državi izvora, tranzita ali namembni državi, ter da ni le posledica identitete osebe, temveč tudi političnih odločitev, neenakosti ter strukturnih in družbenih dinamik;

6.  opozarja, da cilji trajnostnega razvoja iz agende za leto 2030 priznavajo, da načrtovane in dobro vodene migracijske politike lahko pomagajo doseči trajnostni razvoj in vključujočo rast, pa tudi zmanjšanje neenakosti znotraj držav in med njimi; poziva, naj se ustrezna pozornost nameni z migracijami povezanim vidikom ciljev trajnostnega razvoja ter globalnih dogovorov; poziva EU in države članice, naj izpolnijo svoje zaveze za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v zvezi z otroki, in sicer z izvajanjem smernic EU z dne 6. marca 2017 za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic;

7.  poziva države članice OZN, naj se samostojno zavežejo spodbujanju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk in deklet kot osrednjega elementa globalnega dogovora, v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 5; poleg tega opozarja, da lahko migracije pospešijo krepitev vloge žensk in enakost, saj je med migranti 48 % žensk, od katerih sta dve tretjini zaposleni;

8.  poziva države članice OZN, naj se samostojno zavežejo zagotavljanju zaščite otrok migrantov; poudarja, da so vsi otroci, ne glede na njihov migrantski ali begunski status, najprej in predvsem otroci, ki so upravičeni do uživanja vseh pravic, zapisanih v Konvenciji OZN o otrokovih pravicah, ter da morajo biti otrokove koristi v ospredju pri vseh odločitvah in ukrepih, ki jih zadevajo; meni, da so globalni dogovori priložnost za okrepitev referenčnih meril za varstvo otrok, prizadetih zaradi migracij in prisilnega razseljevanja; odobrava, da se v predhodni osnutek vključijo jasne zaveze o posebnih, perečih vprašanjih, kot so poziv k odpravi pridržanja otrok, izboljšanje ukrepanja glede pogrešanih migrantov, trdna podpora združevanju družin in drugim urejenim potem, preprečevanje apatridnosti otrok ter vključevanje otrok beguncev in otrok prosilcev za azil v nacionalne varstvene, izobraževalne in zdravstvene sisteme; poziva EU in njene države članice, naj se odločno zavzamejo za te predloge ter tako zagotovijo, da bodo ostali v končnem besedilu, ki bo sprejeto decembra;

9.  poudarja, da bi se bilo treba še naprej osredotočati na obravnavanje različnih vzrokov za nezakonite migracije in prisilno razseljevanje (konflikti, preganjanje, etnično čiščenje, splošno nasilje ali drugih dejavnikov, kot so huda revščina, podnebne spremembe ali naravne nesreče);

10.  obžaluje vztrajen in široko razširjen pojav apatridnosti, ki pomeni hudo grožnjo za človekove pravice; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da se to vprašanje ustrezno obravnava v tekočih pogajanjih o globalnih dogovorih;

11.  poudarja, da morajo biti posvetovanja in pogajanja pregledna in vključujoča ter morajo vključevati vse deležnike, lokalne in regionalne organe ter institucije in civilno družbo, vključno z organizacijami migrantov, kolikor je mogoče, kljub temu, da so pogajanja medvladna; poudarja, da bo treba v končni fazi postopka, ki bo privedel do sprejetja dogovorov, izkoristiti vlogo parlamentov, in poudarja zlasti potrebo po okrepitvi parlamentarne razsežnosti stališča EU;

12.  meni, da bi bilo treba oblikovati mehanizem za usklajevanje, da se zagotovi dopolnjevanje teh dveh dogovorov in skladnost na področju medsektorskih vprašanj;

13.  poudarja, kako pomembno je zbiranje in spremljanje razčlenjenih podatkov o migracijah in beguncih, ki ga je treba pospremiti s posebnimi kazalniki za migrante, ki so bistvenega pomena pri oblikovanju politik in morajo temeljiti na dejanskih podatkih in ne napačnih ali lažnih predstavah, obenem pa zagotavljati standarde glede temeljnih pravic, vključno s pravico do zasebnosti, ter standarde glede varstva podatkov, obenem pa preprečevati resne kršitve človekovih pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki;

14.  poudarja, da je treba okrepiti razsežnost spremljanja izvajanja obeh globalnih dogovorov v bližnji prihodnosti, zlasti zaradi njihove nezavezujoče narave, da bi se izognili pristopom à la carte različnih vpletenih držav; v zvezi s tem poziva k pozornem spremljanju z določitvijo meril in kazalnikov, kadar je to primerno; poudarja, da je treba za strukturo OZN in zadevne agencije zagotoviti sredstva, potrebna za vse naloge, ki jim bodo skladno z odločitvami držav poverjene med izvajanjem in spremljanjem dogovorov;

15.  priznava, da upravljanje migracij zahteva večje naložbe, ustrezna sredstva ter prožne in pregledne instrumente, ter da bomo v prihodnjih letih potrebovali dobro zasnovane, prožne in učinkovitejše instrumente za obravnavanje migracijskih izzivov; poziva k večji vlogi instrumentov financiranja EU pri izvajanju globalnih dogovorov; poziva k vključitvi finančne skladnosti v naslednji večletni finančni okvir in k pregledu dolgoročne proračunske podpore za migracijske in azilne politike ter ukrepe, ki izhajajo iz globalnih dogovorov; meni, da se morajo proračuni za razvoj še naprej osredotočati na trajnostno izkoreninjenje revščine;

Globalni dogovor o beguncih

16.  pozdravlja osnutek dogovora o beguncih in njegov v človekove pravice usmerjen pristop; čestita UNHCR za njegovo delom in zavzemanje za najbolj celovito izvajanje njihovega mandata; poziva vse države, naj se zavežejo k bolj enakopravni delitvi odgovornosti za sprejemanje in podporo beguncev po vsem svetu ter poziva EU in njene države članice, naj priznajo in izpolnijo svoj del odgovornosti; poziva k sprejetju globalnega mehanizma za delitev odgovornosti, ki bi podpiral na človekovih pravicah temelječ pristop za predlagani dogovor;

17.  poudarja, da je treba zagotoviti trdno in trajnostno pomoč državam v razvoju, ki gostijo veliko število beguncev, ter zagotoviti, da se beguncem ponudijo trajne rešitve, vključno s tem, da postanejo samozadostni in da se vključijo v skupnosti, v katerih živijo; opozarja, da je dogovor enkratna priložnost za okrepitev povezave med humanitarno pomočjo in razvojno politiko, izboljšanje uspešnosti, učinkovitosti in trajnosti zaščite in iskanja rešitev za begunce, in sicer z oblikovanjem celovitega odziva ter povezovanjem vseh zainteresiranih strani;

18.  poudarja, da je treba begunce kot aktivne deležnike vključiti v oblikovanje dogovora in druge mednarodne odzive na begunske razmere;

19.  poziva k preprečevanju kriminalizacije humanitarne pomoči; poziva k večjim zmogljivostim za iskanje in reševanje ljudi v stiski, k večjim zmogljivostim, ki naj se razporedijo po vseh državah in k priznanju podpore, ki jo zagotavljajo zasebni akterji in nevladne organizacije z izvajanjem operacij reševanja na morju in na kopnem;

20.  se zavzema za robusten razvoj in krepitev rešitev ponovne naselitve v dogovoru, o katerem potekajo pogajanja, saj gre za ključni element pravične delitve odgovornosti s pomočjo posebnih in usklajenih zavez, s katerimi bi vzpostavili oziroma povečali obseg, velikost in kakovost programov za preselitev, da bi izpolnili letne svetovne potrebe po preselitvi, ki jih opredeli UNHCR; poziva zlasti države članice EU, naj prispevajo svoj delež in okrepijo svojo zavezo temu vprašanju;

21.  poziva, da je treba pravico do združitve družine v celoti spoštovati, ter vztraja pri razvoju varnih in zakonitih poti za begunce, poleg preselitve, med drugim z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev, mednarodnih humanitarnih vizumov, ureditvami za regionalno preselitev in drugimi dopolnilnimi pravnimi potmi (kot so zasebno sponzorstvo, študentski vizumi, štipendijske sheme za begunce in prožne vizumske ureditve), da bodo begunci na poti v namembne kraje deležni ustreznih in dostojnih gostiteljskih pogojev;

22.  poziva vse države, naj podpišejo, ratificirajo in spoštujejo ob upoštevanju Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 in njen Protokola o statusu beguncev iz leta 1967;

23.  poudarja, da je treba izkoristiti to priložnost, da se v celoti razvije prenovljen in horizontalni vidik spola za skupni mednarodni odziv na begunce, ki obravnava posebne potrebe po zaščiti žensk, vključno z bojem proti nasilju nad ženskami, in ki krepi sposobnosti in spretnosti žensk pri obnovi in krepitvi odpornosti vseh družb, s čimer bi odpravili podobo ženske, ki je zgolj žrtev; v zvezi s tem poziva k polni udeležbi žensk, in sicer od otroštva, z dostopom deklic do izobraževanja, tudi v izrednih razmerah in v kriznih območjih, poslušanju njihovih mnenj in upoštevanju njihovih potreb in dejanskega stanja ,z njihovo udeležbo pri oblikovanju politik in rešitev za begunsko krizo, da bi te postale bolj trajnostne, prilagodljive in učinkovite;

Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah

24.  poudarja, da moral biti globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah usmerjen v ljudi in temeljiti na človekovih pravicah, ter da bi moral zagotavljati dolgoročne, trajnostne in celovite ukrepe v korist vseh vpletenih strani, ter graditi na načelu partnerstva in okrepljenega sodelovanja med državami izvora, tranzita in namembnimi državami;

25.  meni, da je dogovor enkratna priložnost za vključitev povezave med razvojem in migracijami na dnevni red globalne politike; je trdno prepričan, da cilji trajnostnega razvoja zagotavljajo celostni in celovit okvir za utemeljitev povezave med migracijami in razvojem;

26.  želi spomniti, da poročilo generalnega sekretarja OZN z naslovom „Poskrbeti, da bodo migracije koristne za vse“ opozarja na jasne dokaze o tem, da so kljub resničnim izzivom migracije koristne tako za migrante kot za gostiteljske skupnosti, tako z gospodarskega kot z družbenega vidika, in da lahko spodbudijo gospodarsko rast in inovacije; močno podpira nadaljevanje pozitivne zgodbe o migracijah in poziva k mednarodnim informacijskim kampanjam in kampanjam EU, s katerimi bi opozorili na dokaze in se zoperstavili rasističnim in ksenofobičnim težnjam v naših družbah;

27.  poziva države članice OZN, naj zmanjšajo stroške prenosa nakazil in to vprašanje obravnavajo v okviru tekočih pogajanj o dogovoru;

28.  poudarja, da so migracije priznane kot proaktivna strategija za prilagajanje, kot preživetveni sistem proti revščini in kot dejavnik, ki prispeva k vključujoči rasti in trajnostnem razvoju;

29.  je trdno prepričan, da je zdaj pravi trenutek za združitev vseh elementov strukture OZN, vključno z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), da bi podprli mednarodna prizadevanja za upravljanje migracij in utrjevanje sodelovanja; zato globoko obžaluje odločitev administracije ZDA, da preneha sodelovati v pogajanjih za globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo v tem procesu in naj obsodi druge države, ki izstopijo iz pogajanj ali so uspešne pri razvodenitvi vsebine končnega dogovora; poziva EU, naj prevzame svojo odgovornost kot globalni akter in si prizadeva za uspešen zaključek pogajanj; vztraja, da morajo države članice EU pokazati enotnost in enotno nastopiti v podporo mednarodne ureditve za upravljanje migracij, ki temelji na človekovih pravicah;

30.  meni, da bi odpiranje več zakonitih poti za migracije, tudi na podlagi realističnih analiz potreb na trgu dela, odvračalo od nezakonite migracije in privedlo do zmanjšanja števila smrtnih žrtev, zmanjšanja števila zlorab migrantov s strani tihotapcev in manj izkoriščanja nezakonitih migrantov s strani brezobzirnih delodajalcev;

31.  poziva vse države, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje zlorabe človekovih pravic in izkoriščanje migrantov na njihovem ozemlju, vključno s strani delodajalcev; poziva države članice, naj ratificirajo Mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je dne 18. decembra 1990 z resolucijo št. 45/158 sprejela generalna skupščina OZN; poudarja, da bi bilo treba dogovor spoštovati in da bi moral biti v skladu z mednarodnimi standardi dela, zlasti s temeljnimi načeli in pravicami pri delu in z ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela in OZN o zaščiti delavcev migrantov in njihovih družin;

32.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti primerno podporo prostovoljnemu vračanju in ponovni vključitvi oseb, ki se vrnejo v domovino; poudarja, da bi morali otroke vrniti le, če je to v njihovo korist in če poteka varno, s pomočjo in prostovoljno ter ob uporabi poročil z informacijami iz otrokove države izvora ter z zagotavljanjem dolgoročne podpore za njihovo reintegracijo;

33.  poziva države članice EU, naj razmislijo o sprejetju podrobnih nacionalnih ali podnacionalnih akcijskih načrtov za spodbujanje pristopa s sodelovanjem celotne vlade k izvajanju priporočil iz dogovora za obravnavo različnih razsežnosti migracij, vključno z razvojem, človekovimi pravicami, varnostjo, socialnimi vidiki, starostjo in spolom, in ob upoštevanju političnih posledic na zdravje, izobraževanje, varstvo otrok, stanovanje, socialno vključevanje, pravosodje, zaposlovanje in socialno zaščito;

34.  podpira poziv iz Newyorške deklaracije k sistematičnemu spremljanju in pregledovanju obveznosti držav članic glede migracij; izjavlja, da se je pripravljen pridružiti temu procesu na ravni EU in podpira vključitev migrantov in drugih deležnikov;

35.  poziva Svet, Komisijo in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj Parlament v celoti obveščajo v vseh fazah procesa, ki bo privedel do sprejetja globalnega dogovora;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Uradu visokega komisarja OZN za begunce, Mednarodni organizaciji za migracije in Organizaciji združenih narodov.

(1) http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/generalassembly/docs/A_RES_71_1_E.pdf
(2) https://www.un.org/en/development/desa/population/migration/generalassembly/docs/A_RES_71_280.pdf
(3) A/HRC/35/25 https://daccess-ods.un.org/TMP/8451200.72364807.html
(4) http://www.unhcr.org/58e625aa7.pdf
(5) https://refugeesmigrants.un.org/SGReport
(6) http://www.unhcr.org/Zero-Draft.pdf
(7) https://refugeesmigrants.un.org/sites/default/files/180205_gcm_zero_draft_final.pdf
(8) https://refugeesmigrants.un.org/sites/default/files/2018mar05_zerodraft.pdf
(9) Resolucija OZN št. 70/1 http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E
(10) http://www.un.org/documents/ga/res/45/a45r158.htm
(11) UL C 58, 15.2.2018, str. 109.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0404.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0242.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0124.
(15) UL C 58, 15.2.2018, str. 9.
(16) Združeni narodi, oddelek za ekonomsko-socialne zadeve, enota za prebivalstvo (2017). Trends in International Migrant Stock: The 2017 revision (Trendi v mednarodnih migracijah: revizija 2017) (zbirka podatkov Združenih narodov, POP/DB/MIG/Stock/Rev.2017).
(17) https://missingmigrants.iom.int/latest-global-figures
(18) Poročilo Unicefa, Uprooted: the growing crisis for refugee and migrant children (Iztrgani iz domov: naraščajoča kriza za otroke begunce in migrante), september 2016, str. 39, https://www.unicef.org/videoaudio/PDFs/Uprooted.pdf


Izvajanje instrumentov EU za zunanje financiranje: vmesni pregled 2017 in prihodnja zasnova v obdobju po letu 2020
PDF 414kWORD 75k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o izvajanju instrumentov EU za zunanje financiranje: vmesni pregled 2017 in prihodnja zasnova v obdobju po letu 2020 (2017/2280(INI))
P8_TA(2018)0119A8-0112/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2017/2306 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (uredba o instrumentu za razvojno sodelovanje)(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja(8),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

–  ob upoštevanju potekajočih medinstitucionalnih pogajanj in mnenja, ki ga je Odboru za proračun in Odboru za proračunski nadzor dne 18. aprila 2017 posredoval Odbor za zunanje zadeve, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in spremembi Uredbe (ES) št. 2012/2002, uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014, (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2016)0605 – C8-0372/2016 – 2016/0282(COD))(12),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (13)(v nadaljnjem besedilu: uredba o komitologiji),

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije C(2014)9615 z dne 10. decembra 2014 o vzpostavitvi regionalnega skrbniškega sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji, t. i. sklada Madad, in sklepa Komisije C(2015)9691 z dne 21. decembra 2015 o spremembi sklepa C(2014)9615,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije C(2015)7293 z dne 20. oktobra 2015 o vzpostavitvi nujnega skrbniškega sklada za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki in sklepa Komisije C(2017)0772 z dne 8. februarja 2017 o spremembi sklepa Komisije C(2015)7293,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije C(2015)9500 z dne 24. novembra 2015 o usklajevanju ukrepov Unije in držav članic z mehanizmom usklajevanja – instrumentom za pomoč beguncem v Turčiji(14) in Sklepov Komisije C(2016)0855 z dne 10. februarja 2016(15) ter C(2017)2293 z dne 18. aprila 2017(16) o instrumentu za begunce v Turčiji in spremembi sklepa Komisije C(2015)9500,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Evropskega računskega sodišča o zunanjem financiranju EU, zlasti posebnega poročila št. 18/2014 o sistemu vrednotenja in sistemu v rezultate usmerjenega spremljanja, ki ju uporablja EuropeAid,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 15. decembra 2017 z naslovom „Poročilo o vmesnem pregledu instrumentov za zunanje financiranje“ (COM(2017)0720) in z njim povezanih delovnih dokumentov za uslužbence o oceni skupne izvedbene uredbe (SWD(2017)0606), evropskega instrumenta sosedstva (SWD(2017)0602), instrumenta za predpristopno pomoč (SWD(2017)0463), instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (SWD(2017)0607), instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (SWD(2017)0608) ter evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) (SWD(2017)0604),

–  ob upoštevanju zunanjih ocen instrumentov za zunanje financiranje(17),

–  ob upoštevanju potekajočih postopkov Evropskega parlamenta o prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020,

–  ob upoštevanju ocene o izvajanju na evropski ravni z naslovom „Instrumenti EU za zunanje financiranje in arhitektura po letu 2020“, ki jo pripravlja služba Evropskega parlamenta za raziskave,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. novembra 2015 z naslovom „Letno poročilo 2015 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči Evropske unije ter njunem izvajanju v letu 2014“ (COM(2015)0578),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 19. decembra 2016 z naslovom „Letno poročilo 2016 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči Evropske unije ter njunem izvajanju v letu 2015“ (COM(2016)0810),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 7. junija 2017 z naslovom „Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU“ (JOIN(2017)0021),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 z naslovom „EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet“(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. aprila 2014 o celovitem pristopu EU in njegovih posledicah za doslednost zunanjega delovanja EU(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(22),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu med pripravami na vrh, ki bo novembra 2017(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2016(24),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. februarja 2017 o poročilu Komisije o Albaniji(25) za leto 2016 ter o poročilu Komisije o Bosni in Hercegovini za leto 2016(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o poročilu Komisije o Črni gori za leto 2016(27),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. junija 2017 o poročilu Komisije o Kosovu(28) za leto 2016, o poročilu Komisije o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji(29) za leto 2016 ter o poročilu Komisije o Srbiji(30) za leto 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. februarja 2018 z naslovom „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“ (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o lokalnih organih in civilni družbi: angažiranost Evrope za trajnostni razvoj(31),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018(32),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, predstavljene junija 2016(33),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2017 o sodelovanju EU s civilno družbo na področju zunanjih odnosov,

–  ob upoštevanju strategije EU Trgovina za vse,

–  ob upoštevanju delovni dokument služb Komisije z dne 9. novembra 2017 o izvajanju sporazumov EU o prosti trgovini (SWD(2017)0364),

–  ob upoštevanju pristojnosti Odbora za zunanje zadeve kot pristojnega odbora za vso zakonodajo, načrtovanje programov in nadzor nad ukrepi, sprejetimi v okviru evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, instrumenta partnerstva in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, ter za politike na katerih temeljijo (Priloga V(I) Poslovnika),

–  ob upoštevanju izjave Evropske komisije, priložene uredbam o vzpostavitvi instrumentov za zunanje financiranje, v kateri se je zavezala k strateškim dialogom s Parlamentom o načrtovanju programov,

–  ob upoštevanju poslovnika odborov instrumentov ENI, IPA II, EIDHR, IcSP, instrumenta partnerstva in odbora instrumenta DCI,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za proračun (A8-0112/2018),

A.  ker Evropska unija ostaja največja svetovna ponudnica zunanje pomoči;

B.  ker so instrumenti za zunanje financiranje glavni mehanizem za podporo ukrepom EU na svetovnem prizorišču in ker se zdi zunanje delovanje EU evropskim državljanom vse pomembnejše;

C.  ker so instrumenti za zunanje financiranje zaradi omejenih virov pogosto zelo obremenjeni;

D.  ker Komisija v poročilu o vmesnem pregledu ugotavlja, da sedanja struktura zunanjih instrumentov načeloma služi svojemu namenu;

E.  ker združitev instrumentov ne more biti cilj sam po sebi;

F.  ker se EU sooča s številnimi izzivi, ne le v bližnji soseščini, ampak tudi na svetovnem prizorišču;

G.  ker mora EU pri zunanjem delovanju EU dati prednost obravnavi ključnih svetovnih izzivov, kot sta mir in trajnostni razvoj, in priznati, da sta spodbujanje človekovih pravic za vse, pravne države in demokracije s posebnim poudarkom na enakosti spolov in socialni pravičnosti ter podpora za zagovornike človekovih pravic bistvena za dosego teh ciljev;

H.  ker je zunanja finančna pomoč EU osrednji instrument za podporo gospodarskim reformam, pa tudi demokraciji ter politični in institucionalni konsolidaciji v partnerskih državah;

I.  ker ne obstaja enoten in temeljit parlamentarni nadzor nad vsemi instrumenti;

J.  ker je treba nujno povečati prepoznavnost pomoči EU tako med državljani partnerskih držav kot med državljani Evropske unije, da jih bo mogoče bolje obveščati o koristih podpore EU; ker bi k temu lahko veliko prispevalo vlaganje v oprijemljive in konkretne projekte, ki bi bili bolj prepoznavni za širšo javnost, ter oblikovanje celovite, učinkovite in sistematične komunikacijske strategije za vsak posamezen instrument;

K.  ker je strateško komuniciranje pogosto soočeno z zunanjimi izzivi, med drugim širjenjem lažnih informacij v škodo EU in njenih držav članic, kar zahteva dodatna prizadevanja; ker je zavzemanje za objektivne, neodvisne in nepristranske informacije ob sočasnem obravnavanju pravnih vidikov medijskega okolja, v katerem se uporabljajo instrumenti in ukrepi EU, zato bistvenega pomena;

L.  ker je mednarodna trgovina pomembno orodje EU za pomoč državam pri njihovem socialnem in gospodarskem razvoju ter za zaščito in spodbujanje uveljavljanja človekovih pravic, temeljnih vrednot in vladavine prava;

M.  ker bi morala trgovinska politika skladno s Pogodbama prispevati k zunanjim ciljem Unije, med drugim k trajnostnemu razvoju;

N.  ker skupna pomoč v okviru evropskega instrumenta sosedstva (15,4 milijarde EUR), instrumenta za predpristopno pomoč (11,7 milijarde EUR), instrumenta za prispevanje k partnerstvu in miru (2,5 milijarde EUR), evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (1,3 milijarde EUR) ter instrumenta partnerstva za obdobje 2014–2020 znaša 32 milijard EUR;

O.  ker je bil instrument IPA II uporabljen pri upravljanju migracij;

P.  ker sta pravna podlaga evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in zlasti instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) iz členov 209 in 212 PDEU, ki se oba sklicujeta na člen 208 PDEU, po katerem je glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine;

Q.  ker je Komisija pristojna za opredeljevanje, oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje pomoči EU v okviru teh instrumentov; ker je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) odgovorna za nemoteno izvajanje in skladnost zunanjih politik EU, med drugim prek instrumentov; ker je Parlament kot sozakonodajalec v postopku soodločanja odgovoren za demokratični nadzor in spremljanje;

R.  ker dvojna narava urada podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pomeni, da mora imeti nosilec te funkcije osrednjo vlogo pri političnem usklajevanju pomoči Unije v okviru instrumentov;

S.  ker nekaterih projektov in subvencij v sklopu sedanjih instrumentov ni mogoče v celoti oceniti, saj so še vedno v začetni fazi izvajanja; Ker so nekateri cilji po naravi kvalitativni in povezani z zakonodajo, prakso in stališči, ki jih ni mogoče preprosto kvantitativno meriti;

T.  ker Komisija v svojem vmesnem pregledu ugotavlja, da je težko izmeriti splošno učinkovitost instrumentov pri doseganju ciljev, delno zaradi težav pri opredeljevanju ustreznih sistemov spremljanja in vrednotenja na ravni instrumenta (str.  10); opozarja, da je Računsko sodišče v svojem posebnem poročilu št. 18/2014 opozorilo na resne pomanjkljivosti v sistemu EuropeAid za vrednotenje;

U.  ker skupna izvedbena uredba vsebuje glavne določbe o razvoju in načelih učinkovitosti pomoči, kot so nevezana pomoč in uporaba lastnih institucij, sistemov in postopkov držav partneric;

V.  ker obstoječi upravni postopki pogosto pomenijo pretirano birokratsko breme za morebitne države prejemnice, zato se manjše organizacije civilne družbe in socialni partnerji težje lotijo načrtovanja in izvajanja projektov, saj pogosto nimajo dovolj znanja in upravnih zmogljivosti za predložitev ustreznih in uspešnih predlogov;

W.  ker uredbe o instrumentih za zunanje financiranje določajo, da se Komisiji podelijo izvedbena pooblastila v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011, in ker te uredbe določajo tudi, da bodo Komisiji pri tem pomagali odbori instrumentov ENI, IPA II, EIDHR, IcSP, instrumenta partnerstva in instrumenta DCI;

X.  ker je treba Svetu in Parlamentu poslati osnutek izvedbenih aktov istočasno, kot se ti pošljejo članom odborov instrumentov ENI, IPA II, EIDHR, IcSP, instrumenta partnerstva in instrumenta DCI, in ker poslovnik teh odborov določa, da jim je treba osnutek izvedbenih aktov poslati vsaj 20 koledarskih dni pred ustrezno sejo tega odbora; ker bi bilo treba zato Parlamentu poslati osnutek izvedbenih aktov vsaj 20 koledarskih dni pred temi sejami in ker pisni postopki za sprejetje osnutka izvedbenih aktov v ustrezno utemeljenih primerih predstavljajo izjemo pri tem pravilu;

Y.  ker je za pripravo izvedbenih aktov potrebna pripravljalna faza, ki jo Komisija izvede interno in vključuje posvetovanje med njenimi službami ter zahteva veliko časa, saj običajno traja več mesecev;

Vmesni pregled

1.  je seznanjen, da je Komisija med vmesnim pregledom ugotovila, da sedanji instrumenti načeloma služijo svojemu namenu;

2.  obžaluje, da količina in pomanjkanje prožnosti ter doslednosti financiranja EU v razdelku 4 sedanjega večletnega finančnega okvira kažejo omejene ambicije EU, da bi delovala kot resničen svetovni akter; ugotavlja pa, da so številne partnerske države in teme, za katere so bili uporabljeni instrumenti EU za zunanje financiranje, dosegle pozitiven napredek in tako dokazale, kako koristni in pomembni so ti instrumenti;

3.  je vseeno zaskrbljen zaradi nekaterih ugotovitev, vključno z odsotnostjo politične usmeritve in splošne vizije, nedoslednim izvajanjem vrednot in partnerskih načel EU, počasnim ali neobstoječim napredkom pri ciljih, povezanih z družbenimi in pravosodnimi reformami v širši soseščini, pomanjkanjem trdnih mehanizmov in ocenjevanja ter omejeno prilagodljivostjo;

4.  obžaluje, ker ni enega dokumenta o jasni viziji, ki bi pojasnil sinergije med instrumenti in njihov prispevek k celoviti, vseobsegajoči strategiji EU na področju zunanje politike;

5.  je zaskrbljen, da se EU in njeni instrumenti soočajo s pomembnimi izzivi, med drugim s političnim kompromisom med spodbujanjem vrednot in pravic ter kratkoročnimi varnostnimi interesi, pojavom novih akterjev v svetovnem upravljanju in mednarodnih finančnih institucijah, pa tudi s številnimi nasilnimi svetovnimi konflikti, vključno z negotovostjo v neposredni soseščini EU, tako vzhodni kot južni, ter vse bolj agresivno in neomajno politiko Rusije;

6.  ugotavlja, da so bili skrbniški skladi EU ustanovljeni za odpravljanje glavnih vzrokov migracij; obžaluje, da so prispevki iz proračuna EU za skrbniške sklade EU in instrument za begunce v Turčiji zmanjšali splošno skladnost, dolgoročno vizijo in učinek ukrepov Unije; ponovno poudarja, da je treba nove prednostne naloge financirati z novimi proračunskimi sredstvi; globoko obžaluje, da Parlament v nobeni fazi odločanja v zvezi z izjavo o Turčiji ni bil uradno zaprošen za nasvet ali odobritev;

7.  poudarja, da se morajo instrumenti dopolnjevati in prilagajati lokalnih razmeram, prav tako pa se morajo biti sposobni hitro in učinkovito odzivati na nove in nepredvidene izzive, ne da bi pri tem izgubili izpred oči prvotne cilje;

8.  obžaluje, da instrumenti izrecno ne predvidevajo začasne ustavitve pomoči, če država upravičenka (zlasti če gre za posredno upravljanje, pri katerem sodeluje) ne spoštuje osnovnih načel, kot so demokracija, pravna država in spoštovanje človekovih pravic;

9.  ugotavlja, da razvojna pomoč EU (uradna razvojna pomoč) ne dosega cilja OZN, tj. 0,7 %; zato poziva k povečanju virov za razvojno pomoč, da se izpolnijo zaveze Agende 2030;

Instrument za predpristopno pomoč (IPA II)

10.  spodbuja prizadevanja, da bi z individualnim načrtovanjem za posamezne države upravičenke in sektorskim pristopom povečali dolgoročno strateško pomembnost instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) in dosegli oprijemljive rezultate; meni, da bi lahko ta pristop pripomogel k zmanjšanju precejšnjega nakopičenja neporabljenih sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA I in II) v Turčiji, do katerega je prišlo zaradi neučinkovitosti posrednega upravljanja z državo upravičenko in slabe absorpcijske sposobnosti;

11.  je zelo zaskrbljen zaradi nazadovanja Turčije na področju pravne države in demokracije, čeprav je v sedanjem večletnem finančnem okviru za to državo v okviru instrumenta IPA II predvidenih 4,5 milijarde EUR; se strinja, da sedanji slabi obeti za pristop Turčije še poglabljajo že tako veliko negotovost glede vrednosti instrumenta IPA II v tej državi; ugotavlja, da so bila sredstva IPA II uporabljena za financiranje zavez iz izjave o Turčiji;

12.  ugotavlja, da so zahodnobalkanske države, ki prejemajo dolgoročno pomoč iz instrumenta IPA II, dosegle zelo različne stopnje napredka; ugotavlja, da je pomoč iz instrumenta IPA II v nekaterih primerih prinesla omejene rezultate pri spodbujanju reform, zlasti na področju pravne države, javne uprave in boja proti korupciji;

13.  je seznanjen, da je kakovost kazalnikov iz programov za države in dokumentov o ukrepih še vedno pomanjkljiva;

14.  poudarja, da bi bilo treba omogočiti začasno ustavitev izplačil ali preusmeritev sredstev IPA II, če bi temeljita analiza Komisije pokazala, da partnerske države sistematično ne izpolnjujejo svojih obveznosti ali močno nazadujejo na političnem področju; obžaluje, da so bili v preteklosti podobni ukrepi onemogočeni zaradi sistematične in politične nezmožnosti za ukrepanje;

15.  je seznanjen, da obstaja okvir uspešnosti; obžaluje pa, da je o nagradah za uspešnost še treba razmisliti in jih podeliti; v zvezi s tem poziva, da si je treba bolj prizadevati za nadaljnje izboljšave tega okvira, pri tem pa upoštevati tudi primere nezadostne uspešnosti in razmisliti o posledičnem zmanjšanju financiranja;

16.  poudarja pomen instrumenta IPA II, saj je glavni instrument EU za predpristopno financiranje ključnih socialnih, gospodarskih, političnih in institucionalnih reform na prednostnih področjih, da se države uskladijo s pravnim redom EU; ugotavlja, da lahko te reforme prispevajo tudi k dolgoročni regionalni varnosti; pozdravlja, da je instrument IPA II vse bolj strateško usmerjen, vendar poudarja, da mora biti financiranje v okviru tega instrumenta ambiciozno in usmerjeno v prihodnost in mora ustrezati dejanskim potrebam, obveznostim in težnjam v zvezi s pristopnim procesom in članstvom v EU; v zvezi s tem želi spomniti, da bi bilo treba finančna sredstva porabiti v skladu s posebnimi cilji instrumenta;

17.  je seznanjen s tem, da sklad za civilno družbo v sosedstvu v okviru instrumenta IPA II zagotavlja bistveno podporo lokalnim organizacijam civilne družbe; poudarja, da zaveze ne ustrezajo dejanskim potrebam na terenu; v zvezi s tem poziva, naj instrument IPA II bolje dopolnjuje ukrepe v okviru drugih instrumentov, zlasti evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; ugotavlja, da to zahteva več usklajevanja v fazi priprav in načrtovanja programov;

18.  meni, da je sektorski pristop ustrezen, vendar obžaluje, da zaradi razdrobljenosti nalog ni jasne odgovornosti za projekte; ugotavlja, da je posredno upravljanje v splošnem izboljšalo občutek za odgovornost za programe, obenem pa je privedlo do manjše učinkovitosti, saj se je izvajanje precej zavleklo;

19.  pozdravlja pobude za uvedbo sistemov za boljše spremljanje in merjenje uspešnosti, tudi prek sektorskih spremljevalnih odborov, internih smernic in novega sistema za upravljanje informacij;

Evropski instrument sosedstva

20.  pozdravlja podporo strukturnim reformam, ki se zagotavlja v obliki načrtovane pomoči, in opozarja na posebno naravo evropskega instrumenta sosedstva, ki EU omogoča, da oblikuje politike po meri, prilagojene posebnim potrebam partnerskih držav;

21.  se strinja z oceno Komisije, da je poseben instrument financiranja za sosedstvo konkreten dokaz, kolikšen politični pomen EU pripisuje odnosom s sosedami ter poglabljanju političnega sodelovanja in gospodarskega povezovanja z regijo in znotraj nje;

22.  se zaveda, da so proračun in človeški viri evropskega instrumenta sosedstva zaradi sedanjih izzivov in potreb v sosedstvu ter razhajanja med cilji, interesi in finančnimi viri močno obremenjeni, in poudarja potrebo po večji prožnosti;

23.  je zaskrbljen, ker je bilo financiranje evropskega instrumenta sosedstva manj učinkovito pri partnerjih, ki so manj zavezani reformam, in je še vedno problematično a potrebno v politično občutljivih in konfliktnih okoliščinah, zlasti kar zadeva spodbujanje skupnih vrednot demokracije in človekovih pravic; obžaluje, da pristop „več za več“ in pristop na podlagi pobud nista bila učinkovito uporabljena in da so države, ki očitno odstopajo od izraženih zavez na področju človekovih pravic in demokratične reforme, v zadnjem programskem obdobju prejele večjo finančno pomoč ;

24.  ponovno poudarja, da se sosedstvo sooča z izzivi brez primere vse od leta 2014 zaradi čedalje večjega števila dolgoletnih in novih izzivov, kot so nezakonita priključitev Krimskega polotoka, ki jo je izvedla Rusija, konflikt v vzhodni Ukrajini, sirska kriza, razmere v Libiji, radikalizacija in terorizem, brezposelnost mladih in izzivi migracij;

25.  je zaskrbljen, da so ti dogodki, pa tudi razhajanja med cilji, interesi EU in partnerskih držav ter razpoložljivimi finančnimi sredstvi, do konca obremenili finančno zmogljivost tega instrumenta, in poudarja potrebo po večji prožnosti;

26.  poudarja, da so vrednote in načela EU, vključno z demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami ter učinkovitimi, odgovornimi in preglednimi javnimi institucijami, v interesu tako sosednjih družb kot tudi v našem interesu zaradi stabilnosti, varnosti in blaginje; pozdravlja podporo strukturnim reformam, ki se zagotavlja v okviru načrtovane pomoči; meni, da je izvajanje načela diferenciacije omogočilo, da EU prilagodi svojo podporo potrebam in ambicijam partnerskih držav;

27.  je seznanjen s prispevki v okviru evropskega instrumenta sosedstva za sklad Madad in nujni skrbniški sklad za Afriko;

28.  poudarja, da je potrebno večje usklajevanje med regionalnimi in dvostranskimi programi ter investicijskimi instrumenti, da se v večji meri podpre in spodbudi razvoj zasebnega sektorja; ugotavlja, da so se pomanjkljivosti, povezane z odsotnostjo skupnega načrtovanja z državami članicami, nekoliko izboljšale;

29.  pozdravlja spremljanje pomoči evropskega instrumenta sosedstva prek sistema v rezultate usmerjenega spremljanja; obžaluje, da na ravni instrumenta ni doslednega spremljanja in ocenjevanja;

30.  poudarja, da s trgovino povezana tehnična podpora in gospodarska pomoč, ki se v okviru evropske sosedske politike zagotavlja tesnim partnerjem Unije na njenih južnih in vzhodnih mejah, pomembno prispeva k demokratičnemu razvoju v teh regijah; ugotavlja, da se lahko sredstva v okviru evropskega instrumenta sosedstva uporabijo za olajševanje trgovine in lahko kot taka dopolnjujejo obstoječa sredstva EU za sporazum o olajševanju trgovine, kar bi moralo zagotavljati večjo srednje- in dolgoročno politično stabilnost;

Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru

31.  opominja, da je primarna dodana vrednost instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru v njegovi hitrosti in prožnosti pri obravnavanju konfliktov in širok razpon civilnih akterjev, s katerimi je EU lahko partner; opozarja, da je ta instrument edini instrument EU za preprečevanje civilnih konfliktov, vključno z mediacijo, dialogom in spravo;

32.  je seznanjen z zapleti pri zbiranju podatkov in merjenjem rezultatov ukrepov instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, kar se je izkazalo za polno izzivov zaradi težav pri ocenjevanju političnih rezultatov in pripisovanje rezultatov ukrepom tega instrumenta, ko se dopolnijo s sočasnimi ukrepi v okviru drugih instrumentov, pa tudi zaradi dostopa do območij, prizadetih zaradi konfliktov;

33.  ugotavlja, da se je v zadnjem času precej povečala potreba po preprečevanju konfliktov in obravnavanju varnostnih izzivov; meni, da so v številnih državah po vojaški krizi potrebne pobude za spravo, mediacijo in dialog; poudarja, da je treba v krizi in konfliktu hitro ukrepati; poudarja, da je treba občutno povečati razpoložljiva sredstva za tovrstne pobude; ugotavlja, da se s spremembo instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru iz novembra 2017 skušajo okrepiti varnostne zmogljivosti tretjih držav za nadaljnje spodbujanje stabilnosti, varnosti in trajnostnega razvoja; ugotavlja, da ta instrument deluje kot skrajni ukrep ali predhodnik za dolgoročne ukrepe, ki se financirajo iz drugih instrumentov;

34.  ugotavlja, da je instrument za prispevanje k stabilnosti in miru v zgodnji fazi preprečevanja kibernetskih groženj po vsem svetu; poziva, naj se večji poudarek nameni kibernetski varnosti, med drugim z usklajeno strategijo, ki se uporablja pri vseh zunanjih ukrepih EU; poziva k povečanju sredstev, dodeljenih za kibernetsko varnost v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru kot ustreznega instrumenta za obravnavanje teh groženj;

35.  poudarja, da se je povečalo sodelovanje z ukrepi skupne zunanje in varnostne politike ter operacijami in misijami skupne varnostne in obrambne politike kot tudi zagotavljanje humanitarne pomoči EU;

Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice

36.  poudarja, da celostni pristop evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice po vsem svetu kljub svojemu razmeroma majhnemu proračunu prinaša dodano vrednost ter da so za uresničevanje njegovih ciljev pomembne organizacije civilne družbe, je pa tudi edini instrument, s pomočjo katerega lahko EU podpre ukrepe civilne družbe ne glede na privolitev organov države, ki jih tovrstni ukrepi zadevajo;

37.  ugotavlja, da se je ta instrument v sedanjem obdobju uporabljal bolj prožno in komplementarno kot v prejšnjem obdobju, tako da je bil odziv na nastajajoče krize na področju človekovih pravic in demokracije hitrejši; pozdravlja, da dopolnjuje sredstva iz drugih virov, kot je Evropska ustanova za demokracijo, kar povečuje učinkovitost financiranja evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice v nujnih primerih; pozdravlja večjo osredotočenost na zagovornike človekovih pravic, tudi prek sklada za nujne primere, ki je na voljo na ravni delegacij EU, ter vzpostavitev in uspešno delovanje mehanizma EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic ProtectDefenders.eu; poudarja, da je postopek zbiranja predlogov dolgotrajen, neroden in preveč konkurenčen;

38.  ugotavlja tudi koristi mehanizma ProtectDefenders.eu, ki ga izvaja civilna družba in je zagotovil nujno podporo za večje število zagovornikov človekovih pravic; poziva k nadaljnji podpori tovrstnih mehanizmov;

39.  je zaskrbljen zaradi težav pri razširjanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot prek geografskih programov ter zaradi zmanjšanja podpore EU za organizacije civilne družbe, kar v času omejevanja možnosti za delovanje civilne družbe po vsem svetu povečuje pritisk na evropski instrument za demokracijo in človekove pravice;

40.  meni, da mora EU prevzeti vodilno vlogo in pokazati ambicioznost ter razviti krovno politiko za vključevanje svoje podpore demokraciji v vse svoje zunanje odnose; zato meni, da je treba ustrezno povečati financiranje, dodeljeno demokratični podpori, zlasti ob upoštevanju trenutnih napadov na demokracijo po vsem svetu; vztraja, da je treba zagotoviti, da bodo sredstva za cilj 1 iz programa pomoči za posamezne države (CBSS) dejansko dosegla tiste zagovornike človekovih pravic, ki so v največji nevarnosti; poziva delegacije EU, naj v zvezi s tem nudijo vso potrebno podporo;

41.  priznava, da je ocenjevanje evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice problematično zaradi pomanjkanja strateških in operativnih kazalnikov; ugotavlja, da se pri ocenjevanju pojavljajo težave tudi zaradi tega, ker se organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic precej visoka podpora zagotavlja zaupno, kar je razumljivo, da se zaščitita identiteta in varnost upravičencev;

42.  poudarja dodano vrednost misij EU za opazovanje volitev kot področja, na katerem ima EU vodilno vlogo v svetu; pozdravlja, da se je število misij za opazovanje in spremljanje na podlagi priporočil misij za opazovanje volitev povečalo;

PI

43.  poudarja, da je instrument partnerstva zasnovan posebej za uresničevanje tematskih interesov EU in skupnih interesov s tretjimi državami ter za oblikovanje zavezništev in okrepitev sodelovanja z obstoječimi in novimi strateškimi partnerji; ugotavlja, da se v praksi ta instrument uporablja v skrajni sili, saj se sproži, ko se smatra, da je edini instrument za lažje izvajanje politične agende EU in reševanje svetovnih izzivov;

44.  ugotavlja, da se je lahko v sklopu instrumenta partnerstva v primerjavi s prejšnjimi instrumenti okrepilo sodelovanje s tretjimi državami, tudi strateškimi partnerji, državami, ki so poprej prejemale dvostransko razvojno pomoč, in različnimi mednarodnimi forumi, vendar meni, da je povečanje zagotavljanja virov ter prispevek storitev za ustvarjanje politik potreben, da se zagotovi, da so v celoti vključeni v oblikovanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov ter krepitev dejavne vloge delegacij EU pri oblikovanju ukrepov in izmenjave podatkov z državami članicami;

45.  se zavzema za večjo prepoznavnost, poznavanja in razumevanja ciljev instrumenta partnerstva, zlasti v institucijah EU;

46.  z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo ocenjevanje ovirano, ker ni bil ustvarjen centralni register z dokumentacijo o ukrepih zaradi poznega sprejetja okvira kazalnikov za rezultate in ker je večina projektov nedokončanih;

Skupna izvedbena uredba

47.  opozarja, da gre pri instrumentih EU za zunanje financiranje za zapleten niz orodij, s katerimi EU podpira in krepi svoje ukrepe v mednarodnem okolju, in da njihovo zapleteno strukturo usklajuje skupna izvedbena uredba; ponavlja, da mora ta uredba izpolnjevati merila proračunskega in demokratičnega nadzora; obžaluje, da precejšnja zapletenost in omejevalna narava skupne izvedbene uredbe ovirata učinkovito uporabo virov Unije in preprečujeta pravočasno odzivanje na nove izzive in potrebe partnerjev; obžaluje, da standardizacija pravil ni prispevala k skupnemu načrtovanju pomoči med instrumenti;

48.  ugotavlja, da je bila skupna izvedbena uredba uvedena z namenom harmonizacije, poenostavitve izvajanja, večje prožnosti, usklajenosti in učinkovitosti uporabe sredstev Unije ter neoviranega in komplementarnega pristopa k izvajanju vseh instrumentov;

49.  meni, da je bistvenega pomena, da ima Parlament dovolj časa, da lahko ustrezno in pravočasno izvaja svoje pristojnosti nadzora v zvezi z osnutki izvedbenih aktov; meni, da ni mogoče opravičiti nespoštovanja 20-dnevnega roka za predložitev dokumentov Parlamentu in Svetu v končni fazi sprejemanja izvedbenih aktov, glede na to, koliko časa se osnutek izvedbenih aktov pripravlja, preden ga dobijo odbori evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta IPA II, evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, instrumenta partnerstva in instrumenta za razvojno sodelovanje; zato obžaluje, da se rok 20 koledarskih dni ne spoštuje vedno, in meni, da se tako onemogoča pravica Parlamenta do nadzora; poziva, naj se vsi osnutki izvedbenih aktov predložijo vsaj 20 dni vnaprej, in Komisijo poziva, naj spremeni poslovnik odborov teh instrumentov ter podaljša ta 20-dnevni rok za predložitev in tako Parlamentu olajša izvajanje njegovih pristojnosti nadzora;

50.  obžaluje, da je prepoznavnost politike EU za zunanje financiranje še vedno omejena v razmerah, ko si tretji akterji s pomočjo dezinformacij aktivno prizadevajo spodkopati zunanjo politiko EU ;

Priporočila za 2017/2018–2020

51.  poziva, naj vrednote EU in temeljne vrednote in pravice ostanejo v središču vseh zunanjih ukrepov EU;

52.  poziva k večji sinergiji in skladnosti med vsemi instrumenti v razdelku 4, pa tudi k boljšemu usklajevanju z dvostranskimi programi pomoči držav članic in po možnosti drugimi donatorji; v zvezi s tem poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepita sodelovanje in usklajevanje, tudi z organizacijami civilne družbe in lokalnimi akterji, in izpolnita svoje naloge iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU);

53.  poziva k vzpostavitvi zanesljivih, doslednih in preglednih mehanizmov za spremljanje in ocenjevanje; ponavlja, da bi ti mehanizmi omogočili spremljanje oprijemljivega napredka glede ključnih ciljev, povezanih z reformami v sosednjih državah, kar je še posebej pomembno v primerih, ko so te reforme zastale ali se z njimi kako drugače odlaša;

54.  poziva h krepitvi postopkov in sistemov parlamentarnega nadzora, ki bi bili usklajeni za vse instrumente; priporoča oblikovanje pregledne enotne skupne javne podatkovne zbirke projektov in ukrepov, da bi izboljšali preglednost;

55.  poudarja, da je treba organizacijam civilne družbe zagotoviti dodatna finančna sredstva in podporo za usposabljanje; vztraja, da so potrebni nujni ukrepi za nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena in postopkovnih ovir, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe, zlasti lokalne; poziva k posebnim proračunskim vrsticam, namenjenim krepitvi zmogljivosti organizacij civilne družbe, da se poveča njihova sposobnost za dostop do sredstev; obžaluje, da Komisija v poročilu o vmesnem pregledu ni obravnavala vprašanja pomanjkanja udeležbe organizacij civilne družbe v načrtovanju in izvajanju zunanjih instrumentov; poziva Komisijo, naj v vse zunanje instrumente in programe vključi bolj strateško sodelovanje organizacij civilne družbe, kot sta zahtevala Svet in Parlament;

56.  podpira neposrednejše in aktivnejše spodbujanje politik EU, njene finančne pomoči in njene prepoznavnosti;

57.  ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba uvesti možnost prenosa nedodeljenih sredstev evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta IPA II znotraj omejitve 10 % prvotnih odobrenih proračunskih sredstev za posamezni instrument, da bi povečali zmogljivost za odzivanje na nepredvidene dogodke, obenem pa ohranili cilje, ki so bili zastavljeni v ustreznih uredbah teh instrumentov;

Instrument za predpristopno pomoč (IPA II)

58.  podpira načela iz člena 21 PEU in priporoča, naj se večji poudarek nameni krepitvi demokratičnih institucij, boju proti korupciji, reformam javne uprave, krepitvi pravne države in dobrega upravljanja ter izboljšanju glede doslednega spoštovanja človekovih pravic in pravic manjšin; poziva k večji podpori za reforme v sektorjih, ki so pomembni za pristopni proces, ter k spodbujanju regionalnega sodelovanja za dopolnjevanje širitvene politike EU;

59.  priporoča, da se omogoči prenos sredstev na civilno družbo, če državni organi niso pripravljeni izpolniti ciljev, ki jih je zastavila EU, ali ne želijo sodelovati pri uresničevanju ciljev instrumenta; poziva Komisijo, naj zmanjša ali začasno ustavi financiranje za države, ki grobo kršijo temeljne vrednote EU, vključno z osnovnimi københavnskimi merili; poziva k zmanjšanju upravnih obremenitev za prejemnike iz organizacij civilne družbe, ki so zaprosili za financiranje EU;

60.  poziva, naj Parlament sodeluje, kadar se razmišlja o začasni ustavitvi financiranja ali občutni spremembi največjega okvirnega dodeljenega zneska;

61.  vztraja pri močni udeležbi upravičencev v postopku od načrtovanja do spremljanja in revizije; poziva Komisijo, naj zagotovi ciljno usmerjeno pomoč nacionalnim revizijskim organom glede metodologije, načrtovanja, zaposlovanja, usposabljanja in nadzora;

62.  priporoča, naj se večja podpora nameni nacionalnim organom, ki so pristojni za usklajevanje donatorjev in imajo malo zmogljivosti, vendar kažejo politično voljo za izpolnjevanje ciljev; obžaluje pomanjkanje preglednosti glede sposobnosti črpanja teh sredstev;

63.  poziva, naj se sredstva usmerijo v sektorje z dokazanimi dosežki in preprečijo nadaljnje kronične zamude, do katerih je prišlo v okviru posrednega upravljanja z državo upravičenko, predvsem v Turčiji;

64.  poziva k večji prepoznavnosti instrumenta IPA II v regiji glede na izjemen pomen širitvene politike za EU, na primer z ustreznimi ciljnimi komunikacijskimi in informacijskimi kampanjami v nacionalnih, regionalnih in lokalnih medijih ali s katerimi drugimi sredstvi, ki se zdijo primerni, ob upoštevanju minimalnih zahtev in nadzora nad njimi, kot jih je opredelila Komisija v tesnem sodelovanju z upravičenci; podpira ciljna prizadevanja proti propagandi in za strateško komuniciranje, zlasti v primerih, ko se dejavno napadajo in spodkopavajo ugled in interesi EU;

65.  priporoča, naj se sredstva iz instrumenta IPA II uporabijo za ustvarjanje komunikacijskih kanalov za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, tako v državah članicah kot v predpristopnih državah, da bi ustvarili močne trgovinske povezave med zadevnimi območji, kar bo zelo koristno za pripravo držav prejemnic na pristop k notranjemu trgu;

66.  ponovno poudarja, da so nagrade za finančno uspešnost za države, ki napredujejo, kot predpisuje uredba o IPA II, koristne;

67.  meni, da morata biti prožnost in uporaba sredstev za posebne krizne razmere skladna z aktom o ključnih prednostnih nalogah in temeljnih načelih širitvene strategije in pristopnega procesa, ki morata ostati glavni cilj IPA II;

68.  poziva k boljšemu usklajevanju in dodatnim sinergijam med fazama načrtovanja in programiranja IPA II z ukrepi drugih instrumentov, zlasti evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, da bi zagotovili skladnost in izboljšali komplementarnost tako interno med lastnimi cilji in programi kot tudi v razmerju do drugih instrumentov za zunanje financiranje;

Evropski instrument sosedstva

69.  poudarja, da je za izvajanje evropskega instrumenta sosedstva potreben splošen strateški dokument, s katerim bi uskladili pomoč z večjim političnim okvirom in izboljšali usklajevanje z drugimi instrumenti; poudarja, da bi morale prednostne naloge za načrtovanje programov evropskega instrumenta sosedstva vključevati tudi socialno-ekonomski razvoj, mlade in trajnostno upravljanje energetskih virov;

70.  obžaluje, da je večletno načrtovanje za večino upravičencev potekalo že v letu 2017, pred dokončanjem vmesnega pregleda pomoči v teh državah; opozarja, da je Parlament predložil svoja priporočila glede načrtovanja med strateškim dialogom s Komisijo aprila 2017;

71.  poudarja politično prepoznavnost in vpliv, ki ju ima evropski instrument sosedstva kot ločeni instrument financiranja nepovratnih sredstev za EU v vzhodni ter južni soseščini;

72.  poziva k ohranitvi obstoječih finančnih ravnovesij pri dodeljevanju sredstev med južnim in vzhodnim sosedstvom Unije;

73.  poudarja medsebojno povezanost med stabilizacijo, podporo demokratizaciji, preprečevanjem in reševanjem konfliktov, spoštovanjem človekovih pravic in pravne države, izobraževanjem in socialno-ekonomskim razvojem; poudarja pomen projektov, ki podpirajo mlade pri izobraževanju in zaposljivosti;

74.  znova poudarja, kako pomembna je zmožnost za hitrejše odzivanje na izzive;

75.  poudarja, da vlaganje v države v sosedstvu, ki se stabilizirajo in razvijajo, prispeva k reševanju problemov, kot so migracije, terorizem, lokalni konflikti in gospodarska nestabilnost, kar bo dolgoročno koristno za EU kot celoto;

76.  poudarja, da specifičnost izzivov v sosedstvu zahteva povezan in celosten pristop, ki temelji na različnih potrebah in položajih upravičencev, tudi prek sinergij z drugimi instrumenti za zunanje financiranje in med politikami Unije; poudarja, da je ena od glavnih nalog hitro in učinkovito izvajanje pridružitvenih sporazumov ter poglobljenih in celovitih območij proste trgovine in vseh s tem povezanih reform, kar je treba podpreti z ustreznimi finančnimi viri EU;

77.  ponovno poudarja pomen temeljitejšega skupnega načrtovanja z državami članicami, poleg pozitivnega napredka, doseženega pri skupnih analizah, usklajevanju in doseganju soglasja v zvezi s prednostnimi nalogami donatorjev; poziva k izboljšavam pri usklajevanju donatorjev, zlasti pri povezavi s sredstvi iz drugih instrumentov EU, drugimi donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi podprli gospodarsko tranzicijo in stabilnost v partnerskih državah;

78.  je zaskrbljen, da so zmožnosti odzivanja in finančne zmožnosti instrumenta izkoriščene do skrajnih meja; obžaluje, da v fazi načrtovanja ni bilo v zadostni meri upoštevano interno strokovno znanje v obliki politične in geopolitične analize tveganja;

79.  sklepa, da bo morda treba glede na sedanje izzive v sosedstvu z zakonodajno spremembo povečati okvirno dodeljena finančna sredstva;

80.  ponovno poudarja, da je treba upoštevati cilje skladov, načrtovanih v okviru evropskega instrumenta sosedstva, kadar se ta sredstva prenesejo na druge načine financiranja, kot so skrbniški skladi, in da sta potrebna nadzor in spremljanje s strani Parlamenta, ki se ju nikoli ne sme zaobiti;

81.  poziva k večji vključenosti civilne družbe v opredelitev potreb;

82.  poziva k polni uporabi pogojenosti in mehanizmov, ki temeljijo na spodbudah, podpirajo politične in gospodarske reforme, kjer je to potrebno, in ki so povezani z reformami in strateškimi cilji; obžaluje, da evropski instrument sosedstva ne more zagotoviti zadostnih spodbud za tiste države, ki ne želijo sodelovati v političnih reformah; poziva k učinkovitemu spremljanju evropskega instrumenta sosedstva na ravni instrumenta;

83.  je zaskrbljen zaradi uničevanja in zasegov pomoči, ki jo financira EU, v tretjih državah; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za izboljšanje strateške komunikacije in prepoznavnosti EU v državah sosedstva;

Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru

84.  poziva, naj se okrepijo prizadevanja, da bi z rednimi strateškimi dialogi s partnerji in mednarodnimi organizacijami povečali vpliv instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; v zvezi s tem poziva, naj sofinanciranje zagotovijo drugi pomembni donatorji, ki imajo koristi od rezultatov ustreznih ukrepov;

85.  poziva k izboljšanju strateškega okvira in sinergijam med instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru ter nadaljnjimi ukrepi v okviru drugih instrumentov in drugih akterjev;

86.  poziva k večjemu sodelovanju med drugimi mednarodnimi organizacijami, vladami in institucijami EU v boju proti novim grožnjam, na primer na področju hibridnih konfliktov in kibernetske varnosti, kjer bi lahko uporabili strokovno znanje Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij;

87.  priporoča, da se instrument za prispevanje k stabilnosti in miru bolj strateško uporablja za mediacijo, ne le pri konfliktih z lokalnimi posledicami, temveč tudi za podporo mirovnega procesa in dialoga pri obstoječih ali nastajajočih konfliktih svetovnega pomena, ter poziva k boljšim sistemom zgodnjega opozarjanja in orodjem za analiziranje konfliktov, ki bodo omogočali boljše preprečevanje in izgradnjo miru;

88.  poudarja, da bo ta instrument odslej omogočal Uniji, da bo financirala usposabljanje in dobavo nesmrtonosne opreme (kot so sistemi IT, bolnišnice itd.) za oborožene sile tretjih držav, da se omogoči kratkoročno in srednjeročno odzivanje na nujne potrebe, in sicer v okviru uresničevanja ciljev na področju trajnostnega razvoja;

Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice

89.  poudarja, da sta podpiranje in spodbujanje demokracije in človekovih pravic v tretjih državah, vključno z varstvom zagovornikov človekovih pravic, temeljnega pomena, ne glede na vmešavanje oblasti tretjih držav;

90.  v zvezi s tem opozarja na učinkovitost in pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, ki deluje v razmerah, kjer se prostor civilne družbe vse bolj krči; ponovno poudarja, da so namenska finančna sredstva za človekove pravice in demokracijo stalno potrebna in se ne smejo zmanjšati; poleg tega poziva k razmisleku o povečanju finančnih sredstev za nujno pomoč za zagovornike človekovih pravic ter učinkovitemu promoviranju dostopnosti teh sredstev;

91.  poudarja, da področje uporabe evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ne bi smelo biti omejeno oziroma da se ne bi smel uporabljati zgolj kot instrument za krpanje lukenj, ki jih puščajo drugi instrumenti, temveč bi moralo biti ciljno spodbujanje demokracije in človekovih pravic samo po sebi jasen in strateški cilj;

92.  poziva Komisijo, naj poišče rešitve za vse bolj omejene možnosti za delovanje civilne družbe, vse pogostejše kršitve človekovih pravic in zatiranje, na primer tako, da poveča sredstva za globalne programe odzivanja, kot je mehanizem EU za zagovornike človekovih pravic ProtectDefenders.eu; poziva EU, naj še naprej financira zagovornike človekovih pravic, zlasti tiste, ki so izpostavljeni tveganju, in civilno družbo, pa tudi marginalizirane skupine, kot so ženske, domorodna ljudstva, Romi, LGBTI, invalidi, otroci in starejši;

93.  priporoča, naj se okrepi strateško načrtovanje v navezi s političnimi smernicami organov EU ter poveča skladnost z drugimi instrumenti, zlasti v državah, v katerih je opaziti poslabšanje razmer na področju človekovih pravic in demokratičnih standardov, da bi se zoperstavili svetovnemu trendu avtoritarizma;

94.  poudarja, kako pomembno se je osredotočiti na mednarodno pomembna tematska vprašanja, ki lahko kratko-, srednje- in/ali dolgoročno prispevajo k svetovnemu uveljavljanju človekovih pravic ter vladavine mednarodnega prava in pravičnosti; poziva, naj se številna nova tematska vprašanja, zlasti boj proti korupciji, spoštovanje človekovih pravic v podjetjih, okoljske pravice in pravice migrantov, v večji meri podpirajo iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

95.  pozdravlja podporo mednarodnim in regionalnim mehanizmom za človekove pravice in mehanizmom odgovornosti, kot sta Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) in Mednarodno kazensko sodišče (MKS);

96.  priporoča nadaljnja prizadevanja za odpravo smrtne kazni po vsem svetu;

97.  ponovno poudarja, da se je Komisija zavezala, da bo še bolj podpirala civilno družbo in ustvarjala bolj spodbudno okolje za organizacije civilne družbe v partnerskih državah; vztraja, da je treba nujno dodatno zmanjšati birokratske ovire, s katerimi se soočajo lokalne organizacije civilne družbe; poziva delegacije EU, naj dejavno iščejo zagovornike človekovih pravic in organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo z občutljivimi vprašanji in potrebujejo finančna sredstva, naj objavijo razpise za zbiranje predlogov v lokalnih jezikih in kandidatom omogočijo, da predloge projektov predložijo v teh jezikih, saj bi tako tudi okrepili lokalno zavezanost in dolgoročno vključenost projektov;

98.  poziva, naj se več pozornosti nameni trajnosti ukrepov, ki se financirajo iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, zlasti v okviru misij za opazovanje volitev, pri katerih je veliko možnosti za povečanje prenosa znanja lokalnim akterjem ter izboljšanje nadaljnjega spremljanja priporočil; poziva, naj bo načrtovanje misij za opazovanje volitev bolje usklajeno z dejavnostmi Parlamenta za opazovanje volitev;

99.  poziva Komisijo, naj zagotovi namenska finančna sredstva za projekte, usmerjene v obravnavanje vse večjih zlorab nadzorne tehnologije in spletnih napadov s strani represivnih vlad in nedržavnih akterjev;

100.  poziva k vzpostavitvi sistemov spremljanja in ocenjevanja, h katerim bodo prispevali zagovorniki človekovih pravic;

101.  spodbuja k izvajanju ukrepov za preprečevanje hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in genocida, ki bo usklajeno z instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru;

Instrument partnerstva

102.  pozdravlja osredotočenost na strateške interese Unije;

103.  priporoča, naj se skromna sredstva, ki so na voljo v okviru instrumenta partnerstva, uporabljajo bolj strateško in konsolidirano, da bi zagotovili vključujoč prispevek in v opredelitev ukrepov vključili vse oddelke Komisije in ESZD v tesnem sodelovanju z državami članicami, ter poudarja, kako pomemben je instrument partnerstva z zadostnimi sredstvi za proaktivno zagovarjanje vrednot in interesov EU v kontekstu vse manjšega čezatlantskega soglasja in vse večjega števila držav s srednjim dohodkom, katerih strateški pomen hitro narašča, tudi v Aziji in Latinski Ameriki;

104.  priporoča, da se v naslednjem večletnem okvirnem programu pregledajo geografske dodelitve, da bi jih prilagodili izzivom; v zvezi s tem predlaga, da se bolj upošteva sodelovanje z nestrateškimi tretjimi državami, kot so države s srednjim dohodkom, ki so trenutno premalo vključene;

105.  priporoča boljšo uskladitev s cilji in horizontalnimi temami skupne izvedbene uredbe;

106.  priporoča, da se dokončno vzpostavi sistem instrumenta partnerstva za spremljanje in ocenjevanje, vključno z ustreznimi kvalitativnimi kazalniki;

107.  meni, da je instrument partnerstva lahko pomembno podporno sredstvo za izvajanje prostotrgovinskih sporazumov, zlasti s podpiranjem dela notranjih svetovalnih skupin; poudarja, da je treba oceniti uporabo in razdelitev sredstev, pa tudi učinkovitost instrumenta partnerstva ter programov Business Avenues in EU Gateway, ki bi morali dopolnjevati pristojnosti držav članic na področju spodbujanja zunanje trgovine;

108.  ugotavlja, da je eden od ciljev instrumenta partnerstva javna diplomacija, da bi v zvezi s politikami EU vzpostavili zaupanje in razumevanje v državah, ki niso članice EU; poudarja, da je sodelovanje civilne družbe izrednega pomena, in pozdravlja dodelitev 3 milijonov EUR za podpiranje udeležbe organizacij civilne družbe v notranjih svetovalnih skupinah;

Skupna izvedbena uredba

109.  priporoča boljšo uporabo harmoniziranih pravil z morebitnimi skupnimi razpisi za zbiranje predlogov in tesnejšim sodelovanjem med oddelki Komisije in ESZD;

110.  poziva, naj se integracija načela enakosti spolov vključi v določbe skupne izvedbene uredbe;

111.  poziva, naj se s pomočjo celovite in usklajene komunikacijske strategije, ki bo vključevala ukrepe za boj proti dezinformacijam, še bolj okrepijo prizadevanja za povečanje prepoznavnosti politike zunanjega financiranja EU; poziva, naj se za izvajalske partnerje uvedejo mehanizmi pogojevanja, kadar se ne spoštujejo ukrepi za povečanje prepoznavnosti EU;

112.  opozarja, kako pomembna so načela učinkovitosti razvoja in pomoči pri zunanjem delovanju, kot je poudarjeno v skupni izvedbeni uredbi, ter poziva Komisijo, naj ohrani ta načela v vseh ukrepih, ki jih bo sprejela po naslednjem poročilu o vmesnem pregledu;

113.  ugotavlja, da bi bilo treba pri dostopu do instrumentov za zunanje financiranje upoštevati evropska mala in srednja podjetja, in sicer z manj kompleksnimi in bolj prijaznimi predpisi, ki bi omogočili prožnejšo uporabo sredstev ter malim in srednjim podjetjem hkrati pomagali pri pridobivanju mednarodnih izkušenj; poziva Komisijo, naj oceni obstoječa orodja za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij z vidika njihove skladnosti z drugimi podpornimi instrumenti Unije za ta podjetja, npr. COSME, pa tudi z vidika subsidiarnosti, nepodvajanja in dopolnjevanja z ustreznimi programi držav članic; poziva Komisijo, naj pravočasno pripravi predloge za srednjeročni pregled teh programov, da bi izboljšala njihovo učinkovitost in uspešnost; poudarja, da morajo biti mala in srednja podjetja bolje obveščena o obstoječih instrumentih in seznanjena z njimi, zlasti na nacionalni ravni;

Zasnova v obdobju po letu 2020

114.  poziva k financiranju instrumentov za zunanje odnose, ki bi odražali ambiciozno zunanje delovanje, proračun EU kot globalne akterke pa naj se poveča, hkrati pa naj tudi v prihodnje temelji na vrednotah ter temeljnih in človekovih pravicah in načelih; poudarja, da je zunanje delovanje EU tudi v skupnem interesu državljanov EU;

115.  poudarja, da bi bilo treba sedanji delež proračuna za zunanje delovanje v primeru izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije povečati ali vsaj ohraniti na sedanji ravni, pri čemer bi bilo treba isto logiko uporabiti tudi za obstoječe instrumente, politike in prednostne naloge;

116.  poudarja, da je reforma sedanje zasnove instrumentov potrebna, da se zagotovi večja odgovornost, preglednost in možnost javnega nadzora, izboljšala pa bi tudi njihovo učinkovitost, skladnost in odzivnost ter uspešnost in prožnost; meni, da bi z reformo povečali tudi stroškovno učinkovitost, zmanjšali prekrivanja in navzkrižja interesov med različnimi akterji in službami Komisije ter prispevali k reševanju trenutnih izzivov, povezanih s strategijo, načrtovanjem in izvajanjem;

117.  opozarja na bistveno vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca v uredbi o naslednjem večletnem finančnem okviru; ponavlja, da je pripravljen sodelovati s Komisijo, ESZD in Svetom, da bi optimizirali zasnovo instrumentov za zunanje financiranje; hkrati pa poudarja, da bi moral biti cilj kakršnega koli prestrukturiranja instrumentov večja preglednost, odgovornost, učinkovitost, skladnost in prožnost; poudarja, da teh ciljev ni mogoče doseči brez strukture upravljanja, ki omogoča politični nadzor, temelji na strategiji ter je vključujoča in odgovorna; poudarja, da Parlament ne bo pristal na reformo instrumentov brez trdne strukture upravljanja; poziva Komisijo in ESZD, naj predlagata načrt reforme instrumentov, ki bo vključevala takšno strukturo upravljanja; poudarja, da so med ugotovitvami vmesnega pregleda in predlogi Komisije o spremembi sedanje strukture neskladja; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti strog demokratičen in pregleden nadzor, ki ga bi izvajali nacionalni parlamenti in Evropski parlament;

118.  poziva k boljšemu vključevanju skrbniških skladov in instrumentov EU v proračun, da bi povečali preglednost in demokratični nadzor instrumentov za zunanje financiranje; opominja na dogovor, sprejet ob zadnji reviziji finančne uredbe, da bo pred ustanovitvijo novega skrbniškega sklada za tematske ukrepe potekalo posvetovanje s Parlamentom in Svetom; poleg tega poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje podrobne informacije o vseh večjih samodejnih prerazporeditvah ali sprostitvah sredstev v okviru razdelka 4;

119.  poudarja, da bi lahko malim in srednjim podjetjem pri uporabi teh finančnih instrumentov skupaj z državami članicami pomagale tudi delegacije EU, da bi vzpostavili srednjeročne odnose med podjetji EU in gospodarstvi držav prejemnic;

120.  poudarja, da noben posamezni instrument ne more obstajati brez jasnih in namenskih sredstev in dodelitev za različne namene, cilje in prednostne naloge zunanjega delovanja EU, vključno z demokracijo, človekovimi pravicami, načeli pravne države, podporo civilni družbi, reševanjem konfliktov, nestabilnimi državami, razvojno politiko in izkoreninjenjem revščine, gospodarskim in družbenim razvojem ter podporo državam v različnih fazah pristopa k EU in državam sosedstva EU;

121.  ceni zavezanost EU temam, kot so človekove pravice, demokracija in podpora civilni družbi, pa tudi različnim kratko- in dolgoročnim ciljem ter posebni politični in strateški vrednosti obstoječih instrumentov; poudarja, da reforma ne bi smela spodkopati političnih ciljev posameznih instrumentov; se zaveda posebnosti glede ciljev in izvajanja evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta IPA II ter evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, zato meni, da bi morali ostati neodvisni zaradi strateških in političnih vidikov;

122.  opozarja, da je od leta 2006 evropski instrument za demokracijo in človekove pravice konkreten izraz zavezanosti EU podpiranju in spodbujanju demokracije in človekovih pravic v tretjih državah ter je EU omogočil, da brez vmešavanja vlad podpira registrirane in neregistrirane nevladne organizacije in posreduje na območjih, ki jih države članice EU ne pokrivajo vedno;

123.  poudarja, da je treba določiti skupne cilje, med drugim to, da je treba okrepiti pristop, temelječ na pravicah, in vključiti človekove pravice, da bi tako izpolnili zahteve iz člena 21 PEU, v skladu s katerimi si EU prizadeva za utrjevanje demokracije, človekovih pravic in pravne države kot nujnega cilja zunanjih odnosov;

124.  poziva ESZD in Komisijo, naj zagotovita, da bodo partnerske države jasno obveščene o vseh reformah;

125.  poziva, naj se vzpostavijo zanesljivi, dosledni postopki ocenjevanja in spremljanja, s katerimi bo mogoče zagotoviti kvalitativno in kvantitativno analizo ocenjevanja in spremljati napredek pri uresničevanju zadanih ciljev s sredstvi EU iz različnih instrumentov;

126.  poudarja, da mora biti dolgoročno financiranje predvidljivo, obenem pa je treba uvesti določene zneske, ki se bodo uporabili prožno; poudarja, da prožnost zahteva možnosti prerazporejanja sredstev za različne namene; opozarja, da sredstev, namenjenih ciljem zunanjega delovanja, ni mogoče preusmeriti v druge namene, na primer za obvladovanje migracij in notranjo varnost; poudarja, da bi bilo treba uvesti možnost prenosa nedodeljenih sredstev iz skupnega proračuna za zunanje delovanje v obsegu do 10 % začetnih odobritev instrumenta za prožne in/ali nujne ukrepe ob ohranjanju političnih ciljev instrumenta;

127.  poudarja, da pomoč, dodeljena državam, ne bi smela biti odvisna od migracijskih sporazumov z EU in da se financiranje ne bi smelo preusmeriti iz revnih držav in regij v izvorne države migrantov ali tranzitne države za Evropo izključno zato, ker te ležijo na selitveni poti;

128.  spominja na težave, s katerimi se soočajo prejemniki pri črpanju sredstev v okviru instrumentov; poziva k poenostavitvi postopkov, zmanjšanju upravnega bremena in po možnosti sprejetju poenotenih postopkov za različne vključene službe Komisije in ESZD, pa tudi k vzpostavitvi enotne točke za organizacije, ki se potegujejo za sredstva EU, in uporabi digitalnih rešitev, kadar je to mogoče, da bi sistematizirali postopke in zmanjšali upravno breme, a ne na račun izvajanja proračunskega nadzora, sledljivosti in kontrol;

129.  poudarja, da morajo vse službe Komisije in ESZD sodelovati ter poskrbeti, da se bo zunanje financiranje EU opiralo na politiko, ne pa instrumente, s čimer bi preprečili neskladja, nedoslednost, odvečne stroške, prekrivanje in tratenje strokovnega znanja, prav tako pa uresničili krovne cilje zunanjega delovanja EU;

130.  poudarja, da morajo vse ustrezne službe Komisije in ESZD skupaj razviti bolj strateške politične smernice in splošno strategijo ter pripraviti s tem povezane dokumente, upravljala in nadzorovala pa jih bo struktura upravljanja, ki jo je še treba vzpostaviti, hkrati pa je treba opredeliti cilje zunanjega delovanja v prihodnjem obdobju ter načine, na katere je mogoče s posameznim instrumentom te cilje doseči; poziva, naj se pri določanju teh ciljev uporabi tako notranje kot zunanje strokovno znanje; priporoča, da se pri načrtovanju programov vedno opravi analiza občutljivosti za konflikte, analiza politične ekonomije in ocena tveganja ter vključijo blažilni ukrepi, ki bi jih lahko prožno uvedli, kadar se taka tveganja pojavijo;

131.  poziva, naj se preuči, kako bi lahko povečali usklajevanje in skladnost s politikami držav članic EU za zunanje financiranje, na primer z okrepitvijo skupnega načrtovanja programov;

132.  poziva, naj se z reformo povečajo možnosti za financiranje nevladnih organizacij, pojasni in zagotovi več možnosti za sofinanciranje z možnostjo večletnih partnerstev ter zagotovi trajnost dejavnosti;

133.  poziva, naj se izboljšajo pogoji za hitrejše sprejemanje odločitev, da bi se lahko EU bolje odzvala na hitro razvijajoče se pojave;

134.  poudarja, kako pomembno je povečati prepoznavnost in ozaveščati o zunanjem delovanju EU, tudi s pomočjo projektne skupine EU za strateško komuniciranje, in povečati vpliv EU po vsem svetu; poziva, naj se to obravnava kot cilj politike; zato poudarja, da so nujno potrebni strateško komuniciranje za posamezno državo in/ali regijo v delegacijah EU ter veliko večje usklajevanje in izmenjava informacij med delegacijami EU in državami članicami;

135.  poudarja, da imajo delegacije EU izjemno pomembno vlogo pri načrtovanju na lokalni ravni, nadzoru nad načrtovanjem programov ter morebitni dodelitvi sredstev in opredeljevanju upravičencev, zlasti ko gre za zagovornike človekovih pravic in organizacije civilne družbe na občutljivih območjih; ponavlja, da delegacije EU zaradi svojega dela in statusa v tretjih državah ne morejo same odločati o financiranju;

136.  poudarja, da je treba pri načrtovanju instrumentov tesno vključiti civilno družbo v zadevnih državah in da mora to načrtovanje pri zasnovi, uvajanju in izvajanju v večji meri temeljiti na decentraliziranem sodelovanju, da bi vzpostavili trdna in trajna partnerstva, zadostili točno določenim potrebam prebivalstva in upoštevali družbene danosti zadevnega prebivalstva;

137.  opozarja, da je politične cilje EU, na primer na področju človekovih pravic, pravne države in razvoja, v nekaterih primerih mogoče bolje doseči, če se organizacijam na lokalni ravni izplača več manjših subvencij in ne en večji znesek enemu upravičencu;

138.  poudarja, kako pomembno je načelo „več za več“ in načelo o pogojevanju; meni, da bi bilo treba vzpostaviti strožje mehanizme pogojevanja, v skladu s katerimi bi bilo mogoče prekiniti proračunsko podporo državam oziroma vladnim organom in nevladnim akterjem ali jo po možnosti preusmeriti v civilno družbo, kadar te institucije ne spoštujejo ali upoštevajo izpolnjevanja ciljev razpršenega financiranja ali kršijo načela pravne države in človekove pravice;

139.  zahteva preglednost, odgovornost, nadzor, razvojno dodatnost, spoštovanje načel učinkovitosti pomoči in razvoja, močne okoljske in človekove pravice ter socialno zaščito pri uporabi razvojne pomoči za spodbuditev naložb zasebnega sektorja;

140.  poziva Komisijo, naj razmisli o dodeljevanju sredstev s pomočjo instrumentov za zunanje financiranje za sodelovanje in tehnično pomoč tretjim državam, zlasti državam v razvoju, za spodbujanje članstva v Wassenaarskem sporazumu, Avstralski skupini, režimu kontrole raketne tehnologije in skupini držav dobaviteljic jedrskega blaga ter za preprečevanje kršitev človekovih pravic v zvezi s potekajočo prenovitvijo uredbe o dvojni rabi;

141.  poudarja, da prihodnja struktura zahteva ustrezen sistem nadzora in ravnotežja, preglednost, pravico do nadzora nad izvajanjem, vključno z večjimi strateškimi političnimi prispevki Parlamenta in njegovim nadzorom nad izvajanjem, uporabo delegiranih aktov za spreminjanje tematskih prednostnih nalog, če so del prilog k zakonodajnim aktom, ter sprejetje pomembnih dodatnih elementov, kot so strateški in večletni programski dokumenti;

142.  je prepričan, da bi moralo financiranje po letu 2020 spoštovati proračunski načeli pristnosti in enotnosti;

143.  meni, da morajo biti vmesni pregled in postopki proračunskega nadzora dovolj strogi in pregledni, da se zagotovi največje možno črpanje sredstev in po potrebi omogočijo ustrezne spremembe za povečanje črpanja;

o
o   o

144.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Svetu.

(1) UL L 77, 15.3.2014, str. 27.
(2) UL L 77, 15.3.2014, str. 11.
(3) UL L 77, 15.3.2014, str. 1.
(4) UL L 335, 15.12.2017, str. 6.
(5) UL L 77, 15.3.2014, str. 77.
(6) UL L 77, 15.3.2014, str. 85.
(7) UL L 77, 15.3.2014, str. 44.
(8) UL L 77, 15.3.2014, str. 95.
(9) UL L 201, 3.8.2010, str. 30.
(10) UL L 249, 27.9.2017, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) Glej poročilo A8-0211/2017.
(13) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(14) UL C 407, 8.12.2015, str. 8.
(15) UL C 60, 16.2.2016, str. 3.
(16) UL C 122, 19.4.2017, str. 4.
(17) Objavljeno na spletnem mestu Komisije: https://ec.europa.eu/europeaid/public-consultation-external-financing-instruments-european-union_en
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.
(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0026.
(20) UL C 58, 15.2.2018, str. 109.
(21) UL C 408, 30.11.2017, str. 21.
(22) UL C 265, 11.8.2017, str. 110.
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0440.
(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0306.
(25) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0036.
(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0037.
(27) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0094.
(28) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0262.
(29) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0263.
(30) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0261.
(31) UL C 208, 10.6.2016, str. 25.
(32) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0408.
(33) https://eeas.europa.eu/archives/docs/top_stories/pdf/eugs_review_web.pdf


Letni poročili o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2015 in 2016
PDF 335kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti za leti 2015 in 2016 (2017/2010(INI))
P8_TA(2018)0120A8-0141/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje in njegove najnovejše različice, Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(1),

–  ob upoštevanju praktičnih ureditev za izvajanje člena 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v primeru sporazuma v prvi obravnavi, o katerih sta se dne 22. julija 2011 sporazumeli pristojni službi Evropskega parlamenta in Sveta,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. maja 2017 o letnem poročilu o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2014(2) in z dne12. aprila 2016 o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti za leti 2012 in 2013(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2015 (COM(2016)0469) in letnega poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2016 (COM(2017)0600),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o odnosih med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti za leto 2015 (COM(2016)0471) in letnega poročila Komisije o odnosih med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti za leto 2016 (COM(2017)0601),

–  ob upoštevanju vseh predhodnih sporočil Komisije o boljšem pravnem urejanju za doseganje boljših rezultatov v korist vseh državljanov EU,

–  ob upoštevanju Sklepa predsednika Evropske komisije z dne 14. novembra 2017 o ustanovitvi projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „Storiti manj, a učinkoviteje“ (C(2017)7810),

–  ob upoštevanju polletnih poročil konference COSAC z dne 19. junija 2014, 14. novembra 2014, 6. maja 2015, 4. novembra 2015, 18. maja 2016, 18. oktobra 2016 in 3. maja 2017 o razvoju postopkov in praks Evropske unije, ki se uporabljajo pri parlamentarnem nadzoru,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropskim parlamentom in Odborom regij, ki je bil podpisan 5. februarja 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila Odbora regij o subsidiarnosti za leto 2015,

–  ob upoštevanju členov 52 in 132 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A8-0141/2018),

A.  ker sta bili leti 2015 in 2016 prvi celi leti delovanja Junckerjeve Komisije, ki je začela svoj mandat novembra 2014; ker se je predsednik Juncker zavezal, da bo subsidiarnost postavil v središče evropskega demokratičnega procesa in zagotovil popolno skladnost z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

B.  ker novi Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje vključuje zavezo treh institucij, da bodo spoštovale in izvajale načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

C.  ker je Komisija leta 2015 prejela osem obrazloženih mnenj, ki so se nanašala na tri njene predloge; ker je Komisija v tistem letu prejela skupaj 350 vlog;

D.  ker je Komisija leta 2016 prejela 65 obrazloženih mnenj, ki so se nanašala na 26 njenih predlogov; ker to pomeni 713 % več od osmih obrazloženih mnenj, prejetih leta 2015, in je tretje največje število prejetih mnenj v koledarskem letu od uvedbe mehanizma za preverjanje subsidiarnosti z Lizbonsko pogodbo leta 2009 (po 84 mnenjih leta 2012 in 70 leta 2013); ker se je skupno število vlog, ki jih je tega leta prejela Komisija, znatno povečalo na skupaj 620 vlog;

E.  ker je Komisija 19. maja 2015 sprejela sveženj ukrepov za boljše pravno urejanje z novimi integriranimi smernicami za boljše pravno urejanje, vključno s posodobljenimi smernicami za oceno subsidiarnosti in sorazmernosti v okviru ocene učinka novih pobud;

F.  ker je Komisija leta 2015 vzpostavila spletno mesto „Lighten the load – Have your say“ (Zmanjšajte breme – povejte svoje mnenje)(4) in novo platformo REFIT (za uspešno in učinkovito pravno urejanje), s čimer je deležnikom omogočila dodatne priložnosti, da jo obvestijo o pomanjkljivostih v zvezi z obstoječimi regulativnimi ukrepi, vključno z zadevami, povezanimi s subsidiarnostjo in/ali sorazmernostjo;

G.  ker je služba Evropskega parlamenta za raziskave leta 2015 pripravila 13 izhodiščnih vrednotenj, eno oceno učinka bistvenih parlamentarnih sprememb in šest naknadnih ocen učinka; ker je poleg tega sestavila štiri poročila o stroških neukrepanja na ravni EU in dve oceni evropske dodane vrednosti; ker je služba Evropskega parlamenta za raziskave leta 2016 pripravila 36 izhodiščnih vrednotenj, eno oceno učinka bistvenih parlamentarnih sprememb in 14 naknadnih evropskih ocen učinka; ker je poleg tega sestavila sedem poročil o stroških neukrepanja na ravni EU in pet ocen evropske dodane vrednosti;

H.  ker se prenesena pooblastila v zakonodajnih aktih Unije podeljujejo takrat, ko sta potrebni prožnost in učinkovitost, ki ju ni mogoče doseči v okviru rednega zakonodajnega postopka; ker smeta bistvene določbe na zadevnem področju sprejeti le zakonodajalca;

I.  ker sta subsidiarnost in sorazmernost ključna premisleka v okviru ocene učinkov in retrospektivnih vrednotenj, s katerimi se oceni, ali so ukrepi na ravni EU dejansko potrebni, ali je njihove cilje mogoče učinkoviteje doseči z drugimi sredstvi in ali dejansko dosegajo pričakovane rezultate v smislu učinkovitosti, uspešnosti, skladnosti, ustreznosti in dodane vrednosti EU;

J.  ker so leta 2014 trije domovi nacionalnih parlamentov (danski Folketing, nizozemski Tweede Kamer in britanski House of Lords) predložili poročila s podrobnimi predlogi o tem, kako bi bilo mogoče okrepiti vlogo nacionalnih parlamentov v postopku odločanja;

1.  poudarja, kako pomembna so letna poročila o subsidiarnosti in sorazmernosti, ki jih pripravlja Komisija; ugotavlja, da sta letni poročili Komisije za leti 2015 in 2016 podrobnejši in izčrpnejši kot tista za pretekla leta;

2.  poudarja, kako pomembno je, da Evropska unija deluje samo takrat, ko lahko doda vrednost, da bi zmanjšala demokratični primanjkljaj;

3.  poudarja, da sta subsidiarnost in sorazmernost temeljni načeli, ki bi jih institucije EU morale upoštevati pri izvrševanju pristojnosti EU, da bi zagotovile, da ukrepi Unije prinašajo dodano vrednost; ponovno poudarja, da je namen teh načel okrepiti delovanje Unije tako, da se zagotovi, da so ukrepi na ravni Unije potrebni, da države članice ne bi mogle doseči ciljev ukrepov s posamičnim delovanjem, da njihova narava in smisel ne presegata tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb in da se ukrepi vedno sprejmejo na najustreznejši ravni upravljanja; opozarja na dejstvo, da je ti načeli mogoče zlorabiti za namene, ki so v škodo EU, in poudarja, da bi morale biti institucije EU pozorne, da bi to tveganje preprečile in ga izničile;

4.  opozarja, da je subsidiarnost temeljno načelo federacij, a tudi nedoločen pravni pojem, za katerega je zato potrebna politična razlaga;

5.  razume, da načela subsidiarnosti ni mogoče uporabljati za restriktivno razlago pristojnosti, dodeljenih Uniji na podlagi Pogodb;

6.  meni, da bi moral razmislek o subsidiarnosti in nadzoru nad njo potekati ob upoštevanju vse glasnejših pozivov državljanov, naj Unija odgovori na velike svetovne izzive, kot so med drugim medcelinski finančni tokovi, varnost, migracije in podnebne spremembe;

7.  pozdravlja sklic na subsidiarnost v rimski izjavi z dne 25. marca 2017; meni, da bi morala subsidiarnost imeti vidno mesto pri razmišljanju o prihodnosti EU;

8.  opozarja na pobudo, ki jo je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker najavil med govorom o stanju v Uniji 2017, in sicer da se ustanovi projektna skupina za subsidiarnost, sorazmernost in „Storiti manj, a učinkoviteje“, ki bi jo vodil podpredsednik Komisije Frans Timmermans; opozarja, da je Parlament menil, da bi njegovo sodelovanje v projektni skupini, ki jo je ustanovila Komisija, pomenilo neupoštevanje njegove institucionalne vloge in njegovega statusa edine neposredno izvoljene institucije Evropske unije, ki zastopa državljane na ravni Unije in opravlja funkcijo političnega nadzora Komisije, in se je zato odločil, da povabilo v projektni skupini zavrne;

9.  je seznanjen z metodologijo Komisije v letnih poročilih za leti 2015 in 2016, v katerih se uporablja statistika za obravnavo obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov o svežnju predlogov kot enega samega obrazloženega mnenja in ne kot obrazloženih mnenj za vsak posamezni predlog;

10.  se zaveda, da je število obrazloženih mnenj (65), ki so jih v letu 2016 predložili nacionalni parlamenti, po številu na tretjem mestu v koledarskem letu od uvedbe mehanizma za preverjanje subsidiarnosti v Lizbonski pogodbi; ugotavlja močno povečanje (+713 %) glede na osem obrazloženih mnenj, prejetih v letu 2015; poleg tega je seznanjen s precejšnjim povečanjem števila mnenj, ki jih je prejela Komisija v okviru političnega dialoga (s 350 na 620 mnenj); poudarja, da se to dogaja ob sočasnem zmanjšanju zakonodajne dejavnosti, kar kaže tudi na to, da se je razvilo sodelovanje nacionalnih parlamentov v primerjavi s predhodnimi leti; pozdravlja izrazito zanimanje nacionalnih parlamentov za odločanje EU;

11.  pozdravlja, da je več nacionalnih parlamentov izdalo obrazložena mnenja (26 domov od 41 v letu 2016 v primerjavi z osmimi v letu 2015); ugotavlja izrazito razliko med parlamenti, dejavnimi v okviru političnega dialoga in obrazloženih mnenj; poudarja, da nacionalne parlamente še vedno bolj zanima vplivanje na vsebino zakonodaje EU kot pa opredeljevanje primerov z morebitnim vprašanjem subsidiarnosti; ugotavlja, da pristojnost nacionalnih parlamentov, da spremljajo spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, obsega tudi pravico, da evropskega zakonodajalca pozovejo, naj po potrebi ravna na evropski ravni;

12.  priznava delo, ki ga je opravil Odbor za oceno učinka in odbor, ki ga je julija 2015 nasledil, to je Odbor za regulativni nadzor; ugotavlja, da sta tako Odbor za oceno učinka kot tudi Odbor za regulativni nadzor presodila, da bi bilo treba približno 23 % ocen učinka, pregledanih leta 2015, izboljšati bodisi glede načela subsidiarnosti ali načela sorazmernosti ali obeh; ugotavlja, da je Odbor za regulativni nadzor leta 2016 ocenil, da je bilo 15 % ocen učinka nezadovoljivih; pozdravlja dejstvo, da se je odstotek v primerjavi s preteklimi leti zmanjšal; poudarja, da je Komisija pregledala vse zadevne ocene učinka in pri tem upoštevala analize Odbora za regulativni nadzor;

13.  ugotavlja, da je Komisija pri izvajanju agende za boljšo pripravo zakonodaje razvila trdnejše notranje instrumente in postopke, katerih cilj je preprečiti kršitve načela subsidiarnosti; poudarja, da so ocene učinkov glavno orodje za zagotavljanje spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter za spodbujanje odgovornosti; zlasti opozarja na vlogo Odbora za regulativni nadzor ter pozdravlja, da sta subsidiarnost in sorazmernost vključeni v preverjanje kakovosti, ki ga izvaja odbor; vendar poudarja, da bi lahko še okrepili neodvisnost tega odbora;

14.  pozdravlja, da je Komisija maja 2015 sprejela sveženj za boljše pravno urejanje, s katerim želi zagotoviti, da zakonodaja EU učinkoviteje služi javnemu interesu in jamči upoštevanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti bolj celovito in poglobljeno, kar bo prispevalo k večji stopnji preglednosti pri odločanju v EU; meni, da bi moral biti novi okvir boljšega pravnega urejanja orodje, s katerim bi Evropska unija delovala ob polnem upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; ne glede na navedeno poudarja, da kljub temu, da bi to omogočilo preskuse za oceno skladnosti s tema načeloma, s čimer se bi zagotovilo, da Unija deluje samo, če dodaja vrednost, to ne bi smelo povzročiti nepotrebnih zamud pri sprejemanju ustrezne zakonodaje;

15.  pozdravlja objavo sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Dokončanje agende za boljše pravno urejanje: boljše rešitve za boljše rezultate, v katerih Komisija opredeli svoja prizadevanja za povečanje preglednosti, legitimnosti in odgovornosti pri svojem delu za boljše sprejemanje zakonodaje, zlasti v zvezi s postopkom posvetovanja in možnostjo, da deležniki posredujejo povratne informacije o njenih predlogih;

16.  pozdravlja, da je Komisija leta 2015 uvedla tudi nove mehanizme za posvetovanje in za povratne informacije za nove pobude politike;

17.  poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezna pojasnila o potrebnosti zakonodajnih pobud in njihovem učinku na vse pomembne sektorje (ekonomski, okoljski in socialni) zato, da bi spoštovali načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

18.  podpira zavezo Komisije, da bo, preden bo obravnavala morebitne spremembe zakonodaje, opravila oceno; v zvezi s tem meni, da bi morali Evropska unija in organi oblasti držav članic tesno sodelovati, da bi zagotovili boljše spremljanje, merjenje in oceno dejanskega učinka pravnega urejanja EU na državljane, gospodarstvo, družbeno sestavo in okolje;

19.  pozdravlja podpis novega medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo leta 2016; ponovno opozarja, da se je Komisija zavezala, da bo v obrazložitvenih memorandumih obrazložila, zakaj so predlogi upravičeni z vidika subsidiarnosti in sorazmernosti; pozdravlja, da se je Komisija na podlagi medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje zavezala k pripravi ocen učinka za zakonodajne in nezakonodajne predloge, ki bodo na voljo nacionalnim parlamentom; opozarja, da se v tem sporazumu tudi poudarja, da je v zakonodajnem postopku potrebna večja preglednost ter da morajo informacije, ki jih prejmejo nacionalni parlamenti, tem omogočati, da v celoti uveljavljajo svoje pristojnosti na podlagi Pogodb;

20.  poziva nacionalne parlamente, naj na začetku vloge jasno navedejo, da gre za obrazloženo mnenje v skladu s Protokolom št. 2 k Pogodbam, in zakonodajne predloge, na katere se nanaša, ter naj jasno opredelijo razloge, zaradi katerih menijo, da predlog krši načelo subsidiarnosti, vključijo kratek povzetek argumentov in spoštujejo osemtedenski rok od dneva prejema ustreznega osnutka zakonodajnega akta; ugotavlja, da bo to pripomoglo k temu, da bodo vse vpletene institucije pravočasno in ustrezno obravnavale obrazložena mnenja;

21.  meni, da se je po sprejetju Lizbonske pogodbe sodelovanje nacionalnih parlamentov v zakonodajnih postopkih EU znatno povečalo prek stikov z drugimi nacionalnimi parlamenti; spodbuja nacionalne parlamente, naj nadaljujejo in še bolj okrepijo medparlamentarne stike, tudi dvostranske, kot sredstvo za povečanje sodelovanja med državami članicami, ter naj to storijo z demokratično evropsko vizijo, kjer Unija lahko doda vrednost, in v duhu solidarnosti, na podlagi načela pravne države in temeljnih pravic; poudarja, da lahko tovrstni stiki olajšajo izmenjavo najboljših praks v zvezi z uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

22.  pozdravlja, da Parlament v vse večji meri in bolj redno prevzema vlogo kot sogovornik nacionalnih parlamentov ter posrednik med njimi glede mehanizmov subsidiarnosti in sorazmernosti; meni, da bi lahko bila krepitev dialoga med nacionalnimi parlamenti na politični ravni način za bolj racionalno preverjanje subsidiarnosti in sorazmernosti, s čimer bi bila vsebina zakonodajnih predlogov bolje obravnavana;

23.  opozarja na dejstvo, da je leta 2016 14 domov iz 11 nacionalnih parlamentov predložilo obrazloženo mnenje o predlogu direktive o spremembi Direktive 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev COM(2016)0128; tako je bil dosežen prag ene tretjine glasov, ki se zahtevajo v skladu s členom 7(2) Protokola št. 2 k Pogodbam, da se sproži postopek „rumenega kartona“; ponovno opozarja, da se je o argumentih, ki so jih predstavili nacionalni parlamenti, v Parlamentu in Komisiji obširno razpravljalo; ugotavlja, da se je Komisija vključila v razpravo z nacionalnimi parlamenti v okviru konference COSAC; ugotavlja, da je Komisija objavila sporočilo, v katerem je obširno pojasnila razloge za ohranitev predloga(5); meni, da je Komisija kljub pomislekom nekaterih nacionalnih parlamentov s predložitvijo teh argumentov izpolnila obveznost, da obrazloži svojo odločitev;

24.  ugotavlja, da je sedem nacionalnih domov parlamenta poslalo mnenja o omenjenem predlogu Komisije v okviru političnega dialoga, ki so v glavnem izražali mnenje, da je predlog skladen z načelom subsidiarnosti; ugotavlja, da je strokovna skupina za subsidiarnost Odbora regij ocenila, da bi bil cilj predloga bolje dosežen na ravni EU;

25.  opominja, da je bil v preteklosti postopek rumenega kartona sprožen dvakrat (leta 2012 in leta 2013), kar skupaj s tem novim postopkom rumenega kartona kaže, da sistem deluje in da lahko nacionalni parlamenti zlahka in pravočasno sodelujejo v razpravi o subsidiarnosti, če želijo; vsekakor meni, da bi lahko ob vse večjem zavedanju o vlogi nacionalnih parlamentov ter boljšem sodelovanju med njimi okrepili predhodno spremljanje subsidiarnosti;

26.  ponovno opozarja, da bi v skladu s členom 7 Protokola št. 2 k Pogodbam evropske institucije morale upoštevati obrazložena mnenja nacionalnih parlamentov ali posameznih domov nacionalnih parlamentov; ugotavlja, da so nekateri nacionalni parlamenti v preteklosti izrazili razočaranje nad nekaterimi odgovori Komisije nacionalnim parlamentom v primerih, ko je bil sprožen postopek rumenega kartona; kljub temu ugotavlja, da je Komisija vzpostavila postopke, ki zagotavljajo, da nacionalni parlamenti pravočasno prejmejo vsebinski in politični odgovor na svoje pomisleke; poziva Komisijo, naj svoje odgovore na obrazložena mnenja sistematično posreduje Evropskemu parlamentu;

27.  je seznanjen s spremembami, ki so jih nekateri nacionalni parlamenti predlagali k mehanizmu za preverjanje subsidiarnosti; pozdravlja sklep konference COSAC, da morebitne izboljšave mehanizma za preverjanje subsidiarnosti ne bi smele zahtevati spremembe Pogodb; ugotavlja, da bi podaljšanje osemtedenskega roka, v katerem lahko nacionalni parlamenti podajo obrazloženo mnenje, zahtevalo spremembo Pogodb ali protokolov k Pogodbam; opozarja na okoliščine dopisa z dne 1. decembra 2009 o praktični ureditvi za uporabo mehanizma za preverjanje subsidiarnosti, ki sta ga poslala predsednik in podpredsednik Komisije predsednikom nacionalnih parlamentov, v katerem je Komisija izjavila, da avgust ne bo upoštevan pri določanju roka iz Protokola št. 2, da bi se tako upoštevale poletne počitnice nacionalnih parlamentov; opozarja na predlog, ki so ga dali nekateri nacionalni parlamenti, da bi Komisija morala pretehtati tudi možnost izključitve decembrskih počitnic nacionalnih parlamentov iz izračuna osemtedenskega roka;

28.  poudarja, da je za sprejetje pravnih aktov potrebno soglasje velike večine v Svetu, ki ga sestavljajo nacionalni ministri vseh držav članic, ki bi morali biti politično odgovorni svojim nacionalnim parlamentom;

29.  ugotavlja, da že obstajajo številna orodja, ki nacionalnim parlamentom in državljanom omogočajo sodelovanje pri vsakem koraku zakonodajnega postopka, kar zagotavlja nadzor nad spoštovanjem načel subsidiarnosti in sorazmernosti; zato spodbuja k uporabi obstoječih orodij, in po možnosti preprečevanju ustvarjanja še bolj zapletenih upravnih struktur in dolgotrajnih postopkov v času, ko si EU prizadeva, da bi jo državljani razumeli, vedno s ciljem spoštovanja in varovanja njihovih pravic in interesov; poziva države članice, naj organizirajo informacijske kampanje in zadevne seminarje, da bi natančno obvestile državljane o možnostih, ki jih imajo za sodelovanje na vseh stopnjah zakonodajnega postopka;

30.  želi poudariti, da bi morala biti zakonodaja celovita in jasna, zadevnim subjektom omogočati, da razumejo svoje pravice in obveznosti, vključevati ustrezne zahteve glede poročanja, spremljanja in vrednotenja, hkrati pa se izogibati nesorazmernim stroškom in biti praktična za izvajanje;

31.  ponovno opozarja, kako pomembno je spodbujati dostop do ocen učinka in načrtov, ki jih pripravi Komisija, možnost sodelovanja v javnih posvetovanjih in/ali posvetovanjih z deležniki, ki jih organizira Komisija in/ali Evropski parlament, ter možnost vlaganja predlogov v okviru platforme REFIT (Zmanjšajte breme: predlogi); v zvezi s tem opaža tekoče delovanje spletišča in uspešnega in učinkovitega pravnega urejanja (REFIT), ki se je začelo uporabljati leta 2016;

32.  opozarja, da je treba okrepiti obstoječe oblike sodelovanja in zagotoviti možnosti za izboljšanje platforme za medparlamentarno izmenjavo IPEX, na ta način pa bi okrepili zavedanje med nacionalnimi parlamenti o njihovi vlogi pri preverjanju subsidiarnosti in sorazmernosti, jim pomagali pri učinkovitejši obravnavi informacij, ki jih prejmejo prek mehanizma zgodnjega opozarjanja, ter izboljšali njihovo sodelovanje in usklajevanje; spodbuja nacionalne parlamente, naj izrazijo svoje mnenje o predlogih Komisije, ki si jih je mogoče kadarkoli ogledati v notranji podatkovni zbirki CONNECT; ponovno opozarja, da so vse informacije na voljo na platformi REGPEX;

33.  spodbuja nacionalne in regionalne parlamente, naj nadalje okrepijo odnose z Odborom regij, v okviru katerega deluje skupina 12 strokovnjakov, ki obravnavajo zakonodajne predloge s stališča načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

34.  pozdravlja zanimanje, ki so ga izrazili nekateri nacionalni parlamenti, da bi imeli bolj pozitivno in dejavno vlogo v evropskih zadevah s pomočjo postopka „zelenega kartona“; ugotavlja, da imajo nacionalni parlamenti različna stališča o podrobnostih tega postopka; meni, da bi lahko neformalni mehanizem, ki bi temeljil na medparlamentarnem sodelovanju, prispeval k povečanju političnega dialoga z nacionalnimi parlamenti;

35.  v zvezi s povedanim ugotavlja, da je leta 2015 20 parlamentarnih domov podpisalo ali podprlo prvo pobudo „zelenega kartona“, s katero so spodbudili Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog o izvajanju načel družbene odgovornosti podjetij na evropski ravni; ugotavlja, da so bili nekateri predlogi iz prve pobude „zelenega kartona“ pozneje upoštevani v revidiranem svežnju ukrepov za krožno gospodarstvo, ki ga je Komisija sprejela decembra 2015; zato ugotavlja, da nacionalni parlamenti v institucionalnem okviru že imajo konstruktivno vlogo ter da v tem trenutku ni potrebe po ustvarjanju novih institucionalnih in upravnih struktur, ki bi ves postopek po nepotrebnem zapletle;

36.  ugotavlja, da so leta 2016 nekateri regionalni parlamenti Komisijo neposredno seznanili s svojim mnenjem o nekaterih predlogih Komisije; ugotavlja, da je Komisija ta mnenja upoštevala, kadar je bilo to primerno; ponovno opozarja, da je v skladu s členom 6 Protokola št. 2 stvar vsakega nacionalnega parlamenta ali doma nacionalnega parlamenta, da se po potrebi posvetuje z regionalnimi parlamenti, ki imajo zakonodajne pristojnosti;

37.  je seznanjen s sodno prakso Sodišča Evropske unije s področja subsidiarnosti in sorazmernosti iz let 2015 in 2016; poudarja, da je Sodišče odločilo, da spoštovanja obveznosti zakonodajalcev EU, da pojasnijo razloge v zvezi s subsidiarnostjo, ne bi smeli ocenjevati zgolj z vidika besedila spornega akta, temveč tudi z vidika konteksta in okoliščin posameznega primera, ter da bi morale dane informacije zadostovati in biti razumljive nacionalnim parlamentom, državljanom in sodiščem; nadalje poudarja, da je Sodišče EU glede načela sorazmernosti potrdilo, da je treba zakonodajalcem EU dopustiti široko diskrecijsko pravico na področjih, ki od njih zahtevajo politične, gospodarske in socialne odločitve ter pri katerih morajo opraviti zapleteno presojo;

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0210.
(3) UL C 58, 15.2.2018, str. 33.
(4) http://ec.europa.eu/smart-regulation/refit/simplification/consultation/contributions_sl.htm
(5) Sporočilo Komisije z dne 20. julija 2016 o predlogu za direktivo o spremembi direktive o napotitvi delavcev - pregled v zvezi z upoštevanjem načela subsidiarnosti v skladu s Protokolom št. 2 (COM(2016)0505).


Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropska komisija in izvajalske agencije
PDF 359kWORD 123k
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija (2017/2136(DEC))
P8_TA(2018)0121A8-0137/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0247/2017)(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2015 (COM(2017)0379),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije za leto 2016 o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU (COM(2017)0351),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2016 (COM(2017)0497), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2017)0306),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 z odgovori institucij(3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05940/2018 – C8-0042/2018),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0137/2018),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 18. aprila 2018 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2016(6);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2016 (2017/2136(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(7),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0247/2017)(8),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2016(9),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2015 (COM(2017)0379),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2016 (COM(2017)0497), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2017)0306),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2016 z odgovorom agencije(10),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(11) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05942/2018 – C8-0043/2018),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(12) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(13) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(14) in zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter razveljavitvi Sklepa 2009/336/ES(15),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0137/2018),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 18. aprila 2018 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2016(16);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2016 (2017/2136(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(17),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0247/2017)(18),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2016(19),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2015 (COM(2017)0379),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2016 (COM(2017)0497), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2017)0306),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2016 z odgovori agencije(20),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(21) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05942/2018 – C8-0043/2018),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(22) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(23) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(24) in zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/771/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi Sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES(25),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0137/2018),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 18. aprila 2018 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2016(26);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

4. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2016 (2017/2136(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(27),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0247/2017)(28),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2016(29),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2015 (COM(2017)0379),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2016 (COM(2017)0497), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2017)0306),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2016 z odgovorom agencije(30),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(31) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05942/2018 – C8-0043/2018),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(32) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(33) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(34) in zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano ter razveljavitvi Sklepa 2004/858/ES(35),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2014/927/EU z dne 17. decembra 2014 o spremembi izvedbenega sklepa 2013/770/EU, da se Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano preoblikuje v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano(36),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0137/2018),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorici Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 18. aprila 2018 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2016(37);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorici Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

5. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2016 (2017/2136(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(38),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0247/2017)(39),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2016(40),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2015 (COM(2017)0379),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2016 (COM(2017)0497), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2017)0306),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2016 z odgovorom agencije(41),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(42) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05942/2018 – C8-0043/2018),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106(a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(43) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(44) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(45) in zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/779/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta ter razveljavitvi Sklepa 2008/37/ES(46),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0137/2018),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 18. aprila 2018 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2016(47);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

6. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2016 (2017/2136(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(48),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0247/2017)(49),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2016(50),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2015 (COM(2017)0379),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2016 (COM(2017)0497), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2017)0306),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2016 z odgovorom agencije(51),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(52) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05942/2018 – C8-0043/2018),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106(a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(53) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(54) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(55) in zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/778/EU z dne 13. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave ter razveljavitvi Sklepa 2008/46/ES(56),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0137/2018),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 18. aprila 2018 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2016(57);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

7. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2016 (2017/2136(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(58),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0247/2017)(59),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2016(60),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2015 (COM(2017)0379),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2016 (COM(2017)0497), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2017)0306),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2016 z odgovorom agencije(61),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(62) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05942/2018 – C8-0043/2018),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106(a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(63) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(64) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(65) in zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/801/EU z dne 23. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave ter razveljavitvi Sklepa 2007/60/ES, kot je bil spremenjen s Sklepom 2008/593/ES(66),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0137/2018),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 18. aprila 2018 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2016(67);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

8. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o zaključnem računu za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija (2017/2136(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(68),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0247/2017)(69),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2015 (COM(2017)0379),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2016 (COM(2017)0351),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2016 (COM(2017)0497), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2017)0306),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 z odgovori institucij(70) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(71) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05940/2018 – C8-0042/2018),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05942/2018 – C8-0043/2018),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106(a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(72) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(73) in zlasti člena 14(2) in (3),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0137/2018),

1.  odobri zaključni račun za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 18. aprila 2018 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2016(74);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

9. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2017/2136(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračunov izvajalskih agencij za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0137/2018),

A.  ker so odhodki Unije pomembno orodje za doseganje ciljev politik in v povprečju znašajo 1,9 % splošne javne porabe držav članic;

B.  ker Parlament pri podelitvi razrešnice Komisiji preverja, ali so bila sredstva porabljena pravilno in ali so bili doseženi cilji politik;

C.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja posebni pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

D.  ker je treba pri oblikovanju in izvrševanju proračuna Unije spoštovati proračunska načela enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti;

E.  ker je cilj odhodkov iz proračuna Unije izboljšati življenjske razmere in kakovost življenja državljanov, zato je treba odpraviti vrzel v njenih socialnih politikah;

F.  ker je treba v proračunu Unije upoštevati izvajanje socialnega stebra;

G.  ker je kohezijska politika vir javnih naložb, njen cilj pa je prinesti jasno dodano vrednost ter izboljšati kakovost življenja državljanov Unije;

Politične prednostne naloge

1.  poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo cilje politik in finančne cikle Unije, zakonodajno obdobje Parlamenta in mandat Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži vmesno oceno sedanjega in oceno preteklih finančnih obdobij ter tako opredeli programe, ki niso prinesli nikakršne dodane vrednosti, nato pa naj opravi pregled porabe;

3.  opozarja, da bi morala Komisija v svojih predlogih za novi večletni finančni okvir upoštevati, da se nekatera področja politik, kot so kohezija ali raziskave, pogosto zanašajo na dolgoročnejše načrtovanje in potrebujejo več časa, da dosežejo politične cilje, kot druga; kljub temu meni, da bi bilo treba v izrednih razmerah poskrbeti za ustrezno prožnost;

4.  vztraja, da je treba proračun Unije zaradi „pobude o proračunu, usmerjenem v rezultate“, predstaviti v skladu s političnimi cilji Unije za večletni finančni okvir; opozarja, da bi moral biti proračun Unije tudi v obdobju večletnega finančnega okvira po letu 2020 proračun, ki bo prinašal dejansko evropsko dodano vrednost, si prizadeval za uresničevanje skupnih ciljev Unije ter podpiral trajnostni gospodarski in socialni razvoj celotne Unije, česar države članice same ne morejo doseči, zato ga ne bi smeli obravnavati zgolj kot neto bilanco ali koristi posameznih držav članic;

5.  poudarja, da je treba ustanoviti neodvisen organ za razkritja, svetovanje in napotitve, ki bo žvižgačem pomagal uporabiti prave kanale za razkrivanje informacij o morebitnih nepravilnostih, obenem pa bo zaščitil njihovo zaupnost in jim ponudil potrebno pomoč in nasvete;

6.  poziva Komisijo, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru zaveže, da bo na podlagi ugotovitev Računskega sodišča opravila temeljito revizijo sheme za mlade kmete in sheme za ekologizacijo;

7.  poziva Komisijo, naj v poročila o smotrnosti vključuje ocene kakovosti uporabljenih podatkov in izjavo o kakovosti informacij o smotrnosti;

8.  poziva Komisijo, naj bolj uravnoteženo poroča Parlamentu in Računskemu sodišču ter v poročila o smotrnosti vključuje bolj pregledne informacije o izzivih, težavah in neuspehih;

9.  poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje programov kohezijske politike in s tem povezanih plačil, da bi skrajšala obdobje izvajanja najprej na leto n+2;

10.  poziva Komisijo, naj uresniči svoj prvotni cilj glede 20-odstotne porabe ter začne v različne programe porabe Unije vključevati ukrepe v okviru boja proti podnebnim spremembam;

11.  vztraja, naj Komisija vsem svojim generalnim direktoratom končno naroči, naj v svojih letnih poročilih o dejavnostih objavijo svoje predloge za priporočila za posamezno državo v skladu s pozivom Parlamenta;

12.  poziva Komisijo, naj izboljša preglednost financiranja migracijske politike, kot je priporočilo Računsko sodišče v svojem letnem poročilu za leto 2016, prav tako pa naj dejavno spremlja postopke javnega naročanja, kadar potekajo v izrednih razmerah;

13.  prav tako poziva Komisijo, naj poveča preglednost politik na področju raziskav in razvoja podeželja, da bi opredelila in odpravila vzroke za izjemno visoke in vztrajne stopnje napak, navedenih v letnih poročilih Računskega sodišča;

14.  poziva Komisijo, naj poveča preglednost skrbniških skladov in poročil o upravljanju zunanje pomoči ter redno posreduje razpoložljive podatke;

15.  poziva Komisijo, naj izpogaja znižanje pristojbin, ki jih zaračunava Evropska investicijska banka za ustvarjanje in upravljanje finančnih instrumentov, ter redno predstavlja informacije o upravičencih in rezultatih, doseženih s temi instrumenti;

16.  poziva Komisijo, naj pospeši pripravo zaključnega računa Unije, zagotovi, da se informacije iz držav članic o deljenem upravljanju porabe pridobijo hitreje ter predstavi mnenje vodstva o porabi sredstev Unije bolj zgodaj in skupaj z zaključnim računom, da se sklep o razrešnici sprejeme v letu n+1, obenem pa zagotovita visoka kakovost podatkov in dobro finančno poslovodenje;

Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti

17.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče – kot vsako leto od leta 2007 – podalo pozitivno mnenje o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2016 ter ugotovilo, da med prihodki v letu 2016 ni bilo pomembnih napak; z zadovoljstvom ugotavlja, da so obveznosti, povezane z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

18.  pozdravlja pozitiven trend najverjetnejše stopnje napake, ki jo je izreklo Računsko sodišče v primerjavi s stopnjo iz preteklih let, saj je pri plačilih v letu 2016 veljala najverjetnejša stopnja napake 3,1 %; opozarja, da je bila najverjetnejša stopnja napake pri plačilih v proračunskem letu 2015 ocenjena na 3,8 %, v proračunskem letu 2014 na 4,4 %, v proračunskem letu 2013 na 4,7 %, v proračunskem letu 2012 na 4,8 %, v proračunskem letu 2011 na 3,9 %, v proračunskem letu 2010 na 3,7 %, v proračunskem letu 2009 na 3,3 %, v proračunskem letu 2008 na 5,2 % in v proračunskem letu 2007 na 6,9 %; meni, da je pri ocenjevanju učinkovitosti financiranja Unije pomembno upoštevati stopnjo preostale napake, saj ocenjena stopnja napake Računskega sodišča ni dokončna;

19.  poudarja, da ocenjena stopnja napake za področje kohezije zaradi razlik v metodologiji izračuna ne vključuje količinske opredelitve izplačil v finančne instrumente za leto 2016, ki znašajo 2,5 milijarde EUR in so po mnenju Računskega sodišča izven obdobja upravičenosti, določenega v členu 56(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(75); ugotavlja, da bi bila, če bi Računsko sodišče količinsko opredelilo te očitne nepravilnosti, najverjetnejša stopnja napake precej višja; obžaluje, da je Komisija samovoljno sklenila, da bo sprejela odhodke do 31. marca 2017; poudarja, da bi morala pripraviti potreben zakonodajni predlog, s katerim bi odpravila to nepravilnost;

20.  obžaluje, da vse pogostejša uporaba teh finančnih instrumentov za zmanjševanje vrednosti proračuna Unije predstavlja večje tveganje za odgovornost in usklajevanje politik in operacij Unije;

21.  poudarja, da ni na voljo dovolj informacij za ustrezno oceno finančnih instrumentov, zlasti glede njihovega vpliva na družbo in okolje; poudarja, da finančni instrumenti lahko dopolnijo nepovratna sredstva, ne bi pa jih smeli nadomestiti;

22.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče prvič v 23 letih izdalo mnenje s pridržkom (ne pa negativno mnenje) o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, kar pomeni, da je bilo po mnenju Računskega sodišča doseženo pomembno izboljšanje v upravljanju financ Unije ter da je bila bistvena napaka omejena predvsem na odhodke, ki temeljijo na povračilih in predstavljajo približno polovico revidiranih plačil;

23.  obžaluje, da so že 23. leto zapored na plačila pomembno vplivale napake, ker so upravni in kontrolni sistemi le delno učinkoviti pri zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja in pravočasnih izplačil;

24.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi skupna ocenjena stopnja napake v primeru, da bi Računsko sodišče revidiralo plačila, za katera niso bili uporabljeni popravljalni ukrepi držav članic in Komisije, namesto 3,1 % znašala 4,3 % (oziroma enako kot leta 2015; glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016, odstavek 1.34);

25.  ugotavlja, da način upravljanja zelo malo vpliva na stopnjo napake, saj je Računsko sodišče za deljeno upravljanje z državami članicami in za vse vrste odhodkov iz poslovanja, ki jih neposredno upravlja Komisija, izračunalo skoraj enako ocenjeno stopnjo napake, in sicer 3,3 %;

26.  poudarja, da je bila po izračunih Računskega sodišča ocenjena stopnja napake najvišja pri izdatkih za razvoj podeželja, okolje, podnebne ukrepe in ribištvo (4,9 %), ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (4,8 %) ter konkurenčnost za rast in delovna mesta (4,1 %), najnižja pa pri upravnih odhodkih (0,2 %);

27.  na podlagi ugotovitev Računskega sodišča opaža, da na stopnjo napake na posameznih področjih porabe najbolj vplivajo različni vzorci tveganja pri povračilu stroškov in pri izplačilih na osnovi pravic; ugotavlja, da je stopnja napake v primerih, ko je Unija povrnila upravičene stroške dejavnosti na osnovi izjav o stroških, ki so jih predložili upravičenci, znašala 4,8 % (5,2 % leta 2015), v primerih, ko so bila plačila opravljena na osnovi izpolnjevanja pogojev in ne na povračilu stroškov, pa je znašala 1,3 % (1,9 % leta 2015);

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja(76): dosežki pri upravljanju

28.  opozarja, da se navkljub navideznim konvergentnim sklepom Komisije in Računskega sodišča izjava Računskega sodišča iz letnega poročila in analiza Komisije o poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja za leto 2016 deloma razhajata;

29.  zlasti ugotavlja, da Komisija v svojem letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja za leto 2016 izpostavlja, da se je obseg pridržkov, ki so jih izrekli generalni direktorji v svojih letnih poročilih o dejavnostih, povečal in znaša 35,3 milijarde EUR, kar ustreza 26 % plačil (leta 2015 je znašal 29,8 milijarde EUR oziroma 21 % plačil);

30.  poudarja, da se je po ugotovitvah Komisije dejanski finančni učinek glede tveganega zneska leta 2016 prav tako povečal na 1,6 milijarde EUR (leta 2015 je znašal 1,3 milijarde EUR);

31.  opozarja, da Komisija v svojem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja za leto 2016 ugotavlja poslabšanje kazalnikov finančnega upravljanja glede pridržkov v letnih poročilih o dejavnostih, kar pojasnjuje s težavami pri uvajanju novih in zahtevnejših shem, zlasti ekologizacije(77), Računsko sodišče pa medtem prav na tem področju poudarja očitno izboljšanje;

32.  zlasti ugotavlja, da Računsko sodišče navaja, „da na Evropski kmetijski jamstveni sklad, katerega stopnja napake znaša 1,7 %, niso pomembno vplivale napake, kar je velik napredek v primerjavi z letom 2015, ko je stopnja napake znašala 2,2 %, in ocenjuje, da stopnja napake za odhodke na podlagi pravic znaša 1,3 %, pri tem pa ugotavlja, da je bil največji del prvega stebra skupne kmetijske politike (SKP) vključen v to vrsto odhodkov;

33.  je seznanjen s trditvijo Računskega sodišča, da napaka pri odhodkih ni „vseobsegajoča“ (odstavek 1.8 poročila Računskega sodišča za leto 2016); poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj pred objavo naslednjega letnega poročila ali poročila o dejavnostih uskladita metode, pri tem pa uporabita mednarodne revizijske standarde;

34.  poudarja, da Komisija v svojem letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja za leto 2016 ugotavlja, da je na porabo vplivala pomembna stopnja napake, saj je povprečna skupna stopnja napake vseh zadevnih odhodkov Komisije ocenjena med 2,1 % in 2,6 % (leta 2015 je bila med 2,3 % in 3,1 %), s tem povezani ocenjeni skupni znesek, pri katerem obstaja tveganje ob plačilu, pa je med 2,9 in 3,6 milijarde EUR (leta 2015 pa je bil med 3,3 in 4,5 milijarde EUR);

35.  ugotavlja, da je po mnenju Komisije do tega zmanjšanja prišlo predvsem zaradi nižjega tveganja napake pri koheziji za programe sedanjega večletnega finančnega okvira; je presenečen nad tem pojasnilom glede na zelo nizko raven izvrševanja proračuna na tem področju; poziva Komisijo, naj natančneje obrazloži zadevo;

36.  poudarja, da je mogoče nizko raven izvrševanja obrazložiti z dejstvom, da na področju kohezije izdatki niso bili potrjeni v računovodskih izkazih, predloženih Komisiji v letu 2016, prav tako tudi ni bilo finančnih popravkov, ki jih je po lastni revizijski dejavnosti opravila Komisija(78);

37.  je seznanjen z oceno Komisije, da bo v prihodnjih letih odkrila in popravila napake v približni vrednosti med 2,0 in 2,1 milijarde EUR oziroma med 1,5 % in 1,6 %;

38.  se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da se je metodologija Komisije za ocenjevanje stopnje napake z leti sicer izboljševala, vendar posamezni generalni direktorati pri ocenah ravni nepravilne porabe ne uporabljajo dosledne metodologije; poziva Komisijo, naj s to metodologijo oceni stopnjo napake za vse generalne direktorate ter o napredku obvesti organ za podelitev razrešnice;

39.  ugotavlja, da Komisija kljub izboljšavam ni odpravila tveganja, da se učinek popravljalnih ukrepov oceni previsoko;

40.  zlasti opozarja na dejstvo, da so generalni direktorati Komisije za več kot tri četrtine odhodkov v letu 2016 svoje ocene tveganih zneskov utemeljili na podatkih, ki so jih posredovali nacionalni organi, čeprav je iz letnih poročil o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov Komisije (zlasti GD AGRI in GD REGIO) na žalost mogoče razbrati, da kontrolna poročila držav članic sicer odražajo napake, ki so jih odkrile države članice, a je zanesljivost nekaterih upravnih in kontrolnih sistemov še vedno vprašljiva; poudarja, kako pomembna je zanesljivost podatkov, ki jih posredujejo države članice;

41.  poudarja, da so večletni programi specifične narave in da je mogoče napake popraviti še več kot deset let po njihovem nastanku, zato je zelo pomanjkljivo in nenaravno, da se ocenjeni učinek prihodnjih popravkov utemeljuje na popravkih iz zadnjih šestih let;

42.  poudarja, da Komisija v razpravi o računovodskih izkazih in njihovi analizi poroča, da skupni izvedeni finančni popravki in izterjave znašajo 3,4 milijarde EUR (leta 2015 so znašali 3,9 milijarde EUR), da je bilo od tega 0,6 milijarde EUR (1,2 milijarde EUR leta 2015) popravkov in izterjav povrnjenih pri viru (še preden je Komisija odhodke potrdila), od preostale 2,8 milijarde EUR pa približno 0,6 milijarde EUR predstavlja zahtevke, ki so jih države članice umaknile, potem ko so bili odhodki že odobreni, saj so neupravičene zneske nadomestile z novimi kohezijskimi projekti;

43.  znova odločno poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo dobre postopke za potrjevanje časa, izvora in zneska popravljalnih ukrepov ter predložijo informacije, ki bodo omogočile čim boljšo uskladitev leta izvršenega plačila, leta odkritja s tem povezane napake in leta razkritja izterjav ali finančnih popravkov v pojasnilih k računovodskim izkazom;

Orodja Komisije za notranje upravljanje

44.  opozarja na stališče Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 27/2016, da razlikovanje med politično odgovornostjo komisarjev in operativno odgovornostjo generalnih direktorjev, ki je bilo uvedeno s Kinnock-Prodijevo reformo, pomeni, da ni vedno jasno, ali politična odgovornost zajema odgovornost za izvrševanje proračuna generalnih direktoratov ali nima s tem nobene zveze;

45.  poudarja, da kolegij komisarjev ne pripravi letne izjave o upravljanju v skladu s primeri dobre prakse in običajno prakso držav članic; poziva Komisijo, naj pripravi letno izjavo o upravljanju, da bi zagotovila večjo preglednost in odgovornost svojega kolegija;

46.  poziva Komisijo, naj izvede priporočilo št. 2 iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 27/2016 in poleg tega svojim računovodskim izkazom priloži letno izjavo o upravljanju in notranjih kontrolah, ki bi zajemala zlasti:

   (a) opis orodij Komisije za notranje upravljanje;
   (b) oceno letnih dejavnosti, ki prinašajo operativno ali strateško tveganje, in izjavo o srednje- in dolgoročni javnofinančni vzdržnosti;

Pridržki glede politik

47.  podpira pridržke, ki so jih v letnih poročilih o dejavnostih izrazili generalni direktorji GD REGIO, GD EMPL, GD MARE, GD HOME, GD DEVCO in GD AGRI; meni, da ti pridržki kažejo, da lahko kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, zagotovijo potrebno jamstvo glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij na ustreznih področjih politik, če se uspešno izvedejo potrebni postopki finančnih popravkov;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

48.  poudarja, da so zamude pri izvajanju programov v prvih treh letih sedanjega večletnega okvira, do katerih je prišlo zaradi poznega sprejetja večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in precejšnjih novosti za to obdobje, ki so kljub prizadevanjem za poenostavitev zakrivile upravne zaplete, povzročile prenos sredstev za prevzem obveznosti iz leta 2014, zlasti v leti 2015 in 2016, in nizko stopnjo plačil v letu 2016 (pa tudi 7-odstotno izvrševanje proračuna Unije v obdobju 2014–2016 sedanjega večletnega okvira); poudarja, da je leto 2017 prvo leto pospešenega izvajanja programov v sklopu evropskih strukturnih in investicijskih skladov; pričakuje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letih 2018 in 2019; meni, da bi bilo treba za nemoteno izvajanje te politike zagotoviti zadostne ravni sredstev za plačila in za prevzem obveznosti;

49.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zapletena mreža predpisov znotraj in zunaj proračuna Unije zmanjšuje odgovornost, preglednost, javni pregled in demokratični nadzor nad proračunom Unije ter z njim povezane finančne predpise; v zvezi s tem obžaluje, da proračun Unije ni enoten, in se v celoti strinja s pomislekom Računskega sodišča v zvezi s kompleksnostjo proračuna Unije;

50.  izraža zaskrbljenost, da kljub obsežni uporabi posebnih instrumentov (rezerva za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in instrument prilagodljivosti) in rezerv, neporabljeni zneski morda ne bodo zadoščali za financiranje nepredvidenih dogodkov, do katerih lahko še vedno pride pred letom 2020;

51.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je prišlo do rekordne ravni neporavnanih obveznosti, ki je do konca leta 2016 dosegla doslej najvišji znesek 238 milijard EUR, ki je 72 % višji od zneska iz leta 2007 in je enak plačilom v obdobju 2,9 leta, medtem ko je leta 2007 ta znesek znašal 2,2 leta; meni, da so se tako povečali tudi zneski, ki jih Unija dolguje, in s tem tudi finančna izpostavljenost proračuna Unije;

52.  obžaluje, da se je skupna finančna izpostavljenost proračuna Unije povečala, velike dolgoročne obveznosti, jamstva in pravne obveznosti pa pomenijo, da bo v prihodnosti potrebno skrbno upravljanje;

53.  opozarja, da Unija povečuje uporabo finančnih instrumentov, in obžaluje, da ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ustvarja nove ureditve upravljanja s stopnjo javnega nadzora, ki ostaja nezadovoljiva, zaradi česar mora Parlament izvajati natančnejši nadzor; poudarja, da bi moral vsak zakonodajni predlog znatno izboljšati geografsko pokritost EFSI; opozarja, da bi moral EFSI ostati dodatno orodje za spodbujanje naložb, kohezijska politika pa bi morala ostati naložbena politika Unije; ugotavlja pa, da se sklad uspešno izvaja in da mu je uspelo zbrati visok znesek zasebnega kapitala, prav tako pa se zaveda dodatnih izboljšav v zvezi z njegovo preglednostjo, dogovorjenih med pogajanji o podaljšanju veljavnosti EFSI pod imenom EFSI 2.0; poziva Računsko sodišče, naj okrepi nadzor nad fazama načrtovanja in uporabe evropskih investicijskih in strukturnih skladov;

54.  opozarja, da je v zvezi s tem pregled finančne uredbe pomemben korak naprej, saj na podlagi pobude Parlamenta predlaga učinkovitejšo predstavitev finančnih instrumentov, prvič pa so zajeta tudi proračunska jamstva in finančna pomoč;

55.  poudarja, da skladi Unije, kakor je določeno v načelih kohezijske politike, predstavljajo velik delež izdatkov nekaterih držav članic, in zlasti da v devetih državah članicah (Litva, Bolgarija, Latvija, Romunija, Madžarska, Poljska, Hrvaška, Estonija, Slovaška) neporavnane obveznosti za evropske strukturne in investicijske sklade predstavljajo finančno pomoč v višini več kot 15 % splošne javne porabe; prav tako poziva Komisijo, naj pripravi pozitivno oglaševalsko kampanjo, da bi državljane teh držav podrobneje seznanila z neposrednimi koristmi članstva;

56.  izraža bojazen, da bi lahko imele države članice, kadar evropski investicijski in strukturni skladi predstavljajo pomemben delež splošne javne porabe, težave pri iskanju visokokakovostnih projektov, za katere bi lahko porabile razpoložljiva sredstva Unije oziroma bi jih sofinancirale; poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj bosta bolj pozorna na vidik trajnosti predlaganih naložbenih projektov, prav tako pa naj kritično ocenita njihovo primernost;

57.  je zaskrbljen nad razlogi, zaradi katerih so države članice tri leta po začetku programskega obdobja 2014–2020 določile le 77 % organov, pristojnih za programe, ki bodo odgovorni za izvajanje evropskih investicijskih in strukturnih skladov; je pa zadovoljen, da ta delež trenutno znaša 99 %; se sprašuje, ali je treba ob začetku vsakega programskega obdobja spreminjati postopke; poziva Komisijo, naj natančno analizira, zakaj imajo nekatere regije še vedno nizko stopnjo črpanja sredstev, in sprejme posebne ukrepe, s katerimi bi odpravili strukturne težave;

58.  poudarja, da imata lahko obseg sredstev Unije in čas njihovega prejetja precejšen makroekonomski vpliv, npr. na naložbe, rast in delovna mesta;

59.  poudarja, da so potrebne javne naložbe, s katerimi bi zapolnili naložbeno vrzel, spodbudili zaposlovanje in rast ter zagotovili socialne standarde v Uniji;

60.  ugotavlja, da je Komisija uporabila različne vire za obvladovanje begunske in migracijske krize, vendar obžaluje, da ni vzpostavila strukture za izčrpno poročanje o porabi teh sredstev; obžaluje, da trenutno ni mogoče vedeti, koliko denarja se porabi za posameznega migranta ali begunca;

61.  ugotavlja, da se glede finančnih instrumentov v kohezijski politiki poroča, da so plačila končnim prejemnikom ob zaključku (31. marca 2017) znašala 15 192,18 milijona EUR, pri čemer je bilo 10 124,68 milijona EUR strukturnih skladov, kar pomeni, da je stopnja izplačil končnim prejemnikom znašala skoraj 93 % zneskov operativnega programa, izplačanih za instrumente finančnega inženiringa, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na znesek, ki je bil sporočen ob koncu leta 2015;

62.  ugotavlja, da so se sporočene stopnje izplačil končnim prejemnikom med instrumenti finančnega inženiringa precej razlikovale, ne samo med državami članicami (od 60 % do 99 %), ampak tudi med področji ukrepanja;

63.  izraža bojazen, da se lahko proti koncu trenutnega večletnega finančnega okvira in v prvih letih naslednjega pojavi zaostanek pri plačilih; meni, da bo financiranje novega večletnega finančnega okvira zahtevalo realna proračunska sredstva za kritje napovedanih neporavnanih obveznosti;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

64.  poziva Komisijo, naj:

   (a) v svoji napovedi sredstev za plačila za naslednji večletni finančni okvir upošteva rast neporavnanih obveznosti, da bi pomagala zagotoviti ustrezno ravnovesje med sredstvi za prevzem obveznosti in sredstvi za plačila;
   (b) Parlamentu in Svetu predstavi predloge za zagotovitev usklajenega pristopa za reševanje vprašanja, ali se posebni instrumenti štejejo v zneske pod zgornjimi mejami za odobritve plačil, ki veljajo za večletni finančni okvir;
   (c) za namene upravljanja in poročanja določi način za evidentiranje proračunskih odhodkov Unije, ki bi omogočal poročanje o vseh finančnih sredstvih v zvezi z begunsko in migracijsko krizo;
   (d) Parlamentu v okviru postopka razrešnice posreduje celovito poročilo proračunskih virih Unije, ki jih ob zunanjem mandatu, ki se je začel s proračunskim letom 2017, posredno upravlja in izvršuje skupina EIB (Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIS));
   (e) v okviru razprave o prihodnosti Evrope razmisli o tem, kako bi bilo mogoče reformirati proračunski sistem Unije, da bi zagotovili ustrezen proračun, ki bi omogočal financiranje načrtovanih politik, boljše ravnovesje med predvidljivostjo in odzivnostjo, ter kako bi bilo najlažje zagotoviti, da splošne ureditve financiranja ne bodo bolj zapletene, kot je potrebno, da se dosežejo cilji politike Unije ter zagotovi odgovornost;
   (f) razmisli tudi o možnosti, da bi imenovanim ali akreditiranim organom, ki so se v obdobju 2014–2020 izkazali kot sposobni za opravljanje funkcij vodenja, certificiranja in revidiranja, te funkcije brez prekinitve ali zamude zaupali tudi v naslednjem programskem obdobju;
   (g) vsako leto pripravi novo dolgoročno napoved denarnih tokov za obdobje od sedmih do desetih let, ki bo zajemala proračunske omejitve, plačilne potrebe, omejitve zmogljivosti in morebitno razveljavitev prevzetih obveznosti, da bo lahko bolje usklajevala potrebe po plačilih in razpoložljiva sredstva;
   (h) proaktivno pomaga državam članicam, ki se soočajo s težavami, pri pravočasnem in gladkem črpanju razpoložljivih sredstev Unije, pri tem pa na pobudo Komisije uporabi sredstva, ki so na voljo za tehnično pomoč;

Doseganje rezultatov s proračunom Unije

65.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija za merjenje smotrnosti svojih služb in programov porabe uporablja dve vrsti ciljev in kazalnikov, ki se med seboj skorajda ne dopolnjujejo, to pa onemogoča primerjanje različnih vrst dokumentov o smotrnosti; obžaluje, da domala ni uporabnih in učinkovitih kazalnikov učinka in rezultatov za merjenje in razširjanje informacij o smotrnosti odhodkov Unije;

66.  poudarja, da se v letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktorjev poroča o letnih plačilih generalnih direktoratov po vrstah dejavnosti oziroma programov za porabo sredstev, o smotrnosti pa se glede na doseganje splošnih in specifičnih ciljev poroča brez navedbe zadevnih odhodkov; se ne strinja s Komisijo, da ni mogoče oceniti, koliko sredstev je bilo porabljenih za doseganje zastavljenih ciljev; poziva Komisijo, naj začne v celoti izvajati na rezultatih temelječe načelo načrtovanja in izvrševanja proračuna ter poročanja o njem, s čimer bo mogoče naknadno poročati o sredstvih, porabljenih za uresničevanje ciljev; 

67.  želi spomniti, da je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) leta 2016 v državah OECD in na Komisiji izvedla anketo o proračunu, ki temelji na rezultatih; je v zvezi s tem zadovoljen, da je organizacija OECD potrdila kakovost podatkov in izvrševanja proračuna Unije; spominja, da je po mnenju OECD okvir smotrnosti, ki ga uporablja Komisija, najbolj obsežen, kar je delno mogoče pojasniti s številom pravnih zahtev v Uniji;

68.  ugotavlja, da je v diagramu OECD navedeno, da uporaba in posledice tega okvira za sprejemanje odločitev ne odražajo te višje ravni specifikacije (letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016, odstavek 3.21);

69.  ugotavlja, da izjave o programih za predlog splošnega proračuna EU za leto 2017 vsebujejo 294 ciljev in 709 kazalnikov, ki so še posebej močno skoncentrirani v razdelkih 1a, 3 in 4 večletnega finančnega okvira, in da Komisija na podlagi pobude za „proračun, usmerjen v rezultate“, trenutno izvaja pregled svojih kazalnikov, da bi tako prispevala k naslednji generaciji programov za porabo sredstev; poudarja, da bi morala uporabljati predvsem indikatorje rezultatov, katerih vrednost se nanaša na smotrnost;

70.  poudarja, da je potreben pregleden in demokratičen proces določanja kazalnikov smotrnosti, ki bi vključeval vse institucije Unije, partnerje in deležnike, da bi zagotovili ustreznost kazalnikov za merjenje izvrševanja proračuna Unije in se odzvali na pričakovanja državljanov Unije;

71.  poziva Komisijo, naj se posvetuje z akademiki, da bi opredelila ustrezne kazalnike uspešnosti, potrebne za merjenje proračuna, usmerjenega v rezultate, ter dala prednost naložbam v javne dobrine in se tako odzvala na skrbi državljanov;

72.  obžaluje, da so letna poročila o dejavnostih generalnih direktorjev Komisije, ki jih je pregledalo Računsko sodišče, vsebovala le malo informacij o pomanjkljivostih in izzivih, povezanih s cilji generalnih direktoratov (letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016, odstavek 3.26);

73.  obžaluje, da v letnih poročilih o upravljanju in smotrnosti izvrševanja za leti 2015 in 2016 smotrnost ni bila celovito zajeta, poleg tega pa sta bili poročili preveč pozitivni, saj so edine omenjene pomanjkljivosti zamude pri izvrševanju; obžaluje, da za poročili poleg tega velja naslednje:

   (a) dajeta nepopoln vpogled v rezultate strategije Evropa 2020, čeprav je to zahteval Parlament v svojem sklepu o razrešnici za leto 2014;
   (b) v njih ni vedno jasno razložen vpliv zunanjih dejavnikov na rezultate;
   (c) sta bili objavljeni prepozno, da bi ju Računsko sodišče lahko preučilo v okviru svojega letnega poročila;

74.  podpira stališče, ki ga je izrazilo Računsko sodišče (letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016, odstavek 3.38), da bi morali dati ocenjevalci priporočila za Komisijo, vključno z akcijskimi načrti za obravnavo pomanjkljivosti;

75.  obžaluje, da Komisija od leta 2005 ni izvedla ali naročila študije o svoji uporabi rezultatov vrednotenja;

76.  opozarja, da Komisija nima dokumentiranega institucionalnega sistema za redno nadaljnje spremljanje vrednotenj;

77.  zlasti opozarja, da z načrti upravljanja generalnih direktoratov za leto 2016 v praksi ni bila vzpostavljena podlaga za nadaljnje spremljanje vrednotenj;

78.  nadalje obžaluje, da glede na to, da Komisija nima pregleda nad sklepi, priporočili ali akcijskimi načrti, ki izhajajo iz njenih vrednotenj, niti ne spremlja, kako se izvajajo na institucionalni ravni ali na ravni generalnega direktorata, deležnikov ne more obveščati o pozitivnih učinkih vrednotenj;

79.  poudarja, da letna poročila o dejavnostih ne vsebujejo izjave o kakovosti sporočenih podatkov o smotrnosti in da kolegij komisarjev pri sprejemanju letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja zato prevzema splošno politično odgovornost za upravljanje proračuna Unije, ne pa tudi za informacije o smotrnosti in rezultatih;

80.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča o okvirih smotrnosti in poročanju po entitetah v Uniji in zunaj nje ter jo sprejema v vednost, zlasti ko gre za kakovost podatkov o smotrnosti in izjavah o kakovosti teh podatkov;

81.  ugotavlja, da ni osrednjega spletnega mesta za smotrnost z informacijami vseh oddelkov Komisije o vsakem področju proračuna Unije;

82.  se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da bi utegnilo sprejetje mednarodnih dobrih praks koristiti okviru za poročanje o smotrnosti;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

83.  poziva Komisijo, naj:

   (a) racionalizira poročanje o smotrnosti tako, da:
   bo še zmanjšala število ciljev in kazalnikov, ki jih uporablja za svoja različna poročila o smotrnosti, in se bo osredotočila na tiste, s katerimi se najbolje meri smotrnost porabe proračuna Unije; pri pripravi naslednjega večletnega finančnega okvira naj Komisija predlaga manjše število primernejših kazalnikov rezultatov in učinka za pravni okvir naslednje generacije programov; zato naj v tem okviru razmisli tudi o relevantnosti kazalnikov, za katere je mogoče informacije pridobiti šele po več letih,
   finančne informacije predstavi tako, da bodo primerljive z informacijami o smotrnosti in bo s tem povezava med porabo in smotrnostjo jasna,
   pojasni in izboljša splošno skladnost svojih dveh sklopov ciljev in kazalnikov, enega za programe, drugega pa za generalne direktorate;
   (b) bolj uravnovesi poročanje o smotrnosti tako, da bo jasno predstavila informacije o glavnih izzivih, ki jih je treba še obravnavati;
   (c) bolje pokaže, da so rezultati vrednotenj dobro uporabljeni, tako, da zlasti zahteva, da vrednotenja vedno vsebujejo zaključke ali priporočila, ki bi jih potem morala Komisija spremljati;
   (d) prevzame splošno politično odgovornost v okviru letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja za informacije o smotrnosti in rezultatih ter po svoji najboljši vednosti navede, ali so predložene informacije o smotrnosti dovolj kakovostne;
   (e) olajša dostop do informacij o smotrnosti tako, da bo razvila poseben spletni portal in iskalnik;

Predstavitev proračuna Unije

84.  ugotavlja, da je proračun Unije predstavljen v obliki razdelkov, ki ustrezajo dejavnostim, ki jih izvajajo institucije (oblikovanje proračuna po dejavnostih); meni, da ta predstavitev ne omogoča, da bi jasno in hitro razumeli zastavljene cilje; nasprotno ugotavlja, da je večletni finančni okvir predstavljen po razdelkih, ki ustrezajo področjem politik;

85.  ugotavlja, da operativni programi, ki spremljajo predlog proračuna, povezujejo posamezne proračunske vrstice z zastavljenimi političnimi cilji;

86.  poziva Komisijo, naj predstavi proračun Unije v skladu s političnimi cilji večletnega finančnega okvira;

Prihodki

87.  pozdravlja, da revizijski dokazi Računskega sodišča v glavnem kažejo, da na prihodke ne vpliva pomembna stopnja napake in da so preučeni sistemi, povezani s prihodki, v splošnem učinkoviti; a hkrati ugotavlja, da so ključne notranje kontrole v nekaterih državah članicah, ki jih je obiskalo Računsko sodišče, za tradicionalna lastna sredstva le delno učinkovite;

88.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) na začetku leta 2017 končal preiskavo primera goljufije v Združenem kraljestvu, ki vključuje morebitno izgubo v višini 1 987 milijarde EUR za proračun Unije v obliki carin na tekstil in obutev, v obdobju 2013–2016 prek Združenega kraljestva uvoženo s Kitajske; opozarja, da je bila na podlagi preiskave ugotovljena tudi znatna utaja DDV v zvezi z uvozom prek Združenega kraljestva z zlorabo odloga plačila DDV (carinski postopek št. 42);

89.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v zvezi s prihodki za leto 2016 generalni direktor GD za proračun zaradi primera goljufije v zvezi s carinami Združenega kraljestva, ki ga je obravnaval OLAF, podal pridržek za prihodke iz tradicionalnih lastnih sredstev;

90.  poudarja, da za leto 2016 prihodki, na katere se nanaša pridržek, znašajo 517 milijonov EUR, celotni znesek tradicionalnih lastnih sredstev pa 20,1 milijarde EUR; tj. gre za 2,5 % tradicionalnih lastnih sredstev ali 0,38 % vseh sredstev; poziva Komisijo, naj zagotovi natančne informacije o tem primeru goljufije, ki utegne posredno vplivati tudi na osnovo davka na dodano vrednost za nekatere države članice in s tem na sredstva iz naslova davka na dodano vrednost ter bilanco Komisije(79), pripravljeno na podlagi BND;

91.  obžaluje, da so ugotovitve Komisije pokazale, da britanski organi do oktobra 2017 niso uvedli popravnih ukrepov, da bi preprečili dodatne izgube tradicionalnih lastnih sredstev; ugotavlja, da so organi Združenega kraljestva 12. oktobra 2017 za nekatere trgovce začeli pri carinjenju začasno uveljavljati zgornjo mejo za vrednost blaga (tako imenovana carinska operacija Swift Arrow), zaradi česar se je izguba tradicionalnih lastnih sredstev, do katere je prihajalo v Združenem kraljestvu, korenito zmanjšala;

92.  obžaluje odstopanja v pogostosti carinskih pregledov med različnimi državami članicami; poudarja, kako pomembno je uskladiti preglede na vseh vstopnih točkah v carinsko unijo, in poziva države članice, naj poskrbijo za usklajeno, enotno in učinkovito izvajanje sistema za nadzor meja, ki bi države članice odvračal od uporabe različnih praks in zmanjšal število vrzeli v sistemih carinskih pregledov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči različne prakse carinskih pregledov v Uniji in njihov vpliv na izogibanje trgovine, pri tem pa se osredotoči zlasti na carinsko prakso Unije na zunanjih mejah, prav tako pa naj oblikuje referenčne analize in zbere informacije o carinskih operacijah in postopkih, ki se uporabljajo v državah članicah;

93.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, s katerim bi poskrbela za popolno in pravočasno izvajanje predpisov o DDV v vseh državah članicah, da bi zagotovila ta vir lastnih sredstev Unije;

94.  opozarja, da je bilo v novem sklepu o sistemu virov lastnih sredstev Unije(80), ki je začel veljati 1. oktobra 2016 z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2014, določeno, da bi bilo treba pri obravnavi BND za namene lastnih sredstev uporabiti računovodski okvir Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010) in da je treba v skladu s tem izdatke za raziskave in razvoj obravnavati kot naložbe (in ne kot tekoče odhodke po prejšnjem okviru ESR 95); ugotavlja, da bi bilo treba to metodo uporabiti tudi za druge programe, ki prinašajo visoko dodano vrednost Unije, na primer instrument za povezovanje Evrope;

95.  ugotavlja, da se je sporočeni BND Irske leta 2015 močno povečal zaradi multinacionalnih družb, ki prenašajo sredstva za raziskave in razvoj v to državo;

96.  opozarja, da mora Komisija opraviti dodatno delo, da bi preverila morebitne posledice dejavnosti multinacionalnih družb za nacionalne račune tako z vidika metodologije kot z vidika postopka preverjanja in da bi na podlagi tega lahko bili prilagojeni prispevki držav članic na podlagi BND;

97.  opozarja, da sta Računsko sodišče in Komisija v zvezi z upravljanjem tradicionalnih lastnih sredstev v nekaterih državah članicah ugotovila pomanjkljivosti pri upravljanju terjatev („računi B“);

98.  poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so bile v Belgiji kontrole po carinjenju določene na podlagi značilnosti posameznih transakcij in ne glede na profil tveganja podjetja in da se revizije po carinjenju v glavnem niso izvajale (točka 4.18 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2016);

99.  obžaluje, da je Komisija opozorila na to, da šest držav članic (Belgija, Estonija, Italija, Portugalska, Romunija in Slovenija) bodisi ni izvajalo revizij po carinjenju bodisi o teh revizijah ni predložilo nobenih informacij;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

100.  zahteva, da Komisija:

   (a) sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila izterjavo sredstev iz lastnih virov Unije, ki jih organi Združenega kraljestva niso pobrali pri uvozu tekstila in obutve iz Kitajske, ter naredi konec utajam DDV;
   (b) razmisli o pravočasnem začetku postopka za ugotavljanje kršitve v povezavi s primerom goljufije s carinami v Združenem kraljestvu;
   (c) v sodelovanju z državami članicami analizira vse morebitne posledice večnacionalnih dejavnosti na oceno BND ter zanje pripravi navodila o tem, kako jih obravnavati pri sestavi državnih računovodskih izkazov;
   (d) med ciklom preverjanja BND potrdi, da so bila sredstva za raziskave in razvoj pravilno pripoznana v državnih računovodskih izkazih držav članic, pri tem pa posebno pozornost nameni vrednotenju sredstev za raziskave in razvoj ter merilu rezidentstva pri prenosu večnacionalnih dejavnosti v drugo državo;
   (e) pripravi predloge za nove vire lastnih sredstev, da bi zagotovila stabilnost proračuna Unije;

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

Ugotovitve Računskega sodišča

101.  ugotavlja, da je Računsko sodišče prvič podalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi; poudarja, da so pri shemah za povračilo stroškov napake še vedno pogostejše kot pri shemah izplačil na podlagi pravic; vseeno poudarja, da se podatki, evidentirani v poglavju „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“, v primerjavi s prejšnjimi leti niso bistveno spremenili;

102.  spominja, da je za raziskave in inovacije namenjenih 59 % porabe, in sicer iz sredstev sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: sedmi okvirni program za raziskave) in okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020);

103.  ugotavlja, da je Računsko sodišče ocenilo, da stopnja napake znaša 4,1 % ter da so neupravičeni neposredni stroški za osebje znašali 44 %, drugi neupravičeni neposredni stroški 12 %, posredni stroški 16 %, neupravičeni projekti oziroma upravičenci pa 16 %; vseeno ugotavlja, da so imeli Komisija ali neodvisni revizorji v 19 primerih, v katerih so upravičenci naredili količinsko opredeljive napake, dovolj informacij, da bi te napake lahko preprečili ali odkrili in popravili, preden so bili odhodki sprejeti;

104.  ugotavlja, da bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje za 1,2 % nižja, če bi Komisija ali neodvisni revizorji ustrezno uporabili vse informacije, ki so jih imeli;

105.  ceni, da je Komisija veliko prizadevanj namenila poenostavitvam, s katerimi je zmanjšala upravno zapletenost z uvedbo nove opredelitve dodatnega plačila za raziskovalce, racionalizacijo delovnega programa Obzorja 2020 za obdobje 2018–2020, zagotovitvijo ciljne podpore za zagonska podjetja in inovatorje ter razširitvijo uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov; ugotavlja pa, da nadaljnja poenostavitev pravnega okvira po mnenju Računskega sodišča prinaša priložnosti in tveganja;

106.  potrjuje, da se je Računsko sodišče ukvarjalo z vprašanji uspešnosti pri projektih raziskav in inovacij; vseeno meni, da bi bilo treba rezultate – glede na izide, stroške in širjenje – šteti za predhodne;

Letno poročilo o dejavnostih generalnega direktorata za raziskave in inovacije (GD R&I)

107.  je seznanjen, da si je GD R&I, v skladu s strateškim načrtom za obdobje 2016–2020, prizadeval za uresničevanje štirih ciljev:

   (a) nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe;
   (b) povezan enotni digitalni trg;
   (c) trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, ter
   (d) postati močnejši svetovni akter;

108.  pozdravlja, da je komisar Moedas pri uresničevanju teh ciljev določil tri prednostne naloge, in sicer „odprte inovacije“, „odprto znanost“ in „odprtost svetu“;

109.  je seznanjen, da je GD R&I za merjenje napredka pri teh ciljih uporabil pet ključnih kazalnikov uspešnosti:

   (a) delež sredstev, dodeljenih malim in srednjim podjetjem v okviru programa Obzorje 2020 za obravnavanje družbenih izzivov in spodbujanje omogočitvenih in industrijskih tehnologij, delež finančnega prispevka Unije, ki se dodeli prek instrumenta za ta podjetja;
   (b) delež novih prosilcev med uspešnimi prosilci v okviru programa Obzorje 2020;
   (c) odhodki, povezani s podnebjem in trajnostjo v okviru programa Obzorje 2020;
   (d) delež sodelujočih iz tretjih držav v Obzorju 2020;
   (e) delež podpisanih sporazumov o nepovratnih sredstvih z rokom 245 dni do dodelitve sredstev;

110.  potrjuje, da je GD R&I v svojih odgovorih na pisna vprašanja objavil seznam držav, na katere se nanašajo njegova priporočila za posamezne države; poziva GD R&I, naj svoje predloge priporočil za posamezne države v skladu z večkratnimi pozivi Parlamenta objavi neposredno v svojem letnem poročilu o dejavnostih;

111.  spominja, da je bila ocena sedmega okvirnega programa za raziskave obravnavana v prejšnji resoluciji o razrešnici(81);

112.  pozdravlja napredek pri doseganju splošnih ključnih kazalnikov uspešnosti direktorata za Obzorje 2020:

   (a) 23,9 % finančnega prispevka Unije je bilo namenjenega malim in srednjim podjetjem (cilj za leto 2020 je 20 %);
   (b) 55 % uspešnih prosilcev je bilo novih (cilj za leto 2020 je 70 %);
   (c) 26 % finančnih prispevkov Unije je bilo povezanih s podnebjem (cilj za leto 2020 je 25 %);
   (d) 54,9 % finančnih prispevkov Unije je bilo povezanega s trajnostjo (cilj za leto 2020 je 60 %);
   (e) tretje države sodelujejo pri 3,6 % projektov v programu Obzorje 2020 (cilj za leto 2020 je 4,73 %);
   (f) v 91 % primerov je GD R&I spoštoval rok 245 dni do dodelitve sredstev (cilj za leto 2020 je 100 %);

113.  izpostavlja, da je geografska porazdelitev Obzorja 2020 vidno omejena, saj je šlo 72,5 % (12 121 milijonov EUR) financiranja iz programa Obzorje 2020 v Nemčijo (3 464 milijonov EUR), Združeno kraljestvo (3 083 milijonov EUR), Francijo (2 097 milijonov EUR), Španijo (1 813 milijonov EUR) in Italijo (1 664 milijonov EUR);

114.  je seznanjen, da je bilo 183 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za Obzorje 2020 v letu 2016 podpisanih z udeleženci iz tretjih držav; poudarja, da je bilo 299,5 milijona EUR dodeljenih udeležencem iz Švice v okviru sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisanih v letu 2016, medtem ko je prispevek Švice k Obzorju 2020 znašal 180,9 milijona EUR; zavrača dodelitev „statusa neto prejemnice“ eni najbogatejših držav sveta; poziva Komisijo, naj predloži uredbo, ki bo izravnala to neravnotežje;

115.  potrjuje uspešnost skupnega podpornega centra in njegovega prispevka k zagotavljanju poenostavitve ter pravnega in tehničnega svetovanja; sprašuje GD R&I, katere ukrepe za poenostavitev namerava predlagati za obdobje po letu 2020;

116.  je seznanjen z odobritvami plačil za GD R&I v letu 2016:

Odobritve plačil za GD R&I, vključno s prispevkom EFTA

Način upravljanja

Izvrševanje

v milijonih EUR

Odstotne točke

Skupna pristojnost ali nadaljnji prenos pristojnosti na druge GD

161,20

5,34

Neposredno GD R&I

1 878,28

62,17

GD R&I za organe iz člena 185

86,40

2,86

GD R&I za EIB

312,72

10,35

GD R&I za skupna podjetja

582,37

19,28

Skupaj

3 020,97

100%

117.  poudarja, da je bilo 14,39 % proračuna, kar znaša skoraj 444 milijonov EUR, izvršenega preko finančnih instrumentov;

118.  poudarja tudi, da so 39,36 % (28,14 % leta 2015) proračuna GD R&I upravljali drugi subjekti izven Komisije, zlasti so izvajali dele okvirnega programa v sklopu (posrednega) upravljanja nepovratnih sredstev in kontrolnih sistemov finančnih instrumentov;

119.  se je z zanimanjem seznanil, da je GD R&I oblikoval strategijo nadzora finančnih instrumentov, in bi zato želel izvedeti, kako GD R&I pride do sklepa, ali so bili finančni cilji in cilji na področju raziskav doseženi;

120.  je seznanjen z oceno GD R&I, da splošna stopnja ugotovljene napake znaša 4,42 %, stopnja preostale napake pa 3,03 %;

121.  ugotavlja, da je Komisija ocenila, da skupni tvegani znesek ob zaključku znaša med 73,5 milijona EUR in 104 milijoni EUR;

122.  pozdravlja, da je GD R&I preučil stroškovno učinkovitost neposrednega in posrednega upravljanja nepovratnih sredstev;

123.  obžaluje, da je GD R&I ponovno podal horizontalni pridržek glede stopnje preostale napake v zvezi z zahtevki za povračilo stroškov v sedmem okvirnem programu za raziskave, ki ga sam neposredno izvaja;

124.  želi spomniti na mnenje, ki ga je podal v odstavku 76 resolucije o razrešnici Komisiji za leto 2015, in sicer, naj Komisija: „vendarle osnuje bolj smiseln, na tveganju temelječ pristop, in se k posebnim pridržkom zateka takrat, ko je to res potrebno“;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

125.  poziva GD R&I, naj v svojem letnem poročilu o dejavnostih objavi svoje predloge priporočil za posamezne države;

126.  poziva GD R&I, naj ukrepa na podlagi priporočil službe za notranjo revizijo, ki je odkrila slabosti pri zagotavljanju doslednega spremljanja projektov pri vseh organih, ki izvajajo program Obzorje 2020;

127.  poziva GD R&I, naj poroča o napredku skupne službe za revizijo pri izboljšanju zrelosti njenih notranjih postopkov;

128.  poziva GD R&I, naj pristojnemu odboru Parlamenta poroča o svoji strategiji nadzora finančnih instrumentov in o tem, kako GD R&I pride do sklepa, ali so bili finančni cilji in cilji na področju raziskav doseženi;

129.  poziva GD R&I, naj pristojnemu odboru Parlamenta pojasni, katere ukrepe je sprejel za preprečevanje horizontalnih pridržkov, kar zadeva stopnjo preostale napake pri zahtevkih za povračilo stroškov;

130.  meni, da pri projektih raziskav in inovacij ter usklajevalnih in podpornih ukrepih standardi in standardizacija podpirajo učinek rezultatov raziskav na različnih ravneh tehnološke pripravljenosti, saj povečujejo tržljivost in prenosljivost inovativnih proizvodov in rešitev; je seznanjen tudi, da standardi in z njimi povezane dejavnosti podpirajo razširjanje projektnih rezultatov Obzorja 2020, tako da znanje razširjajo tudi po zaključku projektov, s tem da ga naredijo javno dostopnega; poziva Komisijo, naj okrepi vključenost standardizacije v prihodnje razpise in naj razvije ključne kazalnike uspešnosti, ki bodo upoštevali standardizacijske dejavnosti;

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Uvod

131.  na podlagi sedmega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2017)0583) ugotavlja, da je na eni strani konvergenca krhek proces, ki ga gospodarske krize zlahka zaustavijo in preobrnejo, a je na drugi strani mogoče z javnimi naložbami zmanjšati posledice kriz;

132.  je zadovoljen, da je stopnja zaposlenosti v letu 2016 znova dosegla predkrizno raven iz leta 2008 in je znašala 71 %, vendar se razmere po vsej Uniji opazno razlikujejo, raven pa je znatno pod ciljem iz strategije Evropa 2020, ki znaša 75 %; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da stopnja brezposelnosti ostaja previsoka, zlasti med mladimi in dolgotrajno brezposelnimi;

133.  pozdravlja, da je GD REGIO v odgovoru na vprašanja Parlamenta podrobno pojasnil svoja priporočila za posamezne države;

134.  se zaveda, da naj bi nekatere določbe revidirane finančne uredbe, ki zadevajo kohezijsko politiko, veljale retroaktivno;

135.  je zaskrbljen, ker lahko takšne spremembe privedejo do dodatnih napak, saj so bili programi in projekti izbrani na podlagi predpisov, ki so začeli veljati 1. januarja 2014;

Ugotovitve Računskega sodišča

136.  ugotavlja, da je Računsko sodišče prvič podalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi; poudarja, da so pri shemah za povračilo stroškov napake še vedno pogostejše kot pri shemah izplačil na podlagi pravic; vseeno poudarja, da se podatki, evidentirani v poglavju „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“, v primerjavi s prejšnjim letom niso bistveno spremenili;

137.  želi spomniti, da je v letu 2016 razpoložljivi znesek v razdelku „Ekonomska in socialna kohezija“ znašal 51,25 milijarde EUR in je predstavljal 33 % proračuna Unije;

138.  je seznanjen z oceno Računskega sodišča, da stopnja napake na tem področju politike znaša 4,8 %, pa tudi z njegovo ugotovitvijo, da ocenjena stopnja napake za področje kohezije ne vključuje količinske opredelitve nakazil v finančne instrumente za leto 2016, ki znašajo 2,5 milijarde EUR in ki so po mnenju Računskega sodišča zunaj obdobja upravičenosti, določenega v členu 56(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (poročilo Sodišča za leto 2016, odstavka 6.20 in 6.21); opaža, da bi ta izplačila predstavljala ocenjeno stopnjo napake za skupne odhodke Unije v višini 2,0 % (poročilo Sodišča za leto 2016, okvir 1.2, opomba 1);

139.  poudarja, da so napake na področju kohezije prispevale k 43 % skupne ocenjene stopnje napake, ki je znašala 3,1 %; ugotavlja, da je eden od razlogov za visoko stopnjo napake zapletenost ureditev Unije in držav članic;

140.  je seznanjen, da je Računsko sodišče preučilo vzorec 180 transakcij iz 54 vmesnih plačil za obdobje 2007–2013, ki so se nanašale na 92 projektov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), 36 projektov Kohezijskega sklada, 40 projektov Evropskega socialnega sklada (ESS), 11 finančnih instrumentov ESRR in na en finančni instrument ESS;

141.  poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva pripombe Računskega sodišča, ki je odkrilo neskladja v analizi smotrnosti najmanj štirih izmed dvanajstih finančnih instrumentov ESRR in ESS, ki jih je preučilo v poročilu za leto 2016; se strinja s pomisleki Računskega sodišča, ki je poudarilo, da je zaradi teh napak smotrnost precenjena in bi lahko, če ne bodo popravljene, umetno zvišale prijavljeni znesek upravičenih odhodkov ob zaključku, zlasti v primeru jamstvenih skladov;

142.  je seznanjen tudi, da so 42 % napak povzročili neupravičeni stroški, vključeni v izjave o odhodkih, 30 % napak se nanaša na resne pomanjkljivosti pri spoštovanju pravil javnih naročil, 28 % pa na neupravičene projekte, dejavnosti ali upravičence;

143.  z obžalovanjem ugotavlja, da je eden glavnih virov napak v zvezi z odhodki iz poglavja ekonomska, socialna in teritorialna kohezija še vedno kršenje pravil javnega naročanja; opozarja, da resno neupoštevanje pravil javnega naročanja vključuje neupravičene neposredne oddaje naročil, dodatna dela ali storitve, nezakonito izključitev ponudnikov, primere nasprotja interesov ter diskriminatorna merila za izbor; meni, da je za obravnavo napak in kršitev pravil bistvena politika popolne preglednosti v zvezi z informacijami o izvajalcih in podizvajalcih;

144.  pozdravlja, da je Računsko sodišče poudarilo, da je pri projektih, pri katerih se uporablja poenostavljeno obračunavanje stroškov, manj možnosti za napake kot pri povračilu dejanskih stroškov;

145.  izraža zaskrbljenost, ker je vzorec vseboval tudi tri velike projekte, za katere je bila potrebna odobritev Komisije, organi države članice pa do roka, ki je bil 31. marca 2017, niso predložili potrebne vloge; ugotavlja, da bi morala Komisija zato izterjati odhodke;

146.  izraža nezadovoljstvo, ker bi lahko bila stopnja napake kot v prejšnjih letih za 3,7 točke nižja, torej 1,1 %, če bi države članice uporabile informacije, s katerimi so razpolagale, da bi preprečile ali odkrile in popravile napake pri preverjanju na prvi stopnji, preden so Komisiji posredovale izjave o odhodkih;

147.  je zaskrbljen, ker so države članice več let po začetku programskega obdobja 2014–2020 določile le 77 % organov, pristojnih za programe, ki bodo odgovorni za sklade na področju kohezijske politike; do 1. marca 2017 je Komisija prejela končni zaključni račun z odhodki, ki zajemajo le 0,7 % proračuna, ki je bil dodeljen za celotno programsko obdobje; do sredine leta 2017 so bile zamude pri izvrševanju proračuna večje kot ob istem času v obdobju 2007–2013; ugotavlja, da utegnejo biti posledično neporavnane obveznosti ob koncu sedanjega obdobja financiranja celo večje kot v prejšnjem;

148.  ceni, da razdelek „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“ vključuje tudi del o uspešnosti projektov; vseeno obžaluje, da se ta del pretežno osredotoča na kvantitativne informacije, torej na število vzpostavljenih sistemov za merjenje uspešnosti;

Instrumenti finančnega inženiringa

149.  opozarja, da je bil povzetek podatkov o napredku, doseženem pri financiranju in izvajanju instrumentov finančnega inženiringa v letu 2016, objavljen šele 20. septembra 2017 in se zato Računsko sodišče ni moglo izreči o tem dokumentu;

150.  je seznanjen, da so za leto 2016 ključne naslednje številke:

   (a) 25 držav članic uporablja instrumente finančnega inženiringa, pri čemer jih 25 te instrumente uporablja za podporo podjetjem, 11 za razvoj mest in 9 za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije;
   (b) v Uniji je 1 058 instrumentov finančnega inženiringa, med katerimi je 77 holdinških skladov in 981 posebnih skladov;
   (c) 89 % teh instrumentov finančnega inženiringa zagotavlja podporo za podjetja, 7 % za razvoj mest, 4 % za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije;
   (d) plačila v instrumente finančnega inženiringa znašajo 16,4 milijarde EUR, vključno z 11,3 milijarde EUR v strukturne sklade;
   (e) plačila končnim upravičencem znašajo 15,2 milijarde EUR, vključno z 10,1 milijarde v strukturnih skladih, torej 93 % vseh plačil v instrumente finančnega inženiringa;
   (f) na podlagi poročil 81 % instrumentov finančnega inženiringa so stroški upravljanja in pristojbine skupaj znašali 0,9 milijarde EUR oziroma 6,7 % vseh plačil v zadevne instrumente finančnega inženiringa;
   (g) 8,5 milijarde EUR sredstev je bilo vrnjenih;
   (h) podporo je dobilo 314 000 končnih upravičencev;

151.  poudarja, da se je skozi leta in obdobja financiranja korenito povečevala uporaba instrumentov finančnega inženiringa, zaradi česar je postalo financiranje iz strukturnih skladov bolj zapleteno, to pa je privedlo do tveganj z vidika demokratične odgovornosti; je seznanjen, da naj bi bilo do konca leta 2020 prek instrumentov finančnega inženiringa zagotovljenih 20,1 milijarde EUR sredstev iz ESRR in Kohezijskega sklada;

152.  v zvezi s tem izraža zaskrbljenost, da nacionalni revizijski organi niso v zadostni meri obravnavali izvajanja instrumentov finančnega inženiringa;

153.  ugotavlja, da je bilo 63 % (675) instrumentov finančnega inženiringa vzpostavljenih na Poljskem (247), v Franciji (152), na Madžarskem (139) in v Italiji (137);

154.  obžaluje, da je bilo 6,7 % vseh plačil za te instrumente finančnega inženiringa (900 milijonov EUR) namenjenih za stroške upravljanja in pristojbine; meni, da je ta znesek neprimerno visok;

155.  je seznanjen, da pri poročanju podatkov ostaja več napak in razhajanj, med katere sodijo majhni, a pomembni zneski iz sredstev za operativne programe, ki so bili dodeljeni s pogodbami o financiranju, a instrumentom finančnega inženiringa niso bili izplačani ob zaključku, večja izplačila prevzetih obveznosti več instrumentom finančnega inženiringa po 31. decembru 2015 in v nekaterih primerih dejstvo, da so bili končnim upravičencem plačani višji zneski kot instrumentom finančnega inženiringa(82);

Letno poročilo o dejavnostih generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko (GD REGIO)

156.  ugotavlja, da iz naknadne ocene ESRR in Kohezijskega sklada izhaja, da je bila regionalna konvergenca v programskem obdobju 2007–2013 sicer nezadostna, da pa bi brez kohezijske politike prišlo do razhajanja, saj je finančna kriza v obdobju 2007–2008 prinesla neugodne pogoje za naložbe in konvergenco;

157.  poudarja, da vse ugotovitve, ki zadevajo uspešnost, ostajajo omejene, saj bi bil zanje potreben celovitejši pregled podatkov o uspešnosti programov iz obdobja 2007–2013, ki bi moral biti dokončan šele avgusta 2017; poziva Komisijo, naj Odbor za proračunski nadzor obvesti o rezultatih pregleda;

158.  opaža, da Komisija glede izvrševanja obdobja financiranja 2014–2020 poroča, da je bilo izbranih več kot 50 000 projektov, kar je skupaj predstavljalo 64,1 milijarde EUR naložb, da je bilo ustvarjenih 45 000 projektov sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi ustanovami in da je iz kohezijskega financiranja podporo prejelo več kot 380 000 malih in srednjih podjetij, kar ustvarilo več kot 1 000 000 delovnih mest;

159.  ugotavlja, da Komisija za isto obdobje financiranja poroča tudi, da se z več kot 75 milijardami EUR iz ESRR in Kohezijskega sklada podpirajo cilji energetske unije in prilagajanje podnebnim spremembam; poleg tega je bilo na terenu izbranih več kot 5 000 projektov za podpiranje nizkoogljičnega gospodarstva;

160.  ugotavlja, da spodnja preglednica prikazuje skupna sredstva za prevzem obveznosti in plačila, odobrena v letu 2016:

2016, v milijonih EUR

Odobrena sredstva za prevzem obveznosti

Odobrena sredstva za plačila

Upravni odhodki na področju regionalne in mestne politike

16,75

24,52

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in druge regionalne dejavnosti

27 163,16

22 911,83

Kohezijski sklad (KS)

8 775,98

7 456,71

Instrument za predpristopno pomoč – regionalni razvoj ter regionalno in teritorialno sodelovanje

54,14

522,95

Solidarnostni sklad

81,48

68,48

Skupaj

36 091,51

30 984,47

161.  vseeno pripominja, da ti statistični podatki nudijo le malo informacij o vzdržnosti in uspešnosti teh projektov;

162.  želi spomniti na velik pomen, pripisan predhodnemu pogojevanju za določitev sektorsko prilagojenih in horizontalnih pogojev za zagotavljanje učinkovite porabe skladov ESI; po izpolnitvi predhodnih pogojev in z zadržanjem 10 % plačil, kot predvideva veljavna revidirana uredba, bi moralo biti izvajanje projektov lažje in manj nagnjeno k napakam; vendar ugotavlja, da se Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 15/2017 sprašuje, v kakšnem obsegu je to dejansko vodilo k spremembam na terenu;

163.  obžaluje, da je bilo do konca leta 2016 imenovanih le 87 % (181 od 209) organov za potrjevanje programov in da ni bil imenovan organ za 28 glavnih programov (v Avstriji je bil imenovan organ samo za en program, v Belgiji samo za dva, v Nemčiji samo za osem, na Finskem samo za enega, v Franciji samo za dva, na Irskem samo za dva, v Italiji samo za šest, v Romuniji samo za štiri, na Slovaškem samo za enega, v Združenem kraljestvu samo za enega);

164.  presenečeno ugotavlja, da so bile glavne težave v postopku imenovanja povezane z zasnovo sistemov IT, ki naj bi vključevali nove elemente za obdobje 2014–2020, kar zadeva poročanje in zasnovo postopkov za zagotavljanje čvrstega nadzora upravnih organov nad posredniškimi organi;

165.  obžaluje tudi, da je bilo ob koncu leta 2016 na splošno izbranih le 26,1 % projektov in črpanih le 3,7 % razpoložljivih sredstev strukturnih skladov, kljub pospešitvi postopkov izbire v letu 2017; meni, da utegne počasni začetek privesti do velikega števila neporavnanih obveznosti ob koncu sedanjega obdobja financiranja; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatna prizadevanja za okrepitev upravnih zmogljivosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov;

166.  poudarja, da so bili postopki izbire izrazito počasni v Španiji, na Cipru, v Romuniji, Avstriji, na Češkem, Hrvaškem in Slovaškem;

167.  je seznanjen, da posledično v računih niso bili potrjeni zneski (prisotni so bili ničelni računi, „zero accounts“) za večino operativnih programov (247 od 295), saj do 31. julija 2016 ni bil prijavljen noben izdatek;

168.  izraža zadovoljstvo, ker Komisija na podlagi predhodnih revizijskih mnenj o prejetih svežnjih zagotovil ni zaznala pomembnih nedoslednosti;

169.  je vseeno zaskrbljen, ker je 7 od 9 revizij visoko tveganih operativnih programov ali področij, ki jih je opravila Komisija, razkrilo večje pomanjkljivosti (na Madžarskem – operativni programi za promet ter elektronsko upravo in izvajanje; v Italiji – prednostna naloga 3: Reti e mobilità, istruzione in operativni program tehnične pomoči; v Romuniji – operativna programa za konkurenčnost in okolje);

170.  je seznanjen, da je 278 od 322 upravnih in nadzornih sistemov prejelo mnenje brez pridržka oziroma mnenje z zmernim pridržkom; Komisija pa je v 40 primerih podala mnenje s pomembnim pridržkom;

171.  je seznanjen, da je Komisija izračunala, da skupni tvegani znesek pri plačilih znaša med 644,7 milijona EUR in 1 257,3 milijona EUR, ter da je v svoji nadzorni vlogi v letu 2016 izvedla finančne popravke v višini 481 milijonov EUR;

172.  je seznanjen, da je Komisija ocenila, da je bila v letu 2016 splošna povprečna stopnja napake za plačila za programe ESRR/Kohezijskega sklada v obdobju 2007–2013 nekje med 2,2 % in 4,2 %, preostala stopnja napake ob zaključku pa približno 0,4 %; znova poudarja, da je k ocenjeni stopnji napake za leto 2016 največ prispevalo področje kohezije, sledila pa so mu področja naravni viri, konkurenčnost in Evropa v svetu; poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z državami članicami, da bi izboljšala njihove sisteme upravljanja in kontrol, ter še naprej uporablja razpoložljiva pravna nadzorna orodja, da bi zagotovila odpravo vseh pomembnih napak;

173.  je seznanjen, da je Komisija zabeležila 68 pridržkov za preteklo in 2 pridržka za sedanje obdobje financiranja;

Posebna vprašanja

Grčija

174.  pozdravlja prizadevanja GD REGIO, da bi dosegel napredek pri prednostnih projektih v Grčiji;

175.  v zvezi s tem pozdravlja:

   (a) koncesije za štiri avtoceste (Atene–Solun, Korint–Tripoli–Kalamata, Korint–Patras in Patras–Joanina; skupaj več 1000 km cest), ki so že odprte in uporabniki so z njimi zelo zadovoljni;
   (b) program varčevanja energije v gospodinjstvih (instrument finančnega inženiringa v povezavi z nepovratnimi sredstvi), ki je izboljšal energijsko učinkovitost v 46 000 gospodinjstvih in ustvaril 6 000 delovnih mest; povpraševanje je bilo tako veliko, da je bil nemudoma oblikovan program, ki ga je nasledil v obdobju 2014–2020;
   (c) finančne instrumente, zlasti JEREMIE, ki so omogočili odprtje ali ohranitev več kot 20 000 delovnih mest;
   (d) projekt e-receptov za zdravila, v katerem se mesečno obdela več kot 5,5 milijona elektronskih receptov in 2,4 milijona napotnic in v katerem sodeluje 13 000 lekarn in 50 000 zdravnikov, v grškem proračunu za javno zdravstvo pa je omogočil velikanske prihranke;

176.  po drugi strani obžaluje:

   (a) hude zamude pri projektih podzemne železnice v Atenah (podaljšanje proge 3 v Pirej) in Solunu (osnovna proga), zaradi katerih je bilo treba projekta nadaljevati še v programskem obdobju 2014–2020;
   (b) opustitev nekaterih ključnih projektov v železniškem, digitalnem in energetskem sektorju oziroma zamude pri njihovem izvajanju, zaradi katerih so bili podaljšani ali v celoti preloženi na programsko obdobje 2014–2020;
   (c) velik del infrastrukture za odpadne vode in trdne odpadke ostaja nedokončan;

177.  pozdravlja dejstvo, da je OLAF dokončal upravno preiskavo češkega projekta Štorkljino gnezdo; je seznanjen, da so o tej zadevi poročali češki mediji; obžaluje, da je OLAF naletel na hude nepravilnosti;

178.  poziva GD REGIO, naj izterja sredstva, ki jih je sofinancirala Unija, tj. 1,67 milijona EUR, in uveljavi ustrezne sankcije;

179.  je seznanjen, da je Češka republika projekt Štorkljino gnezdo 25. januarja 2018 umaknila iz financiranja Unije in da se ob upoštevanju načela subsidiarnosti na Češkem za projekt že izvaja sodni pregled;

180.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Komisije, da je delež oddanih naročil, za katera je prispela samo ena ponudba, na Madžarskem 36 %; je seznanjen, da je povprečje Unije 17 %; poziva Komisijo, naj v procesih zbiranja ponudb spodbuja konkurenco;

181.  pozdravlja pozitivno oceno desetletnega mehanizma za sodelovanje in preverjanje za Bolgarijo in Romunijo(83); je zaskrbljen zaradi nedavnega nazadovanja v boju proti korupciji na visoki ravni v Bolgariji in Romuniji; poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja organe pregona in protikorupcijske organe v obeh državah članicah; poudarja zavidanja vredne rezultate protikorupcijske agencije v Romuniji pri reševanju primerov korupcije na srednji in visoki ravni; poudarja, da je ohranjanje teh prizadevanj izjemno pomembno za utrditev boja proti korupciji;

182.  obsoja nedavni zločin, katerega žrtev je bil slovaški novinar in ki bi lahko bil povezan z njegovim preiskovalnim delom; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o kmetijskih skladih Unije na Slovaškem;

183.  ugotavlja, da je OLAF opravil tudi upravno preiskavo posojila, ki ga je skupini Volkswagen Group odobrila Evropska investicijska banka (EIB);

184.  je seznanjen z izjavo predsednika EIB Wernerja Hoyerja, ki se glasi: „Še vedno ne moremo izključiti, da je bilo eno od naših posojil v vrednosti 400 milijonov EUR podjetju Volkswagen Antrieb RDI povezano s tehnologijami za nadzor emisij v času, ko je bila razvita in uporabljena odklopna programska oprema. Ugotovitve urada OLAF bomo pregledali in pretehtali vse razpoložljive in primerne ukrepe. [...] Zelo smo razočarani nad trditvijo OLAF po preiskavi, namreč da je VW banko EIB zavajal glede uporabe te odklopne naprave.“;

Letno poročilo o dejavnostih generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL)

185.  je seznanjen, da je GD EMPL navedel svoj prispevek k ciljem Unije za leto 2020:

   (a) stopnja zaposlenosti v Uniji za starostno skupino od 20 do 64 let je v tretjem četrtletju leta 2016 dosegla 71,2 %; ta stopnja je prvič presegla doslej najvišjo vrednost iz leta 2008 (70,3 %), in če se bo ta trend nadaljeval, bo morda dosežena celo ciljna stopnja strategije Evropa 2020;
   (b) skupna stopnja brezposelnosti se še naprej zmanjšuje in je tako za Unijo kot za evroobmočje padla pod 10 %; stopnja brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti pa še vedno ostaja eden glavnih izzivov za Unijo, čeprav se je zmanjšala z 19,5 % v decembru 2015 na 18,6 % v decembru 2016 oziroma s 4,3 % v tretjem četrtletju 2015 na 3,8 % v tretjem četrtletju 2016;
   (c) gospodarsko okrevanje, ki se je začelo leta 2013, je spremljalo stalno, čeprav nezadostno zmanjševanje revščine, izmerjeno kot zmanjšanje stopnje števila ljudi, ki jim grozi revščina, s 24,7 % leta 2012 na 23,7 % leta 2015, vendar pa okrevanje še ne dosega vseh delov družbe, leta 2016 pa sta 118 milijonom ljudi grozila revščina in družbena izključenost (1,7 milijona ljudem več kot leta 2008), kar je daleč od uresničitve cilja strategije Evropa 2020 glede revščine in družbene izključenosti;
   (d) naložbe za izboljšanje pogojev geografske in poklicne mobilnosti ob preprečevanju izkrivljanja in zlorab so prispevale k postopnemu povečanju stopnje mobilnosti v Uniji, ki je leta 2015 dosegla 3,6 % prebivalstva;

186.  obžaluje pa, da so se razlike v porazdelitvi prihodka med letoma 2013 in 2014 povečale in čeprav so od takrat ostale stabilne, so se v nekaterih primerih še povečevale; je zaskrbljen, da je v letu 2016 najbogatejših 20 % prebivalstva imelo razpoložljiv dohodek, ki je bil približno petkrat višji od razpoložljivega dohodka najrevnejših 20 %, pri čemer so bile med državami velike razlike (v nekaterih pa se je neenakost povečala);

187.  pozdravlja naknadno oceno programskega obdobja 2007–2013 ESS, ki je bila končana 12. decembra 2016; ugotavlja, da je konec leta 2014 vsaj 9,4 milijona evropskih prebivalcev našlo službo s podporo ESS, 8,7 milijona jih je pridobilo kvalifikacije ali spričevalo, 13,7 milijona udeležencev pa je doseglo druge pozitivne rezultate, na primer izpopolnilo svoje veščine; ugotavlja, da je ESS glede na makroekonomske simulacije pozitivno vplival tudi na bruto domači proizvod (BDP) 28 držav članic (povečanje za 0,25 %) in produktivnost;

188.  ugotavlja, da ti kvantitativni podatki res kažejo pozitivni trend, zelo malo pa povedo o uspešnosti in trajnosti ukrepov;

189.  izraža odločno kritiko na račun GD EMPL, ker ni objavil predlogov direktorata za priporočila posameznim državam, čeprav je Parlament to večkrat zahteval;

190.  ugotavlja, da spodnja preglednica prikazuje skupna sredstva za prevzem obveznosti in plačila, odobrena v letu 2016:

2016, v milijonih EUR

Odobrena sredstva za prevzem obveznosti

Odobrena sredstva za plačila

Evropski socialni sklad (ESS) in pobuda za zaposlovanje mladih

12 438,2

8 132

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD)

534,7

278

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

27,6

27,6

Instrument za predpristopno pomoč – razvoj človeških virov (IPA-HRD)

0

82,3

Neposredno upravljanje (program za zaposlovanje in socialne inovacije, program za pravice, enakost in državljanstvo, Erasmus+) in agencije

289

275

Skupaj

13 290

8 795

191.  pozdravlja dejstvo, da je GD EMPL razvil metodologijo za letno ocenjevanje uspešnosti programov, vendar dvomi o informativni vrednosti meril, kot so „dobro“, „sprejemljivo“ in „slabo“;

192.  je zaskrbljen, da je bilo do marca 2017 imenovanih samo 87 % organov za potrjevanje;

193.  pozdravlja dejstvo, da je GD EMPL do 15. februarja 2017 prejel celoten sveženj zagotovil, vključno z računovodskimi izkazi, letnim poročilom o nadzoru in revizijskimi mnenji o računovodskih izkazih, upravnem in kontrolnem sistemu ter zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij, pa tudi izjavo o zanesljivosti in letni povzetek za vse programe; ugotavlja, da je imel GD EMPL v splošnem samo manjše pripombe in da je letne računovodske izkaze potrdil;

194.  pozdravlja dejstvo, da je GD EMPL do izteka leta 2016 v celoti uresničil svoj večletni revizijski načrt, in sicer je bilo revidiranih 89 izmed 92 revizijskih organov za 115 izmed 118 operativnih programov;

195.  ugotavlja, da je GD EMPL v letu 2016 izvedel finančne popravke v vrednosti 255,8 milijona EUR, da je kumulativni sprejeti oziroma določeni znesek finančnih popravkov za programsko obdobje 2007–2013 konec leta 2016 znašal 1 454 milijonov EUR ter da so države članice za isto obdobje prijavile finančne popravke v višini 2 253,8 milijona EUR;

196.  obžaluje, da je GD EMPL ponovil oziroma na novo izrazil pridržke o:

   (a) upravnih in kontrolnih sistemih enega od operativnih programov ESS v Italiji za programsko obdobje 2000–2006 (pridržek glede ugleda);
   (b) upravnih in kontrolnih sistemih 23 specifičnih operativnih programov ESS v programskem obdobju 2007–2013 ter
   (c) upravnih in kontrolnih sistemih 3 operativnih programov ESS oziroma pobude za zaposlovanje mladih in 1 operativnega programa FEAD v programskem obdobju 2014–2020;

197.  ugotavlja, da je bil skupni znesek tveganja za ustrezne odhodke v letu 2016 ocenjen na 279 milijonov EUR;

Posebna vprašanja

Pobuda za zaposlovanje mladih

198.  je bil obveščen o prvih ugotovitvah študije o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih, namreč da:

   (a) se je do konca leta 2016 število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) in so sodelovali v projektih s podporo pobude za zaposlovanje mladih za izpopolnitev veščin ali pridobivanje delovnih izkušenj, v primerjavi s koncem leta 2015 potrojilo (1,3 v primerjavi z 0,5 milijona ljudi);
   (b) je 712 000 brezposelnih in neaktivnih udeležencev, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo, dokončalo ukrep, ki se je financiral iz pobude za zaposlovanje mladih; jih je več kot polovica (približno 346 000) doseglo pozitiven rezultat, saj so se po koncu ukrepa začeli izobraževati ali usposabljati, so pridobili kvalifikacijo ali se zaposlili (vključno s samozaposlitvijo);
   (c) je v Italiji analiza hipotetičnih scenarijev pokazala, da so nove inovativne politike, v veliki meri podprte iz pobude za zaposlovanje mladih, izboljšale možnosti za zaposlitev mladih za 7,8 %, kljub precejšnjim razlikam med regijami, iz katerih izhaja, da so na območjih z najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih večje težave;

199.  ugotavlja tudi, da:

   (a) sta Italija in Španija kljub še vedno veliki brezposelnosti mladih z ukrepi pobude za zaposlovanje mladih privabili veliko število mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;
   (b) se je Slovaška od programov javnih del za mlade preusmerila k učinkovitejšim ukrepom, kot je večja ponudba poklicnega usposabljanja;
   (c) je v Italiji analiza hipotetičnih scenarijev pokazala, da so nove inovativne politike, v veliki meri podprte iz pobude za zaposlovanje mladih, izboljšale možnosti za zaposlitev mladih za 7,8 %, kljub precejšnjim razlikam med regijami;
   (d) so se na Portugalskem programi podjetništva, ki so se sofinancirali iz pobude za zaposlovanje mladih, izkazali za uspešnejše kot ukrepi visokošolskega izobraževanja;
   (e) je Grčija ugotovila, da mora pregledati sistem kuponov za zaposlovanje in usposabljanje mladih;
   (f) je na Poljskem 62 % udeležencev pobude za zaposlovanje mladih dobilo ponudbo za delo, usposabljanje ali izobraževanje, zadovoljstvo udeležencev pa je bilo v splošnem zelo veliko;

200.  vseeno obžaluje, da je bilo uporabljenih le 30 % razpoložljivih sredstev, in sicer v obliki začetnih vnaprejšnjih in vmesnih plačil;

201.  pozdravlja, da so vse članice, za katere je veljala vnaprejšnja pogojenost glede Romov (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka republika, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija), do oktobra 2017 pogoj izpolnile, torej sprejele državno strategijo za vključevanje Romov;

202.  ugotavlja, da v programskem obdobju 2014–2020 dve prednostni naložbi ESS neposredno zadevata nediskriminacijo in vključevanje Romov (glej spodnjo tabelo);

Prednostna naložba

Države članice, ki so izbrale prednostno naložbo

Finančni prispevek

(v mio EUR)

Boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakih možnosti

11 držav članic (BE, CY, CZ, DE, ES, FR, GR, IE, PL, PT in SK).

447

Socialno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi

12 držav članic (AT, BE, BG, CZ, ES, FR, GR, HU, IT, PL, RO in SK).

1 600

Večina financiranja (1,2 milijona EUR) je koncentrirana v naslednjih državah: BG, CZ, HU in RO

203.  je seznanjen, da ima Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji največji letni proračun v višini 150 milijonov EUR, da pa je bilo leta 2016 iz rezerve mobiliziranih le 28 milijonov EUR za obveznosti, in sicer v korist osmih držav članic;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

204.  zato poziva države članice in Komisijo, naj v finančnem obdobju po letu 2020 večjo pozornost posvetijo naslednjim vprašanjem:

   (a) ustvarjanju dodane vrednosti Unije s kohezijsko politiko;
   (b) vzpostavitvi trdnejšega usklajevanja med kohezijo, gospodarskim upravljanjem in evropskim semestrom, pri čemer bi se med drugim upoštevale pozitivne spodbude za krepitev uresničevanja ciljev kohezijske politike za preseganje razlik in neenakosti, kot je navedeno v Pogodbah, in sicer v njenih treh razsežnostih – ekonomski, socialni in teritorialni;
   (c) oblikovanju sistema, ki bo omogočil koncentracijo kohezijskega financiranja v regijah, ki ga najbolj potrebujejo;
   (d) zagotavljanju strateške upravne podpore za regije, ki imajo težave pri črpanju financiranja;
   (e) pripravi enotnih pravil za strukturne sklade;
   (f) doseganju napredka pri uvajanju načela enotne revizije;
   (g) hitrejšemu izvajanju programov in projektov z namenom spoštovanja sedemletnega finančnega obdobja (ne n+3);
   (h) omogočanju nacionalnim revizijskim organom, da opravijo revizijo finančnih instrumentov v okviru proračuna EU, zmanjšanju števila finančnih instrumentov in uvedbi strožjih pravil za poročanje s strani upravljavcev sredstev, tudi s strani skupine EIB in drugih mednarodnih finančnih institucij v zvezi z uspešnostjo in doseženimi rezultati, s čimer bi se povečali preglednost in odgovornost;
   (i) upoštevanju izkušenj, pridobljenih v sedanjem obdobju, in potrebi po večji poenostavitvi, da bi vzpostavili uravnotežen sistem, ki bo zagotavljal doseganje rezultatov in dobrega finančnega poslovodenja brez prekomerne upravne obremenitve, ki bi odvrnila morebitne upravičence in vodila k dodatnim napakam;
   (j) geografski in družbeni uravnoteženosti, da bi zagotovili, da se bodo naložbe opravile tam, kjer so najbolj potrebne;

205.  vztraja, da morata GD REGIO in GD EMPL svoje predloge priporočil za posamezne države objaviti v svojih letnih poročilih o dejavnostih, kot je Parlament že večkrat zahteval;

206.  poziva GD REGIO, naj:

   (a) pristojnemu odboru Parlamenta poroča o tekočih zadevah OLAF, potem ko bodo povezani pravni postopki dokončani;
   (b) v sklopu nadaljnjega ukrepanja na osnovi razrešnice Komisiji za leto 2016 pristojnemu odboru Parlamenta poroča o napredku pri vseh zgoraj navedenih projektih;

207.  poziva EIB, naj nemudoma preuči ugotovitve OLAF in sprejme potrebne sklepe; poziva jo tudi, naj Parlament obvesti o teh sklepih in sprejetih ukrepih;

208.  poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov, ki je bilo uvedeno s pregledom finančne uredbe;

209.  poziva GD EMPL, naj uresniči priporočilo službe za notranjo revizijo glede predčasnega izvajanja strategije nadzora za ESIF in Parlament obvesti, ko bo naloga opravljena;

210.  poziva Komisijo, naj zagotovi nadaljnjo poenostavitev pravil in zmanjšanje upravnega bremena, da bi pripomogla k nadaljnjemu zmanjšanju stopnje napake;

Naravni viri

Ključni kazalniki uspešnosti in pravična SKP

211.  poudarja, da sta se glede na letno poročilo o dejavnostih GD AGRI (stran 15 – ključni kazalnik uspešnosti št. 1: faktorski dohodek kmetijstva na delavca za poln delovni čas) dodana vrednost in produktivnost sektorja v letu 2016 znova nekoliko zmanjšali in da GD AGRI „ne more z gotovostjo pojasniti, kaj povzroča splošno upadanje faktorskega dohodka od leta 2013“;

212.  želi spomniti, da ključni kazalnik uspešnosti št. 4 – stopnja zaposlenosti na podeželju – ni relevanten, saj na to stopnjo pri razvoju podeželja ne vplivajo samo ukrepi SKP;

213.  obžaluje, da Komisija ni upoštevala priporočil Parlamenta iz resolucije, priložene sklepu o razrešnici za proračunsko leto 2015, in ni na novo opredelila ključnega kazalnika uspešnosti št. 4, da bi „poudarila poseben učinek ukrepov SKP na zaposlovanje na teh območjih“;

214.  poudarja, da je 51 % upravičencev do neposrednih plačil v letu 2016 prejelo manj kot 1 250 EUR, kar skupaj znaša 4 % vseh neposrednih plačil(84);

215.  želi spomniti na svoje pripombe(85) o netrajnostni strukturi odhodkov SKP: 44,7 % vseh kmetij Unije je imelo dohodek nižji od 4 000 EUR letno, leta 2016 pa je zgornjih 10 % upravičencev do neposredne podpore v okviru SKP v povprečju prejelo približno 60 % plačil(86); ugotavlja, da porazdelitev neposrednih plačil v veliki meri ustreza koncentraciji lastništva zemlje, saj ima 20 % kmetov v lasti 80 % zemlje (odgovor na vprašanje za pisni odgovor št. 17 na predstavitvi v Odboru parlamenta za proračunski nadzor z g. Hoganom 28. novembra 2017); je zaskrbljen zaradi visoke koncentracije upravičencev in poudarja, da je treba poiskati boljše ravnotežje med velikimi in malimi upravičenci;

216.  ugotavlja, da se približno 72 % pomoči izplača kmetijam, velikim od 5 do 250 hektarov, ki so večinoma v družinski lasti;

217.  poziva, naj GD AGRI opredeli cilje, pospremljene s kazalniki, da bi v prihodnjem večletnem finančnem okviru zmanjšal neenakosti v prihodkih kmetij;

218.  znova poudarja, da neposredna plačila ne morejo v celoti odigrati vloge mehanizma varnostne mreže za stabilizacijo dohodka kmetij, zlasti manjših, saj porazdelitev teh plačil ni uravnotežena;

219.  meni, da večje kmetije v obdobju nestabilnosti prihodkov ne potrebujejo nujno enake stopnje podpore za stabilizacijo kot manjše kmetije, saj lahko izkoristijo ekonomijo obsega, zaradi katere so odpornejše, zato priporoča, da Komisija z drsečo lestvico odpravi to neravnovesje, pri čemer bi se subvencije zmanjševale sorazmerno s povečevanjem velikosti kmetij;

220.  poziva Komisijo, naj zagotovi dejansko poenostavitev postopka, vključno z zahtevano dokumentacijo, da bi se vzpostavil dostop do financiranja, ne da bi se pri tem zapostavila načela nadzora in spremljanja; poziva, naj se posebna pozornost nameni upravni podpori za male proizvajalce, za katere je financiranje bistven predpogoj za preživetje njihove dejavnosti;

Stopnja napake

221.  poudarja, da je Računsko sodišče ocenilo, da stopnja napake za poglavje naravnih virov kot celoto znaša 2,5 % (2,9 % v letu 2015 in 3,6 % v letu 2014); pozdravlja pozitivno gibanje stopnje napake in ugotavlja, da je v letu 2016 presegla prag pomembnosti;

222.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče v oceni Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) ugotovilo, da pri plačilih tržne in neposredne podpore v letu 2016 ni odkrilo pomembnih napak, najverjetnejša stopnja napake pa je po njegovi oceni znašala 1,7 % (2,2 % v letu 2015);

223.  poudarja, da je Računsko sodišče odkrilo manj napak zaradi prijavljanja prevelikih ali neupravičenih zemljišč, kar je posledica prožnejše opredelitve trajnega travinja, uresničitve akcijskih načrtov za večjo kakovost podatkov v identifikacijskih sistemih za zemljišča (LPIS) in novega spletnega geoprostorskega sistema za oddajo vlog;

224.  ugotavlja, da so bila plačila za ekologizacijo vir napak, saj so prispevala k 17 % stopnje napake, ki jo je izračunalo Računsko sodišče, in da so bile napake v glavnem povezane z zahtevami za površine z ekološkim pomenom, čeprav je bila stopnja napake za EKJS pod pragom pomembnosti; v zvezi s tem pozdravlja znižanje stopnje napake za EKJS na 1,7 %;

225.  poudarja, da je Računsko sodišče pomanjkljivosti odkrilo pri zaščiti trajnega travinja, saj Češka republika in Poljska nista imeli zgodovinskih podatkov, s katerimi bi bilo mogoče preveriti skladnost z obveznostjo, da mora na ornih zemljiščih pet let zapored rasti trava, medtem ko Nemčija, Francija, Italija, Portugalska in Združeno kraljestvo trajnega travinja niso klasificirali na povsem zanesljiv način;

226.  poudarja pozitivno gibanje stopnje napake, o katerem je poročalo Računsko sodišče, kljub gibanju tveganih zneskov, o katerih je poročal GD AGRI v letnem poročilu o dejavnostih, namreč njegovemu povečanju z 1,38 % v letu 2015 na 1,996 % v letu 2016 (tržni ukrepi s stopnjo napake 2,85 % niso vključeni) oziroma za 4 % v obeh proračunskih letih na področju razvoja podeželja; se zaveda, da to ne pomeni statistično pomembnega odklona;

227.  obžaluje, da je stopnja napake pri plačilih na področju razvoja podeželja, okolja, podnebnih ukrepov in ribištva v letu 2016 presegla prag pomembnosti, pri čemer je bila najverjetnejša stopnja napake ocenjena na 4,9 % (5,3 % v letu 2015); ugotavlja, da bi bila ocenjena stopnja napake za 1,5 odstotne točke nižja, če bi državni organi vse informacije, ki so jih imeli, uporabili za odpravo napak;

228.  je seznanjen, da so na področju razvoja podeželja tri največje napake v zvezi z upravičenostjo naredili upravičenci, ki niso razkrili, da so pod nadzorom povezanih podjetij, da vlagajo zahtevke skupaj s povezanimi podjetji ali da od njih kupujejo, s čimer so kršili pravila Unije ali nacionalna pravila (letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016, odstavek 7.26);

Upravljavski in kontrolni sistemi

229.  poudarja, da je generalni direktor GD AGRI v letnem poročilu o dejavnostih izrazil pridržek glede neposrednih plačil prek 18 plačilnih agencij v 12 državah članicah in da je znesek, ki so ga upravljale te agencije in za katerega je bil odrejen strožji nadzor, 13 618,6 milijona EUR, pri čemer je dejanski tvegani znesek za odhodke, za katere je bil izražen pridržek, 541,2 milijona EUR;

230.  poudarja, da so bile pomanjkljivosti odkrite zlasti pri upravnih in nadzornih sistemih na Madžarskem (zamude plačilnih agencij pri predložitvi izjav o upravljanju in pomanjkljivosti pri plačilih za ekologizacijo), v Bolgariji (ekologizacija in status ekoloških kmetij), na Poljskem (plačila za ekologizacijo) in v Italiji (pomanjkljivosti pri ugotavljanju upravičenosti zemljišč in aktivnih kmetov);

231.  obžaluje nedavne primere goljufij v zvezi s plačilnimi agencijami v Italiji; poziva Komisijo, naj dejavno spremlja razmere in Parlamentu v okviru nadaljnjih ukrepov po postopku razrešnice predloži ustrezne podrobnosti;

232.  poziva Komisijo, naj pospeši postopek potrjevanja skladnosti, ki ga je začela 8. januarja 2016, da bi pridobila podrobne in točne informacije o nevarnosti nasprotja interesov pri državnem kmetijskem intervencijskem skladu v Češki republiki; je seznanjen, da neustrezno ukrepanje v primeru nasprotja interesov lahko privede do tega, da pristojni organ plačilni agenciji odvzame dovoljenje oziroma da Komisija naloži finančne popravke; poziva Komisijo, naj Parlament brez odlašanja obvesti, če bo OLAF ob zaključku postopka potrjevanja skladnosti GD AGRI posredoval informacije o morebitnih goljufijah, korupciji ali drugih nezakonitih dejavnostih, ki bi lahko vplivale na finančne interese Unije;

Zanesljivost podatkov, ki jih sporočijo države članice

233.  poudarja, da so v upravljavskih in kontrolnih sistemih nekaterih držav članic prisotne pomanjkljivosti in da GD AGRI zato prilagaja sporočene kontrolne statistične podatke predvsem na podlagi revizij Komisije in Računskega sodišča, opravljenih v zadnjih treh letih, pa tudi na podlagi mnenja certifikacijskega organa za zadevno proračunsko leto;

234.  poudarja, da so organi držav članic za potrjevanje od leta 2015 sicer obvezani preveriti zakonitost in pravilnost transakcij, vendar drži naslednje:

   (a) GD AGRI je za tržne ukrepe prilagodil skupaj 32 programov (tj. manj kot 20 % vseh programov, za katere so bili v letu 2016 prijavljeni odhodki);
   (b) pri neposrednih plačilih so bile prilagoditve opravljene v 52 primerih (od skupno 69), in čeprav večina teh prilagoditev ni presegla 1 %, jih je bilo 7 v razponu od 1 % do 2 %, 9 pa jih je preseglo 2 %;
   (c) na področju razvoja podeželja so bila povečana sredstva 39 izmed 72 plačilnih agencij, prav tako pa je bilo opravljenih 21 prilagoditev v višini več kot 1 % in 16 prilagoditev, ki so presegle 2 %;

Uspešnost na področju razvoja podeželja

235.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče preučilo nekatera vprašanja v zvezi z uspešnostjo za vzorčne transakcije na področju razvoja podeželja v zadnjih treh letih; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo 95 % projektov, dokončanih v času revizije, izvedenih po načrtih, obžaluje pa, da ni bilo dovolj dokazov, da so bili stroški razumni;

236.  poudarja, da je bilo skoraj pri vseh projektih, ki jih je revidiralo Računsko sodišče, uporabljeno načelo povračila nastalih stroškov, in ugotavlja, da lahko države članice v programskem obdobju 2014–2020 kot nadomestno možnost uporabljajo poenostavljeno obračunavanje stroškov, in sicer standardne stroške na enoto, enkratne zneske in pavšalno financiranje, kar učinkovito zmanjšuje tveganje pretiranih cen;

Ekologizacija

237.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2016 (odstavek 7.17) v zvezi s plačili za ekologizacijo, izvršenimi za 63 kmetij, ki jih je obiskalo, navedlo, da:

   (a) zahteve izpolnjujejo vse tiste, za katere velja zahteva po diverzifikaciji kmetijskih rastlin;
   (b) je največ kršitev v zvezi z ekologizacijo zadevalo zahteve za površine z ekološkim pomenom;
   (c) so bila zemljišča pravilno evidentirana v LPIS, kar zadeva ohranjanje obstoječega trajnega travinja;
   (d) vse trajno travinje ni bilo pravilno evidentirano kot tako;

238.  vendar je zelo zaskrbljen zaradi prvih sklepnih ugotovitev Komisije v delovnem dokumentu njenih služb, „Pregled ekologizacije po enem letu“ SWD (2016)0218, drugi del, stran 14, da bi: „ na splošno kmetje morali zamenjati pridelek na manj kot 1 % skupne površine ornih zemljišč v Uniji, da bi izpolnili zahtevo po diverzifikaciji posevkov, in ker za veliko večino ornih zemljišč v Uniji veljajo zahteve po diverzifikaciji posevkov, se zdi, da ta omejeni učinek odraža sedanje prakse kmetov, ki že izpolnjujejo zahteve“;

239.  poudarja, da Računsko sodišče v svojem letnem poročilu (odstavki 7.43 do 7.54) potrjuje analizo, ki jo je opravila Komisija, in poudarja, da diverzifikacija posevkov in shema za površine z ekološkim pomenom nista privedli do sprememb za večino kmetij, ki jih je obiskalo (89 % za diverzifikacijo posevkov in 67 % za površine z ekološkim pomenom);

240.  je posebno zaskrbljen, da glede na posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2017 z naslovom „Okolju prijaznejše: shema dohodkovne podpore je bolj zapletena, a še ni okoljsko uspešna“: „Ozelenitev verjetno ne bo zagotovila bistvenih okoljskih in podnebnih koristi (...), ker zahteve ozelenitve na splošno niso zahtevne in da večinoma odražajo običajne kmetijske prakse“;

241.  poleg tega poudarja, da Računsko sodišče določa, da je zaradi obsežnih izjem večina kmetov (65 %) lahko upravičenih do plačil za zeleno komponento, ne da bi dejansko morali izpolnjevati obveznosti ekologizacije; ekologizacija zato privede do pozitivnih sprememb kmetijskih praks na zelo omejenem deležu kmetijskih zemljišč v Uniji;

242.  obžaluje, da so sheme ekologizacije bolj instrument za podpiranje dohodka kmetov kot za krepitev okoljske in podnebne smotrnosti SKP; meni, da bi morale za kmetijske programe za obravnavanje okoljskih in podnebnih potreb vključevati cilje smotrnosti in financiranje, ki bi odražalo nastale stroške in izpadle dohodke zaradi dejavnosti, ki presegajo okoljsko izhodišče;

243.  obžaluje dejstvo, da bi lahko sheme ekologizacije v dejanski zasnovi programov povečale neravnovesja v porazdelitvi podpore SKP, saj so del plačil na površino; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razmisli o upoštevanju priporočil Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 21/2017;

244.  je seznanjen, da Komisija meni: „dejanski vpliv (shem za ekologizacijo) na okoljske rezultate je odvisen od odločitev držav članic in kmetov ter dejstva, da je do sedaj le malo držav članic izkoristilo možnosti za omejitev uporabe pesticidov in gnojil na površinah z ekološkim pomenom“;

245.  poudarja, da je za javno upravo breme ekologizacije predvsem v razvoju novih orodij za upravljanje, kot je sloj površine z ekološkim pomenom LPIS, kar delno pojasnjuje, zakaj je GD AGRI povečal število pridržkov in akcijskih načrtov, ki so naloženi državam članicam;

246.  je seznanjen, da ekologizacija bistveno povečuje zapletenost SKP zaradi prekrivanj z njenimi drugimi okoljskimi instrumenti (navzkrižna skladnost in okoljski ukrepi drugega stebra); v zvezi s tem je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 21/2017 o ozelenitvi, v katerem je navedeno, da „Komisija in države članice blažijo s tem povezano tveganje mrtvih izgub in dvojnega financiranja“;

Shema za mlade kmete

247.  opozarja, da je zaradi velikih razlik v razvoju kmetijskega sektorja po vsej Uniji glavni problem demografski izziv, ki zahteva politike, ki obravnavajo pomanjkanje mladih kmetov, da bi zagotovili dolgoročno trajnost kmetijstva v Uniji;

248.  poudarja, da se mladi kmetovalci soočajo s posebnimi težavami pri dostopu do finančnih sredstev in nizkimi prihodki v prvih letih poslovanja, skupaj s počasno generacijsko pomladitvijo in težavami pri dostopu do kmetijskih zemljišč;

249.  poudarja, da je zaradi upadajočega števila mladih v sektorju generacijska pomladitev težja in lahko pomeni izgubo dragocenih spretnosti in znanja, ko se starejši in izkušeni ljudje upokojijo; zaradi tega vztraja, da je potrebna podpora za kmete, ki odhajajo v pokoj, in mlade naslednike, ki prevzemajo kmetijo;

250.  je posebno zaskrbljen zaradi dejstva, da v posebnem poročilu št. 10/2017 o podpori za mlade kmete Računsko sodišče ugotavlja, da za neposredna plačila pomoč mladim kmetom:

   (a) ni temeljila na dobri oceni potreb;
   (b) ne odraža splošnega cilja spodbujanja generacijske pomladitve;
   (c) ni vedno zagotovljena mladim kmetom, ki jo potrebujejo, ter
   (d) se včasih zagotavlja gospodarstvom, v katerih imajo mladi kmetje zgolj manjšo vlogo;

251.  obžaluje, da je Računsko sodišče v zvezi s podporo za mlade kmete preko shem za razvoj podeželja ugotovilo, da ukrepi na splošno temeljijo na nejasni oceni potreb in da ni prave koordinacije med plačili v okviru stebra 1 in podporo mladim kmetom v okviru stebra 2;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

252.  poziva:

   (a) Komisijo, naj temeljito preuči vzroke splošnega zmanjšanja faktorskega dohodka od leta 2013 in opredeli nov ključni cilj uspešnosti za naslednji večletni finančni okvir, skupaj s kazalniki učinkov in rezultatov, namenjenimi blažitvi dohodkovnih neenakosti med kmeti;
   (b) države članice, naj si še naprej prizadevajo, da bi v svojo podatkovno zbirko LPIS vključile zanesljive in posodobljene informacije;
   (c) Komisijo, naj pregleda pristop, ki ga uporabljajo plačilne agencije za razvrščanje in posodabljanje kategorij zemljišč v svojih LPIS in za izvajanje zahtevanih navzkrižnih pregledov, da bi zmanjšale tveganje napake v plačilih za zeleno komponento;
   (d) Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, na podlagi katerih bodo morali akcijski načrti držav članic na področju razvoja podeželja vključevati popravljalne ukrepe za obravnavo pogosto ugotovljenih vzrokov za napake;
   (e) Komisijo, naj zagotovi smernice in razširja najboljšo prakso med nacionalnimi organi ter upravičenci in njihovimi združenji, da bi zagotovila, da se z njihovimi pregledi odkrijejo povezave med vlagatelji in drugimi deležniki, ki sodelujejo pri podprtih projektih razvoja podeželja;
   (f) Komisijo, naj bo še naprej pozorna na preverjanje, ki ga izvajajo organi držav članic, in podatke, ki jih sporočajo, ter svoje ugotovitve upošteva pri razporejanju revizijskega bremena na osnovi ocen tveganja;
   (g) države članice, pa tudi upravičence in njihova združenja, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja sistem poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov pri razvoju podeželja;
   (h) Komisijo, naj za prihodnjo reformo skupne kmetijske politike pripravi in razvije celovito intervencijsko logiko za okoljsko in podnebno ukrepanje Unije na področju kmetijstva, vključno s specifičnimi cilji in na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj o zadevnih pojavih;

253.  poziva Komisijo, naj sledi naslednjim načelom pri oblikovanju novega predloga v zvezi z ekologizacijo:

   (a) kmetje bi smeli biti do plačil SKP upravičeni samo, če izpolnjujejo enoten sklop osnovnih okoljskih standardov, vključno z zahtevami dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev ter zahtevami ekologizacije, ki presegajo zahteve okoljske zakonodaje; v zvezi s tem pozdravlja logiko pristopa k proračunu, usmerjenega v rezultate, ki ga je ubrala Komisija; meni, da bi moral biti prihodnji sistem izvajanja bolj odvisen od rezultatov;
   (b) specifične lokalne potrebe v zvezi z okoljem in podnebjem je mogoče ustrezno obravnavati z učinkovitejšim in usmerjenim načrtovanim ukrepanjem na področju kmetijstva;
   (c) če imajo države članice pri izvajanju skupne kmetijske politike možnost izbire, bi morale pred izvajanjem dokazati, da so rešitve, za katere so se odločile, uspešne in učinkovite pri doseganju ciljev politike, zlasti tistih v zvezi z varnostjo in kakovostjo hrane ter njunim učinkom na zdravje, ekologizacijo, upravljanjem zemljišč in podeželja ter bojem proti odseljevanju v Uniji;

254.  poziva Komisijo, naj:

   (a) izvede celovito oceno vseh obstoječih politik in orodij SKP, ki jih je mogoče združiti, da bi pomagali mladim kmetom in opredelili ovire za uporabo obstoječih kmetij in ustanavljanje novih kmetij za mlade kmete, kar bi lahko obravnavali pri prihodnjem pregledu SKP;
   (b) v sklopu kmetijske reforme poskrbi za nadaljnje izboljšave okvira za razvoj podeželja, kot je med drugim določeno v izjavi 2.0 iz Corka, da bo zagotovila uspeh podpornih programov za mlade kmete;
   (c) v zakonodajo za SKP po letu 2020 vključi (ali zahteva, da države članice to navedejo v skladu z določbami o deljenem upravljanju) jasno intervencijsko logiko za instrumente politike, ki so namenjeni obravnavanju generacijske pomladitve v kmetijstvu; intervencijska logika bi morala zajemati:
   zanesljivo oceno potreb mladih kmetov,
   oceno, katere potrebe je mogoče obravnavati z instrumenti politik Unije in katere bi se lahko bolje obravnavale s politikami držav članic ali pa se že, ter analizo, katere oblike pomoči (npr. neposredna plačila, pavšalni zneski, finančni instrumenti) so najprimernejše za obravnavanje ugotovljenih potreb,
   ozaveščanje organov, upravičencev in njihovih združenj o možnih oblikah pomoči za predčasno predajo kmetije nasledniku ter spremne storitve ali ukrepe svetovanja, na primer zadovoljivo upokojitveno shemo na podlagi nacionalnih ali regionalnih dohodkov ali prihodkov v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju,
   opredelitev ciljev v skladu z načeli SMART z jasnimi in količinsko opredeljivimi pričakovanimi rezultati instrumentov politike glede pričakovane stopnje generacijske pomladitve in prispevka k sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo; zlasti bi moralo biti jasno, ali naj bo cilj instrumentov politike podpora čim večjega števila mladih kmetov ali ciljna usmerjenost v specifično skupino mladih kmetov;
   (d) zagotovi, da bo skupaj z državami članicami (v skladu z določbami o deljenem upravljanju) prek zakonodaje o SKP po letu 2020, ki jo predlaga, izboljšala sistem spremljanja in vrednotenja;

Evropa v svetu

Stopnje napake

255.  poudarja, da je v skladu z ugotovitvami Računskega sodišča na porabo v razdelku „Evropa v svetu“ vplivala pomembna stopnja napake, pri čemer je ocenjena stopnja napake 2,1 %, (2,8 % leta 2015 in 2,7 % leta 2014); pozdravlja pozitivni trend stopnje napake na tem področju politike;

256.  obžaluje, da je stopnja napake za specifične transakcije, ki jih neposredno upravlja Komisija, znašala 2,8 % (3,8 % leta 2015; 3,7 % leta 2014), potem ko so bile izključene transakcije z več donatorji in transakcije v zvezi s proračunsko podporo;

257.  poudarja, da so Komisija in njeni izvajalski partnerji naredili več napak v transakcijah v zvezi z nepovratnimi sredstvi in sporazumi o prispevku z mednarodnimi organizacijami kot pri drugih vrstah podpore; poudarja zlasti, da so bile transakcije proračunske podpore, ki jih je preverilo Računsko sodišče, brez napak v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo;

258.  je seznanjen, da bi bila v primeru, ko bi bile vse informacije, ki jih ima Komisija (in revizorji, ki jih imenuje), uporabljene za odpravo napak, stopnja napake v poglavju „Evropa v svetu“ nižja za 0,9 odstotne točke, tj. 1,4 %, in ne bi dosegla praga pomembnosti;

259.  poudarja, da:

   (a) je 37 % ocenjene stopnje napake mogoče pripisati odhodkom, za katere niso bila zagotovljena ključna dokazila;
   (b) je 28 % ocenjene stopnje napake posledica dveh primerov, v katerih je Komisija sprejela odhodke, ki v resnici niso nastali; obžaluje, da je bilo to stanje ugotovljeno že lani, in poudarja, da je preizkušanje transakcij, ki ga je izvedlo Računsko sodišče, pokazalo nekatere slabosti v zvezi s kontrolnimi sistemi Komisije;
   (c) se 26 % ocenjene stopnje napake nanaša na neupravičene odhodke: tj. odhodke, povezane z dejavnostmi, ki niso zajete v pogodbah, ali odhodke, ki so nastali zunaj obdobja upravičenosti, neupoštevanje pravila o poreklu, neupravičene davke in posredne stroške, ki so bili napačno zaračunani kot neposredni stroški;

Izjava o zanesljivosti

260.  je globoko zaskrbljen zaradi dejstva, da so po ugotovitvah Računskega sodišča revizorji GD NEAR odkrili slabosti pri posrednem upravljanju drugega instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II), natančneje pri revizijskih organih treh držav upravičenk do IPA II – Albaniji, Turčiji in Srbiji –, in to kljub dejstvu, da so albanski in srbski revizijski organi uvedli spremembe, s katerimi naj bi odkrite težave odpravili; ugotavlja še, da v sistemih turškega revizijskega organa obstajajo pomembna področja, ki bi lahko še vedno omejevala zagotovilo, ki ga lahko ta organ da Komisiji (letno poročilo Računskega sodišča 2016, odstavek 9.24);

261.  je zaskrbljen zaradi ocene Računskega sodišča, da je bila popravna zmogljivost GD NEAR previsoko ocenjena, s tem pa tudi skupni znesek, pri katerem je ob izplačilu obstajalo tveganje;

Uspešnost

262.  ugotavlja, da je GD DEVCO v svojem letnem poročilu o dejavnostih opredelil ključne kazalnike uspešnosti, ki se nanašajo na človekov razvoj, podnebne spremembe, enakost spolov in stopnjo napake, vendar obžaluje, da nobeden od teh kazalnikov ne more meriti uspešnosti politike razvojnega sodelovanja, saj kažejo samo del pomoči, ki se dodeli za posamezne cilje, namesto da bi merili dejanski učinek in doseženi napredek pri uresničevanju ciljev;

263.  je zaskrbljen, ker je notranja revizijska služba Komisije ugotovila, da „kar zadeva poročanje, vrst informacij o smotrnosti poslovanja GD za mednarodno sodelovanje in razvoj iz različnih poročil o strateškem načrtovanju in oblikovanju programov (letno poročilo o dejavnostih, poročilo odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa, poročila o upravljanju zunanje pomoči) ni veliko in ne zagotavljajo dejanske ocene tega, ali so bili cilji doseženi ali ne“;

Poročila o upravljanju zunanje pomoči

264.  ponovno obžaluje, da se poročila o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravljajo vodje delegacij Unije, ne prilagajo k letnim poročilom o dejavnostih GD DEVCO in GD NEAR, kot določa člen 67(3) finančne uredbe; obžaluje, da se sistematično obravnavajo kot zaupna, čeprav člen 67(3) finančne uredbe določa, da „se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno“;

265.  je seznanjen, da je komisar Oettinger v odgovoru na pismo poročevalca navedel, da Komisija išče nove oblike za poročila, kar bo omogočilo njihovo posredovanje Parlamentu brez postopkov v zvezi z zaupnostjo, ne da bi bila zato oškodovana diplomatska politika Unije;

266.  pozdravlja dejstvo, da je GD DEVCO objavil seznam delegacij, vključenih v poročila o upravljanju zunanje pomoči, ter analizo povzetka ključnih kazalnikov uspešnosti GD DEVCO v letnem poročilu o dejavnostih; vendar vztraja, da bi bilo treba v celoti spoštovati finančno uredbo;

Skrbniški skladi

267.  opozarja, da je možnost, da Komisija ustanovi in upravlja skrbniške sklade Unije, namenjena:

   (a) utrditvi mednarodne vloge Unije ter prepoznavnosti in učinkovitosti njenega zunanjega delovanja in razvojne pomoči;
   (b) zagotovitvi hitrejšega postopka odločanja v zvezi z izbiro ukrepov, ki jih je treba izvesti, kar je ključno pri ukrepih v izrednih razmerah in ukrepih po izrednih razmerah;
   (c) zagotovitvi vzvoda dodatnih virov, namenjenega zunanjemu delovanju, ter
   (d) prek združevanja virov izboljšavam usklajevanja med različnimi donatorji Unije na izbranih področjih ukrepanja;

268.  v luči nedavnih izkušenj izraža nekatere pomisleke glede doseganja glavnih ciljev, ki jim sledi ustanovitev skrbniških skladov, in zlasti ugotavlja, da:

   (a) učinek vzvoda tega novega orodja ni nujno zajamčen, prispevek drugih donatorjev pa je v nekaterih primerih zelo omejen;
   (b) se prepoznavnost zunanjih dejavnosti Unije kljub obstoju različnih ureditev z deležniki ni izboljšala, boljša usklajenost dejavnosti vseh deležnikov pa ni nujno zagotovljena;
   (c) apriorno dajanje prednosti agencijam držav članic v ustanovnih sporazumih nekaterih skrbniških skladov vodi v navzkrižje interesov, namesto da bi spodbujalo države članice, da zagotovijo več finančnih sredstev;

269.  zlasti opozarja, da je skrbniški sklad za Afriko vreden več kot 3,2 milijarde EUR, od tega je več kot 2,9 milijarde EUR iz Evropskega razvojnega sklada (ERS) in 228 667 milijona EUR od drugih donatorjev; meni, da ni sprejemljivo, da udeležba ERS v skrbniških skladih še nadalje omejuje možnosti Parlamenta za nadzor nad porabo Unije;

270.  poudarja, da združevanje sredstev iz ERS, proračuna Unije in drugih donatorjev ne bi smelo imeti za posledico, da denar, namenjen državam AKP, ne doseže svojih običajnih upravičencev;

271.  poudarja, da se za izvajanje politik Unije ob proračunu Unije vse bolj uporabljajo tudi drugi finančni mehanizmi, kot so skrbniški skladi, zato se pojavlja tveganje, da se bo raven odgovornosti in preglednosti zmanjšala, saj ureditve za poročanje, revizijo in javni nadzor niso usklajene (letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016, odstavek 2.31); zato poudarja, kako pomembna je zaveza Komisije, da bo proračunski organ redno obveščala o financiranju skrbniških skladov ter njihovih načrtovanih in potekajočih operacijah, vključno s prispevki držav članic;

Financiranje Palestinske oblasti

272.  vztraja, da morajo učni programi in programi usposabljanja, ki se financirajo iz sredstev Unije, na primer PEGASE, prek izobraževanja sporočati skupne vrednote, kot so mir, svoboda, strpnost in nediskriminacija, kot so v Parizu 17. marca 2015 sklenili ministri za šolstvo iz Unije;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti:

273.  poziva GD NEAR, naj (letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016, odstavek 9.37):

   (a) sodeluje z revizijskimi organi v državah upravičenkah do IPA II, da bi izboljšal njihovo usposobljenost;
   (b) pripravi kazalnike tveganja, da se izboljša ocenjevanje, temelječe na predlogah za notranje kontrole, da bi bilo merjenje učinka napak boljše;
   (c) v naslednjem letnem poročilu o dejavnostih pravilno razkrije obseg študije o stopnji preostale napake ter ocenjeno spodnjo in zgornjo mejo napake;
   (d) obravnava pomanjkljivosti, ugotovljene v tem letnem poročilu, in tako izboljša izračun popravljalne zmogljivosti za leto 2017;

274.  poziva GD DEVCO in GD NEAR, naj v sodelovanju z GD HOME razmislita o določitvi ključnega kazalnika uspešnosti, povezanega z odpravo temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije;

275.  poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila njena lastna služba za notranjo revizijo glede poročanja GD DEVCO o uspešnosti, in za preoblikovanje poročila o upravljanju zunanje pomoči v zanesljiv in v celoti javen dokument, ki ustrezno utemeljuje izjavo o zanesljivosti, ki so jo podali vodje delegacije in generalni direktor GD DEVCO; poziva GD DEVCO, naj opredeli ključno uspešnost tako, da bo omogočila merjenje uspešnosti razvojnega sodelovanja, ne da bi pri tem škodoval diplomatski politiki EU, ki jo izvajajo njene delegacije;

276.  meni, da bi morala biti začasna opustitev predpristopnega financiranja mogoča tudi v primeru, ko država kandidatka za pristop na kakršen koli način krši pravice iz splošne deklaracije o človekovih pravicah, ne samo v primeru potrjene zlorabe sredstev;

277.  poudarja, da bi morali skrbniške sklade ustanavljati samo, če je njihova uporaba upravičena in potrebnega ukrepa ni mogoče izvesti prek drugih, obstoječih finančnih kanalov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pri ustanavljanju skrbniških skladov določi smernice za jedrnato in strukturirano oceno primerjalnih prednosti skrbniških skladov v primerjavi z drugimi načini nudenja pomoči in opravi tudi analizo, katere vrzeli naj bi ti skladi zapolnili; poziva jo tudi, naj razmisli o odpravi skrbniških skladov, ki ne morejo privabiti znatnega prispevka drugih donatorjev ali ne prinašajo dodane vrednosti v primerjavi s tradicionalnimi zunanjimi instrumenti Unije;

278.  globoko obžaluje potrjene primere nasilja, spolnih zlorab in povsem neprimernega vedenja delavcev, ki nudijo humanitarno pomoč civilistom v konfliktnih in pokonfliktnih razmerah; ugotavlja, da je Komisija izrazila zavezanost, da bo pregledala in po potrebi začasno ustavila financiranje tistih partnerjev, ki ne izpolnjujejo zahtevanih visokih etičnih standardov; poziva Komisijo, naj izboljša mehanizme preprečevanja v postopkih izbire osebja ter ponudi začetno in nadaljnje usposabljanje, da bi izkoreninila to nadlogo in preprečila njeno ponavljanje; poziva k politiki zaščite žvižgačev v teh primerih;

279.  poziva Komisijo, naj strateške dokumente pripravlja bolj pozorno, da bo zagotovila obsežnejšo in točnejšo oceno potreb po financiranju in instrumentov, ki so najprimernejši;

280.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo finančna sredstva Unije izplačevala v skladu s standardi UNESCO glede miru in strpnosti;

281.  meni, da je za upravne zmogljivosti držav, ki prejemajo finančna sredstva, bistvenega pomena, da jih Komisija dejavno podpira z ustrezno tehnično pomočjo;

Migracije in varnost

282.  ugotavlja, da Računsko sodišče v poglavju 8 letnega poročila z naslovom „Varnost in državljanstvo“(87) ni izračunalo stopnje napake na podlagi 15 transakcij, ki jih je preučilo, saj namen vzorca ni bil, da bi bil reprezentativen za porabo v tem razdelku večletnega finančnega okvira;

283.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da „je bil napredek pri izvrševanju plačil Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF)(88) in Sklada za notranjo varnost (ISF), za katera se uporablja deljeno upravljanje, dve leti po začetku sedemletnega programskega obdobja počasen“ (letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016, okvir 8.2);

284.  poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo številne sistemske pomanjkljivosti v zvezi s skladi SOLID, AMIF in ISF na ravni Komisije in držav članic;

285.  obžaluje zlasti, da:

   (a) je Računsko sodišče opozorilo na veliko število osnutkov programov AMIF ali ISF, ki so jih države članice pripravile, Komisija pa pregledala, še preden sta bila programa odobrena, kar bi lahko pomenilo zamude pri izvajanju;
   (b) je po navedbah Računskega sodišča ocena sistemov držav članic za AMIF in ISF, ki jo je opravila Komisija, pogosto temeljila na premalo podrobnih informacijah, zlasti na področju revizijskih strategij;
   (c) je pri poročanju o naknadnih revizijah skladnosti za programe SOLID prihajalo do zamud, postopki za kontrolo kakovosti revizijskega dela, ki so ga opravili zunanji izvajalci, pa so bili pomanjkljivo dokumentirani;

286.  obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo tudi naslednje pomanjkljivosti na ravni držav članic: pregledi na kraju samem niso bili ustrezno dokumentirani, ni bilo namenskega orodja IT za upravljanje in kontrolo sredstev, pri revizijskih dejavnostih, ki so jih opravili revizijski organi držav članic, pa so bile slabosti;

287.  obžaluje, da je Računsko sodišče v letnem poročilu ugotovilo, da Komisija o skupnem znesku sredstev, ki so bila porabljena za begunsko in migracijsko krizo v letu 2016, ni poročala, težko pa ga je tudi oceniti (letno poročilo Računskega sodišča, odstavek 2.28);

288.  obžaluje, da je Računsko sodišče v zvezi z žariščnimi točkami (posebno poročilo Računskega sodišča št. 6/2017) ugotovilo, da:

   (a) kljub precejšnji pomoči Unije sprejemne zmogljivosti v Grčiji in Italiji konec leta 2016 še niso zadoščale;
   (b) je bilo še vedno premalo primernih zmogljivosti za nastanitev in obravnavanje mladoletnikov brez spremstva v skladu z mednarodnimi normami;
   (c) je treba v skladu s tem pristopom migrante vključiti v ustrezne nadaljnje postopke, tj. vlaganje prošenj za azil v državi ali vrnitev v izvorno državo, ti postopki pa se navadno izvajajo počasi in pri njih prihaja do različnih zastojev, kar ima lahko negativne posledice za delovanje žariščnih točk;

289.  obžaluje, da so po navedbah organizacije Human Rights Watch ženske prijavile pogosto spolno nadlegovanje na žariščnih točkah v Grčiji;

290.  se strinja z oceno Računskega sodišča glede nepreglednosti delitve financiranja na javne vire in vire migrantov pri vprašanju nujne pomoči za prevoz migrantov, ki niso državljani Unije, z grških otokov v celinsko Grčijo, ki jo je sodišče navedlo v svojem letnem poročilu (letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016, okvir 8.4); želi spomniti, da zakonodaja Unije upravičencem do nepovratnih sredstev Unije ne dovoljuje, da bi z izvajanjem projektov ustvarili dobiček; meni, da se v tem primeru porajajo vprašanja v zvezi z ugledom Komisije, in ima z etičnega vidika pomisleke o tem, kako je obravnavala zadevo;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

291.  poziva:

   (a) GD HOME, naj v sodelovanju z GD DEVCO in GD NEAR razmisli o določitvi ključnega kazalnika uspešnosti, povezanega z odpravo temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije;
   (b) Komisijo, naj proračunske vrstice za financiranje migracijske politike združi v okviru istega razdelka, da bi povečala preglednost;
   (c) Komisijo, naj skupaj s podpornimi skupinami Unije opredeli specifične strategije za zagotovitev varnosti žensk in mladoletnikov s spremstvom na žariščnih točkah;
   (d) Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih sprejemnih zmogljivosti v Grčiji in Italiji;
   (e) Komisijo in države članice, naj odpravijo sistemske pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo pri upravljanju skladov AMIF in ISF;
   (f) Komisijo, naj zagotovi oceno stroškov, plačanih za migrante ali prosilce za azil po državah;
   (g) Komisijo, naj uvede sistem nadzora, da bi zagotovila spoštovanje človekovih pravic beguncev in prosilcev za azil;
   (h) Komisijo, naj poostri preverjanje finančnih sredstev za begunce, ki jih države članice v izrednih razmerah pogosto izplačujejo, ne da bi pri tem upoštevale veljavne predpise;

Kodeks ravnanja za komisarje in postopki za imenovanje višjih uradnikov

292.  ceni, da se je Komisija ustrezno odzvala na njegove pozive, naj pregleda kodeks ravnanja komisarjev do konca leta 2017 in med drugim opredeli, kaj predstavlja navzkrižje interesov, kot tudi uvede merila za ocenjevanje združljivosti zaposlitve po izteku mandata in podaljšanje obdobja mirovanja na tri leta za predsednika Komisije; ugotavlja, da je novi kodeks začel veljati 1. februarja 2018;

293.  spominja na obljubo, ki jo je dal predsednik Komisije Juncker Evropskemu varuhu človekovih pravic, da se bo nekdanjega predsednika Komisije Barrosa sprejelo zgolj kot predstavnika interesov; opozarja na mnenje ad hoc odbora za etiko v zvezi z novo zaposlitvijo gospoda Barrosa, saj naj bi bila njegova vloga združljiva s funkcijo svetovalca pri družbi Goldman Sachs zgolj, če se bo zavezal, da ne bo lobiral v imenu te družbe;

294.  poudarja, da je več članov Komisije povzročilo nedoslednost, saj je svoje srečanje z gospodom Barrosom v register srečanj zabeležilo kot srečanje s predstavnikom družbe Goldman Sachs International; sklepa, da srečanja z gospodom Barrosom bodisi niso bila namenjena lobiranju, v tem primeru se ni držala obljuba, dana Evropskemu varuhu človekovih pravic, in registra srečanj Komisije ni mogoče dejansko uporabljati kot registra preglednosti, ali pa so se srečanja z gospodom Barrosom obravnavala kot srečanja s predstavnikom interesov in se je v tem primeru kršil eden od pogojev, ki jih je postavil ad hoc odbor za etiko;

295.  spominja, da mora biti neobstoj navzkrižja interesov tudi pogoj za zaslišanje komisarjev, zato morajo ti pripraviti in predložiti izjavo o interesih, še preden se predstavijo pred pristojnim parlamentarnim odborom, nato pa jo posodabljati vsaj enkrat letno in ob morebitnih spremembah;

296.  meni, da bi morala Komisija poskrbeti, da bodo posebni svetovalci komisarjev bolj odgovorni, njihove poklicne vezi in razmere pa pregledne in predmet javnega nadzora, da se prepreči njihovo morebitno navzkrižje interesov, saj imajo neomejen dostop do Komisije; je prepričan, da bo ta ukrep omejil možnosti lobiranja na najvišji ravni in skozi stranska vrata;

297.  zato poziva, naj komisarji prijavijo vse svoje finančne interese (kot so lastništvo delnic, članstvo v upravnih odborih, svetovanje, članstvo v povezanih fundacijah) v vseh podjetjih, s katerimi so sodelovali, pa tudi finančne interese ožjih družinskih članov in vse spremembe od začetka njihove kandidature;

298.  poudarja, da bi moralo podaljšanje obdobja mirovanja na tri leta veljati za vse člane Komisije, kot je Parlament že večkrat zahteval; vztraja, da bi bilo treba mnenja odbora za etiko objaviti, ko se pripravijo;

299.  se boji, da postopek imenovanja neodvisnega odbora za etiko ne zagotavlja njegove neodvisnosti, in poudarja, da neodvisni strokovnjaki ne bi smeli biti nekdanji komisarji ali nekdanji višji uradniki Komisije; poziva Komisijo, naj v skladu s to pripombo sprejme nova pravila o neodvisnem odboru za etiko;

300.  poziva Komisijo, naj pripravi in objavi letno poročilo neodvisnega odbora za etiko; potrjuje, da lahko neodvisni odbor za etiko poda poljubno priporočilo za izboljšanje kodeksa ravnanja ali njegovega izvajanja;

301.  je globoko zaskrbljen, saj je bilo nedavno imenovanje vodje urada predsednika Komisije za novega generalnega sekretarja Komisije premalo pregledno, med uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje, ni bilo konkurence, povrhu tega pa je morda celo prišlo do zlorabe kadrovskih predpisov Unije; ugotavlja, da Komisija v odgovoru parlamentarnemu Odboru za proračunski nadzor imenovanja generalnega sekretarja ni dovolj dobro utemeljila, saj se je sklicevala na člen 7 kadrovskih predpisov, ki omogoča prerazporeditev brez objave prostega delovnega mesta, za katerega lahko kandidirajo vsi uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje; pričakuje, da bo predsednik Komisije Parlamentu predstavil načrt, kako popraviti škodo, ki jo je zaradi nedavnega imenovanja generalnega sekretarja utrpel ugled Komisije v javnosti;

302.  glede na nedavno imenovanje generalnega sekretarja Komisije in v interesu neodvisne evropske javne uprave poziva Komisijo, naj še pred iztekom leta 2018 predstavi predlog za postopek imenovanja višjih uradnikov, ki bo zagotavljal izbor najboljših kandidatov ob največji možni preglednosti in enakih možnostih in ki bo dovolj splošen, da bo veljal za vse druge institucije Unije, vključno s Parlamentom in Svetom;

303.  poziva Komisijo, naj v prihodnje predvidi uvedbo naslednjih izboljšav:

   (a) sprejemanje daril od donatorjev iz držav članic bi moralo biti prepovedano (člen 6(4) Kodeksa ravnanja članov Evropske komisije);
   (b) sodelovanje komisarjev v nacionalni politiki v času njihovega mandata bi moralo biti začasno prekinjeno ali omejeno na pasivno članstvo v stranki;
   (c) pojasnitev pojma „diplomatska ali vljudnostna raba“ (člen 6(2) in (5)), ki je nenatančen in nejasen in bi se lahko zlorabljal;
   (d) udeležba komisarjev v nacionalnih volilnih kampanjah bi morala biti usklajena z udeležbo v kampanji za evropske volitve (člena 9 in 10); v obeh primerih bi morali biti komisarji prisiljeni koristiti neplačan dopust;
   (e) zagotoviti bi bilo treba več jasnosti glede meril za morebitno predložitev Sodišču Evropske unije v skladu s členom 245 ali 247 PDEU;
   (f) komisarji bi morali podati izjavo o vseh svojih pomembnih interesih (delničarji, člani upravnih odborov podjetij, svetovalci, člani povezanih fundacij itd.), namesto da izberejo samo tiste, za katere menijo, da bi utegnili povzročiti navzkrižje interesov;
   (g) izjave o interesih bi bilo treba izboljšati v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 1. decembra 2016 o izjavah o interesih komisarjev – smernice(89);

Uprava

Ugotovitve Računskega sodišča

304.  je seznanjen, da so institucije med letoma 2013 do 2017 skupaj zmanjšale število delovnih mest v kadrovskem načrtu za 4,0 % (z 39 649 na 38 702 delovni mesti) in da so v istem obdobju zmanjšale število uslužbencev (delovna mesta, ki jih uslužbenci dejansko zasedajo) za 1,4 % (s 37 153 na 36 657 delovnih mest);

305.  je seznanjen tudi z dodatnimi ugotovitvami Računskega sodišča:"

„30. Vendar je proračunski organ v istem obdobju institucijam, organom in agencijam v okviru letnega proračunskega postopka odobril nova delovna mesta. Ta delovna mesta so bila uvedena večinoma za razvoj njihovih dejavnosti (to pojasnjuje znatno povečanje števila delovnih mest, odobrenih za agencije), zaradi pridružitve Hrvaške in za politične skupine v Evropskem parlamentu.

   31. Zaradi tega se je število delovnih mest v kadrovskih načrtih med letoma 2012 in 2017 zmanjšalo za 1,1 %, pri čemer so bile velike razlike med institucijami (–3,5 %), decentraliziranimi agencijami (+13,7 %) in izvršnimi agencijami (+42,9 %). Število dejansko zasedenih delovnih mest od 1. januarja 2013 do 1. januarja 2017 se je v tem obdobju povečalo za 0,4 % (–1,3 % za institucije in organe ter +11,3 % za agencije, od tega 9,6 % za decentralizirane agencije in 33,7 % za izvršne agencije). Povprečna stopnja prostih delovnih mest se je zmanjšala s 6,9 % dne 1. januarja 2013 na 4,5 % dne 1. januarja 2017, v nekaterih institucijah in organih pa je bila nižja od 2 %.“(90);
"

306.  se z zaskrbljenostjo seznanja z nadaljnjo diskriminacijo uslužbencev Unije v Luksemburgu, kljub sodbi Sodišča Evropske unije iz oktobra 2000 v zadevi Ferlini (C-411/98) in Direktivi 2011/24/EU, ki obe obsojata to prakso; poudarja, da se čezmerno zaračunavanje nadaljuje na osnovi dveh sporazumov z Luksemburškim združenjem bolnišnic (FH) in Združenjem zdravnikov in zobozdravnikov (AMD), ki določata 15-odstotno zgornjo mejo za čezmerno zaračunavanje, vendar dopuščata 500-odstotno mejo za zdravljenje v bolnišnicah; obžaluje, da sodbe Sodišča Evropske unije iz leta 2000 in Direktive 2011/24/EU ne kršita le omenjena sporazuma, temveč tudi številni nacionalni izvajalci zdravstvenih storitev; poziva Komisijo, naj najprej izračuna letne dodatne stroške čezmernega zaračunavanja za proračun Unije (JSIS) in jih upraviči, nato pa razmisli o postopku za ugotavljanje kršitev oziroma podobnem pravnem postopku zoper Veliko vojvodstvo; poziva jo še, naj Parlament obvesti o izidu javne peticije št. 765, predložene poslanski zbornici Luksemburga, in javne razprave, ki je tam potekala 19. oktobra 2017, nato pa izrazi nasprotovanje sporazumoma s FH in AMD;

307.  pozdravlja izjavo komisarja Oettingerja o odpravi omejitev kadrovske politike, da se prepreči huda škoda za ustrezno delovanje evropskih institucij in kakovost javnih storitev, ki jih Unija zagotavlja evropskim državljanom; poudarja, kako pomembno je imeti učinkovito evropsko javno službo, ki služi državljanom in se je sposobna odzivati na izzive, s katerimi se sooča Unija, ter izvajati njene politike v skladu z najvišjimi možnimi standardi odličnosti in profesionalizma, in kako pomembno je, da se tej službi dajo na voljo vsi potrebni pravni in proračunski viri; poudarja, kako pomembno je, da evropska javna uprava znova postane privlačna alternativa za mlade profesionalce v Uniji; poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o posledicah omejitev za privlačnost javne službe Unije in o njenem trenutnem stanju, ko ji primanjkuje virov, ter predlaga rešitve, da bo to službo približala evropskim državljanom in zbudila njihovo zanimanje za zaposlitev v njej;

308.  poudarja, kako pomembno je poiskati rešitev za pretirano in v številnih primerih nepošteno zaračunavanje stroškov zdravljenja uslužbencev in poslancev Parlamenta v nekaterih državah članicah; poziva Komisijo, naj poišče rešitev za to težavo, ki v nekaterih državah, kot je Luksemburg, stane približno 2 milijona EUR letno (npr. pogajanja z javnimi ali zasebnimi sistemi socialne varnosti držav članic, uvedba izkaznice, podobne evropski izkaznici zdravstvenega zavarovanja za potovanja v tujino, ipd.);

Stavbi Jean Monnet (JMO I, JMO II) v Luxembourgu

309.  je seznanjen, da gradnja nove stavbe Jean Monet (JMO II) močno zamuja, kar je povezano z dodatnimi stroški;

310.  obžaluje, da so Komisija in luksemburški organi potrebovali 15 let (1994–2009), da so se dogovorili o prihodnji ureditvi za namestitev oddelkov Komisije v Luxembourgu;

311.  z zanimanjem pričakuje pregled celotne zgodovine stavb JMO I/JMO II med letoma 1975 in 2011, kot je Komisija obljubila v pisnih odgovorih med pripravo na predstavitev komisarja Oettingerja 23. januarja 2018;

312.  obžaluje, da Komisija stavbe ni izpraznila do januarja 2014, čeprav je bil že leta 1997 opravljen popis vseh materialov v JMO I, ki vsebujejo azbest, in da je AIB-Vinçotte Luxembourg šele leta 2013 preveril svoje ugotovitve; ugotavlja, da so bile plasti azbesta v stavbi JMO I nižje gostote, kot je veljajo prej, zato so bile bolj občutljive za mehanske poškodbe (že preprosto trenje je bilo dovolj, da se vlakna sprostijo v ozračje, kjer jih je mogoče vdihniti); meni, da bi morala Komisija glede na hudo zdravstveno tveganje, ki nastane zaradi vdihovanja azbesta, upoštevati poročilo strokovnjaka in kompetentna mnenja drugih strokovnjakov na tem področju, zlasti po dogodkih v stavbi Berlaymont v Bruslju; poziva jo, naj Parlament obvesti, ali so bili vsi delavci ustrezno obveščeni o situaciji in o hudih zdravstvenih tveganjih, ki so jim bili izpostavljeni, ali so bila odkrita obolenja, ki bi lahko nastala zaradi vdihovanja azbestnih delcev, in kateri ukrepi so bili sprejeti v takšnih primerih in ali so bili sprejeti preventivni ukrepi (pregledi, testi za zgodnje odkrivanje itd.); Komisijo še poziva, naj poroča, ali je v zvezi s tem sprožila kak postopek zoper AIB-Vinçotte Luxembourg;

313.  je seznanjen, da so se Komisija in luksemburški organi decembra 2015 dogovorili, da si bodo delili stroške, povezane z zgodnjo selitvijo iz stavbe JMO I; ugotavlja, da bi morala biti stavba JMO II po prvotnih načrtih na voljo 31. decembra 2014;

314.  poziva Komisijo, naj podrobno poroča o stroških najema šestih stavb, ki jih bo uporabljala v vmesnem času (ARIA, LACC, HITEC, DRB, BECH in T2), kar je bilo potrebno zaradi zamude pri predaji stavbe JMO II, in posledicah podaljšanja najemnih pogodb; poziva jo, naj v tesnem sodelovanju z odborom za varnost in zdravje pri delu zagotovi, da bodo delovne razmere v teh šestih stavbah izboljšane, in hitro zaključi pogajanja z luksemburškimi oblastmi o izboljšavah mobilnosti in dostopa do teh stavb; opozarja, da mora biti v skladu z luksemburško zakonodajo v vseh stavbah zdravstvena ordinacija;

315.  je nedavno izvedel, da naj bi bila prva gradbena faza stavbe JMO II verjetno zaključena v začetku leta 2020, druga pa v začetku leta 2024; je seznanjen s pojasnili Komisije o vzrokih za zamudo:

   (a) konzorcij arhitektov KSP je zahteval pregled nekaterih določb pogodbe o upravljanju,
   (b) v postopku javnega razpisa za zemeljska dela je prišlo do upravnih težav,
   (c) večje spremembe glede varnostnih ukrepov

in jo poziva, naj mu pošlje dokazila s pojasnili ter podrobnosti o stroških zamude pri predaji stavbe;

316.  želi do 30. junija 2018 prejeti dokazila za ta pojasnila;

Evropske šole

317.  želi spomniti, da je Komisija v letu 2016 plačala 61 % (177,8 milijona EUR) proračuna šol;

318.  obžaluje, da po več kot 15 letih(91) za evropske šole še vedno ni vzpostavljen sistem dobrega finančnega poslovodenja;

319.  v zvezi s tem opozarja na poročilo Računskega sodišča o zaključnem računu evropskih šol za proračunsko leto 2016, iz katerega izhajajo naslednje pomanjkljivosti(92):"„27. Računsko sodišče je ugotovilo znatne pomanjkljivosti pri uporabi računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka v izkazih centralnega urada ter šol v Alicanteju in Karlsruheju, zlasti pri izračunu in knjiženju rezervacij za zaslužke zaposlenih ter beleženju obveznosti in terjatev. Pomembne napake so bile odpravljene v postopku konsolidacije. [...] 30. Medtem ko so pomanjkljivosti v sistemih notranje kontrole šol v Alicanteju in Karlsruheju omejene, so pomanjkljivosti v sistemih notranje kontrole centralnega urada znatne. Revizijska poročila neodvisnega zunanjega revizorja so razkrila tudi precejšnje pomanjkljivosti pri postopkih zaposlovanja, javnih naročil in plačil. Računsko sodišče zato ne more potrditi, da je finančno poslovodenje potekalo v skladu s splošnim okvirom.“;"

320.  potrjuje, da je zato generalna direktorica ravnala ustrezno, ko je omejila svojo izjavo o zanesljivosti: „Generalna direktorica je kot odredbodajalka na podlagi prenosa podpisala izjavo o zanesljivosti, v kateri pa so pridržki glede tveganja za ugled v zvezi z učinkovitim upravljanjem nekaterih sredstev Komisije, dodeljenih evropskim šolam.“(93);

321.  obžaluje, da letno poročilo Računskega sodišča o zaključnem računu evropskih šol za proračunsko leto 2016 razkriva številne pomanjkljivosti: meni, da bi bilo treba finančno odgovornost sistema evropskih šol povečati na ustrezno raven, tudi z ločenim postopkom podelitve razrešnice za sredstva v višini 177,8 milijona EUR, ki so mu bila dana na voljo;

322.  znova izraža stališče Parlamenta, da je nujno potreben temeljit pregled sistema evropskih šol, da se preuči možnost „reforme, ki zajema vodstvena, finančna, organizacijska in pedagoška vprašanja“, in znova poziva Komisijo, „naj vsako leto Parlamentu predloži poročilo z oceno napredka na teh področjih“;

323.  sprašuje Komisijo, kdaj pričakuje, da bo za evropske šole vzpostavljen sistem dobrega finančnega poslovodenja; poziva jo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila njegovo čimprejšnjo uvedbo;

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

324.  je osupel, da bo razvoj novega sistema za vodenje zadev, ki ga bo OLAF zasnoval sam, stal 12,2 milijona EUR; želi izvedeti, ali je OLAF opravil kako tržno raziskavo, da bi poiskal cenejšo rešitev, preden je sprejel ta strošek; pričakuje, da bosta Komisija in OLAF organu za podelitev razrešnice predložila izčrpno pojasnilo ocenjenih stroškov in korake, ki sta jih naredila, da bi poiskala gospodarnejšo rešitev;

325.  ima precejšnje pomisleke glede naslednjega:

   (a) ustvarjanja delovnih mest, ki služijo izključno kot odskočna deska za napotitve;
   (b) visokih uradnikov, ki ne spoštujejo obdobja mirovanja, preden sprejmejo položaj, tesno povezan s prejšnjo zaposlitvijo;
   (c) visokih uradnikov, ki tvegajo nasprotje interesov med zvestobo prejšnjemu in trenutnemu delodajalcu;

Strokovne skupine

326.  Komisijo poziva, naj poskrbi, za uravnoteženo sestavo strokovnih skupin; je seznanjen s poročilom Evropskega observatorija za podjetja (CEO) z dne 14. februarja 2017 z naslovom „V ključnih strokovnih skupinah še vedno prevladujejo interesi podjetij“ (Corporate interests continue to dominate key expert groups)(94) ; je zaskrbljen zaradi ugotovitev v njem, zlasti zaradi neuravnoteženosti strokovne skupine GEAR2030, strokovne skupine za samodejno izmenjavo informacij o finančnih računih, skupnega foruma za transferne cene, platforme za dobro davčno upravljanje in podskupine za dejanske emisije pri vožnji z lahkimi tovornimi vozili pri delovni skupni za motorna vozila; ugotavlja, da Parlament še vedno ni prejel odgovora na svojo resolucijo z dne 14. februarja 2017 o nadzoru registra in sestavi strokovnih skupin Komisije(95); poziva Komisijo, naj nemudoma posreduje izčrpen odgovor;

Raziskovalno novinarstvo in boj proti korupciji

327.  obsoja umor slovaškega raziskovalnega novinarja Jána Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kusnírove 22. februarja 2018 in je zelo zaskrbljen zaradi informacij, da bi bil lahko povezan z goljufivim transferjem sredstev Unije slovaškemu rezidentu in domnevnimi vezmi s skupino organiziranega kriminala 'Ndràngheta; poziva Komisijo in OLAF, naj ta primer temeljito preučita in poročata o njem v okviru nadaljnjega ukrepanja na osnovi razrešnice Komisiji;

328.  obžaluje, da je Komisija v drugem poročilu o boju proti korupciji v Uniji (ARES(2017)455202) prenehala navajati podatke, razvrščene po državah; poziva Komisijo, naj začne ločeno od evropskega semestra ponovno poročati o stanju na področju korupcije v državah članicah, vključno z oceno učinkovitosti prizadevanj za boj proti korupciji, ki jih podpira Unija; odločno poziva Komisijo, naj prizadevanj za boj proti korupciji ne ocenjuje zgolj z vidika ekonomske izgube;

329.  poziva Komisijo, naj poskusi znova doseči, da bi Unija lahko postala podpisnica GRECO (Skupina držav proti korupciji);

Začasna nadomestila

330.  je seznanjen z ugotovitvami in priporočili iz študije parlamentarnega tematskega sektorja D z naslovom „Začasna nadomestila za nekdanje nosilce funkcij v EU – premalo pogojev?“; poziva Komisijo, naj ta priporočila upošteva in sproži revizijo teh nadomestil, da bi povečala njihovo preglednost in odgovornost proračuna EU do državljanov; poziva predvsem nekdanje nosilce funkcij Unije, naj se vzdržijo dejavnosti lobiranja v institucijah Unije, dokler prejemajo prehodno nadomestilo;

Izvajalske agencije

331.  poziva zadevne izvajalske agencije, naj:

   (a) sprejmejo nadaljnje ukrepe in izvedejo priporočila službe za notranjo revizijo;
   (b) v čim večji meri preprečijo prenose v naslednje leto, tako da uvedejo diferencirana proračunska sredstva, ki bodo bolje odražala večletno naravo operacij;
   (c) vodijo podrobno in izčrpno evidenco o postopkih javnih naročil in zaposlovanja;

Mnenja odborov

Zunanje zadeve

332.  je seznanjen s končnim poročilom o zunanji oceni evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, objavljenim junija 2017; pozdravlja znamenja, da opazovanje volitev prispeva k uresničevanju splošnih in posebnih ciljev tega instrumenta; poudarja, kako pomembno je poskrbeti, da bo lokalno prebivalstvo trajno podpiralo misije za opazovanje volitev; v ta namen opozarja, da je treba zagotoviti stroškovno učinkovitost in sorazmernost med sredstvi, porabljenimi za te misije, in ukrepanjem na osnovi njihovih priporočil; poziva Komisijo, naj razmisli o predlogih iz končnega poročila o zunanji oceni evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, da se še izboljša ukrepanje na osnovi priporočil, danih ob spremljanju volitev;

333.  pozdravlja doseženi napredek, vendar ugotavlja, da Komisija za 4 od 10 civilnih misij skupne varnostne in obrambne politike še vedno ni potrdila, da so v skladu s členom 60 finančne uredbe; poziva jo, naj pospeši postopke in v skladu s priporočilom Računskega sodišča akreditira vse civilne misije skupne varnostne in obrambne politike, da bodo lahko izvrševale proračun v okviru posrednega upravljanja;

Razvoj in sodelovanje

334.  je zelo zaskrbljen, ker je mogoče v zadnjih predlogih Komisije opaziti jasno težnjo, da se v zvezi z upravičenimi odhodki uradne razvojne pomoči in državami, upravičenimi do pomoči iz instrumenta za razvojno sodelovanje, ne upoštevajo pravno zavezujoče določbe Uredbe (EU) št. 233/2014(96); opozarja, da je zakonitost izdatkov Unije eno ključnih načel dobrega finančnega poslovodenja in da politični dejavniki ne bi smeli imeti večje teže kot jasne pravne določbe; opominja, da je instrument za razvojno sodelovanje prvi in najpomembnejši instrument za boj proti revščini;

335.  podpira uporabo proračunske podpore, toda poziva Komisijo, naj bolje opredeli in jasno oceni razvojne rezultate, ki bi jih bilo treba doseči v posameznih primerih, predvsem pa izboljša kontrolne mehanizme v zvezi z ravnanjem držav prejemnic na področjih korupcije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije; je zelo zaskrbljen zaradi možne uporabe proračunske podpore v državah, kjer ni demokratičnega nadzora, bodisi zaradi nedelujoče parlamentarne demokracije, svoboščin civilne družbe in medijev bodisi zaradi premajhne zmogljivosti nadzornih organov;

336.  je zaskrbljen zaradi izjave Računskega sodišča, da obstaja resno tveganje, da Unija ne bo izpolnila cilja glede vključitve boja proti podnebnim spremembam v celoten proračun Unije, prav tako pa ji ne bo uspelo nameniti 20 % odhodkov ukrepom v zvezi s podnebjem;

337.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da sistem Unije za certificiranje trajnosti biogoriv ni povsem zanesljiv(97); opozarja na morebitne negativne posledice za države v razvoju, ki jih omenja Računsko sodišče: „Komisija predvsem ni zahtevala, da prostovoljne sheme preverjajo, da proizvodnja biogoriv, ki jih certificirajo, ne povzroča bistvenih tveganj negativnih socialno-ekonomskih vplivov, kot so konflikti v zvezi z lastništvom zemljišč, prisilno/otroško delo, slabi delovni pogoji kmetov ter nevarnosti za zdravje in varnost.“; poziva Komisijo, naj obravnava to vprašanje;

338.  se veseli, da se ga bo v celoti obveščalo in se z njim posvetovalo o vmesnem pregledu instrumenta za razvojno sodelovanje, ki naj bi sicer upošteval agendo 2030 in novo evropsko soglasje o razvoju;

339.  poziva Komisijo, naj za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“, kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši kot je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustanavljanju in utrjevanju demokratičnih institucij, izkoreninjenju korupcije, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije; poudarja, da lahko pristop pozitivne pogojenosti skupaj z močno osredotočenostjo na financiranje manjših programov podeželskih skupnosti prinese resnične spremembe in zagotovi, da se bo davkoplačevalski denar Unije porabljal na bolj trajnosten način; po drugi strani odločno obsoja vse poskuse, da bi pomoč pogojili z nadzorom na mejah;

Zaposlovanje in socialne zadeve

340.  je zaskrbljen, ker je v času, ko je Računsko sodišče opravilo revizijo 168 dokončanih projektov na področju porabe za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, le tretjina teh projektov imela sistem merjenja uspešnosti s kazalniki učinkov in rezultatov, ki so bili povezani s cilji operativnega programa, 42 % projektov pa ni imelo ne kazalnikov rezultatov ne ciljev, zaradi česar ni bilo mogoče oceniti specifičnega prispevka teh projektov k splošnim ciljem programa;

341.  je seznanjen s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala Komisija pri razmisleku o obliki in mehanizmu za izvajanje evropskih investicijskih in strukturnih skladov po letu 2020 programe osredotočiti na uspešnost in poenostaviti plačilne mehanizme ter se po potrebi zavzeti za uvedbo nadaljnjih ukrepov, ki bodo višino plačila povezali z uspešnostjo, namesto da se preprosto povrnejo stroški;

342.  pozdravlja rezultate, ki so bili v letu 2016 doseženi na treh oseh programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI); opozarja na pomen podpore iz EaSI, zlasti njegovih osi Progress in mreže evropskih služb za zaposlovanje (EURES), pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic; z zaskrbljenostjo opaža, da tematski del o socialnem podjetništvu v okviru osi EaSI o mikrofinanciranju in socialnem podjetništvu še vedno ne deluje dovolj uspešno; poziva Komisijo, naj vztraja, da se Evropski investicijski sklad zaveže, da bo uporabil vsa sredstva tematskega dela o socialnem podjetništvu;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

343.  poudarja, da je bil akcijski načrt pripravljen leta 2016, potem ko je Računsko sodišče podalo pripombe, namen pa je bil zagotoviti izboljšave pri zamudah plačil v okviru programa LIFE; ugotavlja, da je stopnja zamud pri plačilih za leto 2016 znašala 3,9 %;

344.  obžaluje, da ni posebnega okvira za poročanje, ki bi ga upravljala Komisija, za opredeljevanje in merjenje neželenih posledic politik Unije, ki negativno prispevajo k podnebnim spremembam, pa tudi za količinsko opredelitev deleža teh odhodkov v skupnem proračunu Unije;

345.  poudarja, da iz notranjih revizij izhaja tudi, da je prišlo do zamud pri izvajanju zelo pomembnega priporočila, povezanega z varnostjo informacijske tehnologije (o upravljanju varnosti informacijskega sistema EU za trgovanje z emisijami), zaradi česar je GD izpostavljen kršitvam varnosti;

346.  je seznanjen, da iz naknadne ocene drugega zdravstvenega programa, dokončanega julija 2016, izhaja, da je program sicer zagotovil pomembne rezultate z jasno povezavo s prednostnimi nalogami zdravstvene politike Unije in nacionalnih zdravstvenih politik, da pa so še vedno možne izboljšave v zvezi z razširjanjem akcijskih rezultatov in sinergijami z drugimi instrumenti Unije za financiranje, kot so strukturni skladi;

Promet in turizem

347.  obžaluje, da v času, ko se pripravlja naslednji večletni finančni okvir, Računsko sodišče ni zagotovilo celovitih informacij o revizijah za prometni sektor na področju konkurenčnosti za rast in zaposlovanje, zlasti glede instrumenta za povezovanje Evrope (IPE);

348.  ugotavlja, da je do konca leta 2016 IPE zagotovil podporo 452 projektom na področju prometa v skupni višini 19,4 milijarde EUR za naložbe v Evropi; ponavlja, kako pomemben je IPE kot instrument financiranja za dokončanje omrežja TEN-T in za vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora; poudarja, da bi se bilo treba v prihodnje izogniti proračunskim rezom IPE, opravljenim v preteklosti zaradi financiranja pobude Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI);

349.  ugotavlja, da je EFSI v letu 2016 zagotovil 3,64 milijarde EUR za financiranje 29 operacij: 25 projektov na področju prometa in 4 večsektorskih skladov s predvidenimi skupnimi naložbami v višini 12,65 milijarde EUR; obžaluje, da Komisija in EIB za projekte, ki jih podpira EFSI, nista posredovali celovitih informacij po posameznih sektorjih na letni osnovi;

350.  je seznanjen z dejstvom, da se je leta 2016 začel izvajati program jamstva za okolju prijazen ladijski prevoz prek novega finančnega produkta, ki se imenuje dolžniški instrument IPE, in prek EFSI, ki bi lahko sprožil za 3 milijarde EUR naložb v opremljanje plovil s čisto tehnologijo; poziva Komisijo, naj posreduje podrobne informacije o izvajanju tega programa, vključno s finančnimi in tehnološkimi vidiki, kakor tudi o vplivu na okolje in o gospodarskih učinkih;

351.  je seznanjen, da se je število finančnih instrumentov znatno povečalo, kar nudi nove možnosti kombiniranja v sektorju prometa, obenem pa okrog proračuna Unije ustvarja zapleteno mrežo ureditev; je zaskrbljen, da bi lahko ti instrumenti skupaj s proračunom Unije ogrozili raven odgovornosti in preglednosti, saj poročanje, revizije in nadzor javnosti niso usklajeni; poleg tega obžaluje, da se z uporabo finančnih sredstev iz EFSI izvajanje pooblastil prenese na EIB, kjer je javni nadzor bolj omejen kot pri drugih instrumentih, ki jih podpira proračun Unije;

352.  poziva Komisijo, naj za prometni sektor jasno predloži oceno učinka EFSI na druge finančne instrumente, zlasti IPE, pa tudi na skladnost dolžniškega instrumenta IPE z drugimi pobudami Unije, in to pravočasno, še pred predlogom za naslednji večletni finančni okvir in za prihodnji IPE; poziva, naj ta ocena predstavi jasno analizo o geografski uravnoteženosti naložb v prometni sektor; vseeno opozarja, da količine denarja, ki se porabi v okviru finančnega instrumenta, ne velja šteti za edino smiselno merilo za ocenjevanje njegove uspešnosti; zato poziva Komisijo, naj poglobi svoje ocenjevanje dosežkov projektov na področju prometa, ki jih financira Unija, in izmeri njihovo dodano vrednost;

353.  ponavlja zahtevo, naj Komisija zaradi številnih virov financiranja omogoči enostaven dostop do projektov v obliki enotne kontaktne točke, da bi državljanom omogočili, da natančno spremljajo razvoj in financiranje infrastruktur, ki jih sofinancirajo skladi Unije in EFSI;

354.  poziva Komisijo, naj oceni finančno učinkovitost sporazuma z Eurocontrolom glede organa za oceno uspešnosti ter napreduje v zvezi s predlogom, da se ta organ ustanovi kot evropski gospodarski regulator pod nadzorom Komisije; poleg tega poziva Komisijo, naj poskrbi za uresničitev predloga, da se upravljavci omrežij imenujejo za samostojne ponudnike storitev, ki so vzpostavljeni v obliki industrijskega partnerstva, pri čemer upošteva, da je treba čim prej začeti izvajati enotno evropsko nebo, da bi se izboljšala konkurenčnost letalske industrije;

355.  poziva Komisijo, naj predstavi oceno učinka projektov, ki jih na področju prometa financirajo države članice v okviru strategije za Podonavje, in naj predlaga povečanje dodane vrednosti prihodnjih projektov, da bi prispevala k dokončanju tega pomembnega prometnega koridorja;

356.  globoko obžaluje, da ne obstaja posebna proračunska vrstica za turizem, zaradi česar ni preglednosti v zvezi s sredstvi Unije, uporabljenimi za podpiranje ukrepov za turizem; ponovno zahteva, da se v prihodnjih proračunih Unije doda proračunska vrstica, namenjena turizmu;

Regionalni razvoj

357.  opozarja na vlogo upravnih zmogljivosti pri redni uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov in meni, da bi izmenjava dobre prakse veliko prispevala k izboljšanju zmogljivosti držav članic na tem področju;

358.  je močno zaskrbljen, ker so velike zamude pri izvajanju politik ekonomske, socialne in teritorialne kohezije še poglobile številne neenakosti v Uniji ter znotraj držav članic in regij, s tem pa ogrozile celovitost Unije;

359.  je seznanjen s strateškim poročilom iz leta 2017 o izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov(98) in poudarja, da so bili izbrani projekti v skupnem znesku 278 milijard EUR oziroma da je bilo v evropskem realnem gospodarstvu od začetka obdobja financiranja uresničenih 44 % vseh naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, načrtovanih za obdobje 2014–2020; meni, da je izvajanje programov za obdobje 2014–2020 v polnem teku, pri tem pa se je izkazala dodana vrednost naložb kohezijske politike za vse regije v Uniji in tudi potreba po nadaljnjem povečevanju upravnih zmogljivosti državnih, regionalnih in lokalnih organov;

Kmetijstvo in razvoj podeželja

360.  pozdravlja, da je bil LPIS dodatno izboljšan in da se je povečala njegova natančnost, zaradi česar je odlično orodje za zmanjšanje stopnje napake, pa tudi upravnega bremena za kmete in plačilne agencije;

361.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo precejšnjo nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov, ki neugodno vpliva na prihodke kmetov, in naj se po potrebi odzivajo hitro in učinkovito;

362.  ugotavlja, da prvo polno leto „ekologizacije“ očitno ni vplivalo na stopnjo napake, kar se lahko šteje kot velik dosežek kmetov in plačilnih agencij, saj so pravila glede ekologizacije zelo zapletena; se pa strinja s Komisijo, da je še prezgodaj, da bi ugotavljali natančne okoljske rezultate; ugotavlja predvsem, da tudi drugi dejavniki, ne samo ekologizacija, vplivajo na okoljsko učinkovitost kmetijskega sektorja; poudarja, da je ekologizacija primer povečane potrebe po revizijah smotrnosti poslovanja na področju kmetijstva;

363.  pozdravlja shemo ekologizacije in njen cilj, da bi kmetije v Uniji postale bolj prijazne okolju z diverzifikacijo posevkov, ohranjanjem obstoječih stalnih travišč ter določitvijo površin z ekološkim pomenom na orni zemlji, kot je bilo navedeno v letnem poročilu Računskega sodišča;

364.  poudarja, da je med vrstami in obsegom napak, tj. med nenamernimi opustitvami administrativne narave in primeri goljufije, znatna razlika in da opustitve praviloma ne povzročijo finančne škode za davkoplačevalce, kar bi prav tako bilo treba upoštevati pri ocenjevanju dejanske stopnje napake; opominja Komisijo, da posledice nenamernih napak, ki nastanejo zaradi prezapletene ureditve, na koncu nosijo upravičenci; obžaluje, da Računsko sodišče v primeru napak pri javnih razpisih odhodke v celoti obravnava kot neupravičene, čeprav je bila naložba uspešna; zato poudarja, da bi bilo dobro metodo za izračun napak še bolj racionalizirati;

365.  je seznanjen, da sta dostop do podatkov in dobro spremljanje zlasti okoljskih vidikov bistvena, saj so nekateri naravni viri, kot sta prst in biotska raznovrstnost, osnova za dolgoročno kmetijsko produktivnost;

366.  upa, da bo Računsko sodišče prilagodilo svoj nadzorni pristop, da bo imela uporaba sredstev enak pomen kot dodeljevanje sredstev;

Ribištvo

367.  poziva Računsko sodišče, naj v prihodnjih poročilih predstavi ločeno stopnjo napake za ribištvo in pomorske zadeve, da bi odpravili izkrivljanje, ki izhaja iz vključitve drugih področij istega poglavja; ugotavlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu ni dovolj podrobno obravnavalo področja pomorskih zadev in ribištva, kar otežuje pravilno oceno finančnega poslovodenja na teh področjih;

368.  izreka pohvalo Komisiji za izjemno visoko stopnjo izvrševanja naslova 11 oddelka III proračuna za leto 2016 (Pomorske zadeve in ribištvo), in sicer tako pri obveznostih (99,2 %) kot pri plačilih (94,7 %); poudarja, da so proračunska sredstva v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 508/2014(99) razdeljena glede na področje dodelitve in da bi bilo zato ustrezno, da Komisija v svojem poročilu podrobno navede stopnjo izvrševanja za posamezne proračunske vrstice;

369.  je seznanjen s pridržkom iz letnega poročila o dejavnostih GD MARE, ki zadeva neupravičene odhodke, ugotovljene pri Evropskem skladu za ribištvo, in z dejstvom, da ta pridržek velja za osem držav članic;

370.  spodbuja GD MARE pri prizadevanjih za nadzor sredstev v deljenem upravljanju, še zlasti pri ukrepih glede Evropskega sklada za ribištvo in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

371.  ugotavlja, da tveganje izgube sredstev znaša 5,9 milijona EUR ter da je Komisija sprejela potrebne ukrepe za oceno odhodkov v letu 2017 in izterjavo dodeljenih sredstev, če bo to potrebno;

372.  ugotavlja, da je stopnja izvrševanja Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020 tri leta po njegovem sprejetju 15. maja 2014 še vedno nezadostna, saj je bilo do septembra 2017 porabljenih samo 1,7 % od 5,7 milijarde EUR, dodeljenih v deljeno upravljanje; ugotavlja, da so za porabo iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo odgovorne države članice; poudarja, da so proračunska sredstva v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 508/2014 razdeljena glede na področje dodelitve in da bi bilo zato ustrezno, da Komisija v svojem poročilu podrobno navede stopnjo izvrševanja za posamezne proračunske vrstice;

373.  meni, da je treba državam članicam zagotoviti vso podporo, da bodo lahko v skladu s svojimi prednostnimi nalogami in potrebami pravilno in v celoti porabile sredstva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in da bo stopnja izvrševanja visoka, zlasti kar zadeva trajnostni razvoj v ribiškem sektorju;

Kultura in izobraževanje

374.  pozdravlja, da je program Erasmus+ v letu 2016 500 000 osebam omogočil študij, usposabljanje ali prostovoljno delo v tujini in da se približuje svojemu cilju, da bo do leta 2020 dosegel 4 milijone udeležencev; poudarja, da študenti programa Erasmus+ ponavadi pridobijo širši nabor veščin, kompetenc in znanja, ki ga je mogoče prenesti v prakso, ter boljše obete za kariero kot nemobilni študenti in da je ta program uspešna strateška naložba v evropsko mladino; poudarja pa, da je treba povečati njegovo dostopnost, zlasti za mlade z manj možnostmi;

375.  pozdravlja, da je bil v splet prenesen večji del postopka za vložitev prošnje za financiranje iz programa Erasmus+; vseeno meni, da je mogoče postopek še bolj poenostaviti z opustitvijo zahteve za fizični podpis partnerjev pri projektih v mandatnem pismu;

376.  ugotavlja, da še vedno obstajajo težave pri dostopu do financiranja iz programa Erasmus+ na področju mladih, ki so posledica decentraliziranega upravljanja programa prek nacionalnih agencij; poziva Komisijo k sprejetju ustreznih ukrepov, na primer centralizacije dela tega financiranja v okviru izvajalske agencije; poleg tega jo poziva, naj zagotovi ustrezne mehanizme za večjo vključitev vseh upravičencev programa, na primer z ustanovitvijo stalnih sektorskih pododborov, kot določa Uredba (EU) št. 1288/2013(100);

377.  zahteva, da se prepreči erozija univerzitetnih izmenjav – te so bile doslej tisti vidik programa Erasmus+, ki je najbolj zagotavljal njegovo uspešnost – zaradi preusmerjanja sredstev v druge programe ali razširitve področja uporabe programa na druge upravičence, denimo migrante;

378.  je zaskrbljen zaradi kronično nizke stopnje uspešnosti projektov v programu Evropa za državljane in podprogramu Ustvarjalna Evropa programa Kultura (16 % in 11 % v letu 2016); poudarja, da nizka stopnja uspešnosti povzroča razočaranje med prosilci za sredstva in je značilna posledica nezadostnega financiranja, to pa je v nasprotju z ambicioznimi cilji programov;

379.  poudarja, da tudi Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) pri Komisiji zatrjuje, da je program Evropa za državljane v letu 2016, ko se je izvajal tretje leto, povsem dozorel; zato poziva Komisijo in Svet, naj ustrezno upoštevata, da so bila za celovito izvajanje novih programov v večletnem finančnem okviru 2014–2020 potrebna daljša časovna obdobja, in tako preprečita, da bi se takšne zamude ponavljale tudi v finančnem okviru po letu 2020;

380.  priznava, da ima Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) pomembno vlogo pri izvajanju treh kulturnih in izobraževalnih programov, o čemer priča tudi pozitivna ocena dela agencije v letu 2016; je zadovoljen, da agencija za financirane projekte pogosteje uporablja e-poročanje, s čimer želi izboljšati zbiranje podatkov in spremljanje projektov, prispevati k delu Komisije na področju politik ter pomagati upravičencem; z zadovoljstvom ugotavlja, da agencija 92 % izplačil izvede v rokih iz finančne uredbe; jo poziva, naj si prizadeva za boljši rezultat, morda s kazalnikom povprečnega časa, ki preteče do izplačila, saj so upravičenci izobraževalnih in kulturnih programov pogosto zelo majhne organizacije;

381.  je seznanjen z ustanovitvijo jamstvenega sklada za kulturni in ustvarjalni sektor v letu 2016, katerega proračun do leta 2022 znaša 121 milijonov EUR, pa tudi z začetnim zanimanjem, ki so ga pokazali sektor in finančni posredniki; poziva k hitrem izvajanju načrta, da se v ta sklad na začetku obdobja izvajanja izplača 60 milijonov EUR iz EFSI; spominja, da posojila dopolnjujejo druge bistvene vire financiranja tega sektorja, kot so nepovratna sredstva;

382.  je zaskrbljen, ker je raven sredstev EFSI, ki je leta 2016 dosegla izobraževalni, kulturni in ustvarjalni sektor, zelo nizka; meni, da je prilagojena podpora, namenjena posameznemu sektorju, bistvenega pomena, če želimo zagotoviti, da bi lahko tudi kulturni in ustvarjalni sektor izkoristil prednosti posojil EFSI;

383.  ponovno izraža podporo neodvisnemu medijskemu poročanju o evropskih zadevah, zlasti s proračunsko podporo televizijskim, radijskim in spletnim mrežam; pozdravlja, da se bodo do leta 2018 še naprej zagotavljala nepovratna sredstva za Euranet+, in poziva Komisijo, naj za to mrežo poišče bolj trajnosten model financiranja;

Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

384.  opozarja, da so se tudi v letu 2016 množično uporabljali posebni instrumenti, zlasti za odzivanje na humanitarno krizo prosilcev za azil v Uniji, zato obstaja tveganje, da znesek, ki ostaja na voljo do izteka večletnega finančnega okvira, ne bo zadostoval za ukrepanje ob nepredvidenih dogodkih, ki bi se utegnili zgoditi pred letom 2020; poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru ta strukturni problem reši in o tem ustrezno obvesti Parlament;

385.  poziva k pripravi razumljive in sistematične strategije z jasnejšimi, odločnejšimi in dolgoročnimi političnimi in operativnimi prednostnimi nalogami za varstvo temeljnih pravic in svoboščin, in meni, da je treba uspešno izvajanje te strategije zagotoviti tudi z dodelitvijo zadostnih sredstev.

Pravice žensk in enakost spolov

386.  poudarja, da bi bilo treba enakost med ženskami in moškimi zagotoviti na vseh področjih politik; zato znova poziva k pripravi proračuna, ki bo vidik spola upošteval v vseh fazah proračunskega postopka, vključno z izvrševanjem in oceno izvrševanja;

387.  obžaluje, da v proračunskih vrsticah programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020 ni določeno, koliko sredstev je dodeljenih posameznim ciljem tega programa, povezanim z enakostjo spolov; pozdravlja, da sta mreža Women Against Violence in Evropski ženski lobi v letu 2016 prejela nepovratna sredstva za boj proti nasilju nad ženskami in enakost spolov;

388.  znova poziva, da se za posebni cilj Daphne ohrani ločena proračunska vrstica in da se povečajo proračunska sredstva v njej, da bi izravnali zmanjšanje sredstev za Daphne v obdobju 2014–2020;

389.  obžaluje, da EFSI ne vključuje vidika spola, in poudarja, da uspešno gospodarsko okrevanje brez obravnave posledic krize za ženske ni mogoče;

390.  poudarja, da je vključevanje načela enakosti spolov tudi eno od temeljnih načel AMIF; obžaluje pa, da ni dovolj ciljno usmerjenih ukrepov za enakost spolov s posebnimi proračunskimi vrsticami, čeprav je Parlament večkrat pozval, da je treba razsežnost spola upoštevati tudi v migracijski in azilni politiki;

391.  znova zahteva, da se v skupni sistem kazalnikov rezultatov za izvrševanje proračuna Unije ob ustreznem upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja, natančneje načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, vključijo tudi kazalniki glede na spol;

392.  poziva, naj ocene učinka z vidika enakosti spolov postanejo del splošne vnaprejšnje pogojenosti skladov Unije in naj se vedno, kadar je mogoče, zbirajo podatki o upravičencih in udeležencih, razčlenjeni glede na spol;

393.  pozdravlja razmeroma uravnoteženo zastopanost spolov (52 % žensk in 48 % moških) v ukrepih ESS v letu 2016;

394.  poziva, naj se Parlament, Svet in Komisija znova zavežejo enakosti spolov v naslednjem večletnem finančnem okviru v skupni izjavi, priloženi temu okviru, prav tako pa naj se zavežejo, da bodo pri pripravi proračuna upoštevali vidik spola in učinkovito spremljali izvajanje te izjave v letnih proračunskih postopkih, in sicer z vključitvijo določbe v klavzulo o pregledu uredbe o novem večletnem finančnem okviru.

(1) UL L 48, 24.2.2016.
(2) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(3) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(4) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0122.
(7) UL L 48, 24.2.2016.
(8) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(9) UL C 384, 14.11.2017, str. 2.
(10) UL C 417, 6.12.2017, str. 63.
(11) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(12) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(13) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(14) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(15) UL L 343, 19.12.2013, str. 46.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0122.
(17) UL L 48, 24.2.2016.
(18) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(19) UL C 384, 14.11.2017, str. 11.
(20) UL C 417, 6.12.2017, str. 74.
(21) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(22) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(23) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(24) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(25) UL L 341, 18.12.2013, str. 73.
(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0122.
(27) UL L 48, 24.2.2016.
(28) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(29) UL C 384, 14.11.2017, str. 2.
(30) UL C 417, 6.12.2017, str. 52.
(31) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(32) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(33) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(34) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(35) UL L 341, 18.12.2013, str. 69.
(36) UL L 363, 18.12.2014, str. 183.
(37) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0122.
(38) UL L 48, 24.2.2016.
(39) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(40) UL C 384, 14.11.2017, str. 9.
(41) UL C 417, 6.12.2017, str. 171.
(42) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(43) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(44) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(45) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(46) UL L 346, 20.12.2013, str. 58.
(47) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0122.
(48) UL L 48, 24.2.2016.
(49) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(50) UL C 384, 14.11.2017, str. 12.
(51) UL C 417, 6.12.2017, str. 252.
(52) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(53) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(54) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(55) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(56) UL L 346, 20.12.2013, str. 54.
(57) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0122.
(58) UL L 48, 24.2.2016.
(59) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(60) UL C 384, 14.11.2017, str. 11.
(61) UL C 417, 6.12.2017, str. 247.
(62) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(63) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(64) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(65) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(66) UL L 352, 24.12.2013, str. 65.
(67) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0122.
(68) UL L 48, 24.2.2016.
(69) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(70) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(71) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(72) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(73) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(74) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0122.
(75) Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).
(76) COM(2017)0351, oddelek 2.2.
(77) Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja za leto 2016, oddelek 2.2, Priloga 10 k letnem poročilu o dejavnostih GD AGRI, str. 140.
(78) Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja za leto 2016, Priloga 4, stran 20.
(79) Glej letno poročilo Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja za leto 2016, oddelek 2.2.
(80) Sklep Sveta 2014/335/EU z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 168, 7.6.2014, str. 105).
(81) Odstavka 120 in 121 njegove resolucije z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (UL L 252, 29.9.2017, str. 28).
(82) Povzetek podatkov o napredku, doseženem pri financiranju in izvajanju instrumentov finančnega inženiringa, ki so jih sporočili organi upravljanja v skladu s členom 67(2)(j) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, stran 11.
(83) Študija „Ocena desetletnega mehanizma za sodelovanje in preverjanje za Bolgarijo in Romunijo“; ki jo je naročil GD IPOL, Tematski sektor D: proračunske zadeve.
(84) Glej letno poročilo o dejavnostih GD AGRI za leto 2016, str. 17.
(85) Glej odstavek 207 resolucije Parlamenta z dne 27. aprila 2017.
(86) Glej dokument Indicative figures on the distribution of aid, by size-class of aid, received in the context of direct aid paid to the producers according to Council Regulation (EU) No 1307/2013 (financial year 2016) (Okvirni zneski pomoči po razredih velikosti pomoči, ki so jo v sklopu neposredne pomoči prejeli proizvajalci v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1307/2013 (proračunsko leto 2016)).
(87) Razdelek 3 večletnega finančnega okvira zajema številne politike. Najpomembnejše je področje odhodkov področje migracij in varnosti, financiranje pa je predvideno tudi za živila in krmo ter kulturne in ustvarjalne dejavnosti, pa tudi programe, ki zajemajo pravosodje, pravice, enakopravnost in državljanstvo ter potrošnike in zdravje.
(88) AMIF je nadomestil program Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (SOLID).
(89) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0477.
(90) Evropsko računsko sodišče, Hiter pregled izvajanja 5-odstotnega krčenja delovnih mest, str. 27, https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/RCR_STAFF/RCR_STAFF_EN.pdf.
(91) Odstavki 276, 281 in 282 resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017..
(92) Poročilo o zaključnem računu evropskih šol za proračunsko leto 2016 z odgovori šol, 29. november 2017.
(93) DG HR, AAR, str. 6.
(94) https://corporateeurope.org/expert-groups/2017/02/corporate-interests-continue-dominate-key-expert-groups.
(95) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0021.
(96) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).
(97) Posebno poročilo št. 18/2016: Sistem EU za certificiranje trajnostnih biogoriv.
(98) http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/policy/how/stages-step-by-step/strategic-report/.
(99) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).
(100) Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).


Razrešnica 2016: Posebna poročila Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2016
PDF 279kWORD 107k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2016 (2017/2188(DEC))
P8_TA(2018)0122A8-0130/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča, pripravljenih v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0299/2017)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija(5), in svoje resolucije s pripombami, ki je sestavni del navedenega sklepa,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05940/2018 – C8-0042/2018),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0130/2018),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami ter na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

B.  ker posebna poročila Računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na vprašanja izvrševanja sredstev, zato so Parlamentu v pomoč pri opravljanju njegovih nalog organa za razrešnico;

C.  ker so ugotovitve iz posebnih poročil Računskega sodišča sestavni del navedenega sklepa Parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija;

Del I – posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2016 z naslovom „Predpristopna pomoč EU za krepitev upravne zmogljivosti na Zahodnem Balkanu: metarevizija“

1.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča v obliki metarevizije, ki ponuja pregled nad tem, kako Komisija upravlja predpristopno pomoč v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Srbiji ter, v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

2.  je seznanjen, da mora Komisija delovati v težavnem političnem kontekstu, javne institucije upravičencev pa imajo mnogo šibkih točk, kot so na primer pretirana birokracija, pogosto menjavanje osebja, nizka učinkovitost, pomanjkanje odgovornosti in korupcija;

3.  poziva deležnike, naj posebno pozornost namenijo opredelitvi kvalitativnih nacionalnih strategij ter nacionalnim in regionalnim programom z jasnimi, realističnimi in merljivimi cilji, pri snovanju programov v državi upravičenki pa naj upoštevajo te strategije in dejanske potrebe;

4.  podpira prizadevanja oblasti zahodnobalkanskih držav za izboljšanje razmer na področjih, ki so ključna za dobro vodenje, in za reformo njihovih javnih uprav, vključno s finančnim nadzorom pri upravljanju javnih financ; vabi vse udeležence, naj si bolj prizadevajo za razvoj ali utrditev strategij, s katerimi bodo uskladili izvajanje reforme upravljanja javnih financ;

5.  meni, da je treba strožje izvajati načelo pogojenosti, še posebej s predhodnim preverjanjem zmožnosti upravičenca, da zagotovi visokokakovosten projekt, in sicer na specifično merljiv način;

6.  obžaluje, da približno polovica vseh projektov za okrepitev reforme javne uprave in načel pravne države, ki jih je financirala EU, ni bilo trajnostnih; poudarja pomen razvijanja trajnosti, še posebej pri projektih, namenjenih povečanju upravne zmogljivosti; obžaluje, da trajnost v veliko primerih ni bila zagotovljena, kar je posledica nezadostnih proračunskih sredstev, premalo zaposlenih in, najpomembnejše, pomanjkanja politične volje upravičencev za reformo institucij; poziva Komisijo, naj se opre na dosežke uspešnih projektov, ki imajo merljivo dodano vrednost, ter zagotovi trajnost in izvedljivost projektov tako, da ju jasno zahteva kot pogoj pri izvajanju instrumenta za predpristopno pomoč IPA II;

7.  verjame, da so še vseeno mogoče izboljšave, kako določena ključna področja, kot so načela pravne države, reforma javne uprave in dobro vodenje, približati standardom EU; meni, da bi morali na teh področjih povečati pomoč, ki bi morala biti učinkovitejša in zaradi tesne povezanosti s strategijo širitve in političnimi merili bolj nagnjena k trajnosti;

8.  poziva Komisijo, naj se prednostno osredotoči na boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter naj spodbuja javno tožilstvo in oblikovanje zahtev za preglednost in integriteto v javni upravi; ponovno poudarja, da je potrebna stalnejša in strožja strategija ter večja politična zavezanost državnih organov, da bi se v zvezi s tem zagotovili trajnostni rezultati;

Del II – posebno poročilo Računskega sodišča št. 24/2016 z naslovom „Potrebnih je več prizadevanj za seznanjanje s pravili o državni pomoči in uveljavljanje njihovega spoštovanja“

9.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in podpira njegova priporočila;

10.  z zadovoljstvom ugotavlja, da bo Komisija izvedla veliko večino priporočil;

11.  poudarja, da morajo vsi zadevni generalni direktorati, zlasti GD COMP in GD REGIO, imeti dostop do vseh podatkovnih zbirk služb Komisije, kar jim omogoča učinkovito prevzemanje odgovornosti;

12.  poziva Komisijo, naj prouči svojo zavrnitev izvajanja priporočila 4(b), saj bi to lahko ogrozilo zaščito finančnih interesov Unije;

13.  razume oklevanje Komisije, da bi v praksi izvajala priporočilo 4(d), dokler so alternativne metode, ki jih izberejo države članice, enako učinkovite kot centralni register za spremljanje pomoči de minimis; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo tako;

14.  je prepričan, da je za države članice bistvena pravna gotovost glede veljavnih pravil o državni pomoči pred začetkom izvajanja večjih projektov, saj lahko jasna in usklajena pravila prispevajo k zmanjšanju stopnje napak na tem področju;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalni revizijski organi seznanjeni z veljavnimi pravili o državni pomoči in jih preverijo, preden vložijo letno poročilo o nadzoru;

16.  v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da sta GD COMP in GD REGIO marca 2015 sprejela skupni akcijski načrt za državno pomoč; ugotavlja, da je akcijski načrt prvotno vseboval šest ukrepov, katerih namen sta ozaveščanje in izboljšanje strokovnega znanja o državni pomoči v vseh državah članicah: tj. opredeljevanje in razširjanje dobre prakse, usposabljanje za specialiste za državno pomoč, delavnice za posamezne države, seminarji za specialiste, dodaten razvoj podatkovne zbirke z vprašanji in odgovori (mreža ECN-ET) in razvoj informacijske podatkovne zbirke o državni pomoči; Komisija od leta 2016 zagotavlja tudi namenski modul usposabljanja;

17.  pozdravlja tudi dejstvo, da je GD COMP januarja 2016 organiziral programe usposabljanja o državni pomoči in infrastrukturi v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, v Romuniji in na Slovaškem;

18.  podpira poziv Računskega sodišča k vzpostavitvi centralne zbirke podatkov za celotno EU, v kateri bodo ustrezni organi držav članic lahko preverili identiteto podjetij, za katera so bili izdani nalogi za izterjavo državne pomoči, in stanje postopkov izterjave; meni, da bi bila taka podatkovna zbirka lahko pomembna za prihodnje analize tveganja;

Del III – posebno poročilo Računskega sodišča št. 29/2016 z naslovom „Enotni mehanizem nadzora – dober začetek, a potrebne so nadaljnje izboljšave“

19.  opozarja na naslednje pravne podlage:

   (a) člen 287(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU): „1. Računsko sodišče izvaja revizije vseh prihodkov in odhodkov Unije. Prav tako izvaja revizije prihodkov in odhodkov vseh organov, uradov ali agencij, ki jih je ustanovila Unija, če ustrezni ustanovni akt takšne revizije ne izključuje.

Računsko sodišče predloži Evropskemu parlamentu in Svetu izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta izjava je lahko dopolnjena s posebnimi ocenami za vsako večje področje dejavnosti Unije.“;

   (b) člen 27 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Protokol št. 4, priložen PEU in PDEU): „27.1. Revizijo računovodskih izkazov ECB in nacionalnih centralnih bank opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet. Revizorji so pooblaščeni za pregled vseh poslovnih knjig in računov ECB in nacionalnih centralnih bank ter za pridobivanje celovitih informacij o njihovem poslovanju.

27.2. Določbe člena 287 PDEU se uporabljajo samo za preverjanje učinkovitosti upravljanja ECB.“;

   (c) člen 20(1) in (7) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013(7) o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko: „1. ECB v skladu s tem poglavjem odgovarja za izvajanje te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu. 7. Evropsko računsko sodišče pri preverjanju učinkovitosti upravljanja ECB na podlagi člena 27.2 Statuta ESCB in ECB upošteva tudi nadzorniške naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.“

20.  podpira ugotovitve Računskega sodišča in pozdravlja dejstvo, da je ECB sprejela njegova priporočila(8);

21.  vseeno pa izraža zaskrbljenost zaradi poročila odbora za stike vrhovnih revizijskih institucij EU, v katerem so primerjane revizijske pravice 27 od 28 nacionalnih vrhovnih revizijskih institucij v EU glede revidiranja bančnih nadzornikov; obžaluje, da je v izjavi, pripravljeni na podlagi tega poročila, poudarjeno, da se je v državah, kjer prejšnje pristojnosti nacionalnih vrhovnih revizijskih institucij za revizijo bančnih nadzornikov niso bile nadomeščene s podobnim obsegom revizije nadzornih dejavnosti ECB, ki jo izvaja Računsko sodišče, pojavila revizijska vrzel(9);

22.  poudarja, da je to skrb še sam izrazil v resoluciji z dne 10. marca 2016 o letnem poročilu o bančni uniji za leto 2015(10);

23.  obžaluje določeno omejeno preglednost informacij za nadzorovane subjekte, ki je posledica pristopa ECB do razkrivanja in ki je povzročila, da nadzorovani subjekti niso mogli v celoti razumeti izida procesa pregledovanja in bonitetne ocene; poudarja, da je Računsko sodišče izrazilo zaskrbljenost glede pomanjkanja preglednosti, ki po njegovem mnenju povečuje „tveganje naključnosti pri nadzoru“;

24.  poudarja, da je zaradi odsotnosti vsakršnega nadzora nad izpostavljenostjo banke do nelikvidnih „dejavnosti na ravni 3“, vključno s slabo aktivo in izvedenimi finančnimi instrumenti, prišlo do neskladnega izvajanja nadzorne funkcije; meni, da je zaradi izrazite odklonilnosti do kreditnih tveganj glede na tržna in operativna tveganja, ki izhajajo iz špekulativnih finančnih dejavnosti, prišlo do prikrajšanja komercialnih bank na račun velikih investicijskih bank, kar postavlja pod vprašaj veljavnost in zanesljivost doslej opravljenih celovitih ocen; je zaskrbljen zaradi nedavnih izjav predsednice nadzornega sveta Danièle Nouy glede težav in nezmožnosti ECB, da opravi ustrezno vrednotenje postavk, povezanih s temi kompleksnimi in tveganimi produkti;

25.  se z zaskrbljenostjo seznanja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da ni učinkovitega organizacijskega ločevanja med monetarno politiko ECB in njenimi nadzornimi funkcijami ter jasnih in strogih pravil upravljanja za preprečevanje navzkrižij interesov, kar še povečuje zaskrbljenost glede vgrajenega navzkrižja interesov med vlogo ECB pri ohranjanju stabilnosti evra in bonitetnim nadzorom velikih evropskih kreditnih institucij;

26.  podpira ugotovitev Računskega sodišča, da je treba opraviti analizo tveganj glede uporabe skupnih služb za naloge, povezane z monetarno politiko in nadzornimi funkcijami ECB;

27.  v zvezi s tem izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče poudarilo, da je raven informacij, ki jo je zagotovila ECB, samo deloma zadostovala za oceno učinkovitosti operacij, povezanih s strukturo upravljanja EMN, dela njegovih skupnih nadzorniških skupin in inšpekcijskih pregledov na kraju samem; podarja, da pomembna področja torej niso bila revidirana;

28.  meni, da je z vidika prevzemanja odgovornosti nesprejemljivo, da želi revidiranec, tj. ECB, sam določiti, do katerih dokumentov lahko dostopajo zunanji revizorji(11); zato poziva ECB, naj v celoti sodeluje z Računskim sodiščem kot zunanjim revizorjem ter mu zagotovi poln dostop do informacij in tako spoštuje zgoraj omenjena pravila;

29.  poziva Računsko sodišče, naj pred novembrom 2018 obvesti pristojni odbor Parlamenta, ali se je našla rešitev za težavo v zvezi z dostopom do informacij;

30.  je seznanjen z obstoječo ureditvijo poročanja med ECB in Evropskim parlamentom(12); vendar pa to poročanje nikakor ne more nadomestiti revizije Računskega sodišča;

31.  opozarja, da bi morala Komisija do 31. decembra 2015 objaviti pregled uporabe Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko; obžaluje, da se to ni zgodilo;

32.  zato poziva Komisijo, naj to poročilo čim prej dokonča;

Del IV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 30/2016 z naslovom „Uspešnost podpore EU za prednostne sektorje v Hondurasu“

33.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča, podpira priporočila v njem ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila; je seznanjen tudi z odgovori Komisije;

34.  z zadovoljstvom ugotavlja, da sta poročilo Računskega sodišča zelo dobro sprejeli tako honduraška vlada kot Komisija in da so bili izzivi, ki jih je opredelilo Računsko sodišče, pa tudi njegove ugotovitve zelo koristni pri poglabljanju političnega dialoga med Hondurasom in Unijo;

35.  opozarja, da odnosi med Hondurasom kot delom Srednje Amerike in Unijo zdaj temeljijo predvsem na sporazumu o pridružitvi, ki je bil podpisan leta 2012 in pomeni močno dolgoročno vez, temelječo na medsebojnem zaupanju in zavzemanju za skupne vrednote in načela; sporazum določa tri glavne stebre ukrepanja: politični dialog, sodelovanje in trgovino, in opozarja zlasti, da sta se v sporazumu obe strani zavezali uvedbi ukrepov za spodbujanje gospodarskega razvoja ob upoštevanju vzajemnih interesov, kot so odprava revščine, ustvarjanje delovnih mest ter pravičen in trajnostni razvoj;

36.  poudarja, da je ta sporazum doslej ratificiralo 21 držav članic, in pričakuje, da bodo tiste, ki ga še niso, to storile čim prej, saj se bo s polnim izvajanjem navedenih treh stebrov okrepil razvoj političnega dialoga, omogočeno bo učinkovito dodeljevanje finančnih sredstev, pomoč Unije pa bo nazadnje učinkovito pripomogla k obnovi in preoblikovanju Hondurasa;

37.  opozarja, da Honduras prejema največ razvojne pomoči Unije med srednjeameriškimi državami ter da je njen prispevek četrti največji od dvanajstih glavnih donatorjev Hondurasa in znaša 11 % skupne uradne razvojne pomoči, ki jo prejema ta država; pri tem dodaja, da so skupna dodeljena sredstva narasla z 223 milijonov EUR v obdobju 2007–2013 na 235 milijonov EUR v obdobju 2014–2020;

38.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je finančni prispevek EU v proučevanem obdobju povečal na samo 0,2 % BDP te države, kar je mnogo manjši delež kot pri drugih donatorjih, zlasti ZDA;

39.  ugotavlja tudi, da si je Honduras po podatkih Svetovne banke po svetovni gospodarski krizi zmerno gospodarsko opomogel, k čemur so prispevali javne naložbe, izvoz in visoka nakazila izseljencev, kar je omogočilo 3,7-odstotno rast v letu 2016 in približno 3,5-odstotno v letu 2017;

40.  ugotavlja, da so gospodarski obeti dobri, vendar vseeno poudarja, da ima Honduras kljub prizadevanju vlade in donatorjev še vedno najvišjo raven revščine in ekonomskih neenakosti v Latinski Ameriki, saj je po uradnih podatkih v letu 2016 približno 66 % prebivalstva živelo v revščini, nasilje, korupcija in nekaznovanost pa so še vedno močno razširjeni in globoko zakoreninjeni; ugotavlja, da se je pogostost umorov v zadnjih letih nekoliko zmanjšala, vendar ostaja med največjimi nasveti in največja v Latinski Ameriki; poudarja tudi, da so resna težava in izziv še vedno zadovoljevanje osnovnih potreb, dostop do zaposlitve in naravnih virov, kot so zemlja in sredstva za preživljanje, ter da so ženske, domorodna ljudstva in potomci Afričanov zaradi neenakosti najbolj ranljive skupine prebivalstva, kar zadeva kršitve človekovih pravic;

41.  s posebno zaskrbljenostjo poudarja, da je Honduras še vedno ena najnevarnejših držav na svetu za zagovornike človekovih in okoljskih pravic, ki so v številnih primerih tesno povezane; poudarja, da je bilo po podatkih organizacije Global Witness od leta 2009 v Hondurasu umorjenih najmanj 123 zagovornikov okolja in zemlje, večinoma pripadnikov domorodskih in podeželskih skupnosti, ki so nasprotovali velikim projektom na svoji zemlji, kot je bila Berta Cáceres, katere umor ostaja nepojasnjen; poziva Komisijo, naj redno in strogo spremlja in nadzira sodelovanje Unije v Hondurasu, da to nikakor ne bi ogrozilo človekovih pravic tamkajšnjih prebivalcev; v zvezi s tem znova poudarja, kako pomemben je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) pri zagotavljanju nujne neposredne finančne in stvarne podpore za ogrožene zagovornike človekovih pravic ter kako pomemben je sklad za nujno pomoč, ki delegacijam EU omogoča, da jim neposredno izplačajo priložnostna nepovratna sredstva; poleg tega Komisijo poziva, naj spodbuja učinkovito uporabo smernic Unije o zagovornikih človekovih pravic s sprejetjem lokalnih strategij za njihovo polno izvajanje v sodelovanju z organizacijami civilne družbe, ki že imajo izkušnje na tem področju;

42.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v Hondurasu po volitvah 26. novembra 2017 prišlo do resnih incidentov; poudarja, da so evropske mreže za varstvo človekovih pravic in medijske hiške obsodile nesorazmerno in mestoma smrtonosno uporabo sile s strani državnih varnostnih sil zoper demonstrante, pa tudi druge napade na zagovornike človekovih pravic med krizo po volitvah, pri čemer so organizacije za človekove pravice zabeležile, da je bilo 30 ljudi ubitih (21 jih je ubila vojaška policija (PMOP)), 232 ranjenih in 1.085 pridržanih; poudarja, da je urad visokega komisarja OZN v Hondurasu evidentiral več kot 50 primerov zastraševanja in nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic, lokalnih voditeljev in novinarjev; je seznanjen, da je honduraška vlada v odziv na razmere napovedala ustanovitev ministrstva za človekove pravice, ki bo delovalo neodvisno od obstoječega ministrstva za človekove pravice, pravosodje, upravo in decentralizacijo, ki je začelo delovati 27. januarja 2018; poziva ESZD, naj okrepi podporo Unije za zagovornike človekovih pravic in spodbujanje političnega dialoga ter naj vztraja, da vlada Hondurasa izpolnjuje svoje odgovornosti in obveznosti ohranjanja miru in zagotavljanja varnosti njenih državljanov;

43.  opozarja, da mora tudi zasebni sektor iz držav Unije spoštovati človekove pravice in najstrožje družbene in okoljske predpise ter upoštevati vsaj minimalne evropske standarde na tem področju; ob tem Unije in njene države članice poziva, naj še naprej dejavno sodelujejo pri delu Združenih narodov glede priprave mednarodne pogodbe, v skladu s katero bodo podjetja odgovorna za morebitno sodelovanje pri kršitvah človekovih pravic;

44.  opominja, da je imel državni udar leta 2009 hude posledice za državo: družbena in gospodarska rast se je močno upočasnila, mednarodne pomoči ni bilo več in Honduras je bil izključen iz Organizacije ameriških držav; je seznanjen, da so se dejavnosti Unije v Hondurasu v tem obdobju vseeno nadaljevale, čeprav so nastale zamude pri izvedbi v vseh prednostnih sektorjih in nekaterih nalog, na primer uskladitve pravnega okvira, sploh ni bilo mogoče izvesti; poudarja, da bi bile razmere v prednostnih sektorjih sodelovanja še slabše, če jim Unija ne bi nudila pomoči in je ohranila;

45.  je seznanjen z izjavo honduraške vlade, da je pripravljena pristati na mednarodno preverjanje in sodelovati z mednarodnimi organizacijami (odprtje urada visokega komisarja OZN za človekove pravice, nedavna vzpostavitev misije za podporo boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu (MACCIH), revizije državnih računovodskih izkazov, ki jih opravi organizacija Transparency International, itd.); kljub temu opozarja, da je treba sprejeti in uporabiti pridobljena spoznanja in primere dobre prakse ter da se odvisnost od teh organizacij na področju temeljnih odgovornosti države ne sme podaljševati v nedogled; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je 18. februarja 2018 odstopil vodja misije za podporo boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu, ker mu Organizacija ameriških držav (OAS) ni zagotovila zadostne podpore za opravljanje nalog v boju proti korupciji v Hondurasu, ki so mu bile naložene pred dvema letoma (premajhni viri, potrata sredstev pri organizaciji, primerni prostori niso bili zagotovljeni itd.); ugotavlja, da je misija za podporo boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu, kljub temu pomanjkanju podpore, od leta 2017 dosegla znatne rezultate v boju proti korupciji, saj so bile začete pomembne preiskave vladnih uradnikov, vpletenih v resne primere korupcije, in pripadnikov honduraškega političnega razreda; je zaskrbljen, da bi te okoliščine ogrozile prva pomembnejša regionalna prizadevanja za boj proti korupciji in nekaznovanosti v eni od držav, ki najbolj potrebujejo tovrstno ukrepanje; poziva vlado Hondurasa in Organizacijo ameriških držav, naj zagotovita brezpogojno podporo in spodbude za delo misije za podporo boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu, ESZD pa poziva, naj nadaljuje sodelovanje s to misijo, da bi bili doseženi skupni cilji;

46.  ugotavlja, da se je revizija, ki jo je opravilo Računsko sodišče, osredotočala na obdobje 2007–2015, ko so plačila EU znašala 119 milijonov EUR, proučeni prednostni sektorji pa so bili odpravljanje revščine, gozdarstvo, varnost in pravosodje, ki so prejeli 89 % odhodkov za dvostransko podporo; ob tem meni, da je obdobje, ki ga je v poročilu zajelo Računsko sodišče, predolgo, saj presega obdobje delovanja Evropske komisije in vključuje posebno resne in raznovrstne politične in gospodarske razmere; meni, da bi morala biti obdobja za revizijo zaradi večje učinkovitosti krajša ali pa bi bilo treba opraviti vmesne ocene, saj so v poročilu v številnih primerih ugotovljene odpravljene težave ali nepravilnosti, zato so nekateri sklepi in priporočila odveč; poudarja še, da Računsko sodišče v poročilu ne navaja rezultatov pogovorov, ki jih je opravilo med obiskom v Hondurasu, zlasti pogovorov z upravičenci, drugimi donatorji in organizacijami civilne družbe;

47.  je seznanjen z ugotovitvijo v poročilu Računskega sodišča, da je bil sicer dosežen določen napredek, vendar je bila pomoč Unije prednostnim sektorjem samo delno učinkovita, zlasti zaradi razmer v državi, pa tudi zaradi številnih problemov pri upravljanju, ki so zmanjšali učinek pomoči; ugotavlja tudi, da je bila strategija Komisije ustrezna in usklajena, vendar ne dovolj specifična, financiranje pa razpršeno na preveč področij, zato kljub zahtevam honduraške vlade ni bilo mogoče zadostiti precejšnjim potrebam prednostnih sektorjev, ki niso prejemali podpore drugih donatorjev;

48.  čeprav se strinja s pomisleki Računskega sodišča, deli tudi mnenje Komisije, da je bila v številnih primerih potrebna določena prožnost za prilagoditev krizi, ki je bila posledica državnega udara, in da se je bilo treba odzvati na resnično izredne razmere in zadovoljiti osnovne potrebe prebivalstva; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za učinkovito ravnovesje med prožnostjo, ki je potrebna za prilagajanje spremenljivim okoliščinam, potrebam in zahtevam v državi, odzivanjem na najhujše izzive, tudi na področju človekovih pravic, pravice do življenja in pravice do dostojnega življenja, ter potrebo po odzivanju in izboljšanju možnega učinka pomoči Unije;

49.  ugotavlja, da se je sodelovanje Unije v preteklosti osredotočalo na socialno kohezijo in gospodarsko rast, v novem programskem obdobju pa na potrebe, ki izvirajo iz glavnih razvojnih izzivov, s katerimi se srečuje država: odpravljanje revščine in neenakosti, prehranska varnost, izobraževanje in zdravstvo, varnost in človekove pravice, davčne reforme, boj proti nekaznovanosti in korupciji, ustvarjanje delovnih mest s socialnim varstvom, konkurenčnost, upravljanje naravnih virov in ranljivost zaradi podnebnih sprememb;

50.  vztraja, da je treba glede na posebne razmere v državi okrepiti ali začeti celovite programe boja proti revščini (posebej namenjene ranljivejšim skupinam, kot so ženske, otroci in domorodna ljudstva, k čemur je pozvala tudi vlada Hondurasa) ter celovite programe izobraževanja in poklicnega usposabljanja za otroke in mlade iz najbolj prikrajšanih okolij, da bi jim omogočili razvoj sposobnosti in veščin ter zmanjšali tveganje, da se znajdejo v oblasti nasilniških mrež in organiziranega kriminala;

51.  poudarja tudi, da imajo ženske in organizacije za pravice žensk, zlasti gibanja, ki jih vodijo mladi, ključno vlogo pri družbenem napredku; poziva Unijo, naj vztraja pri tem, da je treba podpirati opolnomočenje žensk in vzpostavljanje varnega in ugodnega okolja za ženske organizacije civilne družbe in zagovornike pravic žensk, poleg tega pa se boriti proti oblikam represije na podlagi spola, zlasti na konfliktnih območjih; poudarja, da je treba aktivno prispevati k podpori politikam in ukrepom, povezanim s pravicami žensk ter z zdravjem, spolnimi in reproduktivnimi pravicami;

52.  meni, da si mora Unija še naprej odločno prizadevati za sodelovanje, da bi povečali preglednost, verodostojnost in odgovornost državnih institucij, ter izkoreninjenje korupcije in nekaznovanosti, ki sta omajali zaupanje državljanov in sta glavni oviri za razvoj države;

53.  izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja političnega dialoga, ki ga je Računsko sodišče ugotovilo na nekaterih kritičnih področjih, ki so prejemala pomoč iz naslova podpore za nacionalni načrt (cilji izobraževanja, razvoja nacionalne strategije za statistiko in reforme državne uprave); glede na to, da politični dialog Komisije spodbuja izvajanje ukrepov Unije in vodi do oprijemljivih izboljšav; Komisijo poziva, naj utrdi politični dialog zlasti v strateških in prednostnih sektorjih ter ostane nepopustljiva na področjih, kjer vlada ne kaže veliko interesa ali odprtosti, kot se je zgodilo v primeru politike državne varnosti in pravosodja ter opazovalnice za sodstvo;

54.  poziva Komisijo, naj še naprej izboljšuje načrtovanje skupnih programov z vlado Hondurasa in državami članicami Unije, skupaj z drugimi donatorji pa si še posebej prizadeva za interno usklajevanje, da bo delitev dela čim bolj učinkovita, naj doseže dopolnjevanje, kjer je le mogoče, in zlasti prepreči težave, na katere je opozorilo Računsko sodišče: podvajanje istih ali podobnih projektov (isti sektorji ali upravičenci), nasprotujoči si ali prekrivajoči se ukrepi oziroma neukrepanje, zlasti v prednostnih sektorjih; meni, da bi Komisija morala poiskati tudi hiter in učinkovit sistem sodelovanja z drugimi donatorji, da bi se roki skrajšali, dinamičnost, učinkovitost in rezultati pa izboljšali;

55.  ugotavlja, da se približno polovica dvostranske pomoči Unije v Hondurasu izvaja kot splošna in sektorska proračunska podpora, in z zaskrbljenostjo poudarja, da lahko proračunska podpora pomeni precejšnje tveganje zlasti zaradi posebne makroekonomske nestabilnosti države ter tehničnih pomanjkljivosti in težav z goljufijami in korupcijo pri upravljanju javnih financ;

56.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da vlada v nekaterih prednostnih sektorjih ni imela jasnih strategij ali so bile te razdrobljene in niso imele posebnega proračuna – čeprav Računsko sodišče v poročilu navaja, da je bila proračunska podpora usmerjena v ustrezne in verodostojne nacionalne strategije – ter da zadevne institucije niso bile pooblaščene za oblikovanje politik in pripravo reform;

57.  priznava, da je Komisija ta tveganja prepoznala in jih poskusila ublažiti; vseeno znova opozarja Komisijo, da proračunska podpora ni brezpogojna in neomejena ter da vladne obljube o skorajšnjih reformah niso nujno zadostno jamstvo; v tem smislu Komisijo poziva, naj še naprej strogo nadzira uporabo in spoštovanje smernic o proračunski podpori v vseh fazah postopka, da bi zmanjšala morebitna tveganja; Komisijo poziva še, naj prepreči proračunsko podporo v tistih sektorjih, v katerih ni zagotovljen verodostojen in ustrezen odziv vlade;

58.  se strinja s Komisijo, da začasna ustavitev izplačil proračunske podpore v določenem obdobju – to se je zgodilo leta 2012 zaradi splošne makroekonomske situacije in dejstva, da Honduras in Mednarodni denarni sklad nista sklenila sporazuma – ni nujno nejasno sporočilo, ki bi lahko ogrozilo učinkovitost pomoči, kot trdi Računsko sodišče, prav nasprotno, lahko da jasno vedeti, da mora vlada takoj in učinkovito rešiti težave, ki so se pojavile;

59.  z velikim zanimanjem ugotavlja, da je Honduras prva država, v kateri se uporablja proračunska podpora, usmerjena v rezultate, vendar izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da so pomanjkljivosti v orodjih za spremljanje ovirale ocenjevanje doseženih rezultatov, da je bilo pri njihovem spremljanju ugotovljenih več nepravilnosti in da podana priporočila niso bila sistematično upoštevana; ob tem Komisijo poziva, naj pripravi podrobno poročilo, ki bo vključevalo cilje, uporabljene kazalnike in merila, metode izračunavanja in preverjanja ipd., ter oceni njihovo učinkovitost in vpliv, da bi izmerila dosežene rezultate in obenem izboljšala komuniciranje, prepoznavnost in učinke ukrepov EU; Komisijo poziva še, naj bolj poudarja rezultate glede na cilje, določene v njenih strategijah za politični dialog s Hondurasom, ter dialog s civilno družbo in drugimi donatorji;

60.  ker je dobro upravljanje javnih financ temeljni pogoj za izvedbo izplačil proračunske podpore in ker je to kljub vladnim načrtom in pomoči Komisije ena največjih pomanjkljivosti v Hondurasu, meni, da bi morala Komisija posebej poudarjati nadaljnjo krepitev tega sektorja, glede na vlogo, ki jo mora imeti pri upravljanju državnih sredstev honduraško računsko sodišče, v zvezi s tem Komisijo poziva, naj razvije posebne programe sodelovanja s tem sodiščem, da bi mu nudila tehnično pomoč in usposabljanje na tem področju;

61.  vlado Hondurasa poziva, naj zagotovi vsa potrebna sredstva in predvidi potrebno financiranje, da bo lahko honduraško računsko sodišče svoje poslanstvo opravljalo neodvisno, učinkovito in v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi ter standardi preglednosti in računovodskih izkazov;

62.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da v uradu Unije v Hondurasu ni dovolj strokovnjakov za upravljanje javnih financ in makroekonomska vprašanja, povezana z nakazili proračunske podpore, kar je še zlasti tvegano zaradi nenehne gospodarske nestabilnosti v državi, ki kljub tem resnim okoliščinam še naprej prejema proračunsko podporo; glede na tveganja, na katera je opozorilo Računsko sodišče, Komisijo poziva, naj nujno okrepi kadrovske vire v uradu Unije v Hondurasu;

63.  ugotavlja, da Unija v Hondurasu podpira organizacije civilne družbe, da bi prispevala k prehranski varnosti, človekovim pravicam in enakosti spolov, ter da se izvaja približno 35 tematskih projektov v vrednosti več kot 9 milijonov EUR; ugotavlja še, da je delegacija Unije v sodelovanju z organizirano civilno družbo v Hondurasu pripravila časovni načrt, sprejet leta 2014, ki zajema ukrepe političnega dialoga in ukrepe pomoči, predvidene za to državo; meni, da je ključno, da se organizacije civilne družbe vključijo ne le v posvetovalni proces za pripravo časovnih načrtov, temveč tudi v njihovo izvajanje, spremljanje in pregled;

64.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi krčenja prostora za civilno družbo v državah v razvoju; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja še, da je enota za registracijo in spremljanje civilnih združenj samo v prvih treh mesecih leta 2014 odvzela dovoljenja več kot 10.000 nevladnim organizacijam, ker vladi niso predložile poročil o financiranju in programih (FitW 2015) in ker kljub nekaterim pozitivnim spremembam v zadnjih letih nekateri zakoni, ki so bili pred kratkim sprejeti v Hondurasu, in upravni ukrepi otežujejo in omejujejo prostor in dejavnosti teh združenj, zato so številna prisiljena k zaprtju;

65.  pozdravlja podporo in zavezanost civilni družbi v državah v razvoju, ki ju Unija zagotavlja že dolgo; meni, da se mora Komisija v političnem dialogu in pri pripravi programov sodelovanja osredotočiti na oblikovanje strategij za vzpostavitev pravnega, upravnega in političnega okolja, ki bo organizacijam civilne družbe omogočalo učinkovito delovanje in opravljanje nalog, svetovati tem združenjem, jih redno obveščati o skladih in možnostih financiranja ter jih spodbujati, naj se pridružijo mednarodnim organizacijam in mrežam civilne družbe;

66.  meni, da bi moralo Računsko sodišče eno poglavje poročila posvetiti sodelovanju Unije z organizacijami civilne družbe v Hondurasu, ker imajo te pomembno vlogo v družbi nasploh in zlasti v lokalnem razvoju, posebej ob upoštevanju, da je Unija glavna donatorka teh organizacij v državah v razvoju in da zaseda vodilni položaj na področju zaščite predstavnikov civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic z uporabo in izvajanjem številnih instrumentov in politik; pričakuje, da bo Računsko sodišče to upoštevalo v svojih prihodnjih poročilih.

Del V – posebno poročilo Računskega sodišča št. 31/2016 z naslovom „Poraba vsaj enega evra od petih iz proračuna EU za podnebne ukrepe: delo, ki poteka, je ambiciozno, vendar obstaja resno tveganje, da cilj ne bo dosežen“

67.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

68.  pozdravlja velikopotezno zavezo Unije, da bo do leta 2020 emisije zmanjšala najmanj za 20 % glede na ravni iz leta 1990 in do leta 2030 za 40 %, v proračunskem obdobju 2014–2020 pa vsaj 20 % svojega proračuna porabila za podnebne ukrepe; pozdravlja splošni napredek; vseeno obžaluje, da po mnenju Računskega sodišča obstaja resno tveganje, da cilj 20 % proračuna ne bo dosežen;

69.  meni, da je zelo pomembno, da Komisija z učinkovitim izvajanjem Pariškega sporazuma nenehno dokazuje vodilno vlogo in zavezanost problematiki podnebnih sprememb ter krepi svojo mednarodno verodostojnost in orodja za oblikovanje pogojev za podnebno politiko Unije in zeleno diplomacijo v prihodnjih letih;

70.  pozdravlja uresničevanje zaveze v obstoječih politikah namesto uvajanja novih finančnih instrumentov; meni, da bo to prispevalo k večji usklajenosti med različnimi politikami Unije; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo usklajen načrt za ohranjanje čim večje kohezije in neprekinjenosti različnih programov;

71.  poziva Komisijo, naj razvije konkretno celovito strategijo za dosego zadanega cilja, ki bo vključevala akcijske načrte za posamezna področja s poudarkom na podrobnih ukrepih in instrumentih, metodologiji za merjenje in poročanje ter kazalnikih uspešnosti, uporabljenih pri podnebnih ukrepih v okviru posameznih politik; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej razvijajo skupne, enotne standarde za izvajanje ustreznih sistemov spremljanja, ocenjevanja in pregledovanja, zlasti glede uporabe kazalnikov iz Ria in poročanja o porabi na področju izplačil, povezanih s podnebjem;

72.  obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri sistemu spremljanja, ki znatno povečujejo tveganje, da se poraba, povezana s podnebnimi ukrepi, oceni previsoko; poziva Komisijo, naj sistematično upošteva načelo konservativnosti, da bi se preprečile previsoke ocene; poziva jo, naj pregleda ocene in popravi podnebne koeficiente, če obstaja tveganje previsoke ocene;

73.  poziva Komisijo, naj da prednost razvoju akcijskega načrta na nekaterih področjih z izjemnim potencialom, kot so program Obzorje 2020, kmetijstvo in ribištvo, v sodelovanju z državami članicami; poleg tega jo poziva, naj intenzivno usklajuje dejavnosti na področju razvoja novih tehnologiji in inovacij glede varstva okolja skupaj z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo;

74.  poudarja, da mora Komisija za spodbujanje visoke stopnje usklajenosti in po možnosti okrepljenega usklajevanja med državami članicami z uveljavljanjem svojih različnih programskih instrumentov zlasti izpolnjevati referenčna merila, povezana s podnebjem, da bo lahko dosegla splošni cilj, da se najmanj 20 % proračuna Unije nameni za nizkoogljično in na podnebne spremembe odporno družbo;

75.  obžaluje, da v precejšnjih delih proračuna Unije ni specifičnih ciljev; poziva Komisijo, naj pripravi splošen načrt, v katerem bo opredelila, kateri instrumenti financiranja bi lahko prispevali k dosegi cilja 20 % proračuna in v kolikšni meri; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je manjkajoči načrt znak slabe združljivosti različnih področij proračuna;

76.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je malo informacij o tem, kolikšna je poraba za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter v kolikšnem obsegu bodo podnebni ukrepi Unije prispevali k zmanjšanju emisij CO2, pri čemer razpoložljivi podatki morda niso primerljivi med državami članicami; poziva Komisijo, naj še naprej razvija poročanje o tem, v kolikšnem obsegu je cilj 20 % porabe proračuna Unije za podnebne ukrepe v obdobju 2014–2020 vključen v vse politike tako, da se tudi navede, kaj je bilo prevzeto in kaj izplačano, kaj je povezano z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam, ter da se opredelijo področja, na katerih je treba podnebne rezultate izboljšati;

77.  meni, da je treba dodatno izboljšati uveljavljanje programov financiranja z opredelitvijo jasnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam ali njihovo blaženje ter povezanih akcijskih načrtov, tudi ustreznih orodij za količinsko opredelitev potrebnih naložb in podnebnih spodbud ter boljših metod za spremljanje ocen, s katerimi bi pravilno napovedali napredek pri programih Unije in ukrepih držav članic;

78.  poziva Komisijo, naj hitro razvije ugodno okolje za prehod na nizkoogljično gospodarstvo tako, da prilagodi njegove naložbene pogoje in okvire porabe ter instrumente za inovacije in modernizacijo v vseh najpomembnejših panogah;

79.  z obžalovanjem ugotavlja, da ni nobenega orodja za zagotavljanje večletnih konsolidiranih informacij o najnovejšem stanju proračuna Unije; meni, da je treba predvidene prispevke za financiranje podnebnih ukrepov naknadno oceniti in ponovno izračunati;

80.  obžaluje, da Komisija ne izvaja posebnega okvira poročanja za zaznavanje in merjenje neželenih posledic politik Unije, ki negativno prispevajo k podnebnim spremembam, ter za merjenje, kolikšen delež proračuna se porabi v tej nasprotni smeri; je zaskrbljen, da brez teh podatkov ni popolnoma razvidno, v kolikšni meri Unija pomaga blažiti podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj sistematično odkriva morebitne ukrepe, ki imajo nasprotni učinek od želenega, in jih upošteva pri končnih izračunih glede ukrepov za blaženje podnebnih sprememb;

Del VI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 32/2016 z naslovom „Pomoč EU Ukrajini“

81.  ugotavlja, da sta bili finančna in strokovna pomoč Unije za reformiranje Ukrajine potrebni; kljub temu poudarja, da izvajanje reform precej zaostaja za pričakovanji;

82.  obžaluje, da stare strukture, ki niso naklonjene reformam, modernizaciji in demokratizaciji, ostajajo, obenem pa se sile, ki so pripravljene izvesti reformo, soočajo z resnimi težavami;

83.  pozdravlja pomoč Unije Ukrajini; vseeno meni, da bi morala biti povezana z otipljivimi prizadevanji ukrajinske vlade za izboljšanje razmer v lastni državi, in sicer za izboljšanje sistema lastnih sredstev s pomočjo učinkovitega in preglednega davčnega sistema, ki ne upošteva samo dohodkov državljanov, ampak tudi premoženje oligarhov;

84.  poziva k učinkovitemu boju proti še vedno zelo razširjeni korupciji ter k učinkoviti podpori za organizacije, ki so se zavezale temu cilju;

85.  poziva k utrditvi sodne oblasti v državi, da bi postala samostojni instrument, zavezan načelu pravne države;

86.  se zavzema za strožji nadzor bančnega sektorja, da bi se izognili begu kapitala v tretje države, ki bi povzročil insolventnost bančnih ustanov; poudarja, da je treba v zvezi s tem dodeliti proračunsko podporo le pod pogojem, da se finančna pomoč izplačuje pregledno in celovito;

87.  meni, da bi finančna pomoč morala na splošno slediti predhodni oceni možnosti za uspeh;

88.  je prepričan, da bi bilo treba več pozornosti posvetiti oblikovanju in izobraževanju pristojnih in decentraliziranih upravnih struktur;

Del VII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 33/2016 z naslovom „Mehanizem Unije na področju civilne zaščite: usklajevanje odzivanja na nesreče izven EU je bilo v glavnem uspešno“

89.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča; podpira priporočila v njem in odobrava pripravljenost Komisije, da jih upošteva;

90.  poudarja, da je hitro in usklajeno ukrepanje ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, zelo pomembno, da se zmanjšajo njihove posledice za ljudi, okolje in gospodarstvo;

91.  je seznanjen s splošnim zadovoljstvom Računskega sodišča, kako Komisija vodi postopke pri odzivanju na nesreče;

92.  spodbuja Komisijo, naj še poveča svoje vire, vključno s proračunskimi sredstvi, ter izboljša postopek mobilizacije in postopek za izbiro strokovnjakov, da bodo prizadete države prejele takojšnjo pomoč Unije glede na svoje potrebe; poudarja, da je treba določiti kontaktne točke za civilno zaščito v nacionalnih in regionalnih uradih terenske mreže GD ECHO ter med uslužbenci delegacij Unije v ogroženih državah;

93.  pozdravlja začetek delovanja evropskih zdravstvenih sil februarja 2016, s čimer se je nabor prostovoljcev mehanizma EU za civilno zaščito močno povečal z rezervnimi skupinami s področja medicine in javnega zdravja, ki jih je mogoče vpoklicati, kar se je pokazalo kot potrebno ob izbruhu ebole; meni, da je treba ta pristop, da so vedno na voljo rezervne skupine zdravstvenih delavcev ter druge specializirane skupine za ocenjevanje in podporo, ohraniti in še izboljšati;

94.  predlaga, da se odstrani vsa nepotrebna upravna bremena, ki so zamudna in ovirajo tako sodelujoče države kot center za usklajevanje nujnega odziva, zaradi česar ne morejo ukrepati hitreje, predvsem ob izbruhu krize;

95.  poziva sodelujoče države, naj namenijo več virov za prostovoljski nabor, da se izboljša pripravljenost za odzivanje na nesreče;

96.  poudarja pomen izmenjave informacij in sodelovanja med Komisijo, drugimi organi Unije in Združenimi narodi pri omogočanju strukturiranega odziva v izrednih razmerah; pozdravlja sporazum o sodelovanju, podpisan z Uradom Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) in Svetovnim programom za hrano, in poziva Komisijo, naj sporazum o sodelovanju podpiše še s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) in drugimi udeleženimi akterji;

97.  opominja, da so bile zahteve za kakovost in medopravilnost določene in razširjene v skladu z novimi standardi WHO za zdravstvene module, pa tudi v dogovoru z drugimi strateškimi partnerji in njihovimi okvirnimi pogoji, da bi zagotovili čimprejšnje ukrepanje v povezavi s temeljitejšim usklajevanjem mednarodnih misij; meni, da je treba optimizirati in v veliki meri standardizirati postopke dobave, da se zagotovi takojšnjo razpoložljivost/uporabo zmogljivosti že ob nastanku izrednih razmer in da se prepreči napake pri financiranju;

98.  poziva, da se tudi v prihodnje izkoriščajo morebitne sinergije z drugimi udeleženimi akterji in instrumenti, zlasti humanitarno in razvojno pomočjo, in se prepreči podvajanje ukrepov, ki so bili že izvedeni;

99.  poziva Komisijo, naj izboljša delovanje komunikacijske platforme centra za usklajevanje nujnega odziva, CECIS, da bodo lahko deležniki lažje prišli do informacij, vključno z mobilnim dostopom za ekipe mehanizma EU za civilno zaščito na terenu;

100.  meni, da bi morale humanitarni pomoči in civilni zaščiti slediti druge dejavnosti za spodbujanje kulture preprečevanja, pa tudi gradnjo zmogljivosti in odpornosti ranljivih skupnosti in skupnosti, ki so jih prizadele nesreče;

Del VIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 34/2016 z naslovom „Boj proti potrati hrane: priložnost, da EU izboljša učinkovitost rabe virov v verigi preskrbe s hrano“

101.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča o učinkovitosti Unije v boju proti potrati hrane; se strinja z njegovimi priporočili in poziva Komisijo, naj jih upošteva;

102.  se z globoko zaskrbljenostjo seznanja z ocenami, da se v svetovnem merilu potrati ali izgubi približno tretjina hrane, proizvedene za prehrano ljudi; obžaluje, da se Unija ne spopada učinkovito s potrato hrane in da je doslej ponudila samo nedosledne in razdrobljene ukrepe;

103.  poudarja, da ima Unija velik potencial za reševanje problema potrate hrane s prilagoditvijo obstoječih politik, ne da bi pri tem imela dodatne stroške, ter da bi si morala prizadevati za to; vseeno z obžalovanjem ugotavlja, da ni bilo prave politične volje, s katero bi se zaveze prenesle v ukrepe politike, navkljub govorom, ki so to obljubljali;

104.  globoko obžaluje, da so sčasoma ambicije Komisije na področju boja proti potrati hrane splahnele; obžaluje, da ni usmerjenih političnih ukrepov na področju potrate hrane in da so pozitivni učinki nekaterih političnih področjih bolj kot ne naključni; se veseli, da bo lahko ocenil rezultate svežnja o krožnem gospodarstvu na področju boja proti potrati hrane;

105.  meni, da je znak nedoslednosti pristopa Komisije, če se (a) Unija šteje za vodilno silo v boju proti podnebnim spremembam, a nudi le nezadostne zaveze v boju proti potrati hrane, ki neposredno prispeva k negativnim podnebnim učinkom, in (b) če Unija po eni strani letno nameni več sto milijonov evrov za razvojno pomoč, boj proti lakoti in pravično trgovino, po drugi strani pa se premalo posveča boju proti potrati hrane, ki je med neposrednimi vzroki za omenjene težave;

106.  ponovno poziva Komisijo, naj takoj ukrepa proti potrati hrane; poziva jo, naj uresniči zaveze glede ustreznih političnih dokumentov, ki zadevajo boj proti potrati hrane;

107.  poziva Komisijo, naj zagotovi kompleksno usklajevanje na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi se združili različni pristopi posameznih držav članic, kar zadeva preprečevanje potrate hrane, darovanje hrane, varnost hrane in dobre higienske prakse; poziva Komisijo, naj oblikuje platformo za izmenjavo najboljše prakse v boju proti potrati hrane, ki bo omogočala boljše usklajevanje njenih dejavnosti z dejavnostmi držav članic;

108.  obžaluje, da so bili ukrepi Komisije na tehnični ravni omejeni na ustanavljanje delovnih in strokovnih skupin, ki pa niso ponudile uporabnega prispevka; poziva Komisijo, naj izboljša svoje ukrepe na tehnični ravni ter uresniči konkretne rezultate; poziva Komisijo, naj vzpostavi tesnejše sodelovanje z Evropsko agencijo za okolje in Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, ki lahko ponudita zanesljivo strokovno in tehnično pomoč;

109.  obžaluje, da se Komisiji ne zdi potrebno oblikovati skupne opredelitve potrate hrane in določiti posebne hierarhije živilskih odpadkov; poziva jo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi skupno opredelitev potrate hrane, skupno metodologijo za merjenje in spremljanje potrate hrane ter smernice za uporabo hierarhije ravnanja z odpadki v primeru živilskih odpadkov;

110.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, v katerem bo opredelila področja politik, na katerih bi bilo mogoče obravnavati potrato hrane, s poudarkom na preprečevanju in darovanju, ter naj opredeli priložnosti, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti v okviru teh politik; poziva jo, naj pripravi akcijske načrte, ki bodo vsebovali merljive cilje in kazalnike uspešnosti, ter ocene učinka na posebnih področjih politik;

111.  obžaluje številne ovire na različnih ravneh, zaradi katerih se darovanje hrane premalo izkorišča, čeprav gre za drugo najbolj priljubljeno možnost preprečevanja potrate hrane; opozarja na težave, s katerimi se soočajo organi držav članic, zlasti pri zagotavljanju, da bo darovanje hrane skladno z obstoječim pravnim okvirom; poziva Komisijo, naj oblikuje posebno platformo za izmenjavo dobre prakse med državami članicami, da bi se spodbujalo darovanje hrane; poziva jo, naj pri reviziji ustreznih pravnih predpisov upošteva prispevke lokalnih in regionalnih oblasti;

112.  poziva Komisijo, naj dokonča in objavi smernice za prerazporejanje in darovanje hrane, vključno z davčnimi ureditvami za darovalce, ki bodo temeljile na izmenjavi najboljše prakse med državami članicami, ki trenutno dejavno ukrepajo v boju proti potrati hrane; spodbuja jo, naj pripravi smernice za premagovanje različnih ovir pri darovanju hrane in za davčne ugodnosti za verige in podjetja, ki darujejo hrano;

113.  obžaluje, da pojma „minimalni rok trajanja“ in „datum uporabe“ na splošno nista jasna udeležencem na vseh ravneh verige preskrbe s hrano; poziva Komisijo, naj ta pojma pojasni in smernice za njuno uporabo razglasi za zavezujoče, da bi preprečila nesporazume;

114.  spodbuja države članice, naj občo javnost izobražujejo o ravnanju z živili in potrati hrani;

115.  obžaluje, da kljub posameznim in omejenim pobudam v nekaterih institucijah Unije evropski organi nimajo niti zakonodajnega okvira niti skupnih smernic za urejanje ravnanja s hrano, ki jo strežejo ponudniki gostinskih storitev v institucijah in ni bila porabljena; poziva Komisijo, naj oblikuje skupne določbe za obravnavanje vprašanja živilskih odpadkov v evropskih institucijah, vključno s smernicami za preprečevanje potrate hrane in pravili o darovanju živilskih odpadkov, da bi se čim bolj zmanjšala potrata hrane, do katere prihaja v evropskih institucijah;

Del IX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 35/2016 z naslovom „Uporaba proračunske podpore za izboljšanje mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v podsaharski Afriki“

116.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča; podpira priporočila v njem; izraža zadovoljstvo nad pripravljenostjo Komisije, da jih uresniči v praksi; obžaluje, da so odgovori Komisije dvoumni in premalo ambiciozni;

117.  poudarja, kako pomembna je mobilizacija domačih javnofinančnih prihodkov v manj razvitih državah, saj zmanjšuje odvisnost od razvojne pomoči, prispeva k boljšemu javnemu upravljanju in ima osrednjo vlogo pri konsolidaciji države;

118.  poudarja, da po navedbah Računskega sodišča Komisija pogodb o proračunski podpori v korist mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v državah podsaharske Afrike v nizkem ali nižjem srednjem prihodkovnem razredu še ne uporablja uspešno; vseeno ugotavlja, da je novi pristop Komisije povečal potencial te vrste pomoči za uspešno podporo mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov;

119.  poudarja, da izboljšanje davčnih sistemov ne prispeva samo k večji predvidljivosti prihodkov, temveč tudi k odgovornosti vlad, saj ustvarja neposredno povezavo med davkoplačevalci in njihovo vlado; se zavzema za to, da Komisija boljšo mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov izrecno vključi na seznam glavnih razvojnih izzivov, ki jih je mogoče reševati s proračunsko podporo;

120.  obžaluje, da je Komisija pri zasnovi dejavnosti proračunske podpore mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov premalo upoštevala; poudarja tudi, da ključna tveganja, povezana z davčnimi oprostitvami ter pobiranjem in transferjem davkov in nedavčnih prihodkov od izkoriščanja naravnih virov, niso bila ocenjena;

121.  znova opozarja na pomembnost mobilizacije javnofinančnih prihodkov v državah v razvoju in na izzive, povezane z izogibanjem davkom, davčno utajo in nezakonitimi finančnimi tokovi; priporoča okrepitev finančne in tehnične pomoči državam v razvoju, izboljšanje okvirov regionalnih davčnih uprav ter sprejetje načel za pogajanja o davčnih sporazumih;

122.  opozarja, da se je pri reviziji pokazalo, da ni dovolj ustreznih orodij za oceno, koliko je proračunska podpora prispevala k splošnemu izboljšanju mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov;

123.  je prepričan, da se je treba na področju davčne politike tudi v prihodnje zavzemati za pravične in pregledne nacionalne davčne sisteme, povečati podporo za nadzorne procese in organe ter še naprej podpirati reforme upravljanja, ki spodbujajo trajnostno izkoriščanje naravnih virov in pregledno upravljanje; poudarja, da sporazumi o prosti trgovini zmanjšujejo davčne prihodke držav z nizkimi in srednjimi prihodki in da morda tem državam celo škodijo; poziva Komisijo, naj pri oceni tveganja, ki je del pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih, upošteva javnofinančne posledice teh sporazumov za omenjene države;

124.  poziva Komisijo, naj pri ocenah učinkov mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov z vidika makroekonomije in upravljanja javnih financ upošteva svoje smernice, da bo imela boljši pregled nad najbolj težavnimi vprašanji, npr. obsegom davčnih spodbud, transfernimi cenami in davčnimi utajami;

125.  poudarja, da bi bilo treba načrtovanje operacij proračunske podpore izboljšati s popolnejšimi postopki opredeljevanja tveganj, ki bi lahko ogrozila uresničenje zadanih ciljev, in uporabo diagnostičnega orodja za ocenjevanje davčnih uprav (TADAT), kjer je le mogoče;

126.  poudarja, da je treba specifične pogoje za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov uporabljati pogosteje, saj izplačilo proračunske podpore jasno povezujejo z napredkom partnerske države pri reformah na tem področju; poziva Komisijo, naj izbere pogoje, ki so relevantni in bodo imeli največji učinek na mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov;

127.  se zaveda, da mora Komisija delovati v zapletenih političnih in institucionalnih okoliščinah; znova opominja na pomen strukturiranega političnega dialoga, v katerem bodo sodelovali predstavniki nacionalnih vlad in drugih donatorjev, da se opredelijo glavna interesna področja in oblikuje prilagojena strategija pomoči;

128.  spodbuja Komisijo, naj razširi komponento proračunske podpore za gradnjo zmogljivosti, saj bo tako položila trdne temelje za dolgoročno gospodarsko in družbeno preobrazbo ter se spopadla z glavnimi ovirami za učinkovito pobiranje javnih prihodkov;

129.  poudarja, da je za potrditev, da proračunska podpora neposredno vpliva na mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov, potrebna podrobnejša ocena posebnih področij davčnega sistema, da bo mogoče doseženi napredek pripisati posameznim elementom ponujene pomoči;

Del X – posebno poročilo Računskega sodišča št. 36/2016 z naslovom „Ocena ureditev za zaključevanje programov na področjih kohezije in razvoja podeželja iz obdobja 2007–2013“

130.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in podpira njegova priporočila;

131.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija ustrezno in pravočasno zagotovila podporo, da bi državam članicam pomagala pri pripravah na zaključitev programov za obdobje 2007–2013;

132.  je zadovoljen, da si je Komisija pripravljena prizadevati za dodatno harmonizacijo regulativnih določb med skladi, vključno s terminologijo ter postopki dajanja zagotovil in zaključitve, kadar bi se s tem izboljšalo upravljanje skladov Unije in prispevalo k enostavnejšemu in učinkovitejšemu izvajanju v državah članicah in regijah;

133.  ugotavlja, da odločitve o šestih pomembnih projektih v obdobju 2007–2013 še vedno niso bile uresničene;

134.  z začudenjem ugotavlja, da Komisija ni želela obravnavati posebnih obveznosti v zvezi z zakonodajnimi predlogi za obdobje po letu 2020, čeprav bi se bilo mogoče pri tem opirati na izkušnje iz dveh končanih finančnih obdobij (2000–2006 ter 2007–2013); vendar je pomirjen, ker je Komisija nalogo bržkone zavrnila zaradi pomislekov o pravnih pristojnostih, ne pa zato, ker se ne bi strinjala z vsebino;

135.  podpira poziv Računskega sodišča k dodatni uskladitvi regulativnih določb za zaključevanje kohezijskih programov in naložbene ukrepe v sklopu razvoja podeželja;

136.  meni, da ostaja – glede na izkušnje iz preteklosti – izračunano preostalo tveganje neznanka in ga je mogoče v najboljšem primeru uporabljati zgolj kot smernico;

137.  je seznanjen z zahtevo Računskega sodišča, da se obdobja upravičenosti v prihodnje ne bi smela pokrivati z naslednjim programskim obdobjem po letu 2020, pa tudi s pomislekom, da so podaljšana obdobja upravičenosti (npr. n+2, n+3) skupaj z zamudami pri dokončnem oblikovanju spremenjenih programov in zakonodaje o financiranju ter z njo povezanih izvedbenih pravil, zlasti v letih 2014 in 2015, eden od vzrokov za finančno zamudo in zapoznel začetek naslednjega programskega obdobja; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotoviti čim boljše črpanje sredstev in neovirano izvajanje večletnih projektov;

138.  ugotavlja, da se končna zaključitev programskega obdobja opravi le vsakih sedem let; zato enako kot Računsko sodišče meni, da bi morala Komisija proračunski organ in njegov Odbor za proračunski nadzor v posebnem dokumentu seznaniti s končnimi rezultati postopka zaključitve; meni, da ta dokument ne bi zgolj potrjeval zakonitosti in pravilnosti odhodkov, temveč bi meril tudi rezultate in učinke programov (pristop na podlagi uspešnosti);

Del XI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2017 z naslovom „Za izkoriščanje celotnega potenciala omrežja Natura 2000 je potrebnih več prizadevanj“

139.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in podpira njegova priporočila;

140.  poudarja, kako pomembna je biotska raznovrstnost za človeštvo; ugotavlja, da je omrežje Natura 2000, ki ga vzpostavljata direktivi o pticah(13) in o habitatih(14), temeljni kamen strategije Unije za biotsko raznovrstnost; z zaskrbljenostjo pa opaža, da še ni bil izkoriščen njegov celotni potencial;

141.  ugotavlja, da je glavna naloga Komisije zagotavljati smernice državam članicam; obžaluje, da države članice teh smernic niso dovolj upoštevale;

142.  obžaluje ugotovitev Računskega sodišča, da države članice omrežja Natura 2000 niso upravljale ustrezno in da usklajevanje med organi in deležniki v državah članicah ni bilo zadostno;

143.  opominja, da ima omrežje Natura 2000 čezmejni značaj, zato je potrebno tesno usklajevanje med državami članicami; slednje poziva, naj na nacionalni ravni vzpostavijo učinkovite strukture za spodbujanje čezmejnega sodelovanja; poziva Komisijo, naj državam članicam posreduje boljša navodila za vzpostavitev platforme za sodelovanje;

144.  je zelo zaskrbljen, ker ohranitveni cilji pogosto niso bili dovolj specifični in količinsko opredeljeni, načrti upravljanja pa niso bili dovolj natančni in niso imeli mejnikov za uresničevanje; znova opozarja, da bi to lahko zmanjšalo dodano vrednost omrežja Natura 2000; poziva Komisijo, naj v naslednjem programskem obdobju uskladi pravila o učinkovitem pristopu k določanju ohranitvenih ciljev in pripravi načrtov upravljanja; poziva jo tudi, naj spremlja, ali države članice navodila upoštevajo, in jim po potrebi nudi dodatne nasvete;

145.  poziva države članice, naj potrebne ohranitvene ukrepe izvedejo pravočasno, da bodo zagotovile njihovo dodano vrednost, in ustrezno posodobijo svoje načrte upravljanja; poziva Komisijo, naj temeljito preveri ohranitvene projekte, ki bi utegnili imeti zamude;

146.  poudarja, da je za uspešnost omrežja Natura 2000 bistvena udeležba glavnih deležnikov, pa tudi uporabnikov in lastnikov zemljišč; obžaluje, da večina držav članic nima učinkovitih komunikacijskih kanalov; poziva jih, naj izboljšajo usklajevanje med državnimi organi in deležniki;

147.  je zaskrbljen, ker države članice niso ustrezno ocenile, kateri projekti bodo negativno vplivali na območja Natura 2000, ker niso dovolj dobro uporabile izravnalnih ukrepov in ker so se njihovi pristopi močno razlikovali; poziva Komisijo, naj državam članicam ponudi bolje strukturirana navodila o tem, kdaj in kako uporabiti izravnalne ukrepe v praksi in kako nadzirati njihovo izvajanje;

148.  obžaluje, da programski dokumenti za obdobje 2014–2020 niso v celoti odražali potreb po financiranju in da Komisija teh pomanjkljivosti ni obravnavala strukturirano; poziva jo, naj se na naslednje programsko obdobje pripravi bolj temeljito;

149.  obžaluje, da sistemi spremljanja in poročanja za omrežje Natura 2000 niso bili dovolj dobri, da bi zagotovili izčrpne informacije o učinkovitosti omrežja; je zaskrbljen, ker za omrežje Natura 2000 ni bil oblikovan poseben sistem kazalnikov uspešnosti za uporabo sredstev Unije; meni, da to ovira učinkovitost omrežja Natura 2000; pozdravlja, da je Komisija uvedla sklop obveznih celovitih kazalnikov za vse projekte v okviru programa LIFE za obdobje 2014–2020; poziva jo, naj v naslednjem programskem obdobju enak pristop uporabi za druge programe;

150.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da načrti spremljanja na ravni območij pogosto niso bili vključeni v dokumentacijo o upravljanju območja, niso bili dovolj podrobni ali pa niso bili časovno opredeljeni; je zaskrbljen tudi zato, ker standardni obrazci niso bili posodobljeni, podatki, ki so jih posredovale države članice za poročilo o stanju narave, pa so bili nepopolni, netočni in neprimerljivi; poziva države članice in Komisijo, naj to pomanjkljivost odpravijo v akcijskem načrtu, ki se pripravlja;

151.  pozdravlja, da je Komisija oblikovala centralni register za zbiranje pritožb in poizvedb v zvezi z omrežjem Natura 2000; ugotavlja, da je bila večina primerov zaključenih brez nadaljnjih postopkovnih korakov; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja vse pritožbe in poizvedbe;

152.  pozdravlja uvedbo biogeografskega procesa, ki nudi mehanizem za sodelovanje med deležniki glede upravljanja omrežja Natura 2000 ter ustrezno priložnost za mreženje; vseeno poziva Komisijo, naj odpravi jezikovne ovire, ki onemogočajo njegov doseg;

153.  globoko obžaluje, da je prednostni okvir ukrepanja predstavil nezanesljivo sliko stroškov omrežja Natura 2000 in da so bili podatki, ki so jih posredovale države članice, netočni in omejeni; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ocene o financiranju niso bile zanesljive in primerljive, zato ni bilo mogoče natančno spremljati zneska sredstev Unije, namenjenih omrežju Natura 2000; obžaluje, da so bili zato prednostni okviri ukrepanja le delno koristni pri zagotavljanju doslednosti financiranja Unije za zaščito biotske raznovrstnosti v omrežju Natura 2000; spodbuja Komisijo, naj državam članicam posreduje bolj strukturirane smernice o poročanju in spremljanju ter izvedbi prednostnih okvirov ukrepanja; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo posredovani podatki točni;

154.  meni, da morajo biti dodeljena finančna sredstva za omrežje Natura 2000 opredeljiva, njihova uporaba pa sledljiva, sicer ni mogoče meriti učinka naložb; poziva zadevne direktorate Komisije, naj v letna poročila o dejavnostih vključijo poglavje o omrežju Natura 2000 za področja, ki se sofinancirajo iz ESRR, Kohezijskega sklada in EKSRP;

155.  pozdravlja ustanovitev strokovno skupine in priložnostnih delovnih skupin o usklajevanju prakse ter poziva Komisijo, naj v naslednjem programskem obdobju uporabi rezultate njihovih dejavnosti;

156.  poziva Komisijo, naj ustrezne odbore Parlamenta obvesti o akcijskem načrtu za izboljšanje izvajanje direktiv o omrežju Natura 2000(15);

Del XII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 2/2017 z naslovom „Pogajanja Komisije o partnerskih sporazumih in programih na področju kohezije za obdobje 2014–2020: poraba je bolj osredotočena na prioritete strategije Evropa 2020, vendar je ureditev za merjenje smotrnosti vedno bolj zapletena“

157.  pozdravlja ugotovitve, zaključke in priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča; meni, da je analiza faze načrtovanja izvrševanja skladov ESI za obdobje 2014–2020, ki jo je pripravilo, koristna in pravočasna ter bo pomagala zakonodajalcema in Komisiji oblikovati ustrezne zaključke za obdobje po letu 2020;

158.  je seznanjen z odgovori Komisije in dejstvom, da Komisija sprejema pet priporočil Računskega sodišča, dve priporočili pa delno; pozdravlja njeno pripravljenost za izvajanje teh priporočil ter njo in države članice poziva, naj priporočila izvedejo v celoti in pravočasno;

159.  se ne strinja z mnenjem Računskega sodišča in Komisije, da so bile okrepljene pristojnosti Parlamenta same po sebi dejavnik pretiranih zamud pri sprejemanju ustreznih uredb za obdobje 2014–2020;

160.  obžaluje, da Komisija zamuja pri predstavitvi svojega predloga za večletni finančni okvir po letu 2020, zaradi česar bi lahko prišlo do velikih zamud pri pogajanjih o ustrezni zakonodaji o večletnem finančnem okviru in njenem sprejetju ter pri finančnih programih in instrumentih, kar bi lahko ogrozilo njihovo pravočasno izvajanje v obdobju po letu 2020;

161.  poudarja, da mora predlog novih uredb za kohezijsko politiko po letu 2020, ki bi ga lahko sestavljal enoten niz pravil, v praksi zagotavljati poenostavitev, boljši dostop do sredstev in uspešno uresničevanje ciljev te politike;

162.  poudarja, da se je treba izogniti ponovni zamudi pri sprejemanju operativnih programov, pa tudi težavam, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, kot so bolj zapletena, zahtevna in dolga pogajanja o uredbah o skladih ESI za obdobje 2014–2020, pozno sprejetje sekundarne zakonodaje in smernic ter dejstvo, da je bilo potrebnih več krogov potrjevanja operativnih programov na Komisiji; obžaluje, da so te pomanjkljivosti v nasprotju s ciljem poenostavitve sistema upravljanja kohezijske politike;

163.  je seznanjen, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 2/2017 ugotovilo, da so partnerski sporazumi uspešen instrument za omejevanje financiranja v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov na tematske cilje in naložbene prioritete ter podpiranje osredotočenosti na cilje strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta; vendar poudarja, da uspešno uresničevanje ciljev zahteva ustrezen proračun za kohezijsko politiko po letu 2020;

164.  ugotavlja, da je moral za razliko od preteklih obdobij opažanja Komisije o osnutkih operativnih programov sprejeti kolegij komisarjev, v prejšnjem programskem obdobju pa je moral ta kolegij sprejeti samo končne operativne programe; poziva Komisijo, naj ponovno premisli o dodani vrednosti takšnega postopka, ko bo pripravljala svoj predlog za programsko obdobje po letu 2020;

165.  poziva Komisijo, naj skrbno analizira zgoraj navedene težave in sprejme ukrepe, da bi se jim v obdobju po letu 2020 izognila, vključno z vsemi potrebnimi izboljšavami, pri tem pa omogoči hitro in kakovostno načrtovanje;

166.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoje posvetovanje pri pripravi operativnih programov, kar bi moralo pripomoči k hitremu procesu potrjevanja teh programov;

167.  poudarja, kako pomembno je uporabiti natančno in usklajeno terminologijo, ki bi omogočala ustrezno merjenje dosežkov kohezijske politike; obžaluje, da Komisija v svojem predlogu nove finančne uredbe ni predlagala skupnih opredelitev za „rezultate“ in „izložke“; poziva jo, naj čim prej – vsekakor pa mnogo pred začetkom obdobja po letu 2020 – uvede jasne skupne opredelitve pojmov, kot so „izložki“, „rezultati“ in „učinek“;

168.  želi spomniti, da je ustrezna upravna zmogljivost, zlasti na nacionalni in regionalni ravni, bistvena za nemoteno upravljanje in izvajanje operativnih programov, vključno s spremljanjem in poročanjem o ciljih in doseženih rezultatih z ustreznimi kazalniki; v zvezi s tem vztraja, da morajo Komisija in države članice uporabiti razpoložljivo tehnično pomoč za izboljšanje upravne zmogljivosti na različnih ravneh;

169.  poziva Komisijo, naj okrepi in olajša izmenjavo najboljše prakse na vseh ravneh;

170.  je zaskrbljen, ker države članice uporabljajo številne dodatne kazalnike izložkov in rezultatov poleg tistih, ki so vključeni v temeljne pravne akte; se boji učinka „pretirane regulacije“, zaradi česar bi lahko bila uporaba strukturnih skladov bolj okorna in manj učinkovita; poziva Komisijo, naj države članice odvrača od uporabe takega pristopa;

171.  poudarja pomen merjenja srednje- in dolgoročnega učinka programov, saj lahko odločevalci ugotovijo, ali so bili politični cilji uresničeni, le, če se učinek meri; poziva Komisijo, naj izrecno meri „učinek“ med programskim obdobjem po letu 2020;

Del XIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/2017 z naslovom „Pomoč EU Tuniziji“

172.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča, v katerem sta bili ocenjeni učinkovitost in uspešnost pomoči Unije Tuniziji; podpira priporočila v njem ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

173.  ugotavlja, da so bila sredstva Unije v glavnem dobro porabljena, saj so znatno prispevala k prehodu v demokracijo in gospodarski stabilnosti Tunizije po revoluciji;

174.  ugotavlja, da so bili ukrepi Unije dobro usklajeni z ukrepi glavnih donatorjev ter v okviru institucij in oddelkov EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo za izboljšanje osredotočenosti in usklajenosti pomoči doseženo skupno načrtovanje programov z državami članicami;

175.  se zaveda, da sta Komisija in ESZD morali delati v nestanovitnih političnih, socialnih in varnostnih razmerah, ki so bile velik izziv pri zagotavljanju obsežne pomoči;

176.  poziva Komisijo, naj še podrobneje opredeli pristop k sektorski proračunski podpori z določitvijo prednostnih nalog države in oblikovanjem pogojev, s tem pa omogoči bolj strukturiran in ciljno usmerjen pristop Unije ter okrepi splošno verodostojnost tunizijske nacionalne strategije;

177.  ugotavlja, da je Unija s financiranjem znatno prispevala k prehodu v demokracijo in ekonomski stabilnosti v Tuniziji; Komisijo in ESZD vseeno poziva, naj svoje ukrepe osredotočita na manjše število dobro opredeljenih področij, da se bo vpliv pomoči Unije povečal;

178.  poziva Komisijo, naj upošteva najboljšo prakso na področju programov proračunske podpore in uporablja ustrezne pogoje za izplačilo, ki bodo tunizijske oblasti spodbudili k izvedbi bistvenih reform; je zaskrbljen zaradi popustljivosti pri dodeljevanju sredstev mehanizma „več za več“, ki običajno ni bilo povezano z izpolnjevanjem dodatnih zahtev in pred katerim ni bil natančno ocenjen dosežen napredek;

179.  poudarja, kako pomembna je obsežna ocena upravljanja javnih financ, po možnosti z uporabo javnih odhodkov in finančne odgovornosti (PEFA)(16), da bi se odkrile in odpravile morebitne pomanjkljivosti pri dodeljevanju pomoči Unije;

180.  poziva Komisijo, naj izboljša zasnovo programov in projektov, tako da določi natančna izhodišča in kazalnike, na podlagi katerih bo mogoče ustrezno oceniti, v kakšni meri so bili cilji doseženi;

181.  poudarja, da se je pomembno osredotočiti na dolgoročni in trajnostni gospodarski razvoj, ne pa na ukrepe, ki prinašajo le začasno okrevanje trga dela;

Del XIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 4/2017 z naslovom „Zaščita proračuna EU pred nepravilnimi odhodki: Komisija je v obdobju 2007–2013 na področju kohezije vse več uporabljala preventivne ukrepe in finančne popravke“

182.  pozdravlja ugotovitve, zaključke in priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča;

183.  se strinja, kako pomembno je doseči cilje kohezijske politike, namreč zmanjšati razvojne razlike med regijami, prestrukturirati propadajoča industrijska območja in spodbuditi čezmejno, nadnacionalno in medregijsko sodelovanje, s tem pa prispevati k doseganju strateških ciljev Unije; meni, da njihov pomen upravičuje velik delež, ki ga imajo v proračunu Unije; poudarja pomen dobrega finančnega poslovodenja kohezijske politike, preprečevanja nepravilnosti in odvračanja od njih ter finančnih popravkov;

184.  je seznanjen, da je Komisija sprejela vsa priporočila Računskega sodišča, in jo poziva, da jih uresniči v celoti in pravočasno;

185.  ugotavlja, da je Komisija ukrepe, ki jih je imela na voljo v programskem obdobju 2007–2013 za zaščito proračuna Unije pred nepravilnimi odhodki, v splošnem uspešno uporabljala;

186.  pozdravlja dejstvo, da je začela Komisija v programskem obdobju 2007–2013 popravljalne ukrepe in končne popravke izvajati veliko prej kot v obdobju 2000–2006 in da so imeli večji učinek; kljub temu opozarja, da je treba s temi popravljalnimi ukrepi zaščititi finančne interese Unije, hkrati pa pravočasno in učinkovito izvajati operativne programe, za katere se uporabljajo;

187.  poziva Komisijo, naj bo pozorna pri pregledovanju zaključnih izjav držav članic za programsko obdobje 2007–2013, pa tudi v prihodnje;

188.  poziva Komisijo, naj predloži analitično zbirno poročilo o preventivnih ukrepih in finančnih popravkih v programskem obdobju 2007–2013, pri tem pa se opre na poročilo za prejšnje obdobje;

189.  poudarja, da prekinitve in ustavitve plačil pomenijo precejšnje finančno tveganje za države članice in lahko povzročijo težave tudi Komisiji pri upravljanju proračuna; poziva Komisijo, naj si uravnoteženo prizadeva za zaščito proračuna in uresničevanje ciljev kohezijske politike;

190.  poudarja, da bo manj časa porabljenega za ugotavljanje težav in več za njihovo reševanje, če bodo države članice same odkrivale nepravilnosti in izvajale preventivne ukrepe; meni, da bo to tudi pomenilo, da sistemi upravljanja in kontrole v državah članicah delujejo učinkovito in bi torej stopnja nepravilnosti lahko ostala pod pragom pomembnosti; zato države članice poziva, naj bodo bolj proaktivne in odgovorne in naj nepravilnosti odkrivajo in odpravljajo z lastnimi kontrolami in revizijami, prav tako pa naj izboljšajo sisteme upravljanja in kontrole na državni ravni, da bi preprečile nadaljnje neto finančne popravke in izgubo sredstev;

191.  poziva države članice, naj Komisiji v primeru finančnih popravkov, ki jih slednja sproži na osnovi revizije, posredujejo dovolj veliko količino kakovostnih podatkov, da bodo postopki potekali nemoteno;

192.  v zvezi s tem opozarja na pomen jasnosti zakonodaje ter ustreznih navodil in tehnične pomoči Komisije organom držav članic, kar vključuje dovolj natančno opredelitev zahtev; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z organi držav članic, da bi izboljšala učinkovitost kontrol na prvi in drugi stopnji;

193.  poziva Komisijo, naj državam članicam ponudi nasvete o usklajenem poročanju o finančnih popravkih, ki jih izvajajo, kar bo olajšalo spremljanje in ocenjevanje učinka teh popravkov;

194.  se strinja z zaključkom Računskega sodišča, da je treba v programskem obdobju po letu 2020 izboljšati pravni okvir, kar zadeva finančne popravke, vendar mora v ospredju ostati preprečevanje nepravilnosti in goljufij;

195.  poziva Komisijo, naj čim prej vzpostavi integrirani sistem spremljanja za preventivne ukrepe in finančne popravke v obdobju 2014–2020, ki bo dopuščal uporabo podatkovnih zbirk pri primerjalnih analizah, ter Parlamentu, Svetu in ustreznim organom držav članic pravočasno omogoči dostop do informacij;

196.  poziva Računsko sodišče, naj se pri prihodnjih revizijah bolj osredotoči na sistemske pomanjkljivosti ter Komisiji in državam članicam svetuje, kako izboljšati delovanje splošnega sistema finančnega upravljanja in kontrol;

Del XV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2017 z naslovom „Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe? Ocena jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih“

197.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča in izraža zadovoljstvo, da se Komisija strinja z nekaterimi priporočili v njem in da jih bo upoštevala;

198.  ugotavlja, da se je brezposelnost mladih v Uniji v zadnjih nekaj letih zmanjševala; vseeno obžaluje, da je bilo sredi leta 2016 še vedno brezposelnih 18,8 % mladih; toplo priporoča državam članicam, da za reševanje tega dolgotrajnega problema uporabijo razpoložljivo podporo Unije;

199.  je globoko zaskrbljen, ker so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), izključeni iz izobraževanja in trga dela; se zaveda, da je te ljudi prek obstoječih operativnih programov za izvajanje finančnih shem za brezposelne mlade najtežje doseči; meni, da bi se bilo treba v obdobju 2017–2020 osredotočiti na to skupino, da bo mogoče uresničiti glavne cilje jamstva za mlade;

200.  poudarja, da vključevanje mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, zahteva veliko več finančne pomoči Unije, pa tudi države članice bi morale iz svojih proračunov za to nameniti dodatna sredstva;

201.  poudarja, da je jamstvo za mlade pozitivno prispevalo k zmanjševanju stopnje brezposelnosti mladih od leta 2012, vendar ta ostaja nesprejemljivo visoka, zato poziva, da se pobuda za zaposlovanje mladih podaljša do leta 2020;

202.  obžaluje, da nobena od držav članic, ki so bile obiskane med revizijo, ni mogla zagotoviti, da bi vsi mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v štirih mesecih od vključitve v program jamstva za mlade sprejeli ponudbo;

203.  pozdravlja zlasti priporočilo Računskega sodišča, da je treba več pozornosti posvetiti povečanju kakovosti ponudb;

204.  je seznanjen, da Komisija v sporočilu, objavljenem oktobra 2016(17), ugotavlja, da je treba izboljšati učinkovitost;

205.  je seznanjen, da ponudba znanja in veščin ne ustreza povpraševanju na trgu dela in da tega izziva doslej še ni bilo mogoče rešiti; poziva Komisijo, naj v odboru Sveta za zaposlovanje (EMCO). spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami, da bo to vprašanje obravnavano v okviru načrta za zaposlovanje;

206.  pozdravlja sodelovanje Komisije z državami članicami pri opredeljevanju in širjenju dobre prakse spremljanja in poročanja na podlagi obstoječih sistemov v državah članicah; opominja Komisijo, da je primerljivost podatkov za te namene bistvenega pomena;

207.  ugotavlja, da bi za uresničitev cilja, namreč kakovostne in trajne zaposlitve za vse mlade do 24. leta starosti v identificiranih regijah, potrebovali občutno več sredstev;

Del XVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 6/2017 z naslovom „Odziv EU na begunsko krizo: pristop po načelu žariščnih točk“

208.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča; podpira priporočila v njem ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

209.  je seznanjen z odgovorom Komisije ter njeno zavezo k podpiranju italijanskih in grških organov; pozdravlja, da Komisija sprejema vsa priporočila Računskega sodišča za nadaljnji razvoj specifičnih vidikov pristopa po načelu žariščnih točk;

210.  obžaluje, da Računsko sodišče v svojem posebnem poročilu ni moglo obravnavati širše slike, vključno s premestitvami prosilcev v druge države članice; poudarja, da ozka grla v postopkih nadaljnje obravnave pomenijo stalen izziv za ustrezno delovanje žariščnih točk;

211.  priznava pomembnost izvajanja evropske agende o migracijah; poudarja, da je treba še naprej razvijati kratkoročne in tudi dolgoročne ukrepe za boljše upravljanje meja ter odpravo temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij;

212.  poziva Komisijo, Evropski azilni podporni urad (EASO), Europol, Frontex (glede na njegov novi mandat, ki ga ima kot evropska mejna in obalna straža), nacionalne organe in druge mednarodne organizacije, naj še naprej zagotavljajo oziroma povečajo podporo žariščnim točkam; ugotavlja, da se lahko le z okrepljenim sodelovanjem med Komisijo, agencijami in državami članicami dolgoročno zagotovi uspešnejši razvoj koncepta žariščnih točk;

213.  v zvezi s tem poudarja, da zlasti v primeru Italije stalen prihod migrantov še naprej pomeni izjemno velik izziv, pri katerem je bistvena podpora Unije in njenih držav članic;

214.  poudarja pomembnost Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost; poziva, naj se omogoči uporaba finančnih pravil nujne pomoči za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost; vztraja, da je edini način za večjo učinkovitost žariščnih točk pri podpiranju držav članic na prvi črti povečanje finančnih sredstev za izboljšanje in vzpostavitev infrastrukture za sprejem in namestitev, ki je bistvena pri prihodu velikega števila migrantov;

215.  pozdravlja rezultate revizije Računskega sodišča o razmerah mladoletnih migrantov na žariščnih točkah in poudarja pomembnost razvoja celostnega pristopa za njihov sprejem, pri čemer je treba vedno upoštevati korist zanje; poziva k boljši uporabi finančnih sredstev za sprejem mladoletnikov in usposabljanje zaposlenih, ki bodo pri svojem delu v tesnem stiku z najbolj ranljivimi osebami; želi spomniti, da je Komisija po objavi tega posebnega poročila objavila sporočilo, ki je bilo v celoti namenjeno obravnavi mladoletnih beguncev(18); poudarja pomembnost tega sporočila in poziva države članice, naj v celoti izvajajo priporočila iz tega dokumenta;

216.  zato poziva Komisijo in Svet, naj okrepita svoja prizadevanja za podpiranje žariščnih točk z učinkovitejšimi premestitvami in postopki vračanja, če ni razlogov za sprejem;

217.  je zaskrbljen zaradi stalnega poročanja o trgovini z otroki; poziva k sprejetju dodatnih ukrepov za zaščito otrok, zlasti mladoletnikov brez spremstva, vse od njihovega prihoda; šteje za nesprejemljivo, da lahko trgovci z ljudmi še naprej neposredno ogrožajo otroke;

218.  poziva Europol, naj si še naprej prizadeva za boj proti nezakonitim migracijam, trgovini z ljudmi in vpletenim hudodelskim združbam ter naj podpre nacionalne organe pri obravnavi morebitnih kazenskih preiskav v zvezi z upravljanjem žariščnih točk;

219.  pozdravlja prizadevanja italijanskih in grških nacionalnih organov, da bi registrirali čim več migrantov, ki prihajajo na njihove obale, pri čemer je bilo v Grčiji leta 2015 registriranih 8 % migrantov, leta 2016 pa 78 %, v Italiji pa 60 % leta 2015 in povprečno 97 % leta 2016; poudarja, da je lahko sprejemni sistem učinkovit le, če imamo na voljo natančne podatke o stanju na terenu;

220.  poziva Komisijo in Svet, naj poskrbita za kakovosten pregled prošenj za azil na žariščnih točkah; priznava, da se prošnje za azil obravnavajo v težkih razmerah, vendar poudarja, da se je treba izogniti pospeševanju postopkov, ki utegnejo privesti do napak; poudarja tudi, da bi morale biti države članice na prvi črti odgovorne le za registracijo in odvzem prstnih odtisov vseh migrantov, za postopke nadaljnje obravnave pa bi morale biti v duhu solidarnosti skupaj odgovorne vse države članice; poziva, da je treba prosilce za azil ustrezno seznaniti s samim postopkom za premestitev, njihovih pravicah in morebitnih namembnih državah;

221.  poziva Svet, naj s podporo EASO in držav članic nemudoma poskrbi za odpravo stalne težave v zvezi s pomanjkanjem strokovnjakov; je prepričan, da se bo zlasti v primeru Italije pokazalo, da bo treba podporo zagotoviti tudi v prihodnosti; poziva Komisijo in Svet, naj se dogovorita o načrtu, da se bo na zahtevo Italije in Grčije zagotovila taka dodatna zmogljivost;

222.  poudarja, da so žariščne točke namenjene registraciji prispelih migrantov in zato ne bi smele biti prenatrpane ali se uporabljati kot centri za pridržanje; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za izvajanje vseh potrebnih ukrepov, da se zagotovi popolna skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

223.  je zaskrbljen, ker je zdaj v vzpostavitev in delovanje žariščnih točk vključenih veliko različnih deležnikov ter od Komisije in držav članic zahteva, naj predložijo predloge za povečanje njihove preglednosti in odgovornosti;

224.  priporoča, naj Računsko sodišče razmisli o pripravi kratkega poročila o spremljanju delovanja žariščnih točk, pri čemer naj razširi njegovo področje ter vanj vključi tudi analizo azilnih postopkov ter postopkov premestitev in vračanja;

Del XVII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 7/2017 z naslovom „Nova vloga certifikacijskih organov pri odhodkih SKP: napredek k uvedbi modela enotne revizije, vendar je treba odpraviti številne pomanjkljivosti“

225.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča ter se strinja s podanimi pripombami in priporočili; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija sprejela večino priporočil in bo razmislila o njihovi uresničitvi oziroma jih je že začela izvajati;

226.  priznava, da je bil pri revizijskem modelu za odhodke SKP dosežen pozitiven napredek; vseeno obžaluje, da program enotne revizije še vedno ni dosegel svojega celotnega potenciala;

227.  opominja Komisijo, da je navsezadnje ona odgovorna za učinkovito uporabo odhodkov SKP; spodbuja jo tudi, naj zagotovi, da bo uporaba nadzornih metod dovolj usklajena po celotni Uniji in da bodo vsi certifikacijski organi pri svojem delu uporabljali ista merila;

228.  ugotavlja, da certifikacijski organi od leta 1996 izvajajo neodvisne revizije plačilnih agencij v svojih državah; v zvezi s tem pozdravlja, da so morali certifikacijski organi v letu 2015 prvič ugotoviti zakonitost in pravilnost povezanih odhodkov; meni, da je to zelo pozitivno, saj lahko državam članicam pomaga pri okrepitvi kontrolnih sistemov in zmanjšanju stroškov revizij, Komisiji pa omogoči, da pridobi neodvisno dodatno zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti odhodkov SKP;

229.  obžaluje, da lahko Komisija izdelke certifikacijskih organov uporabi samo v omejenem obsegu, saj po poročanju Računskega sodišča v obstoječem okviru obstajajo precejšnje pomanjkljivosti, zaradi katerih mnenja certifikacijskih organov niso povsem skladna z revizijskimi standardi in pravili na nekaterih pomembnih področjih;

230.  se z zaskrbljenostjo seznanja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je odkrilo pomanjkljivosti v metodologiji in pri izvajanju, na primer da revizijske strategije niso vedno ustrezne, da so vzorci podatkov premajhni in da je tehnično in pravno znanje revizorjev certifikacijskih organov pogosto nezadostno; se vseeno zaveda, da je bilo leto 2015 najbrž težavno za države članice, saj so se pravila in smernice Unije šele začela uporabljati, certifikacijski organi pa morda niso bili deležni dovolj informacij in usposabljanja o njihovem praktičnem izvajanju oziroma ustreznih nasvetov o zahtevanem številu vzorcev;

231.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za odpravo pomanjkljivosti, na katere je opozorilo Računsko sodišče, in naj za odhodke SKP vzpostavi res učinkovit model enotne revizije; spodbuja jo, naj certifikacijske organe spremlja in dejavno podpira pri izboljševanju njihovega dela in metodologije v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo odhodkov;

232.  opozarja zlasti na to, da je treba v smernicah oblikovati zanesljivejše delovne metode glede tveganja, da se preceni raven zagotovila, izhajajočega iz sistemov notranje kontrole, in odobrava pripombe Računskega sodišča glede neustrezne reprezentativnosti vzorcev in dovoljene vrste preizkušanja, glede nepotrebnega izračuna dveh različnih stopenj napake in načina njune uporabe in glede nezanesljivih mnenj na osnovi prenizko ocenjene stopnje napake;

233.  je seznanjen z navedbo iz poročila Računskega sodišča, da Komisija kljub pogosto nezanesljivim kontrolnim statističnim podatkom, ki jih posredujejo države članice, svoj model zagotovila še vedno opira na te podatke in da so bila v letu 2015 mnenja certifikacijskih organov samo eden od dejavnikov, ki jih je upoštevala;

234.  obžaluje, da so posledice te nezanesljivosti jasne; ugotavlja, da je moral GD AGRI na primer povečati neposredna plačila za 12 izmed 69 plačilnih agencij s stopnjo napake več kot 2 %, pri čemer je samo ena od njih oddala izjavo s pridržki, poleg tega pa je imel GD AGRI v letu 2015 pridržke glede 10 plačilnih agencij; ugotavlja tudi, da je GD AGRI na področju podeželja povečal sredstva za 36 izmed 72 plačilnih agencij in da je v 14 primerih prilagojena stopnja napake presegla 5 %, v letu 2015 pa je imel pridržke glede 24 plačilnih agencij iz 18 držav članic;

235.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na to nezanesljivost in oblikuje ukrepe, da bo imela zanesljivo osnovo za svoj model zagotovil; meni, da bi morala pri tem dejavno usmerjati certifikacijske organe, da bodo pripravljali ustrezna mnenja, saj bi lahko tako izkoristila posredovane informacije in podatke;

236.  spodbuja Komisijo, naj od certifikacijskih organov zahteva, da uvedejo ustrezna varovala, da bi zagotovili reprezentativnost svojih vzorcev, naj jim omogoči izvedbo zadostnih testov na kraju samem, naj od njih zahteva, da za zakonitost in pravilnost izračunavajo samo eno stopnjo napake, in poskrbi, da bo stopnja napake, ki jo sporočijo plačilne agencije v kontrolnih statističnih podatkih, ustrezno vključena v stopnjo napake certifikacijskih organov;

237.  še zlasti priporoča, naj Komisija zahteva, da bodo imela mnenja o zakonitosti in pravilnosti odhodkov SKP takšno kakovost in obseg, da bo lahko ocenila zanesljivost kontrolnih podatkov plačilnih agencij oziroma na osnovi mnenj certifikacijskih organov po potrebi ocenila, kako je treba popraviti stopnje napake plačilnih agencij;

238.  ugotavlja, da mora Komisija v zvezi s priporočilom Računskega sodišča št. 7 poskrbeti, da stopnje napake plačilnih agencij ne bodo neprimerno zbrane v skupni stopnji napake certifikacijskih organov; meni, da bi morale biti smernice glede tega čim bolj jasne, da se bo mogoče izogniti nesporazumom pri finančnih popravkih;

239.  je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča, da v Italiji ni bilo poskrbljeno za zaupnost podatkov o tem, katere transakcije bodo ponovno preverjene, saj so certifikacijski organi plačilne agencije vnaprej obvestili, kateri upravičenci bodo pod nadzorom, še preden so plačilne agencije opravile večino pregledov na kraju samem; odločno poudarja, da je treba v vseh primerih zagotoviti na zahtevkih temelječo metodo izbora, vnaprejšnje obveščanje pa mora imeti posledice;

240.  opozarja, da je pri transakcijah, ki niso zajete v integriranem administrativnem in kontrolnem sistemu (IAKS) (tako EKJS kot EKSRP), velika razlika med obdobjem pregledov na kraju samem (koledarsko leto) in obdobjem, za katerega so bili izplačani odhodki (med 16. oktobrom 2014 in 15. oktobrom 2015 za proračunsko leto 2015); ugotavlja, da zaradi tega razhajanja nekateri upravičenci, ki so bili predmet pregledov na kraju samem v koledarskem letu 2014, niso prejeli povračila v proračunskem letu 2015, certifikacijski organi pa rezultatov takih transakcij ne morejo uporabiti pri izračunu stopnje napake za zadevno proračunsko leto; poziva Komisijo, naj poišče ustrezno rešitev za uskladitev teh koledarjev;

241.  opozarja, da so lahko kontrolni urniki plačilnih agencij zelo natrpani, zlasti v državah članicah s kratko kmetijsko sezono, pravočasno posredovanje ustreznih informacij certifikacijskim organom pa je lahko velik izziv; ugotavlja, da to lahko privede do hkratne uporabe različnih kontrolnih metod in podvojenih stopenj napake, saj certifikacijski organi ne morejo povsem slediti kontrolnim postopkom plačilnih agencij; je prepričan, da bi to težavo lahko rešili z ukrepi za satelitsko spremljanje;

242.  meni, da bi lahko pri nadzoru nad odhodki SKP v splošnem bolje izkoristili nove tehnologije: če je mogoče na primer s satelitskim nadzorom doseči zadostno raven zanesljivosti, upravičencev in revizorjev ne bi smeli obremenjevati s pretiranimi revizijami na kraju samem; poudarja, da bi moral biti glavni cilj programa enotne revizije poleg zavarovanja finančnih interesov Unije pri financiranju SKP zagotoviti učinkovite kontrole in delujoče upravne sisteme ter zmanjšati birokratsko breme;

243.  poudarja tudi, da bi moral imeti model enotne revizije manj ravni v kontrolnem sistemu in predstavljati manjše stroške za Unijo, države članice in upravičence; meni, da bi morali večji poudarek nameniti zanesljivosti kontrolnega sistema posamezne države članice kot celote, ne pa da se osredotoča le na dodatno preverjanje upravičencev; meni, da je kontrolni sistem za upravičence še vedno preveč obremenjujoč, da je v državah članicah, kjer so nepravilnosti in goljufije manj pogoste, revizijski sistem nasploh dokazano učinkovit ter da je zanesljivost mogoče doseči na drugačne načine, ne samo s pretiranim preverjanjem na kraju samem;

244.  poziva Komisijo, naj poročilo Računskega sodišča in priporočila Parlamenta pozorno preuči ter dopolni kontrolni sistem za odhodke SKP, da bo revizijski pristop resnično enoten;

245.  poudarja, da je Komisija v svojih smernicah za leto 2018 obravnavala in odpravila številne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče; pozdravlja stalen napredek, ki ga dosegajo certifikacijski organi;

Del XVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 8/2017 z naslovom „Nadzor ribištva v EU: potrebnih je več prizadevanj“

246.  poziva države članice, naj do leta 2018 vzpostavijo postopke za preverjanje točnosti informacij, evidentiranih v njihovih nacionalnih registrih flot, da bi izboljšale točnost informacij o ribolovni zmogljivosti;

247.  poziva Komisijo, naj v kontekstu morebitnih prihodnjih sprememb Uredbe (ES) št. 1224/2009(19) (uredba o nadzoru) in za povečanje točnosti informacij o ribolovni zmogljivosti v svoj zakonodajni predlog vključi natančna pravila za redna preverjanja dokumentacije in preverjanja na kraju samem v zvezi s kazalnikoma bruto tonaže (BT) in moči motorja (kW), ki se uporabljata za izračun ribolovne zmogljivosti;

248.  v kontekstu možnih prihodnjih sprememb uredbe o nadzoru in za izboljšanje spremljanja dejavnosti majhnih ribiških plovil poziva Komisijo, naj v svoj zakonodajni predlog vključi:

   (a) odpravo izvzetja iz sistema VMS(20) za plovila, dolga od 12 do 15 metrov;
   (b) zahtevo za namestitev manjših in cenejših sistemov lokalizacije za plovila, krajša od 12 metrov;

249.  poziva države članice, naj do leta 2019, da bi zagotovile preglednost razdeljevanja ribolovnih kvot, obvestijo Komisijo o svojih sistemih za dodelitve kvot v skladu s členom 16 uredbe o SRP(21), in navedejo, kako so bila transparentna in objektivna merila vključena v postopek razdeljevanja ribolovnih kvot med deležnike;

250.  poziva države članice, naj do leta 2019, da bi povečale popolnost in zanesljivost podatkov o ribištvu:

   (a) pregledajo in izboljšajo proces evidentiranja in preverjanja podatkov v papirni obliki v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi; postopno uvedejo postopke za beleženje in preverjanje elektronskih podatkov o ribolovnih dejavnostih, ki jih posredujejo plovila, krajša od 10 metrov; zagotovijo, da so ti sistemi skladni in da omogočajo izmenjavo podatkov med državami članicami, Komisijo in Evropsko agencijo za nadzor ribištva;
   (b) zagotovijo razpoložljivost zanesljivih podatkov o dejavnostih plovil, krajših od 10 metrov, s postopno uvedbo ustreznih, cenejših in uporabniku prijaznih zahtev glede beleženja in poročanja ter uporabljajo pravila o zbiranju podatkov, opredeljenih v uredbi o nadzoru;
   (c) dokončajo potrjevanje in navzkrižno preverjanje podatkov o dejavnostih ribištva;

251.  poziva Komisijo, naj do leta 2020:

   (a) vzpostavi platformo za izmenjavo informacij, na katero bodo države članice pošiljale potrjene podatke v standardnih formatih in s standardno vsebino, tako da se bodo informacije, ki so na voljo različnim službam Komisije, ujemale s podatki držav članic;
   (b) spodbuja razvoj cenejšega, preprostejšega in uporabniku bolj prijaznega sistema za olajšanje elektronskega sporočanja ribolovnih dejavnosti plovil, krajših od 12 metrov; za plovila dolžine od 10 do 12 metrov uvede obveznost uporabe sistemov za elektronsko beleženje in poročanje (elektronski ladijski dnevnik) namesto papirnega dnevnika; za plovila krajša od 10 metrov postopoma uvede obveznost beleženja ulova in poročanja o njem z elektronskimi sistemi, ki so cenejši, enostavnejši in uporabniku prijazni;
   (c) analizira preostale težave v zvezi s popolnostjo in zanesljivostjo podatkov na ravni držav članic ter po potrebi skupaj z državami članicami določi potrebne ukrepe;

252.  poziva Komisijo, naj v kontekstu možnih prihodnjih sprememb uredbe o nadzoru in za povečanje popolnosti in zanesljivosti podatkov o ribištvu v svoj zakonodajni predlog vključi:

   (a) odpravo izvzetja iz sistema za elektronsko poročanje in iz obveznosti elektronskih deklaracij za plovila, dolga od 12 do 15 metrov;
   (b) pregled obveznosti držav članic v skladu z uredbo o nadzoru glede poročanja o podatkih o ulovu, da bi se vključile podrobnosti o ribolovnem območju, velikosti plovil in ribolovnem orodju;

253.  poziva države članice, naj za izboljšanje inšpekcijskih pregledov razvijejo in uporabljajo standardne inšpekcijske protokole in poročila o inšpekcijskih pregledih, ki so bolj prilagojeni specifičnim regionalnim in tehničnim pogojem ribištva kot protokoli in poročila iz Priloge XXVII Uredbe (EU) št. 404/2011(22); poziva jih, naj to storijo ob posvetovanju z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in do leta 2019, ko naj bi začela veljati nova uredba o tehničnih ukrepih(23);

254.  poziva Komisijo, naj v kontekstu možnih prihodnjih sprememb uredbe o nadzoru v svoj zakonodajni predlog vključi obveznost uporabe elektronskega sistema za poročila o inšpekcijskem pregledu za države članice, da bi se zagotovili izčrpni in posodobljeni rezultati nacionalnih inšpekcijskih pregledov; poziva jo, naj v predlog vključi tudi obveznost za države članice, da te rezultate izmenjajo z drugimi zadevnimi državami članicami;

255.  poziva države članice, naj do leta 2019, da bi zagotovile uspešnost sistema sankcij:

   (a) pri določanju sankcij ustrezno upoštevajo ponavljajoče se kršitve ali kršitelje povratnike;
   (b) v celoti izvajajo sisteme točk in zagotovijo, da se na njihovih ozemljih dosledno uporabljajo;

256.  poziva Komisijo, naj v kontekstu možnih prihodnjih sprememb uredbe o nadzoru v svoj zakonodajni predlog vključi določbo, ki predvideva uvedbo sistema za izmenjavo podatkov o kršitvah in sankcijah v sodelovanju z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in državami članicami;

Del XIX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2017 z naslovom „Podpora EU za boj proti trgovini z ljudmi v južni/jugovzhodni Aziji“

257.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča; podpira priporočila v njem ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

258.  priznava, da je Unija kljub težavnemu okolju, v katerem je bila primorana delovati, občutno prispevala k boju proti trgovini z ljudmi v južni in jugovzhodni Aziji;

259.  pozdravlja napredek, dosežen na področju boja proti trgovini z ljudmi z ukrepi, kot je imenovanje evropskih migracijskih uradnikov za zveze v posameznih državah; poziva, naj se delo v zvezi s tem nadaljuje;

260.  spodbuja Unijo, naj okrepi sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi vladami, pa tudi z drugimi organizacijami, ki delujejo na tem območju (kot so OZN, ASEAN in ustrezne nevladne organizacije) in civilno družbo, da bi pridobili boljši pregled nad preostalimi prednostnimi nalogami in pripravili bolj ciljno usmerjen akcijski načrt;

261.  poudarja, kako pomembno je izkoreniniti skrajno revščino ter diskriminacijo manjšin in diskriminacijo na podlagi spola v državah južne in jugovzhodne Azije, prav tako pa s pomočjo EIDHR utrditi njihove temelje na področju demokracije in človekovih pravic;

262.  poziva Komisijo, naj pripravi izčrpno, celovito in zanesljivo bazo podatkov o finančni podpori v sklopu boja proti trgovini z ljudmi, da bo mogoče pravičneje porazdeliti sredstva, tako da bodo izplačana prejemnikom, ki jih najbolj potrebujejo; se strinja s Svetom, da je treba pripraviti posodobljen seznam regij in držav, ki se spopadajo s težavo trgovine z ljudmi, in ga vključiti v bazo podatkov;

263.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Poročilo o ukrepih na podlagi strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi in opredelitev nadaljnjih konkretnih ukrepov (COM(2017)0728), ki je bilo objavljeno decembra 2017; poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe, ki bi jih bilo treba pripraviti za posamezne regije;

264.  pozdravlja, da bo vprašanje trgovine z ljudmi prednostna naloga tudi v prihodnjem političnem ciklu Unije za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala v obdobju 2018–2021;

265.  meni, da je nujno treba okrepiti agencije kazenskega pregona v državah južne in jugovzhodne Azije, da bodo učinkovitejše pri odkrivanju in razbijanju mrež za trgovino z ljudmi; poziva k strožjim kaznim za zločince, vpletene v trgovino z ljudmi;

266.  poziva Komisijo in države članice, naj se s političnim in pravosodnim sodelovanjem še naprej borijo proti trgovini z ljudmi v Uniji, da bi se spoprijeli z mafijo, ki Unijo uporablja kot končno destinacijo za žrtve trgovine z ljudmi, kakor je navedeno v sporočilu iz decembra 2017;

267.  meni, da je potrebna boljša povezava med trenutkom izvedbe blažilnih ukrepov ter sredstvi, ki se namenjajo temu vprašanju, pa tudi tesnejše sodelovanje med ESZD, Komisijo, ASEAN in OZN, da bi povečali učinkovitost boja proti trgovini z ljudmi;

268.  poziva ESZD in Komisijo, naj v zvezi z vprašanjem trgovine z ljudmi preučita tudi druge možnosti ukrepanja, kot so dvostranski in večstranski sporazumi;

Del XX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2017 – „Podpora EU za mlade kmete bi morala biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev“

269.   meni, da je glede obstoječih politik SKP:

   (a) potrebna celovita ocena vseh orodij in ukrepov, ki jih je mogoče združiti, da bi pomagali mladim kmetom in se osredotočili na primerljivost po celotni Uniji, doslednost oziroma nedoslednost kazalnikov rezultatov ter ovire za mlade kmete pri vstopu na trg, ki jih bo mogoče obravnavati pri prihodnjem pregledu SKP;
   (b) treba bolje opredeliti cilje za pomladitev generacij, po možnosti tudi količinsko, in zbirati podatke o stopnji uspešnosti pri pomlajevanju generacij in dejavnikih, ki prispevajo k njemu ali ga ovirajo;

270.  meni, da bi morala Komisija za SKP po letu 2020 opredeliti (ali v skladu z deljenim upravljanjem to zahtevati od držav članic) jasno intervencijsko logiko za instrumente politike, ki so namenjeni obravnavanju generacijske pomladitve v kmetijstvu; meni, da bi morala intervencijska logika zajemati:

   (a) zanesljivo oceno potreb mladih kmetov, s katero bi se preučili temeljni razlogi, zakaj se mladi, ki bi želeli postati kmetje, spopadajo z ovirami v procesu vzpostavljanja kmetij, in razširjenost teh ovir glede na geografska območja, kmetijske sektorje ali druge specifične značilnosti kmetijskih gospodarstev;
   (b) oceno, katere potrebe je mogoče obravnavati z instrumenti politik Unije in katere bi se lahko (ali pa se že) bolje obravnavalo s politikami držav članic, ter analizo, katere oblike pomoči (npr. neposredna plačila, pavšalni zneski, finančni instrumenti) so najprimernejše za obravnavanje ugotovljenih potreb;
   (c) ozaveščanje o možnih oblikah pomoči za predčasno predajo kmetije nasledniku ter spremne storitve ali ukrepe svetovanja, na primer zadovoljivo upokojitveno shemo na podlagi nacionalnih ali regionalnih dohodkov ali prihodkov v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju;
   (d) opredelitev ciljev v skladu z načeli SMART z jasnimi in količinsko opredeljivimi pričakovanimi rezultati instrumentov politike glede pričakovane stopnje generacijske pomladitve in prispevka k sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo, ne glede na dolga obdobja načrtovanja predaje kmetijskih gospodarstev; meni zlasti, da bi moralo biti jasno, ali je cilj instrumentov politike podpora kar največjega številna mladih kmetov ali ciljna usmerjenost na specifično skupino mladih kmetov (npr. najbolj izobraženi, tisti, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo na območjih z omejenimi možnostmi, tisti, ki na kmetijskih gospodarstvih uvajajo tehnologije za varčevanje energije ali vode, tisti, ki izboljšajo donosnost ali produktivnost svojih kmetijskih gospodarstev, tisti, ki zaposlujejo več ljudi);

271.  poziva države članice, naj pri izvajanju ukrepov SKP v obdobju po letu 2020 izboljšajo ciljno usmerjanje ukrepov, in sicer z:

   (a) uporabo meril, s katerimi bi se zagotovila izbira stroškovno najučinkovitejših projektov, kot so projekti, ki prinašajo največje povečanje trajnostne produktivnosti ali sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev ali najbolj povečajo zaposlovanje na območjih z najvišjo brezposelnostjo ali območjih z najnižjo stopnjo generacijske pomladitve;
   (b) uporabo jasnih meril za ocenjevanje vlog za podporo mladih kmetov v primeru skupnega obvladovanja kmetijskih gospodarstev, ki so organizirana kot pravne osebe (npr. z opredelitvijo, kolikšen odstotek glasovalnih pravic ali delnic mora imeti upravičenec ali v kakšnem obdobju se mora spremeniti delež delnic, kolikšen je minimalni odstotek njegovih prihodkov, ki mora izvirati iz njegove dejavnosti v kmetijskem gospodarstvu, ki je prejelo podporo), da bi pomoč usmerile na mlade kmete, katerih glavna dejavnost je kmetovanje v kmetijskem gospodarstvu, ki prejme podporo;
   (c) uporabo dovolj visokega minimalnega praga za zbrane točke, ki bi jih morali doseči projekti, ter ustrezno porazdelitvijo proračuna za ukrepe, da bi zagotovile enako razpoložljivost sredstev za mlade kmete, ki vzpostavijo kmetijo, v celotnem programskem obdobju;
   (d) boljšo uporabo poslovnih načrtov kot orodij, s katerimi bi se – ob vložitvi zahtevka – ovrednotila tako potreba po javnem financiranju z oceno verjetne sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev brez pomoči kot tudi – po zaključku projekta – učinek pomoči na sposobnost preživetja kmetijskega gospodarstva ali na druge jasno določene cilje (npr. zaposlovanje, uvedba tehnologij za varčevanje energije ali vode);

272.  meni, da bi bilo treba v zakonodaji o ukrepih SKP po letu 2020 zagotoviti, da bodo Komisija in države članice (v skladu z deljenim upravljanjem) izboljšale sistem spremljanja in vrednotenja; zlasti meni, da:

   (a) bi morala Komisija opredeliti kazalnike izložkov, rezultatov in učinkov, s katerimi bi bilo mogoče oceniti napredek, uspešnost in učinkovitosti orodij politike glede na cilje, pri tem pa bi morala izhajati iz najboljše prakse, kot so uporabni kazalniki, ki so jih države članice razvile za svoje sisteme spremljanja;
   (b) bi morale države članice redno zbirati dejanske podatke o strukturnih in finančnih značilnostih gospodarstev, ki prejemajo podporo (npr. prihodki, dohodki, število zaposlenih, uvedene inovacije, izobrazbena stopnja kmetov), s katerimi bi bilo mogoče oceniti učinkovitost in uspešnost ukrepov pri doseganju zastavljenih ciljev politike;
   (c) bi morale Komisija in države članice zahtevati, da se pri vrednotenjih pridobijo uporabne informacije o dosežkih projektov in ukrepov, ki temeljijo na dejanskih podatkih o razvoju strukturnih in finančnih značilnosti kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo, pri tem pa bi morale izhajati iz najboljših praks (npr. primerjalna analiza, analiza hipotetičnih scenarijev, raziskave), kot so na primer tiste, ugotovljene med to revizijo (glej okvir 5 posebnega poročila Računskega sodišča in odstavek 75, primer Emilije Romanje);
   (d) je treba zagotoviti, da bodo imeli mladi kmeti dostop do svetovanja in orodij, da se bodo učinkovito in uspešno spopadali s tržnimi motnjami in zasičenostjo, pa tudi nihanjem cen; meni, da bi tako lahko povečali konkurenčnost in izboljšali tržno usmerjenost ter zmanjšali nihanja prihodkov proizvajalcev, povezana s krizo;

Del XXI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2017 z naslovom „Skrbniški sklad EU Bêkou za Srednjeafriško republiko: kljub nekaterim pomanjkljivostim obetajoč začetek“

273.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča ter se strinja s podanimi pripombami in priporočili;

274.  pozdravlja ustanovitev evropskega skrbniškega sklada Bêkou in njegov prispevek k mednarodnemu odzivu na krizo v Srednjeafriški republiki; priznava, da je mogoče skrbniški sklad z več vidikov obravnavati kot pomemben pilotni projekt in da je treba oblikovati natančnejše smernice glede sistemskega vprašanja usklajevanja donatorjev ter spremljanja in ocenjevanja v skladu z bolj sistemskim pristopom pridobivanja jamstev;

275.  ugotavlja, da so bili skrbniški skladi del ad hoc odziva zaradi pomanjkanja sredstev in prilagodljivosti, potrebnih za hiter in celovit pristop k večjim krizam; meni, da mora preteči več časa, da se dokaže njihova učinkovitost in pridobijo dodatne izkušnje pri izvajanju v praksi;

276.  meni tudi, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinkovitosti in političnemu upravljanju skrbniških skladov, pa tudi neobstoječim jamstvom in pomanjkanju nadzora nad končno porabo dodeljenih sredstev;

277.  meni, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti ugotovitvam Računskega sodišča o omejenem vplivu sklada na usklajevanje med deležniki in da bi morala Komisija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi uporabila izkušnje, pridobljene pri dejavnostih Evropskega razvojnega sklada (ERS), na področjih, kot so izvajanje in usklajevanje večstranskih naložb ter upravljanje prevzemanja odgovornosti za rezultate;

278.  poudarja, da bi morali biti vsi novi finančni instrumenti in kombinirani finančni instrumenti tudi v prihodnje usklajeni s krovnimi cilji razvojne politike Unije in se osredotočati na tista področja, kjer prinesejo največjo dodano vrednost in strateški učinek;

279.  ugotavlja, da so bili prispevki držav članic v skrbniški sklad doslej razmeroma majhni; poziva države članice, naj povečajo prizadevanja in zagotovijo, da bo sklad uresničil pričakovane politične cilje;

280.  meni, da bi bilo treba, ko gre za celoten prispevek, ustrezno pozornost nameniti nadzoru nad stroški upravljanja in upravnimi stroški; je naklonjen skladnosti in dopolnjevanju teh novih razvojnih orodij s strateškimi in političnimi cilji ERS;

281.  poziva Komisijo, naj začne izvajati celovite nadzorne mehanizme, s katerimi bi zagotovila, da bo Parlament izvajal politični nadzor nad vodenjem, upravljanjem in izvajanjem teh novih instrumentov v okviru postopka razrešnice; meni, da je pomembno razviti posebne strategije nadzora za te instrumente s specifičnimi in splošnimi cilji ter pregledi;

Del XXII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 12/2017 z naslovom „Izvajanje direktive o pitni vodi: kakovost vode in dostop do nje sta bila v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji izboljšana, vendar so potrebe po naložbah še vedno velike“

282.  ker je kakovostna pitna voda ena najosnovnejših potreb državljanov, poudarja, da bi morala Komisija narediti vse, kar je v njeni moči, da bi bolje spremljala razmere, zlasti na malih oskrbovalnih območjih, ki so najbliže končnim uporabnikom; opozarja, da lahko pitna voda slabe kakovosti prinese zdravstvena tveganja za evropske državljane;

283.  poziva države članice, naj državljanom posredujejo več informacij o kakovosti pitne vode, ki se jim dobavlja, saj ti v nekaterih državah članicah sploh ne vedo, da je voda iz pipe pitna;

284.  obžaluje, da države članice niso obvezane poročati o kakovosti vode na malih oskrbovalnih območjih; upa, da bo v revidirani direktivi o pitni vodi(24) ta pomanjkljivost odpravljena;

285.  poudarja, da je trajnost vodne infrastrukture zelo pomembna in da je treba državljane pritegniti k njenemu vzdrževanju;

286.  poudarja, da morajo politike glede cene vode spodbujati učinkovitost in kriti stroške uporabe vode; ugotavlja, da so države članice odgovorne za zagotavljanje cenovno dostopne in visokokakovostne pitne vode vsem svojim državljanom, ob upoštevanju načela, da je voda skupno dobro in človekova pravica;

287.   opominja Komisijo, da so potekajoče razprave in naraščajoči trendi liberalizacije in privatizacije vodnih storitev v številnih državah članicah za državljane postali zelo pereče vprašanje;

Del XXIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 13/2017 z naslovom „Enotni evropski sistem za upravljanje železniškega prometa: ali bo ta politična odločitev kdaj postala resničnost?“

288.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča ter se strinja s podanimi pripombami in priporočili;

289.  ugotavlja, da Komisija ni ustrezno ocenila učinka zakonodajnih svežnjev, ki jih je sprejela od leta 2000, na sektor železniškega prometa; obžaluje, da sredstva Unije, vložena v nekatere projekte, niso bila porabljena stroškovno učinkovito;

290.  ugotavlja, da sektor železniškega prometa v splošnem obvladujejo velike gospodarske družbe, ki utegnejo liberalizacijo trga videti bolj kot grožnjo in ne kot prednost;

291.  ugotavlja, da morajo interese držav članic za povečanje interoperabilnosti spremljati ocena stroškov in zahtevana finančna sredstva; spodbuja države članice, naj pri dodeljevanju finančne podpore Unije za evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) zastavijo realistične cilje, in Komisiji svetuje, naj določi časovni razpored za izvajanje, ki bo uresničljiv;

292.  pozdravlja, da je Komisija zavezala, da bo v sodelovanju z državami članicami pripravila časovni načrt za odpravo s pravno zavezujočimi cilji; zato pozdravlja, da se je Komisija odločila sodelovati z industrijo, da bi spodbujala uporabo skupnega sistema javnega naročanja, ki ga je pripravila skupnost evropskih železnic;

293.  meni, da drage naložbe, ki jih zahteva ta sistem, in tudi dejstvo, da tisti, ki nosijo stroške, od njega ne bodo imeli takojšnjih koristi, zahtevajo strateško presojo prednostnih nalog, določenih v okviru Sveta in v državah članicah; pozdravlja evropski načrt za uvedbo in z njim povezan podrobni akcijski načrt ERTMS, katerega cilj je zagotoviti enakomeren dotok pomoči; spodbuja države članice, naj se osredotočijo na boljše usklajevanje evropskega načrta za uvedbo in zagotovijo, da se bodo obveznosti Unije obravnavale v okviru nacionalnih prednostnih nalog; pozdravlja, da je Komisija zavezala, da bo določila vmesne cilje v nacionalnih načrtih za uvedbo, da bi izboljšala spremljanje posameznih oddelkov;

294.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje sprostitev sredstev, povezanih s podporo TEN-T za projekte ERTMS, ki je v glavnem posledica dejstva, da finančne določbe Unije niso usklajene z nacionalnimi strategijami izvajanja; pozdravlja, da Komisija prilagaja postopke financiranja IPE, kadar je to mogoče; poziva jo, naj obravnava in oceni razmere ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravljanje teh pomanjkljivosti;

295.  obžaluje, da se financiranje Unije za naprave, vgrajene v vozilo, večinoma izkoristi za domači promet in da tovornega prometa ni mogoče podpreti s kohezijskimi sredstvi; želi spomniti, da je železniški tovorni promet eden od ključnih vidikov enotnega trga;

296.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo mogoče pomanjkljivosti, povezane z nezdružljivostmi sistema, učinkovito odpraviti v naslednjem programskem obdobju;

297.  meni, da bo za delovanje enotnega železniškega trga potrebna celovita vključenost vseh zadevnih udeležencev na trgu pred dodelitvijo sredstev Unije; meni, da sta za politiko Unije o železniškem sektorju potrebna realistična preusmeritev strategije, ki bi morala vključevati oceno stroškov in koristi, ter razvoj ekonomskega modela v državah članicah, kjer takšnega modela ni, z namenom zagotoviti ustrezno financiranje in omogočiti učinkovito opredelitev virov;

Del XXIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2017 z naslovom „Pregled smotrnosti vodenja zadev na Sodišču Evropske unije“

298.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča; se strinja s podanimi pripombami in priporočili;

299.  izraža kritiko na račun Sodišča Evropske unije, ki je Evropskemu računskemu sodišču zavrnilo dostop do nekaterih dokumentov, ki jih je zahtevalo za pregled smotrnosti Sodišča Evropske unije; spominja Sodišče Evropske unije, da člane Računskega sodišča in revizorje pri opravljanju dolžnosti zavezuje načelo zaupnosti in varovanja poklicne skrivnosti(25); obžaluje, da ni bilo mogoče opraviti intervjuja s strokovnimi sodelavci, čeprav imajo pomembno vlogo pri delu Sodišča Evropske unije;

300.  z obžalovanjem ugotavlja, da je splošno sodišče od leta 2012 večkrat prekoračilo razumen rok, v katerem je stranka upravičena do razsodbe; poziva Splošno sodišče, naj poroča Odboru Parlamenta za proračunski nadzor, da bi pojasnilo razmere;

301.  ugotavlja, da se po reformi sodnega sistema Sodišča Evropske unije sodniki senatom dodeljujejo glede na število obravnavanih zadev na različnih področjih; želi izvedeti, kako se izvede ta dodelitev in ali so za nekatera področja imenovani posebni senati; poziva k predložitvi statističnih podatkov o napredku pri zadevah v sklopu novega sistema;

302.  obžaluje, da je Računsko sodišče iz vzorca izključilo zadeve, katerih obravnava je trajala več kot dvakrat dlje od povprečja; meni, da za oceno uspešnosti ne pridejo v poštev zgolj običajni primeri;

303.  predlaga, naj se delovni jeziki Sodišča Evropske unije, zlasti tisti, ki jih uporablja v razpravah, razširijo na angleščino, francoščino in nemščino, saj gre za delovne jezike institucij Unije; spodbuja Sodišče Evropske unije, naj v institucijah Unije poišče primere najboljše prakse in na podlagi tega reformira svoje jezikovne prakse;

304.  ugotavlja, da imajo strokovni sodelavci precejšen vpliv na postopke odločanja Sodišča Evropske unije, vendar njihova vloga in pravila, ki urejajo njihovo ravnanje, ostajajo zunaj institucije neznana;

305.  je zaskrbljen, ker se je pri pregledu najpogostejših dejavnikov, ki vplivajo na trajanje pisnega postopka na Splošnem sodišču, izkazalo, da prejetje in obdelava procesne dokumentacije v sodnem tajništvu terjata 85 % časa; sprašuje, če ima sodno tajništvo dovolj virov;

306.  je zaskrbljen zaradi trajanja postopkov na Splošnem sodišču, pri katerih se postavljajo vprašanja glede zaupnosti;

307.  je seznanjen s postopkom dodeljevanja zadev, predloženih sodiščema; poziva Sodišče Evropske unije, naj posreduje pravila, ki določajo postopek dodeljevanja na obeh sodiščih;

308.  ugotavlja, da je bilo v letih 2014 in 2015 približno 40 % zadev na Splošnem sodišču dodeljenih zunaj sistema vrstnih redov, zaradi česar se porajajo dvomi glede samega sistema; obenem izraža pomisleke v zvezi s samovoljnim razdeljevanjem zadev na Splošnem sodišču; obžaluje premajhno preglednost, kar zadeva postopek;

309.  je zaskrbljen, ker so sodne počitnice eden najpogostejših dejavnikov, ki vplivajo na trajanje obravnave zadev na Sodišču Evropske unije; predlaga, naj se v tem obdobju dovolijo razprave in sprejemanje odločitev za širšo paleto zadev, ne samo za tiste, za katere veljajo posebne okoliščine;

310.  ugotavlja, da na trajanje zadev vplivajo tudi bolniška odsotnost, porodniški ali starševski dopust ter odhod strokovnih sodelavcev; poziva Sodišče Evropske unije, naj preuči morebitne nadomestne metode, s katerimi bi prebrodilo začasne odsotnosti in zagotovilo nemoten potek dela;

311.  meni, da sredstva glede na delovno obremenitev niso sorazmerno razdeljena med sodišči; predlaga, naj enota pravnih redaktorjev sodb na Splošnem sodišču posreduje v poznejši fazi postopka;

312.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo odločitev o imenovanju novih sodnikov sprejeta precej pred dnevom odhoda starih, da se zagotovi nemotena predaja dela;

313.  je zaskrbljen, ker Sodišče Evropske unije k vsem fazam postopka pristopa na en sam način; svetuje mu, naj prilagodi postavljene roke ter upošteva tipologijo in kompleksnost zadev;

314.  ugotavlja, da se znatno število zadev na obeh sodiščih ukvarja z vprašanjem intelektualne lastnine; spodbuja Sodišče Evropske unije, naj analizira možnosti za poenostavitev postopkov v zvezi s temi zadevami in razmisli o tem, da bi jih raziskovalne in dokumentacijske službe pri Sodišču Evropske unije vnaprej pregledovale;

Del XXV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2017 z naslovom „Načrtovanje programov razvoja podeželja: manj zapletenosti in več osredotočenosti na potrebne rezultate“

315.  poziva, naj za večjo osredotočenost na smotrnost in rezultate pri pripravi programskega obdobja po letu 2020, za povečanje povezovanja med programi razvoja podeželja in drugimi programi ter za izboljšanje ocene prispevka programov razvoja podeželja k strateškim ciljem:

   (a) Komisija zagotovi, da bodo predlogi politik vsebovali opis, kako se bo z nadaljnjim oblikovanjem zahtev izboljšala doslednost posameznih programov,
   (b) države članice do leta 2020 natančno navedejo, kako se bodo izvajali in spremljali mehanizmi usklajevanja, dopolnjevanja in sinergije ter kako se bo o njih poročalo v okviru krovnih ciljev in pravil Unije;

316.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2020 pregleda zasnovo programskih dokumentov, da bi se poenostavila njihova vsebina in zmanjšalo število zahtev za programsko obdobje po letu 2020; meni zlasti, da je treba omejiti strukturo programskih dokumentov na elemente in možnosti, ki so bistveni za pravilno načrtovanje, izvajanje in spremljanje odhodkov za razvoj podeželja;

317.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 skupaj z državami članicami sprejme ukrepe za zagotovitev, da bo okrepljeno letno poročanje o izvajanju leta 2019 dalo jasne in celovite informacije o dosežkih programa in da bodo zahtevani odgovori na skupna vprašanja za vrednotenje zagotavljali boljšo osnovo za naslednje programsko obdobje;

318.  poziva Komisijo, naj pri pripravi programskega obdobja po letu 2020 v okviru krovnih ciljev Unije na področju kmetijstva in razvoja podeželja točneje opredeli vrste kazalnikov, ki jih je treba določiti za ocenjevanje rezultatov in učinka intervencij na področju razvoja podeželja; meni, da bi se komisija pri tem lahko oprla na izkušnje in rešitve, ki so jih že razvile druge mednarodne organizacije (npr. Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna banka in OECD) za osredotočanje na uspešnost in rezultate;

319.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti stalnost naložb, ki se trenutno izvajajo v drugem stebru skupne kmetijske politike, saj gre za bistven instrument financiranja za spodbujanje gospodarske rasti, konkurenčnosti, inovacij in zaposlovanja na podeželskih in gorskih območjih regij, ki zaostajajo v razvoju, in zagotavljanje trajnostnega razvoja podeželja;

320.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2020 spodbuja in omogoča nacionalno sodelovanje in mreženje ter tako razširja dobre prakse na področju merjenja smotrnosti, razvite na nacionalni ravni;

321.  za programsko obdobje po letu 2020 poziva Komisijo, naj do konca leta 2020 pregleda in oceni izkušnje pri izvajanju sedanjega sistema, vključno z:

   (a) učinkom rezerve za smotrnost poslovanja in nadomestnimi mehanizmi, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati poslovanje,
   (b) ustreznostjo in merljivostjo kazalnikov rezultatov, ki se uporabljajo za dostop do rezerve za smotrnost poslovanja, ter
   (c) uporabo finančnih sankcij za obravnavanje problema nezadostne smotrnosti;

322.  poziva Svet in Komisijo, naj pred sprejetjem nadaljnjih zakonodajnih predlogov sredi leta 2018 razmislita o tem, da bi uskladila dolgoročne strategije in oblikovanja politik s proračunskim ciklom ter opravila celovit pregled porabe pred določitvijo novega dolgoročnega proračuna;

323.  meni, da bi morala Komisija v zakonodajnih predlogih navesti, katere spremembe v časovnem razporedu zasnove politik, načrtovanju programov in izvajanju so vključene, da bo mogoče programe razvoja podeželja odobriti ob začetku naslednjega programskega obdobja in omogočiti pravočasno izvajanje od leta 2020 naprej;

324.  meni, da bi bilo treba pri odločitvi o trajanju večletnega finančnega okvira najti pravo ravnovesje med dvema na videz nasprotujočima si zahtevama: na eni strani potrebo, da vrsta politik Unije – zlasti tistih v okviru deljenega upravljanja, kot sta kmetijstvo in kohezija – na podlagi stabilnosti in predvidljivosti obveze deluje najmanj sedem let, in, na drugi strani, potrebo po demokratični legitimnosti in odgovornosti, ki izhaja iz uskladitve vseh finančnih okvirov s petletnim političnim ciklom Parlamenta in Komisije;

Del XXVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 17/2017 z naslovom „Posredovanje Komisije v grški finančni krizi“

325.  se zahvaljuje Računskemu sodišču, da je pripravilo celovito poročilo o zelo pomembnem vprašanju, ki je tesno povezano z dejavnostmi Odbora za proračunski nadzor; obžaluje, da je priprava revizijskega poročila trajala tri leta; poudarja pomen pravočasnih poročil, saj bi to znatno olajšalo delo Komisije in Parlamenta;

326.  obžaluje, da je imelo Računsko sodišče zgolj omejena pooblastila pri reviziji finančne pomoči Unije Grčiji, ki jo je upravljala trojka v sestavi Komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ter da od Evropske centralne banke ni prejelo zadostnih informacij; spodbuja Evropsko centralno banko, naj v duhu vzajemnega sodelovanja zagotovi informacije, s katerimi bi Računskemu sodišču omogočili širši pregled uporabe skladov Unije;

327.  se zaveda zapletenih gospodarskih razmer po vsej Evropi in zlasti težkih političnih razmer v Grčiji v času izvajanja finančne pomoči Unije, ki so neposredno vplivale na učinkovitost izvajanja pomoči;

328.  poudarja bistven pomen preglednosti uporabe skladov Unije pri različnih instrumentih finančne pomoči, ki se izvajajo v Grčiji;

329.  poziva Komisijo, naj izboljša splošne postopke za zasnovo programov podpore, pri čemer bi morala zlasti določiti obseg analitičnega dela, ki je potrebno za utemeljitev vsebine pogojev, in po možnosti določiti orodja, ki bi se lahko uporabila v ustreznih situacijah;

330.  poudarja, da mora Komisija izboljšati svoje ureditve glede spremljanje izvajanja in uvedbe reform, da bi lažje ugotovila upravne ali druge ovire za njihovo uspešno izvedbo; meni tudi, da mora Komisija zagotoviti, da ima potrebne vire za izvedbo teh ocen;

Del XXVII – Posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2017 z naslovom „Enotno evropsko nebo: spremenjena kultura, ne pa tudi enotno nebo“

331.  poudarja, da enotno evropsko nebo ni povsem zaživelo v praksi zaradi odpora nekaterih poklicev v zračnem prometu, ki branijo svoje pristojnosti, pa tudi zato, ker države članice niso pokazale dovolj politične volje, da bi izpolnile vse pogoje za izvajanje te pobude;

332.  obžaluje, da Unija doslej ni bila sposobna odpraviti meja v zraku med schengenskimi državami članicami, zaradi česar nastaja izguba za vse v znesku 5 milijard EUR letno, čeprav ji je uspelo odstraniti kopenske meje med temi istimi državami članicami;

333.  poudarja, da je treba pregledati in posodobiti kazalnike, da bi racionalizirali načrt izvedbe zračnega prometa; pozdravlja, da je Komisija izjavila, da se že pregledujejo; poudarja, da so potrebni natančni, ustrezni podatki, da bi zagotovili učinkovitost pregleda kazalnikov;

334.  poudarja, da bi izvajanje enotnega evropskega neba emisije CO2 letalske industrije zmanjšalo do 10 %, kar bi zelo pomagalo doseči cilje iz pariškega podnebnega sporazuma;

335.  poziva Komisijo, naj podrobneje preuči rezultate skupnega podjetja SESAR, saj morda v trenutnih razmerah, ko se enotno evropsko nebo še ne izvaja, niso uporabni in obstaja tveganje, da bodo uporabljeni v sistemih zračnega prometa, ki ne morejo sodelovati med seboj;

336.  poziva Komisijo, naj predstavi podrobnosti o svoji pogodbi z organom Eurocontrol, da bo mogoče nadzirati porabo denarja davkoplačevalcev Unije;

337.  poudarja, da je treba nacionalnim nadzornim organom zagotoviti neodvisnost ter jim dati zadostne finančne in organizacijske zmogljivosti;

338.  poziva Komisijo, naj pristojni odbor Parlamenta obvesti, zakaj ni sprožila postopka za ugotavljanje kršitev zaradi neizvajanja funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki bi morali začeti delovati že leta 2012, pa še danes niso v uporabi;

Del XXVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2017 z naslovom „Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna“

339.  pozdravlja priporočila Računskega sodišča, Komisijo pa poziva, naj dodatno obravnava priporočila in pripombe iz posebnega poročila;

340.  je seznanjen s precej visoko porabo za nova plačila za zeleno komponento, ki zajemajo 30 % vseh neposrednih plačil SKP in skoraj 8 % celotnega proračuna EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ta znesek ne ustreza ravni ambicij, ki jo ponujajo plačila za zeleno komponento; poziva Komisijo, naj to upošteva pri pripravi reforme SKP;

341.  obžaluje dejstvo, da še zmeraj ni jasno, kako naj bi ozelenitev prispevala k uresničevanju širših ciljev Unije na področju boja proti podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj v okviru nove reforme SKP pripravi poseben akcijski načrt za ozelenitev, v katerem bi natančno opisala logiko za intervencijo ter določila niz posebnih, izmerljivih ciljev;

342.  je zaskrbljen, ker instrument ozelenitve ostaja ukrep, ki podpira dohodke in kmetom omogoča celo, da svoje prihodke povečajo tudi do 1 %, pri tem pa le redko določa obveznosti ali prinaša stroške, povezane z izvajanjem, zaradi česar se v številnih primerih porajajo dvomi o sami smiselnosti financiranja; poziva Komisijo, naj določi strožje ukrepe za kmete, pri tem pa se izogne čezmerni uporabi izjem;

343.  je zaskrbljen zaradi stopnje kompleksnosti in preglednosti ozelenitve in same SKP; poziva Komisijo, naj racionalizira program ozelenitve in celotno SKP, da bi povečala stopnjo preglednosti in preprečila visoko tveganje zlorabe in dvojnega financiranja;

344.  je še posebej zaskrbljen, ker je Računsko sodišče zaključilo, da ozelenitev najverjetneje ne bo prinesla pomembnih prednosti za okolje in podnebje, ter poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o smiselnosti tega instrumenta, pa tudi o možnosti, da bi precejšnja sredstva, namenjena ozelenitvi, ponovno naložili v obstoječe programe, ki se sicer pogosto prekrivajo, a so se izkazali kot bolj učinkoviti in upravičeni;

o
o   o

345.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 48, 24.2.2016.
(2) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(3) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(4) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0121.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.
(8)1.2.3.4.5.6.7.8.9.10.11.12.13. ECB bi morala:še bolj poenostaviti postopek odločanja in nekatere odločitve prenesti na nižje ravni, da bi nadzornemu odboru omogočila osredotočanje na zahtevnejša vprašanja;oceniti povezano tveganje in uvesti potrebne zaščitne ukrepe, vključno z obvladovanjem možnih nasprotujočih si zahtev in namenskim spremljanjem skladnosti, da bi premagala pomisleke glede uporabe skupnih služb;zagotoviti dovolj notranjega revizijskega znanja in virov, da bodo zajeta področja z visokimi in srednjimi tveganji, kakor in kadar je to potrebno;v polni meri sodelovati z Računskim sodiščem, da mu bo omogočila izvrševanje pooblastil ter s tem povečala odgovornost;formalizirati svojo sedanjo ureditev za merjenje uspešnosti nadzora in javno objavo informacij o njej, da bi izboljšala svojo zunanjo odgovornost;spremeniti okvirno uredbo o EMN, da bo formalizirala zaveze sodelujočih pristojnih nacionalnih organov in zagotovila, da bodo vsi v polni meri in sorazmerno sodelovali pri delu skupnih nadzorniških skupin;skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi pripraviti opise vlog/skupin in metod za ocenjevanje primernosti osebja, ki ga nameravajo pristojni nacionalni organi dodeliti skupnim nadzorniškim skupinam, in njihove uspešnosti pri opravljanju teh nalog;vzpostaviti in vzdrževati centralizirano, standardizirano in celovito zbirko podatkov o znanjih in veščinah, izkušnjah ter kvalifikacijah zaposlenih v skupnih nadzorniških skupinah, tako osebja iz ECB kot iz pristojnih nacionalnih organov;izvajati formalen učni načrt za usposabljanje novega in obstoječega nadzornega osebja v skupnih nadzorniških skupinah;razviti in izvajati metodologijo, ki temelji na tveganju, za opredelitev ciljnega števila osebja in sestave skupnih nadzorniških skupin glede na znanja in veščine;redno pregledovati model razvrščanja v grozde, ki se uporablja v pomembnem postopku načrtovanja nadzora, in ga po potrebi posodabljati;dopolniti ali ponovno razporediti svoje osebje, da bi se na podlagi jasne opredelitve prednostnih tveganj znatno povečala navzočnost osebja ECB pri inšpekcijskih pregledih pomembnih bank na kraju samem;natančno spremljati slabosti sistema IT za inšpekcijske preglede na kraju samem in si prizadevati za izboljšanje kvalifikacij, znanja in veščin inšpektorjev pristojnih nacionalnih organov, ki izvajajo preglede na kraju samem;
(9) Izjava odbora za stike vodij vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU in Evropskega računskega sodišča z naslovom „Zagotavljanje popolnoma revizijsko preverljive, odgovorne in uspešne ureditve nadzora bank po uvedbi enotnega mehanizma nadzora”.
(10) UL C 50, 9.2.2018, str. 80.
(11) Za omejevanje dostopa do informacij gl. prilogo II k posebnemu poročilu.
(12) Glede obstoječih ureditev poročanja med ECB in Evropskim parlamentom gl. prilogo IX k posebnemu poročilu.
(13) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
(14) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(15) Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo (COM(2017)0198).
(16) Public Expenditure and Financial Accountability assessment (Ocena javnih odhodkov in finančne odgovornosti).
(17) Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646).
(18) Zaščita otrok pri migracijah (COM(2017)0211).
(19) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(20) Sistem spremljanja plovil.
(21) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(22) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).
(23) Glej predlog Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1343/2011 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (COM(2016)0134).
(24) Glej predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (COM(2017)0753).
(25) Glej člen 6 kodeksa ravnanja za člane Evropskega računskega sodišča, zlasti člen 6, in etične smernice Evropskega računskega sodišča, ki velja za osebje, zlasti oddelek 4, ki se nanaša na poklicno skrivnost.


Razrešnica 2016: splošni proračun EU – 8., 9., 10. in 11. ERS
PDF 487kWORD 65k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016 (2017/2146(DEC))
P8_TA(2018)0123A8-0123/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za osmi, deveti, deseti in enajsti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0364 – C8-0257/2017),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o evropskih razvojnih skladih (COM(2017)0299),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016 z odgovori Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2016 (05078/2018 – C8-0053/2018, 05079/2018 – C8-0054/2018, 05080/2018 – C8-0055/2018, 05082/2018 – C8-0056/2018),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami podpisanega v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)(5),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(7),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 17. julija 2006 o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(10),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za deveti Evropski razvojni sklad(11),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti Evropski razvojni sklad(12),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za enajsti Evropski razvojni sklad(13),

–  ob upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0123/2018),

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o zaključnem računu za osmi, deveti, deseti in enajsti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2016 (2017/2146(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za osmi, deveti, deseti in enajsti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0364 – C8-0257/2017),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o evropskih razvojnih skladih (COM(2017)0299),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016 z odgovori Komisije(14),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov(15) ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2016 (05078/2018 – C8-0053/2018, 05079/2018 – C8-0054/2018, 05080/2018 – C8-0055/2018, 05082/2018 – C8-0056/2018),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2015 (COM(2017)0379),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanega v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000(16) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(17),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj)(18),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(19),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe ES(20),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 17. julija 2006 o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja četrti del Pogodbe ES(21),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(22),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(23),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za deveti Evropski razvojni sklad(24),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti Evropski razvojni sklad(25),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za enajsti Evropski razvojni sklad(26),

–  ob upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0123/2018),

A.   ker želi Parlament med postopkom podelitve razrešnice poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij EU z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti ter izvajanja koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

1.  odobri zaključni račun osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016 (2017/2146(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju členov 93 in 94(3) ter Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0123/2018),

A.  ker je glavni cilj Sporazuma iz Cotonouja, kot okvira odnosov Unije z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (državami AKP) ter čezmorskimi državami in ozemlji, zmanjšati in na koncu izkoreniniti revščino, v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopne vključitve držav AKP ter čezmorskih držav in ozemelj v svetovno gospodarstvo;

B.  ker so Evropski razvojni skladi (ERS) najpomembnejši finančni instrument Unije za razvojno sodelovanje z državami AKP ter čezmorskimi državami in ozemlji;

C.  ker zgodovina držav članic Uniji nalaga obveznosti v zvezi z razvojem držav AKP ter sodelovanjem s čezmorskimi državami in ozemlji, ki so povezane s prihodnostjo Unije zaradi geopolitike, globalizacije in svetovnih izzivov, kot so vplivi podnebnih in demografskih sprememb;

D.  ker je Komisija kot izvajalski organ odgovorna za razrešnico za ERS;

E.  ker pojav novih svetovnih izzivov korenito spreminja vzorce izvajanja pomoči in je spodbudil vse zainteresirane strani na področju razvoja k razmišljanju o novem pristopu k pomoči ter k preusmeritvi sedanjega okvira zunanje pomoči;

F.  ker so načela trajnosti, skladnosti politik in učinkovitosti ključna za razvoj novega in horizontalnega pristopa Unije k razvoju glede krepitve pozitivnega učinka njene razvojne pomoči in ciljev;

G.  ker sta preglednost in odgovornost pogoj za demokratični nadzor in tudi skladnost ukrepanja Unije na področju razvoja s cilji drugih akterjev, kot so države članice, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali multilateralne razvojne banke;

H.  ker je usklajevanje bistveno za omejevanje tveganja razdrobljenosti pomoči in povečanje skladnosti učinka ter odgovornost partnerjev za razvojne prednostne naloge;

I.  ker bi se morali skupno razvojno financiranje in programi odražati v boljši usmerjenosti ciljev, opredelitvi sinergij in izmenjavi informacij okvirov rezultatov različnih organizacij;

J.  ker je oblikovanje novih načinov posredovanja, kot so kombiniranje, naložbene zmogljivosti ali platforme ter namenski skrbniški skladi, način za spodbujanje financiranja, ki presega uradno razvojno pomoč, toda ob upoštevanju pogojev v zvezi s preglednostjo, ki prinaša dodatnost in ima pozitiven vpliv na kraju samem;

K.  ker sta mobilizacija zasebnega sektorja in privabljanje dodatnih naložb ključnega pomena zaradi vrzeli v financiranju, ki je potrebno za doseganje ambicioznih razvojnih ciljev, da se zagotovi ustrezen temelj za trajnostni razvoj v državah prejemnicah v okviru njihove upravne zmogljivosti in znotraj njihove družbene strukture;

L.  ker ima proračunska podpora sicer osrednjo vlogo pri spremembah in obravnavi glavnih razvojnih izzivov, a prinaša tudi znatno fiduciarno tveganje in bi jo bilo treba odobriti le, če zagotavlja zadostno preglednost, sledljivost in odgovornost, skupaj z jasno zavezanostjo partnerskih držav reformam politike;

M.  ker se razvoj pomoči izvaja v zapletenem in nestabilnem geopolitičnem kontekstu, na katerega vplivajo zadeve, kot so šibki okviri upravljanja, korupcija, socialna in gospodarska nestabilnost, oboroženi konflikti, krizne razmere ali razmere po koncu krize, ki povzročajo migracije, prisilno razseljevanje ali zdravstvene krize;

N.  ker Parlament ponovno poziva k vključitvi ERS v splošni proračun Unije;

Izjava o zanesljivosti

Ključne ugotovitve v finančnem izvrševanju za leto 2016

1.  pozdravlja nenehna prizadevanja služb Komisije za izboljšanje splošnega finančnega poslovodenja ERS v zvezi s starimi odprtimi obveznostmi predhodnega financiranja in plačil;

2.  ugotavlja predvsem, da je bil zastavljeni cilj 25-odstotnega zmanjšanja nekoliko presežen za stare odprte obveznosti in je dosegel 28 % ter 36 % glede na stare neporabljene obveznosti;

3.  opaža tudi ukrepe za zmanjšanje in zaprtje odprtih preteklih pogodb, saj odlogi, ki so daljši od 18 mesecev od konca njihovega obdobja dejavnosti, pomenijo precejšnje tveganje za nastanek napak v zvezi z zakonitostjo, ker podporna dokumentacija morda ni več na voljo in osebje, pristojno za izvrševanje teh pogodb, prav tako morda ni več na voljo, da bi zagotovilo neprekinjeno delovanje;

4.  ugotavlja, da je skupni delež preteklih pogodb v portfelju Generalnega direktorata Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj (DEVCO) ob koncu leta 2016 znašal 15,15 % v primerjavi s ciljem 15 %; obžaluje, da je 1058 (ali 56 %) od 1896 preteklih pogodb povezanih z upravljanjem dejavnosti ERS in da je obdobje dejavnosti 156 preteklih pogodb ERS od teh 1058 poteklo pred več kot 5 leti, pri čemer slednje predstavlja finančno vrednost 323 milijonov EUR;

5.  vendar obžaluje, da so bili v skladu z Računskim sodiščem nadzorni in kontrolni sistemi še vedno ocenjeni kot le delno učinkoviti;

Zanesljivost zaključnega računa evropskih razvojnih skladov

6.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da letni računovodski izkazi 8., 9., 10. in 11. ERS za leto 2016 v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2016, in da so njihov poslovni izid, denarni tokovi in spremembe čistih sredstev za tedaj končano leto v skladu s finančno uredbo za ERS in mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor;

7.  poziva Komisijo, naj ukrepa, da bi rešila vprašanje izterjav neporabljenega predhodnega financiranja, nepravilno izkazanega kot prihodki iz poslovanja, saj je to nepravilno izkazovanje prihodka iz poslovanja povzročilo popravke v višini 3,2 milijona EUR;

8.  obžaluje, da so bile te napake v kodiranju prisotne že leta 2015 v okviru upravljanja nalogov za izterjavo; vendar ugotavlja, da je GD DEVCO leta 2016 izdal podrobna navodila za zaposlene za pravilno kodiranje tovrstnih nalogov za izterjavo;

Zakonitost in pravilnost dejavnosti ERS

9.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so prihodki, povezani z računovodskimi izkazi za leto 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni;

10.  ponovno izraža skrb glede ocene Računskega sodišča v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, na katere močno vplivajo napake;

11.  ugotavlja, da je glede na oceno Računskega sodišča iz letnega poročila ocenjena stopnja napake za odhodke, povezane z računovodskimi izkazi 8., 9., 10. in 11. ERS, 3,3 %, kar kaže rahlo zmanjšanje glede na 3,8 % v letih 2014 in 2015, 3,4 % leta 2013 in 3 % leta 2012;

12.  je seznanjen in obžaluje, da so bile napake ugotovljene pri 24 % pregledanih transakcij (35 od 143); je seznanjen z rezultati vzorčenja v zvezi s projekti, kjer so bile napake ugotovljene pri 35 od 130 plačil (27 %), in zlasti, da je imelo 26 plačil od teh 35 (tj. 74 %) količinsko opredeljive napake, 9 končnih transakcij pa je bilo odobrenih po predhodnih pregledih;

13.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so imele službe Komisije pri dveh primerih količinsko opredeljivih napak dovolj informacij iz sistemov upravljanja za preprečitev, odkritje ali popravek napake pred sprejetjem odhodka, kar je imelo neposreden pozitiven učinek na ocenjeno stopnjo napake, ki bi bila 0,7 odstotne točke manjša, ter da zunanji revizorji ali nadzorniki niso odkrili petih transakcij z napakami;

14.  ugotavlja, da pri proračunski podpori in izvajanju projektov mednarodnih organizacij z več donatorji z uporabo teoretičnega pristopa njihova narava financiranja in načini plačevanja omejujejo obseg možnosti napak transakcij; ponavlja svojo zaskrbljenost zaradi združevanja sredstev Unije s financiranjem drugih donatorjev, predvsem zaradi dejstva, da sredstva Unije niso dodeljena za posebne opredeljene postavke odhodkov, in zaradi omejitev revizijskega dela Računskega sodišča na podlagi teoretičnega pristopa;

15.  je zaskrbljen zaradi ponavljanja in vztrajne tipologije napak, zlasti na področju javnih naročil, kljub zaporednim načrtom za odpravo napak, tj. zaradi neskladnosti z določbami o javnih naročilih v primeru pogodb o storitvah, oddanih brez konkurenčnega izbirnega postopka, odhodkov, ki jih ni bilo, neupravičenih odhodkov ali neobstoja dokazil; ugotavlja, da so se te napake nanašale tudi na transakcije v zvezi z ocenami programov, sporazumi o nepovratnih sredstvih in prispevkih med Komisijo in mednarodnimi organizacijami; poziva Komisijo, naj nujno obravnava pomanjkljivosti v upravljanju pogodb, izbirnih postopkih, upravljanju dokumentov in sistemu javnih naročil;

16.  ponavlja, da bi Komisija morala povečati prizadevanja, povezana s temi specifičnimi področji sodelovanja, in nadgradi obstoječi načrt za odpravo napak, zlasti kadar količinsko opredeljive napake kažejo na pomanjkljivosti pri pregledih skladnosti s pogodbenimi določbami, ki jih je izvedla mednarodna organizacija, kot sestavni del splošnih prizadevanj za izboljšanje metod za obvladovanje tveganja, splošno krepitev nadzornih sistemov in neprekinjenosti poslovanja;

17.  poziva GD DEVCO, naj nameni ustrezno pozornost kodiranju in nadzoru plačil, da se upoštevajo roki, določeni v finančnem krogu in delovnih postopkih;

Učinkovitost nadzornega okvira

18.  pozdravlja stalna prizadevanja GD DEVCO za krepitev izvajanja nadzornega okvira, zlasti osredotočenost na področja z visokim tveganjem, povezana s sredstvi v posrednem upravljanju mednarodnih organizacij in razvojnih agencij ter nepovratnih sredstev v neposrednem upravljanju; je seznanjen z razširitvijo pridržka na nepovratna sredstva in ocene programov v posrednem upravljanju;

19.  priznava, da se razvojna pomoč pogosto izvršuje v težavnem, nestabilnem ali kritičnem okviru, v katerem prihaja do napak;

20.  ponovno poziva, naj se posebno pozornost nameni ponavljajočim se šibkostim, ugotovljenim v okviru delovanja ključnih nadzornih ukrepov, in sicer ranljivosti predhodnih pregledov, opravljenim pred plačili projektov, in preveritvi zunanjih revizij odhodkov; ugotavlja, da GD DEVCO trenutno pregleduje pooblastila za revizije in preverjanja, da bi pridobil informacije, ki omogočajo oceno kakovosti;

21.  pozdravlja dejstvo, da je bila študija stopnje preostale napake izvedena peto leto zapored v skladu z metodologijo stopnje preostale napake, kar predstavlja gradnik za pridobivanje zagotovil GD DEVCO v prihodnje;

22.  pozdravlja dejstvo, da je GD DEVCO obravnaval vse pomanjkljivosti, o katerih je v letu 2013 poročalo Računsko sodišče, vendar kljub temu ugotavlja, da metode ocenjevanja, ki je specifična za stopnjo preostale napake, še vedno puščajo preširok manevrski prostor za posamezne stopnje napake;

23.  z zanimanjem ugotavlja, da je študija stopnje preostale napake za leto 2016 prvič ocenila stopnjo preostale napake na 1,7 %, kar je pod pragom pomembnosti 2 %, in potrdila trend zmanjševanja od leta 2014, ki ustreza znesku, za katerega obstaja tveganje, v višini 105 milijonov EUR (ali 1,9 % odhodkov za leto 2016) s popravno zmogljivostjo – ali ocenjenimi prihodnjimi popravki – v višini 25 milijonov EUR (24 %), pri čemer je treba upoštevati pomanjkljivosti, ugotovljene v vknjiženih nalogih za izterjavo v računovodskem sistemu; vendar meni, da je treba glede na visoko tveganje posebno pozornost nenehno namenjati transakcijam v zvezi s proračunsko podporo;

24.  ponavlja svojo podporo premiku s splošnega pridržka k izdaji diferenciranih pridržkov, kot je v svojih predhodnih resolucijah o ERS zahteval Parlament, da se postopno krepi pregled zagotovil različnih operativnih procesov s (i) pridržkom na podlagi stopenj napak na štirih področjih z najvišjim tveganjem, in sicer za nepovratna sredstva v neposrednem in posrednem upravljanju, neposredno upravljanje v mednarodnih organizacijah in razvojnih agencijah ter ocene programov, ter (ii) specifičnim in ponovnim pridržkom za mirovno pomoč za Afriko; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z izpopolnjevanjem svojih postopkov upravljanja glede na tveganje in finančni obseg ter po potrebi doda dodatne pogoje;

25.  podpira dejstvo, da Komisija vztraja pri pridržku za mirovno pomoč za Afriko v zvezi z upravljanjem in poročanjem o popravljalnih ukrepih glede upravljanja sredstev; ponovno poziva Komisijo, naj nadaljuje svoja prizadevanja v okviru stebrnih ocen za krepitev nadzornega sistema za upravljanje in operativno spremljanje mirovne pomoči za Afriko glede na zaščito evropskih razvojnih skladov pred nezakonitimi in nepravilnimi odhodki; poziva Komisijo, naj še naprej krepi oblikovanje in učinkovitost popravnih ukrepov na ravni pogodb;

26.  ugotavlja, da je bilo 14,16 milijona EUR izterjanih za povračilo neupravičenih izplačil zaradi nepravilnosti in napak;

27.  ugotavlja, da so stroški kontrol znašali 280,17 milijona EUR ali 4,26 % vseh opravljenih plačil GD DEVCO v letu 2016; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba prizadevanja za splošno učinkovitost okvira kontrolnih dejavnosti in njihovo dopolnjevanje z načeli dobrega upravljanja redno izvajati, da se zagotovijo zadostna jamstva;

28.  meni, da je nujno vzdrževati dosledno kontrolno strategijo in zagotoviti ravnotežje med absorpcijsko sposobnostjo partnerskih držav, upoštevanjem določb o skladnosti in ciljih v zvezi z uspešnostjo, ki se morajo ustrezno kazati v upravljanju različnih ukrepov pomoči in načinih izplačil;

29.   meni, da je za infrastrukturne projekte, financirane v okviru ERS, bistvenega pomena neodvisna predhodna ocena, ki upošteva družbeni in okoljski učinek projektov, pa tudi njihovo dodano vrednost;

Spremljanje in poročanje o uspešnosti GD DEVCO pri doseganju ciljev

30.  poziva GD DEVCO, naj znatno izboljša spremljanje in poročanje o uspešnosti, da se zagotovi sistematično in redno spremljanje ključnih kazalnikov, opredeljenih v različnih sistemih uspešnosti, ter zagotavljanje pravočasnih ustreznih in zanesljivih informacij višjemu vodstvu; opozarja, da je treba pri oceni razvojnih ciljev poleg ekonomskih upoštevati tudi socialne in okoljske vidike;

31.  meni, da bi bilo treba pogostost spremljanja in poročanja opredeliti ob upoštevanju narave ciljev, ki jih je treba spremljati, vrste kazalnika in metod zbiranja ter tudi potreb po spremljanju in poročanju;

32.  poziva GD DEVCO, naj skupaj z drugimi deležniki na področju zunanjih zadev še naprej razvija svoje komunikacijske strategije in orodja, pri čemer naj izpostavlja glavne dosežke in še naprej krepi splošno vidnost projektov, ki jih podpira ERS, da bi dosegli širšo javnost in zagotovili ustrezne informacije glede prispevka Unije k svetovnim izzivom;

33.  meni, da je 86 poročil delegacij Unije o upravljanju zunanje pomoči in napredku koristen prispevek k verigi dajanja zagotovil in tudi k merjenju uspešnosti posameznih delegacij Unije, vendar vztraja pri zanesljivosti podatkov, ki se uporabljajo v teh poročilih; je seznanjen s pozitivnim trendom GD DEVCO v zvezi z uspešnostjo delegacij Unije, saj 21 od 24 ključnih kazalnikov uspešnosti v letu 2016 izpolnjuje cilje (v primerjavi z 20 leta 2015 in 15 leta 2014), razen treh ključnih kazalnikov uspešnosti, ki se nanašajo na „natančnost finančnih napovedi o sklepih“, „odstotek izvedenih plačil v tridesetdnevnem roku“ in „upoštevanje dogovorov o prožnosti za uporabo osebja v delegacijah EU“;

34.  vendar je zaskrbljen, da je bilo 980 projektov od 3151 (31 %) opredeljenih kot problematičnih in da je šest delegacij Unije še vedno pod pragom 60 % ključnih kazalnikov uspešnosti „v zelenem“; poziva službe Komisije, da skrbno spremljajo tiste delegacije Unije, ki so nedavno dosegle cilj 60 % ali ki se nahajajo le malo nad ciljem 60 %, da bi se izboljšala in konsolidirala analiza trendov delegacij Unije;

35.  poziva GD DEVCO, naj razmisli o možnosti reprogramiranja ali posodobitve praga 60 %; ponavlja, da bi se lahko pregledala tudi opredelitev določenih ključnih kazalnikov uspešnosti glede na tipologijo opredeljenih vprašanj ali okolje tveganja posameznih delegacij Unije, da se ugotovijo nove meje za izboljšanje;

36.  poudarja, da je pomembno zagotoviti, da so programi umerjeni in niso pretirano ambiciozni, kar bi ogrozilo pričakovane rezultate podpore; na podlagi rezultatov uspešnosti delegacij Unije poziva GD DEVCO, naj ohrani realno zasnovo projektov v delegacijah Unije;

37.  meni, da je bistveno, da se vodje delegacij poleg seznanjanja z njihovimi političnimi dolžnostmi na ad hoc ali regionalnih seminarjih še naprej redno opozarja na njihovo ključno vlogo pri krepitvi verige dajanja zagotovil GD DEVCO ter splošno odgovornost glede upravljanja portfeljev za projekte, ki jih je treba ustrezno oceniti, ter glede tehtanja različnih sestavnih delov, ki lahko spodbudijo izdajo pridržka; ugotavlja, da nobena delegacija Unije v svojem poročilu o upravljanju zunanje pomoči v letu 2016 ni izdala pridržka;

38.  poziva Komisijo, naj nemudoma poroča o posebnih popravnih ukrepih, ki se sprejmejo, kadar je projekt razvrščen kot „rdeč“ dve leti zapored, da se hitro ponovno preuči prvotno zasnovo projekta, po potrebi prerazporedi sredstva uspešnejšim projektom in potrebam ali celo preuči možnost ustavitve projekta;

Nadzor in upravljanje skrbniških skladov Unije

Dopolnjevanje in učinek

39.  poudarja, da je treba nenehno zagotavljati skladnost in dopolnjevanje takih razvojnih finančnih instrumentov s strategijo ERS in širšimi cilji razvojne politike Unije;

40.  priznava, da so bili skrbniški skladi Unije oblikovani za zagotavljanje hitrega političnega odziva spričo pomanjkanja sredstev na določene kritične razmere ali velike krize, kot je migracijska kriza, ali potrebe po povezavi pomoči, obnove in razvoja;

41.  se zaveda, da namenski skrbniški skladi Unije v takšnih razmerah zagotavljajo prožnost in sklop možnosti, ki združujejo geografska in tematska posredovanja na različne načine;

42.  poudarja pa, da mora Komisija zagotoviti, da ti skrbniški skladi pomenijo dodano vrednost za sedanje ukrepe, prispevajo k večji prepoznavnosti zunanjega delovanja in mehke moči Unije ter se izognejo podvajanju z drugimi finančnimi instrumenti;

43.  ugotavlja, da od skupnih obveznosti za vse skrbniške sklade Unije (5026 milijonov EUR od konca novembra 2017) 2403 milijonov EUR prihaja iz ERS, od teh pa je 2290 milijonov EUR namenjenih za nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko (skrbniški sklad za Afriko) in 113 milijonov EUR za skrbniški sklad Evropske unije za Srednjeafriško republiko (skrbniški sklad Bêkou);

44.  vendar opozarja na visoka tveganja teh razvojnih instrumentov in zaenkrat mešane izkušnje z njihovim izvajanjem; ponovno poudarja, da je treba pri uporabi teh instrumentov zagotoviti čim večjo preglednost in odgovornost;

45.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2017 o skrbniškem skladu Bêkou; ugotavlja, da je skrbniški sklad Bêkou kljub nekaterim pomanjkljivostim obetaven začetek in da je bila njegova ustanovitev hiter odgovor na potrebo po združevanju pomoči, rehabilitacije in razvoja; poziva Komisijo, naj upošteva priporočilo Računskega sodišča in pripravi smernice o izbiri instrumenta za zagotavljanje pomoči (skrbniški sklad ali kaj drugega); meni, da je treba v teh smernicah upoštevati morebitna tveganja in pomanjkljivosti skrbniških skladov ter dosedanje mešane izkušnje z njimi; obžaluje, da skrbniški sklad Bêkou ni občutno izboljšal splošnega usklajevanja med donatorji;

46.  poziva k opredelitvi dobrih praks za prispevanje k boljšemu usklajevanju dvostranske pomoči in instrumentov za nudenje pomoči različnih donatorjev;

47.  opozarja, da je treba področje uporabe skrbniških skladov Unije utemeljiti na zagotavljanju dodatnosti, zlasti za ustrezno odzivanje na potrebe in prednostne naloge partnerskih držav po konfliktih ali po nesrečah, obenem pa se osredotočiti na področja, na katerih sta dodana vrednost in strateški učinek največja;

48.  meni, da so skrbniški skladi Unije za eno državo in skrbniški skladi Unije, ki podpirajo programe za več držav, uspešnejši, kadar imajo uradno in usklajeno strukturo upravljanja, ki lahko spodbuja glas, vrednote in okvire skupnih rezultatov deležnikov;

49.  meni tudi, da je bistveno, da skrbniški skladi Unije zbirajo dodatna sredstva od držav članic, zasebnega sektorja in drugih donatorjev;

50.  poudarja, da je treba poglobiti selektivnost, nadzor in odgovornost za rezultate skrbniških skladov Unije v partnerskih programih ter se zanašati na predhodno oceno primerjalnih prednosti skrbniških skladov Unije v primerjavi z drugimi programi pomoči; poudarja, da je treba zagotoviti popolno preglednost in dostop do podatkov ter jasna pravila glede nadzora in spremljanja;

Skrbniški sklad Bêkou

51.  pozdravlja ustanovitev skrbniškega sklada Bêkou in njegov prispevek k mednarodnemu odzivanju na krizo v Srednjeafriški republiki; priznava, da se lahko ta prvi skrbniški sklad na več načinov obravnava kot pomemben pilotni projekt in da je nujno razviti natančnejše smernice za sistemska vprašanja usklajevanja donatorjev, spremljanje in ocenjevanje v skladu z bolj sistemskim pristopom za pridobitev jamstev;

52.  meni, da je potrebno več časa za pravilno oceno učinkovitosti skrbniškega sklada Bêkou in nadaljnje učenje na podlagi njegovega operativnega izvajanja;

53.  meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinkovitosti in političnemu upravljanju skrbniških skladov Unije, pa tudi neobstoječim jamstvom in pomanjkanju nadzora nad končno porabo dodeljenih sredstev;

54.  meni, da je omejenemu vplivu skrbniškega sklada Bêkou na usklajevanje med deležniki treba nameniti posebno pozornost in da mora Komisija storiti vse, kar je v njeni moči, da uporabi izkušnje iz dejavnosti ERS na področjih, kot so izvajanje in usklajevanje večstranskih naložb ter upravljanje odgovornosti na podlagi rezultatov;

55.  izraža zaskrbljenost, da so bili prispevki držav članic v skrbniški sklad Bêkou doslej relativno majhni; poziva države članice, naj se bolj vključijo, da se zagotovi doseganje pričakovanih ciljev politike skrbniškega sklada Bêkou;

56.  meni, da je treba potrebno skrbnost nameniti upravljanju upravnih stroškov glede na skupne prispevke, izračunu celotnih stroškov upravljanja in iskanju načina za čim večje povečanje deleža dodeljene pomoči, ki ga prejmejo končni upravičenci;

57.  poziva Komisijo, naj uvede celovite nadzorne mehanizme za zagotavljanje političnega nadzora s strani Parlamenta nad upravljanjem, vodenjem in izvajanjem teh novih instrumentov v okviru postopka razrešnice; meni, da je pomembno razviti posebne strategije nadzora za skrbniške sklade Unije s specifičnimi cilji in pregledi;

Izvrševanje dejavnosti proračunske podpore

Upravičenost in tveganja

58.  je seznanjen, da plačila v okviru proračunske podpore, ki jih je v letu 2016 financiral ERS, znašajo 644 milijonov EUR; ugotavlja, da je bilo število tekočih dejavnosti proračunske podpore v letu 2016 v ERS enako 109 s 56 izplačili;

59.  priznava prilagodljivost Komisije pri ocenjevanju izpolnjevanja splošnih pogojev upravičenosti za plačilo partnerski državi (diferenciacija in dinamični pristop k upravičenosti) zaradi širokega tolmačenja pravnih določb in je zaskrbljen zaradi končne porabe prenesenih sredstev in pomanjkljive sledljivosti, ko se sredstva Unije združijo v proračunskih sredstvih partnerske države;

60.  poziva Komisijo, naj razširi ciljno naravnano proračunsko podporo z boljšo opredelitvijo razvojnih rezultatov, ki bi jih bilo treba doseči v posameznih programih in sektorjih proračunske podpore, ter predvsem izboljša kontrolne mehanizme v zvezi z ravnanjem držav prejemnic na področjih korupcije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije; je zelo zaskrbljen zaradi morebitne uporabe proračunske podpore v državah, v katerih ni demokratičnega nadzora, bodisi zaradi nedelujoče parlamentarne demokracije, pomanjkanja svoboščin civilne družbe in medijev bodisi zaradi premajhne zmogljivosti nadzornih organov; poziva k vzpostavitvi odhodkovne verige brez korupcije; meni, da je vezanje te podpore na učinkovit boj proti korupciji v državah, ki prejemajo proračunsko podporo, prednostna naloga;

61.  opozarja, da so tveganja za preusmeritev sredstev še vedno visoka, tveganja korupcije in goljufij pa so pogosto povezana z upravljanjem javnih financ in reformami; ponavlja, da je treba večjo pozornost nameniti tem tveganjem v okviru dialoga o politikah in oblikovanja strategije za prihodnje pogodbe o proračunski podpori, zlasti oceni odzivnosti vlade in sposobnosti uveljavljanja reform; poudarja, da je treba pozorno spremljati tveganja in rezultate predhodnih in naknadnih kontrol;

62.  vendar poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta proračunska podpora in dodeljevanje sredstev preučena, ustavljena, zmanjšana ali preklicana, kadar niso uresničeni jasni začetni cilji ter obveze in/ali kadar so ogroženi politični in finančni interesi Unije;

63.  opozarja, da mora ERS ponudi čim večjo odprtost in preglednost; podpira javno razkritje ustreznih proračunskih informacij, povezanih s programi proračunske podpore, da bi izboljšali preglednost in odgovornost vseh deležnikov in do vseh deležnikov, tudi državljanov;

Proračunska podpora za izboljšanje mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v podsaharski Afriki

64.  poudarja pomen mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v manj razvitih državah, ker zmanjšuje odvisnost od razvojne pomoči, vodi k izboljšavam javnega upravljanja in ima osrednjo vlogo pri oblikovanju države; poziva h krepitvi uporabe specifičnih pogojev za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov v pogodbah za dobro upravljanje in razvoj;

65.  poudarja, da Komisija še ni učinkovito uporabila pogodb o proračunski podpori za podporo mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v državah podsaharske Afrike z nizkim in srednjim dohodkom; vendar ugotavlja, da je novi pristop Komisije povečal potencial te oblike pomoči za učinkovito podporo mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov; poziva Komisijo, naj zagotovi več informacij v poročilih o proračunski podpori glede uporabe pogodb o proračunski podpori za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov;

66.  poudarja dejstvo, da krepitev davčnih sistemov z vzpostavitvijo neposredne povezave med davkoplačevalci in njihovo vlado prispeva ne samo k bolj predvidljivim prihodkom, ampak tudi k odgovornosti vlad; se zavzema za to, da Komisija boljšo mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov izrecno vključi na seznam glavnih razvojnih izzivov, ki jih je mogoče reševati s proračunsko podporo;

67.  opozarja na izzive, povezane z izogibanjem davkom, davčnimi utajami in nezakonitimi finančnimi tokovi; poziva Komisijo, naj pri makroekonomskih ocenah in ocenah javnega finančnega upravljanja v zvezi z vidiki glede mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov upošteva svoje smernice, da bi dobila boljši pregled nad najbolj problematičnimi vprašanji, npr. obsegom davčnih spodbud, oblikovanjem transfernih cen in davčnimi utajami;

68.  prav tako poziva Komisijo, naj poveča svoja prizadevanja v boju proti davčni utaji in davčnim zlorabam z zmanjšanjem svoje finančne podpore za črni seznam davčnih oaz, in sicer s sredstvi ERS, da bi ustvarili spodbude za tiste navedene države, ki spodbujajo nepoštene davčne prakse, da bi upoštevale poštena davčna merila Unije;

69.  poudarja pomanjkanje ustreznih orodij za spremljanje, da bi ocenili, koliko je proračunska podpora prispevala k splošnemu izboljšanju mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov;

70.  je prepričan, da se je treba na področju davčne politike tudi v prihodnje zavzemati za pravične in pregledne nacionalne davčne sisteme, povečati podporo za nadzorne procese in organe ter še naprej podpirati reforme upravljanja, ki spodbujajo trajnostno in pregledno izkoriščanje naravnih virov;

71.  poudarja, da je treba specifične pogoje za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov uporabljati pogosteje, saj izplačilo proračunske podpore jasno povezujejo z napredkom partnerske države pri reformah na tem področju;

72.  spodbuja Komisijo, naj razširi komponento proračunske podpore za gradnjo zmogljivosti, saj bo tako položila trdne temelje za dolgoročno gospodarsko in družbeno preobrazbo ter se spopadla z glavnimi ovirami za učinkovito pobiranje javnih prihodkov;

73.  poziva Komisijo, naj za vse obstoječe in prihodnje pogodbe o proračunski podpori s komponento razvoja zmogljivosti, namenjeno mobilizaciji domačih javnofinančnih prihodkov, poveča ozaveščenost partnerskih držav o razpoložljivosti te podpore in olajša njeno uporabo, zlasti za zadovoljevanje potreb po razvoju zmogljivosti, ki jih še ne obravnavajo drugi donatorji;

Nujnost okrepljenega sodelovanja z mednarodnimi organizacijami

74.  ugotavlja, da so plačila ERS za projekte z več donatorji, ki so jih izvajale mednarodne organizacije, leta 2016 znašala 914 milijonov EUR;

75.  meni, da si morajo večstranske finančne institucije za razvoj prizadevati za učinkovitejšo uporabo kombiniranih finančnih sredstev, zlasti v zvezi z dodatnostjo;

76.  poudarja, da bi morale večstranske razvojne banke usklajeno in dosledno prispevati k doseganju sektorskega financiranja ambicioznih ciljev trajnostnega razvoja OZN za leto 2030, zlasti z učinkovito uporabo kombiniranih finančnih sredstev in spodbujanjem zasebnega financiranja za povečanje učinkovitosti in vpliva finančne pomoči;

77.  spodbuja Komisijo, naj poveča uporabo instrumenta mikrofinanciranja, ki se smatra za pomembno in učinkovito orodje v boju proti revščini in pri krepitvi lokalnih gospodarstev;

78.  opozarja, da morajo finančna orodja ERS pritegniti dodatne naložbe iz zasebnega sektorja; spodbuja Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, ki bi obravnaval to potrebo in obvesti organ za podelitev razrešnice o doseženem napredku;

79.  poziva Komisijo, naj v svojih naslednjih poročilih sledi dvojnemu namenu preglednosti in prepoznavnosti Unije ter zagotovi dodatne informacije o projektih, ki se upravljajo s sredstvi Unije; meni, da je treba okrepiti poglobitev dialoga z OZN in Skupino Svetovne banke za večjo preglednost in poenostavitev skupnih instrumentov sodelovanja;

80.  poziva Komisijo, naj da javnosti na voljo ne le podatke o financiranju nevladnih organizacij, temveč tudi podrobna poročila o financiranih projektih; izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih domnevnih kršitev zoper nekatere nevladne organizacije; poziva Komisijo, naj dejavno spremlja razvoj stanja in po potrebi ponovno oceni odobrena sredstva;

Obravnavanje novih svetovnih razvojnih prednostnih nalog

Operativni izzivi in nova gonila

81.  priznava nujnost razvoja novih vzorcev za oblikovanje instrumentov za razvojno pomoč in povezanih pogojenosti v skladu z zavezami ciljev trajnostnega razvoja in novega Evropskega soglasja o razvoju za odzivanje na nove kritične značilnosti, kot so povezava med razvojem in humanitarnostjo, povezava med razvojem, migracijami in mobilnostjo, povezava med podnebnimi spremembami ter povezava med mirom in varnostjo;

82.  poudarja, da bi lahko zasebni sektor odigral odločilno vlogo, saj primanjkuje finančnih sredstev za uresničenje ambicioznih ciljev trajnostnega razvoja; meni, da je kombiniranje lahko koristen način za pridobivanje dodatnih sredstev, seveda če je njegova uporaba ustrezno utemeljena, če prinaša dodano vrednost in če je v skladu z načeli razvojne učinkovitosti;

83.  vendar poudarja, da ERS ne bi smel preseči svojega področja uporabe ter da vzpostavitev nove povezave za soočanje z novimi izzivi ne bi smela ogroziti doseganja drugih razvojnih ciljev, njihovemu osnovanju pa je treba priložiti natančne, jasne in pregledne predpise, določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki jih določi Komisija;

84.  meni, da so ključnega pomena izboljšano usklajevanje in sinergije pomoči različnih donatorjev in instrumenti pomoči; poziva različne deležnike, naj izboljšajo kakovost okvirov za rezultate dejavnosti in rezultate razvoja na kraju samem;

85.  priznava operativne težave ali izzive, zlasti za namene dosege soglasja, predvsem kadar je ogroženo usklajevanje velikega števila donatorjev v razvijajočih se, zapletenih razmerah in zaradi spreminjajočih se potreb;

86.  meni, da naložbe v nestabilne države ostajajo ključna prednostna naloga posredovanj Unije, hkrati pa bi ohranitev razsodnega pristopa k spremljanju lahko po potrebi vodila k ustavitvi financiranja; meni, da je treba okrepiti prakso ocenjevanja rezultatov in njihove izmenjave v zvezi z nestabilnimi državami ali državami v konfliktnih razmerah;

87.  podpira prizadevanja za spopadanje z vprašanji trajnosti razvojnih rezultatov, kadar so ogroženi mobilizacija domačih javnofinančnih prihodkov, odgovornost in politična ekonomija;

88.  opozarja, da so podnebne spremembe eden največjih izzivov, s katerimi se srečujejo Unija in vlade po vsem svetu; odločno poziva Komisijo, naj uresniči svoje zaveze na podlagi Pariškega sporazuma za krepitev pogojenosti financiranja Unije s podnebnimi razmerami, da se financira samo projekte, ki so skladni s podnebnimi cilji, da se tako odrazijo podnebni cilji Unije, kar bo zahtevalo večjo usklajenost meril za izbor;

89.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da sistem Unije za certificiranje trajnosti biogoriv ni povsem zanesljiv(27); poudarja morebitne negativne posledice za države v razvoju, saj, kakor je navedlo Računsko sodišče, „Komisija ni zahtevala, da prostovoljne sheme preverjajo, da proizvodnja biogoriv, ki jih certificirajo, ne povzroča bistvenih tveganj negativnih socialno-ekonomskih vplivov, kot so konflikti v zvezi z lastništvom zemljišč, prisilno/otroško delo, slabi delovni pogoji kmetov ter nevarnosti za zdravje in varnost“, zato poziva Komisijo, naj obravnava to zadevo;

90.  spodbuja vključitev etične razsežnosti v oblikovanje posredovanj politike;

91.  vztraja, da bo učno gradivo, financirano iz sredstev Unije, vključno s PEGASE (Mécanisme Palestino-européen de Gestion de l’Aide Socio-économique), izpolnjevalo skupne vrednote svobode, strpnosti in nediskriminacije, ki se spodbujajo prek izobraževanja, ki so jih ministri za izobraževanje iz Unije sprejeli 17. marca 2015 v Parizu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sredstva Unije porabljena v skladu s standardi glede miru in strpnosti v izobraževanju, ki izhajajo iz Unesca;

Operacionalizacija povezave med razvojem in migracijami

92.  ugotavlja, da je bilo v letu 2016 odobrenih 106 projektov, skupaj vrednih 1589 milijonov EUR, s sklenjenimi pogodbami v višini 594 milijonov EUR in izplačanimi zneski v višini 175 milijonov EUR za boljše upravljanje migracijskih tokov in obravnavanje temeljnih vzrokov nezakonitih migracij s skrbniškim skladom za Afriko in povezanimi regionalnimi instrumenti; ugotavlja, da se eden od dogovorjenih ciljev nanaša na „dobro upravljane migracijske politike“;

93.  poziva Komisijo, naj strukturirano poroča o vplivu programov, ki se izvajajo v okviru skrbniškega sklada za Afriko, zlasti na podlagi ciljno usmerjenega spremljanja in okvira rezultatov skrbniškega sklada za Afriko, da se poudari skupne dosežke;

94.  v okviru tega ugotavlja tudi, da bo nov Evropski sklad za trajnostni razvoj kot del evropskega načrta za zunanje naložbe osredotočen na države v podsaharski Afriki, 400 milijonov EUR pa bo zagotovil ERS;

95.  podpira povečanje programa za financiranje držav AKP z učinkom, ločenega instrumenta za spodbujanje naložb v državah AKP, za 300 milijonov EUR, tako da bo skupna zmogljivost financiranja dosegla 800 milijonov EUR za ciljne projekte, ki se bodo neposredno spopadali s temeljnimi vzroki migracij, in njegovo spremembo v obnovljivi sklad;

96.  ugotavlja, da Evropska investicijska banka (EIB) z instrumentom za spodbujanje naložb v državah AKP, podpira predvsem projekte za spodbujanje razvoja zasebnega sektorja, medtem ko migracijski sveženj AKP zajema tudi upravičene projekte javnega sektorja; pozdravlja oblikovanje novih partnerstev v okviru instrumenta za spodbujanje naložb v državah AKP, ki ga upravlja EIB; vendar poziva EIB, naj zagotovi dodatne informacije o sestavnih delih učinka vzvoda, namreč ustreznih delih iz kapitalskega dela in iz javnega financiranja Unije ali drugih večstranskih razvojnih bank ter povračil, ponovno vloženih v delovanje instrumenta za spodbujanje naložb v državah AKP;

97.  podpira Komisijo pri hitri pripravi kode za migracije v okviru odbora za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj za krepitev učinkovite rabe in sledljivosti povezanega financiranja;

Vzpostavitev novega partnerstva z državami AKP

98.  se veseli, da se ga bo v celoti obveščalo in se z njim posvetovalo o vmesnem pregledu 11. ERS, ki naj bi sicer upošteval Agendo 2030 in novo evropsko soglasje o razvoju, vendar bi moral v celoti upoštevati tudi načela razvojne učinkovitosti, ki so bila ponovno potrjena na forumu na visoki ravni o globalnem partnerstvu v Nairobiju, zlasti ko gre za odgovornost za prednostne naloge držav prejemnic;

o
o   o

99.  ponovno poziva k vključitvi sredstev ERS v splošni proračun.

(1) UL C 322, 28.9.2017, str. 281.
(2) UL C 322, 28.9.2017, str. 289.
(3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(4) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.
(5) UL L 344, 19.12.2013, str. 1.
(6) UL L 156, 29.5.1998, str. 108.
(7) UL L 317, 15.12.2000, str. 355.
(8) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.
(9) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.
(10) UL L 191, 7.7.1998, str. 53.
(11) UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
(12) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.
(13) UL L 58, 3.3.2015, str. 17.
(14) UL C 322, 28.9.2017, str. 281.
(15) UL C 322, 28.9.2017, str. 289.
(16) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(17) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.
(18) UL L 344, 19.12.2013, str. 1.
(19) UL L 156, 29.5.1998, str. 108.
(20) UL L 317, 15.12.2000, str. 355.
(21) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.
(22) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.
(23) UL L 191, 7.7.1998, str. 53.
(24) UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
(25) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.
(26) UL L 58, 3.3.2015, str. 17.
(27) Posebno poročilo št. 18/2016: Sistem EU za certificiranje trajnostnih biogoriv.


Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropski parlament
PDF 621kWORD 90k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek I – Evropski parlament (2017/2137(DEC))
P8_TA(2018)0124A8-0105/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0248/2017)(2),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2016, oddelek I – Evropski parlament(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 z odgovori institucij(4)

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 16. junija 2014 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(7) in zlasti člena 22,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0105/2018),

A.  ker je predsednik 28. junija 2017 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2016;

B.  ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 10. julija 2017 potrdil, da lahko razumno zagotovi, da so bila sredstva, dodeljena proračunu Parlamenta, porabljena v predvidene namene, skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in da vzpostavljeni kontrolni postopki nudijo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

C.  ker člen 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici;

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek I – Evropski parlament (2017/2137(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0105/2018),

A.  ker je računovodja Evropskega parlamenta v potrditvi končnega zaključnega računa navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da računovodski izkazi v vseh pomembnih vidikih predstavljajo pošteno sliko finančnega stanja, rezultatov poslovanja in denarnega toka Evropskega parlamenta;

B.  ker je bilo v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslanih 141 vprašanj in ker je Odbor za proračunski nadzor prejel pisne odgovore in javno razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

C.  ker je mogoče vedno izboljšati kakovost, učinkovitost in uspešnost pri upravljanju javnih financ, nadzor pa je potreben, da lahko državljani Unije zahtevajo odgovornost političnega vodstva in uprave Parlamenta;

Nadzor upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta

1.  je seznanjen, da formalni nadzor upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja Parlamenta sestavljajo štirje poglavitni deli:

   potrditev končnega zaključnega računa s strani računovodje Parlamenta;
   letna poročila notranjega revizorja in njegovo mnenje o sistemu notranje kontrole;
   ocena upravnih in drugih odhodkov za vse institucije Unije, tudi Parlamenta, s strani njegovega zunanjega revizorja, Računskega sodišča;
   postopek podelitve razrešnice, ki jo pripravi Odbor za proračunski nadzor in pripelje do sklepa Parlamenta o podelitvi razrešnice predsedniku Parlamenta;

2.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče povečalo število vzorčnih transakcij Parlamenta, in ga spodbuja, naj nadaljuje po tej poti, tveganje izgube ugleda je namreč razmeroma visoko, saj bi lahko takšne finančne in proračunske napake negativno vplivale na ugled institucije;

3.  spodbuja Računsko sodišče, naj razmisli o objavi več posebnih poročil o posebnih področjih delovanja Parlamenta, kot so njegove politike obveščanja in upravljanje nepovratnih sredstev za evropske politične stranke in fundacije, pri tem pa se posebej osredotoči na oblikovanje proračuna glede na uspešnost;

4.  pozdravlja, da želi uprava z nadaljnjo obravnavo okrepiti notranje strokovno znanje o računovodstvu in reviziji, saj je vzpostavila dodatne storitve za poslance, ki sodelujejo pri postopku podelitve razrešnice institucijam Unije, z njimi pa zagotavlja pomoč in podporo pri razumevanju in tolmačenju rezultatov letnih računovodskih in revizijskih poročil;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje Parlamenta

5.  ugotavlja, da so končne odobritve Parlamenta za leto 2016 znašale 1.838.613.983 EUR oziroma 19,39 % razdelka 5 večletnega finančnega okvira(8), predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2016, kar je 2,4-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2015 (1.794.929.112 EUR);

6.  je seznanjen, da je skupni znesek prihodkov, vknjiženih do 31. decembra 2016, znašal 183.381.513 EUR (leta 2015 je ta znesek znašal 176.367.724 EUR), vključno s 30.589.787 EUR namenskih prejemkov (v primerjavi s 27.988.590 EUR leta 2015);

7.  poudarja, da so štiri poglavja predstavljala 69,92 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Člani institucije), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč), kar kaže na visoko stopnjo togosti večine odhodkov Parlamenta;

8.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2016:

(a)  Razpoložljive odobritve (EUR)

odobritve za leto 2016:

1 838 613 983

nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2015:

-

samodejni prenosi iz proračunskega leta 2015:

289 323 907

odobritve iz namenskih prejemkov v letu 2016:

30 589 787

odobritve iz namenskih prejemkov, prenesene iz leta 2015:

103 055 269

skupaj:

2 261 582 946

(b)  Uporaba odobritev v proračunskem letu 2016 (EUR)

obveznosti:

2 225 465 435

izvršena plačila:

1 900 199 164

odobritve, samodejno prenesene v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

324 909 094

odobritve, nesamodejno prenesene v naslednje proračunsko leto:

-

stornirane odobritve:

36 094 295

(c)  Proračunski prihodki (EUR)

prejeti v letu 2016:

183 381 513

(d)  Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2016 (EUR)

1 574 480 381

9.  poudarja, da so bile obveznosti prevzete za 99,2 % odobritev v proračunu Parlamenta v skupni višini 1.823.844.172 EUR, delež storniranih odobritev pa je znašal 0,8 %; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila dosežena zelo visoka stopnja izvrševanja proračuna, tako kot že v prejšnjih letih; je seznanjen, da so plačila skupaj znašala 1.538.531.527 EUR, zaradi česar je stopnja izvrševanja znašala 84,4 %, to pa je 0,7 % več kot leto prej;

10.  poudarja, da so bile stornirane odobritve za leto 2016, ki so znašale 14.769.811 EUR, povezane predvsem z osebnimi prejemki in drugimi pravicami, pa tudi – kot že večkrat – z odhodki, povezanimi z nepremičninami;

11.  je seznanjen, da je bilo v proračunskem letu 2016 v skladu s členoma 27 in 46 finančne uredbe(9) odobrenih sedem prerazporeditev, ki so znašale 66.655.000 EUR oziroma 3,6 % končnih odobritev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila večina teh odobritev znova povezana z nepremičninsko politiko Parlamenta, zlasti s projektom stavbe Konrad Adenauer; meni, da je stopnja prerazporeditev neizkoriščenih sredstev še vedno zelo visoka; je trdno prepričan, da bi bilo treba z učinkovitim upravljanjem proračuna te prerazporeditve zmanjšati na najnižjo možno mero; poziva, naj se v okviru proračunske strategije dovolj jasno oblikuje nepremičninsko politiko Parlamenta;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2016 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

12.  spominja, da Računsko sodišče za vse institucije Unije opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik; poudarja, da med upravne in z njimi povezane odhodke sodijo odhodki za človeške vire (plače, dodatki in pokojnine), ki predstavljajo 60 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za nepremičnine, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo;

13.  želi spomniti, da je revizija vključevala pregled reprezentativnega vzorca 100 plačilnih transakcij, kar je vključevalo na tveganju temelječ vzorec 20 obveznosti, ki so bile odobrene blizu konca proračunskega leta 2016 in samodejno prenesene v leto 2017, da bi se preverila uporaba proračuna v skladu z načelom enoletnosti;

14.  je seznanjen z navedbami Računskega sodišča, da revizija na splošno kaže, da za odhodke za upravo ni značilna visoka stopnja napake; ugotavlja, da na podlagi 12 količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira znaša 0,2 % (0,6 % v letu 2015);

Upravljanje sredstev v političnih skupinah

15.  želi spomniti, da politične skupine pri upravljanju sredstev, ki so jim dodeljena, odgovarjajo Parlamentu, in sicer v okviru pristojnosti, ki jim jih je dodelilo predsedstvo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri preverjanju odobritve in poravnave odhodkov, povezanih s skupino Evropa narodov in svobode (ENF), in da so bila izvršena plačila, ki niso imela podlage v pogodbah, sklenjenih na podlagi javnega naročila; ; poudarja, da je zunanja revizijska hiša „Ernst and Young“ izdala mnenje s pridržkom; poziva predsedstvo, naj sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s skupino ENF, vključno z morebitnim povračilom stroškom;

16.  je seznanjen s specifičnimi ugotovitvami glede Parlamenta, ki so vključene v letno poročilo Računskega sodišča za leto 2016; ugotavlja, da je Računsko sodišče v zvezi z enim plačilom politični skupini odkrilo slabosti v kontrolah odobritve in poravnave odhodkov, nastalih leta 2015 in obračunanih leta 2016; prav tako ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so bila izvršena plačila, ki niso imela podlage v pogodbah, sklenjenih na podlagi javnega naročila; nenazadnje ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče podobne pomanjkljivosti odkrilo v transakciji iz leta 2015, ki se nanaša na drugo politično skupino;

17.  je seznanjen z odgovori Parlamenta v spornem postopku z Računskim sodiščem; poziva Računsko sodišče, naj obvešča pristojni odbor o izvajanju priporočila v zvezi s pregledom okvira za spremljanje izvrševanja proračunskih sredstev, dodeljenih političnim skupinam, ter učinkoviteje spremlja, kako skupine uporabljajo pravila za odobritev in poravnavo odhodkov ter izvajajo postopke javnih naročil;

18.  spodbuja sekretariat Parlamenta, naj nadaljuje z dodatnimi prizadevanji, da bi pomagal političnim skupinam pri izboljšanju njihovega notranjega finančnega upravljanja in pri zagotavljanju boljših smernic zanje; poziva politične skupine, naj še izboljšajo uporabo ustreznih pravil za odobritev in poravnavo odhodkov ter izboljšajo in dodatno uskladijo način izvajanja postopkov javnih naročil;

Letno poročilo notranjega revizorja

19.  je seznanjen, da je notranji revizor na odprti seji pristojnega odbora 23. januarja 2018 predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2016 opravil naslednje revizije:

   pregled projekta za novi sistem finančnega poslovodenja – faza 3;
   spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročil o notranji reviziji;
   avdiovizualni sektor;
   postopek zaposlovanja uradnikov in začasnih uslužbencev;
   zunanje strokovno znanje za projekte gradenj v Generalnem direktoratu za infrastrukturo in logistiko (GD INLO);
   proces poročanja o dejavnostih;
   postopek zaposlovanja pogodbenih uslužbencev;
   infrastruktura in operacije IT: inventar podatkovnega centra in upravljanje zunanjega strokovnega znanja;

20.  želi spomniti, da je letno poročilo o dejavnosti eden temeljev strukture upravljanja Parlamenta; poudarja, da je notranji revizor opravil revizijo procesa poročanja o dejavnosti, ki se je osredotočala na učinkovitost letnih poročil o dejavnosti kot orodja za poročanje o odgovornosti in uspešnosti, ter podal naslednja priporočila:

   sprejeti bi bilo treba celovit okvir za načrtovanje in poročanje; ta bi moral zajemati določanje strateških ciljev in letnih operativnih ciljev vsakega generalnega direktorata, določiti ključne kazalnike rezultatov ter izboljšati poročanje o uspešnosti v letnih poročilih o dejavnosti;
   generalni sekretar bi moral imenovati službo z razširjenim mandatom za usklajevanje in spremljanje procesa poročanja o dejavnosti;
   izboljšati bi bilo treba ocenjevanje okvira notranje kontrole in poročanja o njem, in sicer z imenovanjem koordinatorja notranje kontrole v vsakem GD, kar bi generalnim direktoratom zagotovilo ustrezne smernice in orodja ter zagotovilo usklajeno poročanje o notranjih kontrolah v letnih poročilih o dejavnosti;
   sprejeti bi bilo treba smernice, specifične za Parlament, za pripravo izjave o zanesljivosti in oceno potrebe po izražanju morebitnih pridržkov;

21.  je seznanjen, da je bilo v procesu nadaljnjih ukrepov leta 2016 zaključenih 22 od 48 potrjenih nezaključenih ukrepov, pa tudi da se je profil tveganja ukrepov, katerih izvedba zamuja, v letu 2016 še naprej postopoma zmanjševal; je zlasti seznanjen, da je bilo ob koncu leta 10 od 26 nezaključenih ukrepov v kategoriji „znatnega tveganja“, preostalih 16 pa v kategoriji „zmernega tveganja“;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za proračunsko leto 2015

22.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za proračunsko leto 2015, ki jih je Odbor za proračunski nadzor prejel 4. oktobra 2017, in s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za proračunsko leto 2015 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila; poudarja, kako pomembno je, da bi v Odboru za proračunski nadzor pogosteje potekale razprave z generalnim sekretarjem o vprašanjih v zvezi s proračunom Parlamenta in njegovim izvrševanjem;

23.  znova poudarja, da bi bilo treba zavoljo večje preglednosti v instituciji, predvsem v zvezi z njenim postopkom sprejemanja odločitev, poenostaviti in povečati dostopnost dela internih organov odločanja v Parlamentu, zlasti predsedstva in - v prvi vrsti - njenega postopka odločanja; poziva, naj se dnevni red sej predsedstva pravočasno objavlja na intranetu, zapisnike teh sej pa bi bilo treba objavljati precej hitreje; poudarja, da pred objavo ni treba čakati na prevod v vse jezike; čestita kolegiju kvestorjev za napredek, dosežen na tem področju, zlasti kar zadeva novo politiko objavljanja sprejetih sklepov;

24.  poziva generalnega sekretarja, naj to resolucijo posreduje predsedstvu in izpostavi zlasti tiste točke, v katerih se zahteva ukrepanje ali odločitev predsedstva; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi akcijski načrt in časovnico, ki bosta predsedstvu omogočila nadaljnje ukrepanje in/ali odgovore na priporočila, ki mu jih je v resolucijah o podelitvah razrešnic posredoval Parlament, in bosta vključevala rezultate dokumenta o letnem nadaljnjem ukrepanju; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun in Odboru za proračunski nadzor pravočasno poroča o vseh projektih, ki jih predloži predsedstvu in pomembno vplivajo na proračun;

25.  vendar obžaluje, da veliko priporočil iz resolucije o podelitvi razrešnice(10) za proračunsko leto 2015 ni bilo nadalje obravnavanih, za to pa ni bilo podanih nobenih razlogov ali utemeljitev; je zelo zaskrbljen, ker ne predsedstvo ne generalni sekretar nista objavila poročila o napredku oziroma dosegla zadostnega napredka v zvezi s številnimi pozivi k ukrepanju ali k sprejetju odločitve;

26.  znova poziva predsedstvo, naj poskrbi za nadaljnjo obravnavo vseh sklepov o podelitvi razrešnice, kakor izhaja iz člena 25 Poslovnika in Priloge IV k Poslovniku ter členov 6 in 166 finančne uredbe;

27.  opozarja, da je bila v obeh resolucijah o podelitvi razrešnice Parlamentu za proračunski leti 2014(11) in 2015 zahtevana tehnična rešitev, s katero bi lahko poslanci na svojih osebnih straneh spletnega mesta Parlamenta prostovoljno objavljali sestanke s predstavniki interesov; poziva predsedstvo Parlamenta in generalnega sekretarja, naj to omogočita brez nadaljnjega odlašanja;

28.  poziva generalnega sekretarja, naj obvesti poslance o napredku, doseženem v zvezi s projektom iPACS (katerega cilj je okrepiti in posodobiti varovanje ljudi, stavb in premoženja Parlamenta); ugotavlja, da je bil ta projekt sprejet s sklepom predsedstva z dne 9. marca 2015; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da projekt, ki ima za Parlament tako velik pomen in ki stane toliko denarja, poteka brez težav;

29.  poziva generalnega sekretarja, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi obravnaval precejšnje povečanje cen hotelskih nočitev v Strasbourgu, ki se iz leta v leto naglo povečujejo, vrhunec pa dosežejo prav v času plenarnih zasedanj; priporoča, naj se poenostavi transport med Strasbourgom in nemško stranjo meje, kjer so cene občutno nižje (morda z avtobusnim prevozom med Kehlom in stavbo Parlamenta);

30.  pozdravlja pobudo generalnega sekretarja v zvezi s pregledom strategije za izredne razmere in neprekinjenost poslovanja, da bi povečali odpornost Parlamenta v primeru morebitnega večjega incidenta (kakršne koli vrste, na primer na področju informacijske tehnologije, varovanja ali prostorov), ki vpliva na dejavnosti Parlamenta, kakor je navedeno v sklepu predsedstva z dne 3. maja 2016;

Razrešnica Parlamentu za leto 2016

31.  je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsednikom, pristojnim za proračun, generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor v navzočnosti notranjega revizorja, ki je v okviru postopka podelitve razrešnice Parlamentu za proračunsko leto 2016 potekala 23. januarja 2018;

32.  je seznanjen, da je predsedstvo po referendumu 23. junija 2016 v Združenem kraljestvu razpravljalo o njegovih posledicah na svoji seji 4. julija 2016; je seznanjen s stališčem predsednika, da britanski poslanci in uslužbenci Parlamenta uživajo enake pravice in dolžnosti kot vsi drugi poslanci in uslužbenci institucije, dokler bo Združeno kraljestvo ostalo polnopravna članica Unije; ugotavlja, da mora biti ta ureditev prožna in upoštevati morebitne rezultate pogajanj o izstopu Združenega kraljestva; ugotavlja, da se utegne položaj britanskih poslancev in uslužbencev Parlamenta spremeniti v prehodnem obdobju, ki pa še ni določeno;

33.  je seznanjen, da je rezultat referenduma znatno vplival na sekretariate odborov, raziskovalne oddelke in horizontalne službe političnih generalnih direktoratov: je seznanjen, da so službe Parlamenta na podlagi ugotavljanja dejstev pripravile analitično gradivo, v katerem se obravnava vpliv izstopa Združenega kraljestva na področja politike in zakonodajo na posameznih področjih; je seznanjen tudi, da je prihodnja obravnava tega vprašanja pravno zelo zapletena, pa tudi, da je strokovno znanje, ki je bilo pripravljeno v sekretariatih odborov in tematskih sektorjev, pripravljeno za uporabo v naslednjih fazah procesa izstopa na podlagi sprejetih političnih odločitev;

34.  pozdravlja izboljšano sodelovanje na področju varnosti med Parlamentom in nacionalnimi organi držav gostiteljic, zlasti belgijskimi;

35.  poziva generalnega sekretarja, naj se z belgijskimi železnicami dogovori o povečanju števila neposrednih vlakov med bruseljsko železniško postajo Luxembourg in letališčem Zaventem v času prihoda in odhoda največjega števila poslancev, da bi prihranili čas, potreben za potovanje, in zmanjšali ogljični odtis poslancev; poziva sekretariat, naj med poslanci spodbuja uporabo železniških povezav;

36.  želi spomniti, da je odprtost za javnost ena glavnih značilnosti Parlamenta; podpira reorganizacijo in izboljšanje vhodov v vse stavbe Parlamenta v treh krajih dela na podlagi novega varnostnega koncepta, ki zagotavlja varno delovno okolje za parlamentarne dejavnosti, ob tem pa ohranja odprtost Parlamenta; je seznanjen, da so bili ti vhodi, ki so bili posodobljeni leta 2015, opremljeni z novimi sistemi za kontrolo dostopa in vključeni v novi centralni integrirani sistem fizične kontrole dostopa; poudarja, da je vhod v stavbo Louise Weiss v Strasbourgu (LOW) eden od vhodov, ki jih med plenarnimi zasedanji najpogosteje uporabljajo poslanci, osebje Unije in obiskovalci; poudarja, da gre za dejansko najbolj prepoznaven vhod v Strasbourgu; obžaluje, da je začasno varnostno preverjanje ob vhodu v stavbo LOW pravzaprav postalo stalno preverjanje; poziva generalnega sekretarja, naj predlaga nadomestno možnost, da bi poenostavil vstop v stavbo LOW, hkrati pa ohranil stopnjo varnosti in privlačnost tega vhoda;

37.  opaža, da so med generalnimi direktorati še vedno razlike v pozornosti, ki se namenja oblikovanju proračuna glede na uspešnost, v nekaterih delih uprave pa je ta način še vedno v začetni fazi; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da se bo po celotni upravi določilo in spremljalo jasne in merljive cilje;

38.  obžaluje, da po podatkih Računskega sodišča stroški geografske razpršitve Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; je seznanjen z ugotovitvami iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Unije(12), da je 78 % vseh službenih potovanj uslužbencev Parlamenta, za katere veljajo kadrovski predpisi, neposredna posledica dejstva, da so službe Parlamenta geografsko razpršene; spominja, da je ocenjeni okoljski učinek te razpršitve med 11.000 in 19.000 tonami emisij CO2; z obžalovanjem ugotavlja, da so skupni stroški povračil potnih stroškov poslancev zgolj za plenarna zasedanja v Strasbourgu v letu 2016 znašala več kot 21 352 262 EUR; poziva Svet, naj poišče rešitev za en sam sedež za Evropski parlament, da se ne bo tratilo denarja davkoplačevalcev;

39.  je seznanjen z objavo sedmih poročil o stroških neukrepanja na ravni EU ter petih ocen evropske dodane vrednosti, ki so bile dokončane leta 2016;

40.  je seznanjen z revizijo stopenj nadomestila za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki se izplača za njihova službena potovanja med tremi kraji dela Parlamenta; ugotavlja, da je za uradnike in druge uslužbence Parlamenta med službenimi potovanji v Strasbourgu določena zgornja meja 180 EUR za hotele in 102 EUR za dnevnice, kar pomeni, da dnevno nadomestilo skupaj znaša 282 EUR; ker se je za enake stroške akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ta znesek zmanjšal na 137 EUR, 160 EUR ali 183 EUR na dan, in sicer v skladu s presojo poslanca; opozarja pa, da so za službena potovanja v druge kraje akreditirani parlamentarni pomočniki upravičeni do enakih dnevnic kot uradniki in drugi uslužbenci Parlamenta; že tretje leto zapored poziva predsedstvo, naj v smislu enake obravnave delavcev hitro ukrepa in uskladi dnevnice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov za službena potovanja v Strasbourg z dnevnicami uradnikov in drugih uslužbencev; znova poziva predsedstvo, naj v celoti poenoti dnevnice uradnikov, drugih uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov;

41.  pozdravlja pripravljenost generalnega sekretarja za iskanje rešitve in ponovno poziva k uresničljivi rešitvi za tiste akreditirane parlamentarne pomočnike, ki ob izteku sedanjega zakonodajnega obdobja ne bodo pridobili pravice, da ob dopolnitvi upokojitvene starosti zaprosijo za evropsko pokojnino, čeprav so bili brez prekinitve zaposleni dva parlamentarna mandata, saj zaradi predčasnih volitev leta 2014 in zamude pri potrjevanju njihovih novih pogodb, ki je posledica močne delovne obremenitve kadrovske službe po volitvah leta 2009 in 2014, torej okoliščin, na katere sami in poslanci, ki jih zaposlujejo, nimajo nikakršnega vpliva, ne bodo dosegli zahtevane desetletne delovne dobe zato poziva, naj se dva parlamentarna mandata štejeta kot deset let aktivne delovne dobe; poziva generalnega sekretarja, naj generalnemu direktoratu za kadrovske zadeve (GD PERS) naroči, naj brez odlašanja poišče morebitne rešitve, o postopku pa obvešča predstavnike akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in jih vključi vanj; poziva Komisijo, naj pred 1. septembrom 2018 pripravi zakonodajni predlog za rešitev tega vprašanja;

42.  ugotavlja, da prihaja pri povračilu stroškov za nekatera službena potovanja do velikih zamud, in predlaga, da bi bilo treba preučiti rešitve, kako bi skrajšali to obdobje in dosegli razumni rok;

43.  šteje za primerno, da se ohrani zmerno povečanje sredstev v proračunski vrstici 422 „Odhodki za parlamentarno pomoč“, in sicer ob upoštevanju povečanega obsega dela zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, vedno večjega števila tristranskih pogovorov, rastočega števila začasnih in posebnih odborov, ki je doseglo zgodovinski prag 25 stalnih in začasnih odborov, ter sovpadanja konca zakonodajnega obdobja in zapletenega svežnja zakonodajnih predlogov o večletnem finančnem okviru;

44.  poziva generalnega sekretarja, naj Komisiji posreduje poročilo o oceni novega statuta akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, pripravljenega na podlagi resolucije z dne 28. aprila 2016 o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2014 in navedenega v členu 3 Uredbe Sveta (ES) št. 160/2009(13);

45.  poziva predsedstvo, naj v sklopu ocenjevanja novih pravil o skupinah obiskovalcev, sprejetih lansko leto, iz njih izbriše možnost, da se kot vodje skupin imenujejo akreditirani parlamentarni pomočniki, saj to vzbuja pomisleke s strokovnega, pravnega in etičnega vidika, pa tudi z vidika varstva podatkov;

46.  ugotavlja, da imajo praktikanti, ki jih zaposlujejo poslanci, pogodbo s poslancem v okviru zasebnega prava, kar jim ne omogoča, da bi v Parlamentu imeli status, podoben drugim kategorijam uslužbencev Parlamenta, ali bili upravičeni do štipendij Parlamenta (Schumanove štipendije); obžaluje, da v generalnem direktoratu za finance (GD FINS) ni instrumenta ali pravnega okvira, s katerim bi bilo mogoče uvesti mehanizem neposrednih vnaprejšnjih plačil praktikantom, preden se odpravijo na službeno potovanje, kakor je v uporabi za druge uslužbence, saj praktikanti iz očitnih razlogov le stežka zalagajo te stroške iz lastnega žepa; poudarja, da se lahko poslanci s praktikantom in plačilnim posrednikom dogovorijo o vnaprejšnjem plačilu za vsak primer posebej; kljub temu ugotavlja, da številni poslanci ne uporabljajo storitev plačilnih posrednikov za povračila pripravnikom, ki jih zaposlijo, in poziva Parlament, naj čim prej oceni, ali bi bilo mogoče uvesti sistem neposrednih plačil;

47.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da tudi v tej pozni fazi parlamentarnega obdobja na straneh za poslance na uradnem spletnem mestu Parlamenta še vedno manjka več kot polovica življenjepisov; poziva generalnega sekretarja, naj hitro sprejme ukrepe, s katerimi bi zagotovil, da bodo na uradnem spletnem mestu objavljeni življenjepisi vseh poslancev;

48.  opozarja, da mandat poslanca Parlamenta ni združljiv z več funkcijami, tudi z mandatom poslanca v nacionalnem parlamentu ne; poziva, naj se za naslednje parlamentarno obdobje oblikujejo ustrezna pravila, s katerimi se izključi možnost, da bi poslanci imeli dodaten mandat v regionalnem parlamentu države članice, ki ima zakonodajne pristojnosti in svojim poslancem, kar zadeva delovni čas, nalaga podobne obveznosti kot nacionalni parlamenti;

49.  meni, da bi bilo treba, če želimo povečati neodvisnost in zanesljivost mnenj in študij, oblikovati pravila o nasprotju interesov strokovnjakov, ki jih najamejo parlamentarni odbori;

50.  opozarja, da je bilo v razrešnicah za proračunski leti 2014 in 2015 navedeno, da spletno mesto Parlamenta ni ravno uporabnikom prijazno, zato poziva generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM), naj izboljša spletno mesto in uvede učinkovitejši iskalnik; poudarja, da je treba še izboljšati privlačnost in videz spletnega mesta, prav tako pa si je treba prizadevati za povečanje raznolikosti profilov v družbenih medijih; poziva k začetku izvajanja nove strategije, ki bi v celoti upoštevala družbene medije v vseh svojih pojavnih oblikah;

51.  je seznanjen s posodobljeno izjavo o poslanstvu informacijskih pisarn, ki se bodo odslej imenovale „pisarne za stike“ (v skladu s sklepom predsedstva, sprejetim novembra 2017); odločno poudarja, da je njihova glavna funkcija lokalno obveščanje in komuniciranje v imenu Parlamenta, da bi se zagotavljale informacije o Uniji in njenih politikah prek dejavnosti zunanjih deležnikov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, poudarja, da je treba optimizirati uporabo novih komunikacijskih tehnologij in modelov ter izkoristiti privilegiran geografski položaj pisarn za stike, saj so v bližini državljanov, da bi se dodatno okrepile dejavnosti na lokalni ravni, kot so razprave s poslanci in civilno družbo, s čimer bi prisluhnili ljudem in jih pritegnili k sodelovanju; poudarja, da bi morale spletne razprave in medijska pozornost, ki jo povzročijo ti dogodki, prispevati k dodatnemu približevanju državljanom; poziva, naj se izboljša strategija, sprejeta v zvezi z informacijskimi pisarnami Parlamenta, in poziva GD COMM, naj obravnava težavo neskladja med porabljenimi sredstvi za stroške stavb in osebja ter osrednjo vlogo teh pisarn, namreč neposrednim komuniciranjem z lokalnimi deležniki in državljani;

Generalni direktorat za komuniciranje

52.  želi spomniti, da je ključni kazalnik uspešnosti za GD COMM skupni doseg ali izpostavljenost, dosežena na vseh komunikacijskih platformah in kanalih Parlamenta; ugotavlja, da sta se prisotnost Parlamenta v medijih in povprečno medijsko pokrivanje na mesec povečala za 12 % v primerjavi z letom 2015 ter za 7 % v primerjavi z volilnim letom 2014; se zaveda, da je začel Parlament bolje uporabljati družbene medije, in je seznanjen z ukrepi v zvezi z ozaveščanjem mladih; vendar poudarja, da bi se morale komunikacijske dejavnosti Parlamenta še naprej izboljševati, zlasti s povečanjem dosega na družbenih medijih, ki je trenutno pod standardi, ki se pričakujejo od parlamentarne institucije; poudarja, da je treba – zlasti z ozirom na evropske volitve leta 2019 – oblikovati in začeti izvajati celovito strategijo na področju družbenih medijev; poudarja, da bi morala ta strategija ponazarjati obseg dela, ki ga opravi Parlament, obenem pa upoštevati raznolike interese, pomisleke in zamisli za prihodnost Evrope, ki jih izrazijo državljani;

53.  je seznanjen, da je GD COMM začel nov večletni delovni program za nepovratna sredstva na področju medijev in organizacije prireditev, ki zajema obdobje 2016–2019; se zaveda, da sta bila za podelitev nepovratnih sredstev v kategoriji medijev sklenjena 102 okvirna sporazuma o partnerstvu, izbranih pa je bilo 48 vlog za nepovratna sredstva v skupnem znesku 3,99 milijona EUR; ugotavlja, da je bilo na področju organizacije prireditev izbranih 18 projektov za dodelitev nepovratnih sredstev v skupnem znesku 0,8 milijona EUR; poziva GD COMM, naj se osredotoči na dejavnejši pristop v odnosu do tistih, ki jih dejavnosti Parlamenta ne pritegnejo samodejno in so nemara celo skeptični glede njegovega delovanja;

54.  je seznanjen z večjimi tehničnimi in uredniškimi spremembami javnega spletnega mesta Parlamenta, zlasti v zvezi z optimizacijo spletnega mesta za iskalnike; čestita GD COMM za doseženi napredek, a dodaja, da vse skupaj še vedno poteka prepočasi; je seznanjen, da sta bila projekt odzivnega spletnega oblikovanja ter projekt prenove platforme za neposredni prenos in video na zahtevo, katerih cilj je preoblikovati spletno mesto in ga narediti prilagodljivega za vse vrste naprav, leta 2016 začeta in uspešno vključena v nekatere dele spletne strani; poziva, naj se ta projekta nadaljujeta in vključita v vse razdelke spletnega mesta Parlamenta; ugotavlja, da je treba storiti še veliko, preden bo na voljo učinkovito spletno mesto in komunikacijsko orodje; poudarja, da je treba prenovo končati pravočasno, saj bi bilo treba zagotoviti prepoznavnost in dostopnost Parlamenta precej pred prihodnjimi evropskimi volitvami leta 2019, a najpozneje ob tej priložnosti; poudarja, da je pregledno in dostopno spletno mesto osrednjega pomena za vključevanje državljanov;

55.  je seznanjen z znatnim povečanjem števila zahtevkov v okviru storitve poizvedbe državljanov (AskEP) od leta 2014, zlasti zaradi na videz usklajenih kampanj pošiljanja zahtevkov v zvezi s tematskimi vprašanji; priporoča, naj se o odgovorih Parlamenta obvesti poslance, ki morda za to ne vedo;

56.  opozarja na najnovejšo anketo Eurobarometra, ki jo je naročil Parlament, v okviru katere je bilo zastavljeno specifično vprašanje o ugledu Parlamenta; je zadovoljen, da se je glede na anketo odstotek državljanov, ki imajo pozitivno mnenje o Parlamentu, povečal s 25 % (leta 2016) na 33 % (leta 2017); z zadovoljstvom ugotavlja, da se porast ugleda Parlamenta neposredno sklada z upadom negativnega mnenja o njem, ki se je zmanjšalo za sedem odstotnih točk z 28 % (leta 2016) na 21 % (leta 2017); poudarja, da je treba, čeprav je nedvomno opaziti znake izboljšav, storiti še veliko;

57.  poziva predsedstvo, naj v sklopu ocenjevanja novih pravil o skupinah obiskovalcev, sprejetih lansko leto, iz njih izbriše možnost, da se kot vodje skupin imenujejo akreditirani parlamentarni pomočniki;

58.  poziva k pregledu sistema za izračunavanje povračila potnih stroškov za skupine obiskovalcev pod pokroviteljstvom poslancev, da bi zagotovili enako obravnavo vseh državljanov Unije ter spodbujali uporabo bolj okolju prijaznih prevoznih sredstev, saj sedanji sistem, temelječ na izračunavanju kilometrine, ne upošteva, da so nekateri deli Unije skorajda odrezani od sveta ali ležijo za geografskimi ovirami, prav tako pa ne krije stroškov potovanja do krajev, v katerih so na voljo hitrejša in okolju prijaznejša prevozna sredstva;

59.  je seznanjen, da je bilo 31. decembra 2016 v sekretariatu skupaj zaposlenih 5.375 uradnikov in začasnih uslužbencev (16 manj kot 31. decembra 2015), v političnih skupinah pa je bilo skupaj zaposlenih 806 uradnikov in začasnih uslužbencev (35 več kot 31. decembra 2015); ugotavlja, a je bil GD PERS skupaj s pogodbenimi uslužbenci odgovoren za 9.617 zaposlenih (264 več kot 31. decembra 2015);

60.  ugotavlja, da je bilo 1. januarja 2016 iz kadrovskega načrta Parlamenta izbrisanih 57 delovnih mest v skladu z revizijo kadrovskih predpisov in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve

61.  pozdravlja, da spodbujanje enakih možnosti ostaja ena ključnih komponent politike upravljanja človeških virov Parlamenta; je seznanjen, da se je izvajanje akcijskega načrta za spodbujanje enakosti spolov in raznolikosti, ki ga je predsedstvo sprejelo leta 2015, nadaljevalo v letu 2016, skupaj z njegovimi posebnimi cilji in vsemi drugimi povezanimi ukrepi;

62.  pozdravlja, da je bil sprejet načrt za enakost spolov v sekretariatu Evropskega parlamenta; je seznanjen, da načrt vsebuje konkretne ukrepe in jasno časovnico za posebne ukrepe v zvezi z upravljanjem, poklicnim usposabljanjem, ozaveščanjem o enakosti spolov, ukrepi za ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem ter rednim statističnim spremljanjem enakosti spolov;

63.  pozdravlja dejstvo, da je delež žensk na ravni vodij enot, ki jih je imenoval generalni sekretar, porasel z 21 % leta 2006 na 36 % leta 2016 ter da položaji, na katere so bile imenovane ženske, kažejo zadovoljivo izboljšanje kakovosti položajev, na katere so imenovane ženske;

64.  obžaluje, da je ravnotežje med spoloma na ravni generalnih direktorjev padlo s 33,3 % proti 66,7 % leta 2015 na 16,7 % proti 83,3 % leta 2016; je seznanjen, da je ravnotežje med spoloma na ravni direktorjev v letih 2015 in 2016 ostalo skoraj nespremenjeno, in sicer 29,2 % proti 70,8 % oziroma 29,8 % proti 70,2 %; meni, da je ta poteza v nasprotju z načrtom za enakost spolov v sekretariatu Evropskega parlamenta;

65.  priznava, da je Parlament za izvajanje nekaterih dejavnosti, kot sta delovanje menz in čiščenje, dajal prednost zunanjim izvajalcem ter da zato v nekaterih generalnih direktoratih število zunanjega osebja v prostorih Parlamenta lahko celo presega število uradnikov;

66.  ponovno izraža mnenje, da se zunanjega osebja ne bi smelo uporabljati kot nadomestilo za zmanjšanje števila delovnih mest, kot je bilo dogovorjeno v okviru revizije Kadrovskih predpisov leta 2014 in sedanjem večletnem finančnem okviru;

67.  je seznanjen, da je ob koncu leta 2016 v parlamentu delalo 1.924 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, leto prej pa 1.791; poziva, naj se pravice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in lokalnih pomočnikov, katerih pogodbe so neposredno povezane z mandatom poslancev, ki jih podpirajo, obravnavajo posebej, saj so akreditirani parlamentarni pomočniki uslužbenci, ki s Parlamentom podpišejo pogodbo o zaposlitvi, lokalne pomočnike pa pokrivajo različne nacionalne zakonodaje;

68.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi domnevne prakse poslancev, ki naj bi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom nalagali obveznost službenih poti, zlasti v Strasbourg, brez potnega naloga, stroškov službenega potovanja ali enostavno brez potnih stroškov; meni, da tovrstna praksa dopušča zlorabe, saj morajo akreditirani parlamentarni pomočniki, če so napoteni na službeno pot brez potnega naloga, za to pot sami kriti stroške, zanje pa v tem primeru tudi ne velja zavarovanje na delovnem mestu; poziva generalnega sekretarja, naj te domneve razišče in o tem poroča do konca leta;

69.  ponovno poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj ponovno preučita možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod nekaterimi pogoji spremljajo poslance v uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, kot je to zahtevalo že več poslancev; poziva generalnega sekretarja, naj preuči proračunske posledice ter organizacijo in logistične vidike teh misij;

70.  je seznanjen, da Parlamenta zagotavlja proračun za odbor zaposlenih; poziva, naj se podoben proračun zagotovi za odbor akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, saj opravljajo naloge, določene s statutom poslancev Evropskega parlamenta in njegovimi izvedbenimi ukrepi, ki so koristne za vse institucije in poslance;

71.  poziva upravo, naj odbor akreditiranih parlamentarnih pomočnikov vključi v postopek odločanja o vseh pravilih, ki utegnejo zadevati izključno odbor akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ali skupaj z vsemi drugimi kategorijami zaposlenih, ki so zastopani v odboru zaposlenih;

72.  pozdravlja interes, da se zaposleni z državljanstvom Združenega kraljestva, ki so postali evropski javni uslužbenci, ohranijo na položajih; prosi generalnega sekretarja, naj poroča o morebitnih tveganjih za zaposlene, ki so državljani Združenega kraljestva, in o načinih, da se zagotovi, da ne bodo postali žrtve izstopa te države iz Unije ter da bodo v celoti zaščitene njihove statutarne, pogodbene in pridobljene pravice;

73.  je seznanjen, da je bilo na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(14) iz kadrovskega načrta Parlamenta za leto 2016 odstranjenih 57 delovnih mest, kar je v skladu z zahtevo po zmanjšanju števila delovnih mest za 5 %; je seznanjen z ukinitvijo nadaljnjih dveh delovnih mest, ki sta vezani na medinstitucionalne projekte IT in bosta predvidoma prerazporejeni na Komisijo; je seznanjen tudi, da bi moral Parlament na podlagi sklepa proračunskega organa svoj kadrovski načrt do 1. januarja 2017 zmanjšati za dodatnih 76 delovnih mest;

74.  meni, da bi moral Parlament v odziv na kampanjo #metoo doseči ničelno toleranco do vseh oblik nasilja – strukturnega, spolnega, fizičnega ali psihičnega; zato zahteva:

   popolno odgovornost storilcev s celovito uporabo razpoložljivih kazni in sankcij;
   vzpostavitev osrednjega urada za pritožbe, kjer se prijavijo primeri nadlegovanja;
   dostop za vse do neodvisnega odbora za nadlegovanje v Parlamentu, ki ne bo odražal notranje strukture moči s tem, da bi bili njegovi člani poslanci;
   zaščito žrtev in prijaviteljev takšnega nasilja, ki jim zagotavlja popolno anonimnost in diskretnost;
   psihološko podporo za žrtve, ki jo zagotavlja osrednji urad Parlamenta z zdravniki, socialnimi delavci in svetovalci;
   obvezno usposabljanje o spolnem nadlegovanju in mobingu za poslance in uradnike na položajih moči;
   usposabljanje in informacije za zaposlene, da se jim pomaga prepoznati spolno nadlegovanje in da se zagotovi, da so seznanjeni s svojimi pravicami;

75.  meni, da bi lahko relativno nizko število pritožb zaradi nadlegovanja, ki so bile leta 2016 predložene svetovalnima odboroma glede nadlegovanja za uslužbence in akreditirane parlamentarne pomočnike, pomenilo pomanjkanje ustreznih kanalov; poudarja, da sta v kadrovski predpisih priznani dve vrsti nadlegovanja (psihološko in spolno nadlegovanje); meni, da bi moral biti boj proti vsem vrstam nadlegovanja med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami generalnega sekretarja; v zvezi s tem pozdravlja predlog generalnega sekretarja glede uvedbe mreže neodvisnih zaupnih svetovalcev, s katerimi bi lahko v stik stopili akreditirani parlamentarni pomočniki, pripravniki, ki delajo za poslance, uslužbenci političnih skupin ter vsi drugi uslužbenci in pripravniki; je seznanjen, da bodo ti svetovalci izbrani na podlagi svojega strokovnega znanja in medosebnih veščin ter da se bodo udeležili usmerjenega usposabljanja; spodbuja revizijo sestave svetovalnih odborov, ki se ukvarjajo s pritožbami zaradi nadlegovanja, da se zagotovita enakopravna zastopanost poslancev, akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in uslužbencev ter spolna uravnoteženost; poziva predsedstvo, naj preuči možnost imenovanja zunanjega revizorja, da se notranji procesi dodatno izboljšajo;

76.  poudarja, da je treba ustanoviti neodvisen organ za razkritja, svetovanje in napotitve z dovolj proračunskimi sredstvi, ki bo prijaviteljem nepravilnosti pomagal uporabiti prave kanale pri razkritju informacij o morebitnih nepravilnostih, povezanih s finančnimi interesi Unije, obenem pa bo zaščitil njihovo zaupnost in jim ponudil potrebno pomoč in nasvete;

77.  ponovno opozarja na ranljiv položaj akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in pripravnikov, ki jih zaposlujejo poslanci, kar zadeva interna pravila za zaščito prijaviteljev nepravilnosti; svari generalnega sekretarja pred finančnimi posledicami, ki utegnejo prizadeti Parlament, če še naprej ne bo zagotavljal zahtevane zaščite prijaviteljev nepravilnosti v primerih, ko akreditirani parlamentarni pomočniki prijavijo zlorabe poslancev; poziva generalnega sekretarja, naj nemudoma obravnava te razmere;

78.  poziva, naj se rezervirajo tedni za zunanje parlamentarne dejavnosti, ki se uporabijo za usposabljanja, tudi za intenzivne jezikovne tečaje, zlasti pomočnikov poslancev;

79.  ponovno poudarja, da je Parlament praktično edina institucija, ki v sistem dela ni uvedla gibljivega delovnega časa, čeprav se že več let uporablja v skoraj vseh institucijah, zlasti na Komisiji, kjer se je dokazano povečala produktivnost in izboljšala kakovost življenja uslužbencev; poziva, naj se gibljivi delovni čas čim prej vključi v sistem dela Parlamenta, Odbor za proračunski nadzor pa naj se sproti obvešča o napredku pri uresničevanju tega cilja;

80.  ponovno poudarja, kot je že sprejel v resoluciji o razrešnici za proračunsko leto 2015 (odstavek 90) – da bi morali biti študenti, ki prejemajo štipendije, spričo njihovih prihodkov upravičeni do večjih popustov v restavracijah Parlamenta;

81.  z veliko zaskrbljenostjo opaža, da je med poslanci, zlasti po letu 2009, upadlo povpraševanje po individualnih jezikovnih tečajih francoščine ter še posebej španščine in italijanščine; je seznanjen, da je le pri angleščini in nemščini število udeležencev tečajev ostalo na isti ravni oziroma celo nekoliko poraslo; opozarja generalnega sekretarja na pomen večjezičnosti v procesu evropskega povezovanja in na vlogo, ki bi jo morala igrati uprava pri spodbujanju učenja jezikov med izvoljenimi predstavniki državljanov Unije, saj so jeziki tudi bistveno orodje za razumevanje in komunikacijo pri opravljanju njihovih parlamentarnih dolžnosti; poziva upravo, naj poslance na ustrezen način sproti obvešča – poleg obstoječe brošure in informacij, ki so na voljo na spletu – o vseh možnostih, ki jim jih ponuja Parlament, s posebnim poudarkom na tečajih z internimi učitelji jezikov v Bruslju in v Strasbourgu, saj gre za rešitev, ki je najbolj prožna in skladna z njihovimi potrebami in delovnimi razmerami ter tudi najbolj stroškovno učinkovita; nadalje poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi potrebna sredstva za spodbujanje večjezičnosti na tem področju, tudi z izboljšanjem razpoložljivosti internih učiteljev jezikov in odpravo negotovosti zaposlitve, s katero se soočajo; je seznanjen, da je bila enota za poklicno usposabljanje poslancev prerazporejena iz GD FINS v GD PERS, da bi se ustvarila večja sinergija z enoto za usposabljanje zaposlenih, ki že obstaja v GD PERS; poziva generalnega sekretarja, naj ga sproti obvešča o specifičnih rezultatih, ki jih namerava doseči s tem;

82.  poziva generalnega sekretarja, naj razvije politiko mobilnosti, ki bo prostovoljna in pregledna ter bo upoštevala interese in spretnosti zaposlenih v okviru pristne strategije razvoja poklicne poti;

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko

83.  ugotavlja, da bi moral biti dopolnjeni predlog srednjeročne nepremičninske strategije Parlamenta glede na novosti v zvezi s poslopji v Luxembourgu in Strasbourgu osredotočen na bruseljske prostore, zlasti na prihodnost stavbe Paul-Henri Spaak; poleg tega poziva predsedstvo, naj oceni starost infrastrukture v stavbi Salvador de Madariaga v Strasbourgu; poleg tega ugotavlja, da odločilni dejavniki v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, od katerih bo odvisna prihodnost nepremičninske politike, na primer morebitne posledice tega izstopa za večjezičnost, število delovnih mest za uradnike v kadrovskem načrtu in število poslancev, še vedno niso znani; se zaveda, da bo mogoče bolj zanesljivo načrtovati šele po tem, ko se bo postopek izstopa Združenega kraljestva iz Unije končal; poziva predsedstvo, naj razvije strategije za obvladovanje tveganja in pri tem upošteva, da utegne biti potrebno nadoknaditi morebitne motnje, ki lahko nastopijo zaradi napredovanja pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz Unije v prihodnosti; prosi generalnega sekretarja, naj predlaga podroben načrt za namestitev zaposlenih, ki trenutno uporabljajo to stavbo, v primeru njene obnove ali prenove;

84.  poziva odgovorne službe, naj pojasnijo, kako nameravajo izvajati izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije o njihovih stavbah kot zgledu(15) v okviru Direktive o energetski učinkovitosti, glede na to, da se približuje rok, postavljen v leto 2020;

85.  je seznanjen, da je predsedstvo generalnemu sekretarju naročilo, naj pripravi podrobne predloge glede možnosti prenove stavbe Paul-Henri Spaak; poleg tega ugotavlja, da bi bilo treba v teh predlogih obravnavati vse možnosti, od tega, da se ohrani sedanje stanje, do obnove ali ponovne gradnje, in da bi jim bilo treba priložiti podrobno oceno izvedljivosti projekta in rešiti morebitna pravna vprašanja; ugotavlja, da te podrobne predloge pripravlja GD INLO in da naj bi jih predsedstvu predstavil v začetku leta 2018;

86.  ugotavlja, da večina poslopij Parlamenta ni bila načrtovana in zgrajena v skladu s standardi Eurocodes za celovitost konstrukcije, saj ti v času gradnje še niso obstajali; ugotavlja, da sta edini stavbi, ki ustrezata temu standardu Eurocodes, poslopji Willy Brandt in Wilfried Martens; se zaveda, da so bila tveganja zaradi morebitne občutljivosti konstrukcij posameznih stavb delno ublažena z operativnimi ukrepi GD INLO in generalnega direktorata za varnost in zaščito (GD SAFE), prav tako pa so predvidene organizacijske spremembe, s katerimi naj bi ta problem rešili;

87.  opominja, da je predsedstvo na seji 11. aprila 2016 sprejelo predlog za internalizacijo šoferske službe za poslance; z zadovoljstvom ugotavlja, da je ta postopek internalizacije privedel do kvalitativnega in kvantitativnega izboljšanja storitev za poslance, pa tudi hitrega in učinkovitega odzivanja na nepredvidene izredne dogodke ali nenaden porast povpraševanja; obžaluje, da se v postopku zaposlovanja za šofersko službo Parlamenta ni upoštevalo načelo uravnotežene zastopanosti spolov; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi predlog za izboljšanje sedanjega položaja; poleg tega izraža zaskrbljenost glede različnih plačnih razredov, v katere so uvrščeni šoferji, in sprašuje predsedstvo, ali bo razmislilo o uskladitvi, s katero bi preprečilo morebitno nepravičnost pri osebnih prejemkih;

88.  pozdravlja uvedbo preizkusnega projekta za digitalni prenos podporne dokumentacije med službo za sprožitev postopkov GD INLO in službo za predhodno preverjanje prevzetih obveznosti za odhodke oddelka za vzdrževanje v Strasbourgu; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil zaradi pozitivnih izkušenj v projekt vključen tudi strasbourški projektni oddelek; spodbuja GD INLO, naj digitalni prenos dokumentacije uvede povsod, kjer je mogoče, da bi zmanjšal stroške in povečal učinkovitost povezanih storitev;

89.  je seznanjen, da je bil popravek cen v samopostrežnih menzah Parlamenta potreben zato, da bi opustili subvencionirane storitve in sklenili koncesijsko pogodbo, po kateri bo ponudnik gostinskih storitev prevzel celotno gospodarsko in komercialno tveganje; je seznanjen, da imajo praktikanti Parlamenta še naprej popust v vrednosti 0,50 EUR na glavne jedi v vseh samopostrežnih restavracijah v Bruslju in Luxembourgu ter 0,80 EUR v Strasbourgu; poziva GD INLO, naj spremlja nadaljnje podražitve, da bodo cene storitev ostale sorazmerne in poštene;

90.  je seznanjen s pravili o parkiriščih v Parlamentu z dne 13. decembra 2013, pa tudi z zavezo Parlamenta o boljšem varstvu okolja; glede na to meni, da bi morala politika parkiranja osebnih koles uslužbencev na vseh sedežih Parlamenta prinašati prednosti, ki jih omenjena pravila zdaj ne omogočajo; poziva generalnega sekretarja, naj sprejme ukrepe v tem smislu in zlasti v Strasbourgu dovoli, da napoteni uslužbenci tudi v obdobju, ko ni zasedanj, v parkirišču Parlamenta puščajo osebna kolesa, in naj se v ta namen tam določi ustrezen in varen prostor;

91.  močno obžaluje odločitev, da se zamenja pohištvo v pisarnah poslancev in njihovih pomočnikov v Bruslju; ugotavlja, da je večina tega pohištva primernega za uporabo in ustreznega videza, zato ni razloga, da bi ga zamenjali; meni, da odziv peščice poslancev – ne gre torej za anketo, ki bi zajela vse – sam po sebi ni zadostno opravičilo za zamenjavo, ravno tako pa so neustrezne utemeljitve uprave, ki zadevajo okuse, trende ali zastarel videz; posamezni kosi pohištva se lahko zamenjajo le, če je opaziti jasne znake poslabšanje stanja, v primeru hude obrabe ali z namenom preprečevanja tveganja za zdravje na delovnem mestu (na primer morebiten razvoj bolj ergonomskih pisarniških miz ali stolov);

92.  spominja generalnega sekretarja na rezultate ankete, ki jo je v zvezi s skupnimi pisarnami za zaposlene opravil odbor za uslužbence, nanjo pa je odgovorilo 3000 zaposlenih, pri čemer se jih je 80 % izreklo proti skupnim pisarnam; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi načrt za posvetovanje z uslužbenci ter zagotovi nadaljnjo obravnavo rezultatov ankete;

Generalni direktorat za tolmačenje in konference

93.  potrjuje, da sta bili za tolmače z novimi referenčnimi vrednostmi za produktivnost določeni najnižje povprečno tedensko opravljanje storitve, ki je 11 ur, in najvišje povprečno tedensko opravljanje storitve, ki je 17 ur; ugotavlja, da se je na splošno povprečen čas, ki so ga tolmači tedensko porabili za opravljanje storitve tolmačenja v tolmaški kabini, podaljšal z 11 ur in 54 minut v letu 2014 na 13 ur in 25 minut v letu 2016; je seznanjen, da je bilo leto 2014 volilno leto, ko so bile potrebe po tolmačenju manjše; poudarja, da je povečanje med letoma 2014 in 2016 posledica vrnitve Parlamenta na običajen ritem dela s tedni za odbore, skupine, zasedanja v Strasbourgu in turkiznimi tedni; spominja, da so se leta 2013 kadrovski predpisi spremenili in da se je delovni teden za vse uslužbence evropskih institucij podaljšal s 37,5 ure na 40 do 42 ur, zaradi česar se je podaljšal tudi delovni čas tolmačev; spodbuja prihodnje sodelovanje sindikatov in generalnega sekretarja, ki bi se moralo osredotočati na pravične pogoje dela, obenem pa zagotavljati nemoteno opravljanje parlamentarnega dela; poudarja, da med generalnim sekretarjem in odborom zaposlenih potekajo pogovori, in obe strani poziva, naj dosežeta dogovor; je seznanjen, da je bilo povečanje prevzetih obveznosti za „druge zaposlene“ deloma pojasnjeno s povečanjem potreb po zunanjem tolmačenju v letu 2016 (2,2 milijona EUR več kot leta 2015); poleg tega ugotavlja, da zaradi pravil o delovnem razporedu tolmačenje za vse jezike ni vedno na voljo za seje političnih skupin in odborov; nazadnje opaža, da so bile spremembe urnikov sej odborov, zaradi katerih so bile številne seje ob neprimernem času, deloma posledica omejene prožnosti pri učinkoviti uporabi zmogljivosti za tolmačenje;

94.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je predsedstvo sprejelo strategijo za modernizacijo upravljanja konferenc v Evropskem parlamentu in jo predložilo generalnemu sekretarju; je seznanjen, da strategija predvideva enotno kontaktno točko in podporo za organizatorje konferenc in da bi bilo treba uvesti celovito konferenčno službo, ki bo uporabljala prilagojeno platformo IT; seznanjen je tudi, da bosta za tehnično opremo v sejnih sobah postopoma uvedeni enotna podporna služba, ki bo na voljo med konferencami, pa tudi enotna služba za upravljanje in podporo;

Generalni direktorat za finance

95.  spominja, da je predsedstvo na seji 26. oktobra 2015 sprejelo nov pristop, katerega cilj je večja osredotočenost na stranke in zmanjšanje upravnega bremena za poslance, in sicer z uvedbo dveh novih instrumentov, portala za poslance Evropskega parlamenta in e-portala; pozdravlja uvedbo portala za poslance Evropskega parlamenta, enotne službe za stranke, ki ponuja vse storitve v zvezi s formalnostmi za finančne in socialne pravice in ki je začela v celoti delovati julija 2016; ugotavlja, da je elektronska, spletna različica portala za poslance Evropskega parlamenta, e-portal, na voljo od januarja 2015, ponuja pa izčrpne informacije o veljavnih pravilih in pravicah poslancev; poudarja, da morebitni ukrepi za upravno poenostavitev ne bi smeli biti omejeni zgolj na prenos dela z zaposlenih v upravi na poslance in njihove pisarne;

96.  poziva, naj se za lokalne pomočnike poenostavijo postopki zaposlovanja ter povračila stroškov za službene poti in potnih stroškov; obžaluje, da so ti postopki pogosto zapleteni in dolgotrajni, zaradi česar prihaja do znatnih zamud; poziva GD FINS, naj prednostno obravnava to vprašanje;

97.  je seznanjen, da obstoječa pogodba s potovalno agencijo Parlamenta poteče konec leta 2018 in da je v pripravi odprt javni razpis, na katerem bo izbrana nova potovalna agencija, ki bo Parlamentu pomagala pri izvedbi in organizaciji službenih potovanj; zahteva, da se v novo pogodbo vključijo strožji pogoji, zlasti kar zadeva cene vozovnic in stalno razpoložljivost klicnega centra potovalne agencije, tudi ob koncu tedna; poudarja pomen enostavnega in uporabniku prijaznega mehanizma za pritožbe, ki bi hitro izpostavil pomanjkljivosti ter omogočil čimprejšnjo odpravo morebitnih težav; poudarja, da je treba več pozornosti nameniti posebnim zahtevam poslancev in njihovim potrebam po prilagojenih storitvah;

98.  spodbuja potovalno agencijo, ki bo nasledila sedanjo, naj si prizadeva za čim bolj konkurenčne cene za potovanja, povezana z delom Parlamenta;

Prostovoljni pokojninski sklad

99.  je seznanjen, da je bil prostovoljni pokojninski sklad ustanovljen leta 1990 s pravilnikom predsedstva o dodatni (prostovoljni) pokojninski shemi, poslanci pa so se lahko v shemo vključili do konca šestega parlamentarnega obdobja (13. julija 2009); je seznanjen, da je bil sklad ustanovljen, da bi se poslancem zagotovila pokojninska shema, ker je poprej ni bilo;

100.  opozarja na sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2013, ki je potrdila veljavnost sklepa predsedstva o povišanju upokojitvene starosti za plačnike v sklad s 60 na 63 let, da bi preprečili predčasno izčrpanje kapitala in pravila uskladili z novim statutom poslancev;

101.  ugotavlja, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada konec leta 2016 povečal na 326,2 milijona EUR z 286 milijonov EUR ob koncu leta 2015; nadalje ugotavlja, da so ob koncu leta 2016 neto premoženje, ki se upošteva, in aktuarske obveznosti znašali 146,4 milijona EUR oziroma 472,6 milijona EUR; ugotavlja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene prek več desetletij, a opaža, da je izplačani znesek prostovoljnega pokojninskega sklada v letu 2016 znašal 16,6 milijona EUR;

102.  poudarja, da bo v naslednjih petih letih, od števila poslancev, ki bodo dosegli upokojitveno starost in bodo upravičeni do izplačil na podlagi svojih prispevkov v sklad, in pod pogojem, da nobeden od upravičencev ne bo (ponovno) izvoljen leta 2019 oziroma na drugačen način dobil mandata v Evropskem parlamentu, število novih upokojencev znašalo 21 leta 2018, 74 leta 2019, 21 leta 2020, 12 leta 2021 in 17 leta 2022;

103.  obžaluje, da še vedno ni na voljo ocene sedanjega stanja prostovoljnega pokojninskega sklada; opozarja na odstavek 109 resolucije o razrešnici za proračunsko leto 2015 in odstavek 112 resolucije o razrešnici za proračunsko leto 2014, ki pozivata k oceni sedanjega stanja pokojninskega sklada; poziva predsedstvo, naj čim prej in najpozneje do 30. junija 2018 oceni sedanje stanje prostovoljnega pokojninskega sklada;

104.  ponovno opozarja na dolgotrajne težave s prostovoljnim pokojninskim skladom ter poziva predsedstvo in generalnega sekretarja, naj ukrepata, da bi preprečila njegovo prezgodnji insolventnost in se hkrati izognila posledicam za proračun Parlamenta;

105.  je seznanjen, da Parlament jamči za izplačilo pokojnin, če in ko ta sklad ne bo mogel več izpolnjevati svojih obveznosti; pozdravlja obvestilo generalnega sekretarja, da je predsedstvu predložil načrt za ukrepanje;

106.  opaža, da se ocenjuje, glede na sedanjo raven finančnega premoženja sklada ter njegove prihodnje letne obveznosti izplačil in razvoj stopenj donosa njegovih naložb na finančnih trgih, da bo prostovoljni pokojninski sklad postal plačilno nesposoben med letoma 2024 in 2026;

Nadomestilo splošnih stroškov

107.  pozdravlja odločitev predsedstva, da ustanovi ad hoc delovno skupino za določitev in objavo pravil v zvezi z uporabo nadomestila splošnih stroškov; opozarja na pričakovanja, ki jih je Parlament izrazil v svojih resolucijah s 5. aprila 2017(16) in 25. oktobra 2017(17) o proračunu za leto 2018, v katerih je pozval k večji preglednosti glede nadomestila splošnih stroškov in na prizadevanja za opredelitev natančnejših pravil o odgovornosti za izdatke, za katere je dovoljeno uporabiti to nadomestilo, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški za Parlament; ponovno poziva predsedstvo, naj čim prej uvede naslednje oprijemljive spremembe v zvezi z nadomestilom splošnih stroškov:

   nadomestilo splošnih stroškov je treba v vseh primerih voditi na ločenem bančnem računu;
   poslanci morajo hraniti vse račune, povezane z nadomestilom splošnih stroškov;
   neporabljen del nadomestila splošnih stroškov se vrne ob koncu mandata;

108.  spominja na načelo neodvisnosti mandata poslancev; poudarja, da so izvoljeni poslanci odgovorni za porabo izdatkov za parlamentarne dejavnosti in da lahko poslanci, ki to želijo, evidenco svoje porabe nadomestila splošnih stroškov objavijo na svojih osebnih spletnih straneh;

109.  je prepričan, da bi bilo treba pri kakršni koli reviziji nadomestila splošnih stroškov upoštevati priporočila, ki so bila predhodno sprejeta na plenarnem zasedanju ter zadevajo preglednost in finančno odgovornost;

Generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo

110.  spominja, da je v svetu odprte komunikacije za Parlament osrednji strateški steber večja varnost informacijske in komunikacijske tehnologije; je seznanjen, da se steber „kulture kibernetske varnosti“ v akcijskem načrtu za kibernetsko varnost osredotoča na ozaveščanje in usposabljanje, da bodo uporabniki informacijske in komunikacijske tehnologije v Parlamentu obveščeni o tveganjih in bodo prispevali k njeni obrambi; je seznanjen z akcijami ozaveščanja o tveganjih za kibernetsko varnost, vključno z vizualnimi opomniki v poslopjih Parlamenta, članki o kibernetski varnosti v internem biltenu Parlamenta in informativnimi sestanki za evropske poslance, njihove pomočnike in uslužbence; vseeno izraža zaskrbljenost glede groženj kibernetski varnosti; pozdravlja imenovanje direktorja za informacijsko varnost, vzpostavitev enote za varnost IKT s skupino za varnostno upravljanje in varnostne operacije; poziva generalnega sekretarja, naj preuči možnost uvedbe sistema, ki bi 100-odstotno temeljil na internem strokovnem znanju, tudi da bi se izognil pogostim menjavam zaposlenih;

111.  meni, da bi morala biti najpomembnejša prednostna naloga služb za IT zagotoviti dober dostop do interneta, saj se povezave zaenkrat prepogosto prekinjajo;

112.  je seznanjen s projektom ICT3MEPs, ki naj bi izboljšal storitve informacijske in komunikacijske tehnologije za poslance in njihove uslužbence, ko delajo v svojih volilnih okrajih; ugotavlja, da je bila prva faza projekta izvedena oktobra 2016 in da so lokalni pomočniki dobili pravice za upravljanje dostopa; vseeno pa meni, da je mogoče projekt še izboljšati; poziva ustrezne službe, naj izvedbeni projekt nadaljujejo ob upoštevanju potreb uporabnikov;

113.  pozdravlja, da je brezžično omrežje zdaj na voljo obiskovalcem Parlamenta, kar je še en korak k digitalno bolj vključujočemu Parlamentu; kljub vsemu poudarja, da bi morala varnost informacijske in komunikacijske tehnologije ostati v središču pozornosti in da bi bilo treba interno omrežje Parlamenta ščititi pred morebitnimi zlonamernimi zunanjimi napadi; poudarja, da je treba občutno izboljšati naravo storitev, ki se nudijo, zlasti v Strasbourgu, in se nadeja, da bodo v bližnji prihodnosti sprejeti potrebni ukrepi;

114.  poziva predsedstvo, naj v sodelovanju z generalnim direktoratom za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC) pripravi ukrepe za obvladovanje tveganja, da se zagotovi nemoten potek parlamentarnega dela v primeru poškodb sistema ali izpadov; poudarja pomen prednostnega seznama storitev, ki določa vrstni red, po katerem je treba čim hitreje obnoviti storitve, da bi v primeru kibernetskega napada nekatere osnovne storitve še delovale; poziva predsedstvo, naj pripravi načrt za izredne razmere za primer dolgotrajnega izpada sistema; priporoča, naj podatkovni centri razpršijo lokacije svoje strežnikov, da bi izboljšali varnost in neprekinjenost IT sistemov Parlamenta;

115.  ponavlja poziv iz resolucij o razrešnicah za proračunski leti 2014 in 2015, da se oblikuje sistem hitrega obveščanja v izrednih razmerah, ki bi GD ITEC omogočil, da v sodelovanju z GD SAFE s sporočili SMS ali elektronsko pošto hitro obvesti poslance in uslužbence, ki se bodo odločili, da bodo uvrščeni na seznam za obveščanje v posebnih izrednih razmerah;

Generalni direktorat za varnost in zaščito

116.  je seznanjen z novim optimiziranim sistemom za organizacijo varnostnih nalog, ki ga je generalni sekretar predsedstvu predstavil januarja 2018; poleg tega priznava, da ta novi sistem upošteva posebno vlogo in funkcijo varnostnikov; upa, da bo mogoče nadaljevati odprt dialog in upoštevati potrebe te skupine uslužbencev, ki dela v zelo napetih varnostnih okoliščinah;

117.  pozdravlja stalna prizadevanja za zagotavljanje varnosti in zaščite v prostorih Parlamenta in okoli njih; priznava, da varnost v Parlamentu predstavlja iskanje občutljivega ravnovesja med upoštevanjem številnih zaščitnih ukrepov ter uvedbo režima, ki preveč poudarja varnost in upočasnjuje dejavnost Parlamenta; kljub temu vztraja, da bi bilo treba dodatno okrepiti varnost Parlamenta, in ponovno poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da bodo uslužbenci ustrezno usposobljeni in da bodo lahko strokovno opravljali svoje naloge, tudi v izrednih razmerah;

118.  poziva varnostnike GD SAFE, naj v primeru evakuacije temeljito preverijo celotno stavbo, za katero so odgovorni, in se prepričajo, da je bila izpraznjena, ter naj pri evakuacijah ljudi nudijo pomoč osebam z motnjami sluha oziroma drugim invalidom;

Okolju prijazen Parlament

119.  spominja, da je predsedstvo 19. aprila 2004 začelo projekt sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) v Parlamentu; je seznanjen, da je leta 2016 sprejelo revidirano okoljsko politiko, ki ohranja in potrjuje zavezo Parlamenta stalnemu okoljskemu izboljševanju;

120.  izraža pohvalo Parlamentu za zelena javna naročila; je seznanjen, da je bil junija 2016 potrjen priročnik EP za zelena javna naročila, ki naj bi odredbodajalcem Parlamenta olajšal uspešno izvajanje politike in postopkov zelenega javnega naročanja; pozdravlja vzpostavitev medinstitucionalne službe za pomoč uporabnikom pri zelenih javnih naročilih; poziva, naj se oceni uvedba meril za obvezno upoštevanje priročnika za zelena javna naročila pri javnih razpisih nad določeno finančno vrednostjo in za določene kategorije proizvodov; je seznanjen z gradnjo stene iz rastlin v stavbi Altiero Spinelli in meni, da je njena cena pretirana, kljub koristim, ki jih prinaša; poziva sistem za okoljsko ravnanje (EMAS), naj poišče rešitve, ki bodo poleg ekološke razsežnosti upoštevale tudi razmerje med stroški in koristmi;

121.  pozdravlja namestitev pip s pitno vodo in novi sistem steklenih vrčev, ki jih je mogoče uporabiti večkrat; opaža, da je premalo obvestil o pipah s pitno vodo in da te še niso nameščene v pisarniških prostorih; obžaluje, da se v restavracijah Parlamenta prodaja še večje število obrokov v embalaži za enkratno uporabo, kljub natančnim določbam v razpisu o zmanjšanju plastičnih odpadkov; poziva k preglednosti, kar zadeva količino odpadkov, ki nastanejo v restavracijah; je seznanjen, da je bila v manj kot dveh letih trikrat zamenjana blagovna znamka vode v plastenkah, ki se streže na sejah Parlamenta, kar se zdi v nasprotju s poprej napovedanim trajanjem pogodb iz razpisov, še vedno pa gre tudi za plastično embalažo; priznava, da je Komisija odpravila plastenke za pitno vodo, in poziva Parlament, naj pripravi načrt, po katerem bo storil enako, zlasti glede na njegovo zgledno vlog in v luči politične pobude za evropsko strategijo za plastiko;

122.  ugotavlja, da je predsedstvo sprejelo časovni načrt za prehod na vozni park električnih avtomobilov, ki ga je predlagal generalni sekretar; je seznanjen, da bi morala biti do konca leta 2017 polovica avtomobilov in malih avtobusov v voznem parku Parlamenta električnih ali hibridnih vozil, od leta 2018 pa naj bi Parlament kupoval samo še električna in hibridna vozila; ugotavlja, da bi morala biti v voznem parku Parlamenta v letu 2020 samo električna in hibridna vozila, do leta 2021 pa naj bi to veljalo tudi za vse male avtobuse Parlamenta; odločno poudarja, da bi bilo treba pred vsako večjo obnovo voznega parka opraviti analizo stroškov in koristi ter da bi moral biti Odbor za proračunski nadzor podrobno seznanjen z analizo stroškov in koristi, ki je bila pripravljena pred začetkom izvajanja načrta za prehod na vozni park električnih avtomobilov; poziva k povečanju prizadevanj za spodbujanje dejavne mobilnosti, tudi s ponudbo privlačnejših, dostopnih in varovanih parkirišč za kolesa;

123.  poziva predsedstvo, naj se ne omeji na električne avtomobile kot okolju prijaznejšo rešitev, saj v povezavi z njimi obstajajo pomisleki, kar zadeva njihovo proizvodnjo (tudi razpoložljivost potrebnih virov v zadostnih količinah) in odstranjevanje baterij ob koncu življenjske dobe teh avtomobilov; obžaluje, da poslanci niso bili obveščeni o analizi glede alternativnih goriv, kot so biogoriva, sintetična goriva ali vodikove gorivne celice; poudarja, da bi z diverzifikacijo okolju prijaznega voznega parka zmanjšali odvisnost od enega dobavitelja in se izognili posledicam morebitnih izpadov dobave v prihodnosti;

124.  je seznanjen, da mora Parlament spoštovati veljavne regionalne in lokalne zakone, ter poziva službe Parlamenta, naj podrobno pojasnijo, kako izvajajo regionalni bruseljski zakon o kakovosti zraka, podnebju in gospodarjenju z energijo (Code Bruxellois de l’air, du climat et de la maîtrise de l’énergie), zlasti kar zadeva parkirna mesta za avtomobile, ki se nudijo zaposlenim;

125.  v povezavi z energetsko in podnebno politiko Unije do leta 2030 in pozneje pozdravlja dodatne ukrepe za izravnavo emisij, katerim se ni moč izogniti; poziva Parlament, naj razvije dodatne politike za izravnavo emisij CO2;

Letno poročilo o dodeljenih naročilih

126.  opominja, da finančna uredba in pravila za njeno izvajanje(18) določajo, katere podatke o podelitvi javnih naročil morajo institucije posredovati proračunskemu organu in javnosti; ugotavlja, da je treba v skladu s finančno uredbo objaviti vsa javna naročila, ki presegajo vrednost 15.000 EUR, kar je prag, ko postane konkurenčni razpisni postopek obvezen;

127.  ugotavlja, da je bilo v letu 2016 od skupaj 219 javnih naročil 77 naročil v vrednosti 436 milijonov EUR oddanih v odprtem ali omejenem postopku, 141 naročil v skupni vrednosti 64 milijonov EUR pa v postopku s pogajanji; ugotavlja, da je bilo skupno število naročil, oddanih v postopku s pogajanji, v letu 2016 za 14 % nižje (141 v primerjavi s 151 v letu 2015), njihova vrednost pa je bila manjša za 29 % (64 milijonov EUR v primerjavi z 90 milijoni EUR v letu 2015);

128.  je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na vrsto v letih 2016 in 2015:

Vrsta naročila

2016

2015

Število

Delež

Število

Delež

Storitve

Material

Dela

Zgradbe

169

36

13

1

77 %

16 %

6 %

1 %

194

34

18

8

77 %

13 %

7 %

3 %

Skupaj

219

100 %

254

100 %

Vrsta naročila

2016

2015

Vrednost (EUR)

Delež

Vrednost (EUR)

Delež

Storitve

244 881 189

49 %

539 463 943

70 %

Material

155 805 940

31 %

78 424 245

11 %

Dela

97 640 851

19 %

92 889 168

12 %

Zgradbe

1 583 213

1 %

55 804 154

7 %

Skupaj

499 911 194

100 %

766 581 510

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2016, str. 6)

129.  je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na uporabljeni postopek v letih 2016 in 2015:

Vrsta postopka

2016

2015

Število

Delež

Število

Delež

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

70

7

141

-

1

32 %

3%

64%

-

1%

93

10

151

-

-

37 %

4 %

59 %

-

-

Skupaj

219

100 %

254

100 %

Vrsta postopka

2016

2015

Vrednost (EUR)

Delež

Vrednost (EUR)

Delež

Odprti postopek

Omejeni postopek

Postopek s pogajanji

Konkurenčni postopek

Izredni postopek

406 408 732

29 190 756

64 284 705

-

27 000

81 %

6 %

13 %

-

0 %

636 333 284

40 487 367

89 760 859

-

-

83 %

5 %

12 %

-

-

Skupaj

499 911 194

100 %

766 581 510

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2016, str. 8)

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

130.  ugotavlja, da so bila v letu 2016 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

Skupina

2016

2015

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

PPE

17 400

8 907

18 303

105,19 %

8 005

17 440

10 198

17 101

98,06 %

8 745

S&D

15 327

5 802

15 713

102,51 %

5 417

15 256

5 748

15 379

100,81 %

7 633

ECR

6 125

2 518

5 835

95,25 %

2 809

5 959

1 614

5 065

84,99 %

2 779

ALDE

5 759

2 366

6 448

111,98 %

1 676

5 692

2 517

5 865

103,03 %

2 839

GUE/NGL

4 340

1 729

4 662

107,43 %

1 407

4 305

1 256

3 832

89,02 %

2 156

Verts/ALE

4 180

1 557

3 921

93,82 %

1 815

4 153

1 293

3 890

93,67 %

2 078

EFDD

3 820

1 873

2 945

77,10 %

1 910

3 843

1 643

3 629

94,45 %

1 919

ENF**

-

-

-

-

-

1 587

0

827

52,09 %

793

Samostojni poslanci

772

216

616

79,90 %

257

1 627

533

1 001

61,51 %

214

Skupaj***

57 723

24 968

58 443

101,25 %

23 296

59 860

24 803

56 588

94,53 %

29 155

* Vsi zneski so v tisoč EUR.

** Končni znesek upravičenih odhodkov skupine ENF bo izračunan pozneje.

*** V skupni znesek niso všteti odhodki skupine ENF.

131.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je neodvisni zunanji revizor za eno od političnih skupin dal revizijsko mnenje s pridržkom; je še posebej zaskrbljen, ker je revizor ugotovil, da v primeru stroškov, za katere niso bila priložena ustrezna dokazila, niso bila spoštovana pravila o uporabi sredstev v proračunski postavki 400, pri 10 ponudnikih storitev pa niso bile izpolnjene obveznosti javnega naročanja;

132.  izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo ugledu Parlamenta povzročajo tovrstne nepravilnosti, in je prepričan, da je treba ukrepati hitro in učinkovito, da bi se tovrstne nepravilnosti v prihodnje preprečile in obravnavale;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

133.  ugotavlja, da so bila v letu 2016 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2, dodeljena političnim strankam, uporabljena takole(19):

Stranka

Kratica

Lastna sredstva

Nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj(20)

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

PPE

1 734

6 918

10 650

85 %

304

Stranka evropskih socialistov

PES

1 408

7 154

9 512

85 %

12

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

611

2 337

3 162

85 %

88

Evropska stranka zelenih

EGP

502

1 795

2 587

85 %

78

Zavezništvo evropskih konservativcev in reformistov

AECR

472

2 292

3 232

85 %

-240

Stranka evropske levice

EL

335

1 594

2 119

85 %

25

Evropska demokratska stranka

PDE

107

518

625

85 %

4

EUDemokrati

EUD

54

238

341

85 %

11

Evropska svobodna zveza

EFA

158

777

1 008

85 %

5

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

109

493

665

85 %

0

Evropska zveza za svobodo

EAF

68

391

459

85 %

-40

Evropska zveza narodnih gibanj

AEMN

61

229

391

85 %

0

Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije

MENL

189

785

1 020

85 %

0

Zveza za mir in svobodo

APF

62

329

391

85 %

-5

Skupaj

 

5 870

25 850

36 160

85 %

242

134.  ugotavlja, da so bila v letu 2016 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3, dodeljena političnim fundacijam, uporabljena takole(21):

Fundacija

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva

Končna nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Center za evropske študije Wilfried Martens

WMCES

PPE

965 665

4 878 174

5 843 839

85 %

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

1 041 910

4 430 253

5 472 163

84 %

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

248 996

1 126 430

1 375 426

85 %

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

204 866

1 090 124

1 294 990

85 %

Transform Europe

TE

EL

217 209

901 484

1 118 693

85 %

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

50 690

272 033

322 724

85 %

Center Maurits Coppieters

CMC

EFA

71 952

318 411

390 362

85 %

Nova smer – fundacija za evropske reforme

ND

AECR

316 916

1 503 964

1 820 880

85 %

Evropska fundacija za svobodo

EFF

EAF

41 923

226 828

268 751

85 %

Organizacija za evropsko meddržavno sodelovanje*

OEIC

EUD

21 702

126 727

148 429

99 %

Evropska krščanska politična fundacija

SALLUX

ECPM

61 024

326 023

387 047

85 %

Evropske identitete in tradicije

ITE

AEMN

37 896

184 685

222 581

85 %

Gibanje za Evropo narodov in svobode

FENL

MENL

96 726

549 357

646 084

85 %

Europa Terra Nostra

ETN

APF

37 461

151 403

188 864

85 %

Skupaj**

 

 

3 414 937

16 085 895

19 500 832

85 %

(*) Končna nepovratna sredstva za OEIC predstavljajo 99 % vseh odhodkov, ker so bila nekatera razvrščena kot neupravičeni odhodki, zaradi česar se je skupni znesek upravičenih odhodkov zmanjšal.

(**) Tabela ne vsebuje zneskov za IDDE, ker je bil postopek dodelitve nepovratnih sredstev v letu 2016 opuščen. Odločitev o dodelitvi nepovratnih sredstev še ni bila sprejeta.

 

 

 

 

 

 

135.  je zaskrbljen zaradi nedavno odkritih nepravilnosti, do katerih je prišlo v povezavi z izdatki in lastnimi sredstvi več evropskih političnih strank in fundacij;

136.  izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo ugledu Parlamenta povzročajo tovrstne nepravilnosti, in je prepričan, da je treba ukrepati hitro in učinkovito, da bi se tovrstne nepravilnosti v prihodnje preprečile in obravnavale; vendar meni, da so te nepravilnosti omejene na majhno število političnih strank in fundacij; meni, da se zaradi teh nepravilnosti ne bi smeli pojavljati dvomi v finančno upravljanje drugih političnih strank in fundacij; meni, da je treba okrepiti notranje nadzorne mehanizme Parlamenta;

137.  poziva generalnega sekretarja, naj do 1. maja 2018 poroča pristojnim odborom o vseh ukrepih, sprejetih za boj proti zlorabi odobrenih subvencij;

138.  zahteva, da novoustanovljeni organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije Parlamentu predloži poročilo o napredku po prvem letu svojega delovanja, torej leta 2017; poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi, da bo imel organ na voljo vse potrebne vire za opravljanje svojih nalog;

139.  meni, da je treba v primerih, ko stranke in fundacije zaposlujejo ljudi, v celoti spoštovati delovno in socialno zakonodajo države članice, v kateri se delo opravlja; poziva, naj interne revizije vključujejo analizo tega vidika.

(1) UL L 48, 24.2.2016.
(2) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(3) UL C 266, 11.8.2017, str. 1.
(4) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(5) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) PE 422.541/Bur.
(8) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
(9) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
(10) UL L 252, 29.9.2017, str. 3.
(11) UL L 246, 14.9.2016, str. 3.
(12) UL C 436, 24.11.2016, str. 2.
(13) Uredba Sveta (ES) št. 160/2009 z dne 23. februarja 2009 o spremembi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (UL L 55, 27.2.2009, str. 1).
(14) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(15) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 177.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0114.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0408.
(18) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).
(19) Vsi zneski so v tisoč EUR.
(20) Skupni prihodki vključujejo prenos iz prejšnjega leta v skladu s členom 125(6) finančne uredbe.
(21) Vsi zneski so v tisoč EUR.


Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropski svet in Svet
PDF 261kWORD 53k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek II – Evropski svet in Svet (2017/2138(DEC))
P8_TA(2018)0125A8-0116/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0249/2017)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2016, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0116/2018),

1.  odloži podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek II – Evropski svet in Svet (2017/2138(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek II – Evropski svet in Svet,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0116/2018),

A.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja posebni pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2016 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Evropskega sveta in Sveta;

2.  ugotavlja, da sta imela Evropski svet in Svet v letu 2016 skupni proračun v višini 545 054 000 EUR (v primerjavi s 541 791 500 EUR v letu 2015) in da je bila stopnja izvrševanja 93,5 %; ugotavlja, da se je poračun Evropskega sveta in Sveta za leto 2016 povečal za 3,3 milijona EUR (kar ustreza 0,6 %);

3.  znova poudarja, da bi morala biti proračuna Evropskega sveta in Sveta ločena, da bi s tem zagotovili večjo preglednost njunega finančnega poslovodenja in večjo odgovornost obeh institucij;

4.  izraža podporo uspešni spremembi paradigme v smeri priprave proračuna glede na uspešnost pri proračunskem načrtovanju Komisije, ki jo je septembra 2015 v okviru pobude „Proračun EU, osredotočen na rezultate“ uvedla podpredsednica Kristalina Georgieva; spodbuja Evropski svet in Svet, naj to metodo uporabita za svoj postopek proračunskega načrtovanja;

5.  obžaluje, da je Evropski varuh človekovih pravic v svoji strateški preiskavi preglednosti zakonodajnega postopka Sveta (OI/2/2017/TE) dne 9. februarja 2018 ugotovil, da je sedanja praksa Sveta, ki zavira pregled osnutkov zakonodaje Unije, nepravilna; poziva Svet, naj izpolni priporočila in predloge Varuha človekovih pravic za izboljšan dostop javnosti do dokumentov; poudarja, da je preglednost pomembna, da bi bil Svet v vlogi zakonodajalca Unije odgovoren v odnosu do državljanov; poziva, da bo obveščen o odgovoru Sveta in napredku postopka;

6.  ugotavlja, da je bila raven neporabljenih sredstev za potne stroške delegacij in tolmačenje za leto 2016 v generalnem direktoratu za upravo še vedno precej visoka; je seznanjen s pogajanji o novi politiki z državami članicami za odpravo te težave;

7.  poziva Svet, naj predloži podrobne podatke o človeških virih in prostorih, ki so na voljo v okviru mehanizma Athena, da se zagotovi največja možno raven preglednosti v zvezi z navedenim mehanizmom;

8.  je zaskrbljen zaradi zelo visokega zneska sredstev, prenesenih iz leta 2016 v leto 2017, zlasti sredstev za tehnično pohištvo, opremo in računalniške sisteme; opozarja Svet, da so prenosi izjeme od načela enoletnosti in bi morali odražati dejanske potrebe;

9.  znova poziva k razčlenitvi pregleda človeških virov po kategorijah, razredih, spolu, narodnosti in poklicni usposobljenosti;

10.  ugotavlja, da je generalni sekretariat Sveta vzpostavil politiko uravnotežene zastopanosti spolov; pozdravlja pozitivni trend zastopanosti žensk na vodilnih položajih, ki je do konca leta 2016 dosegla 31%; poziva Svet, naj nadaljuje politiko uravnotežene zastopanosti spolov, dokler ne bosta oba povsem uravnoteženo zastopana na vodilnih mestih;

11.  pozdravlja informacije o poklicnih dejavnostih nekdanjih višjih uradnikov generalnega sekretariata Sveta, katerih funkcije so leta 2016 prenehale(6);

12.  ugotavlja, da je generalni sekretar Sveta leta 2016 objavil odločbo št. 3/2016, s katero je sprejel notranja pravila za poročanje o večjih nepravilnostih – postopki za izvajanje členov 22a, 22b in 22c kadrovskih predpisov („Prijava nepravilnosti“); opozarja, da je zaščita prijaviteljev nepravilnosti vprašanje, ki ga javna uprava Unije jemlje resno in ga je treba vedno obravnavati previdno;

13.  poudarja, da je treba ustanoviti neodvisen organ za razkritja, svetovanje in napotitve z dovolj proračunskimi sredstvi, ki bo prijaviteljem nepravilnosti pomagal uporabiti prave kanale za razkrivanje informacij o morebitnih nepravilnostih, povezanih s finančnimi interesi Unije, obenem pa bo zaščitil njihovo zaupnost in jim ponudil potrebno pomoč in nasvete;

14.  ugotavlja, da je bil cilj kadrovskega načrta Sveta glede izpolnitve medinstitucionalnega dogovora o zmanjšanju števila zaposlenih za 5 % v obdobju petih let dosežen 1. januarja 2017;

15.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zamuda pri predaji zgradbe Europa znatno vplivala na proračun Evropskega sveta in Sveta za leto 2016; prosi za pojasnilo, kakšne bodo skupne finančne posledice zamude; obžaluje, da še vedno ni informacij o nepremičninski politiki in s tem povezanih izdatkov, ki bi morali biti kot znak preglednosti za evropske državljane javni;

16.  ponovno poziva, naj se organ za podelitev razrešnice seznani z nepremičninsko politiko Evropskega sveta in Sveta; z zadovoljstvom ugotavlja, da je generalni sekretariat Sveta leta 2016 prejel za svoje stavbe certifikat EMAS;

17.  obžaluje, da se Svet še ni pridružil registru preglednosti Unije, čeprav je ena najpomembnejših institucij, ki sodelujejo v postopku odločanja Unije; zato poziva k uspešnemu izidu medinstitucionalnih pogajanj med predsedstvom Sveta ter predstavniki Parlamenta in Komisije, ki bodo privedla do tega, da se Svet končno pridruži registru za preglednost;

18.  obžaluje, da se je Združeno kraljestvo odločilo, da izstopi iz Unije; ugotavlja, da trenutno ni mogoče napovedati finančnih, upravnih, človeških in drugih posledic zaradi izstopa; poziva Evropski svet in Svet, naj opravita ocene učinka in Parlament do konca leta 2018 obvestita o rezultatih;

Sedanje stanje

19.  ugotavlja, da nepodelitev razrešnice doslej ni imela nikakršnih posledic; poudarja, da je v interesu državljanov Unije, da se to stanje čim prej odpravi; opozarja, da je Parlament edina institucija, ki jo neposredno volijo državljani Unije, in da je njegova vloga v postopku podelitve razrešnice neposredno povezana s pravico državljanov do obveščenosti o porabi javnega denarja;

20.  ugotavlja, da je odbor Parlamenta za proračunski nadzor (CONT) predložil konferenci predsednikov Parlamenta (CoP) 11. septembra 2017 predlog za pogajanja o sporazumu s Svetom glede postopka za podelitev razrešnice;

21.  ugotavlja, da je CoP 19. oktobra 2017 odobrila zahtevo, da se predsednici CONT in koordinatorjem političnih skupin poveri naloga, naj začnejo v imenu Parlamenta pogajanja o vzajemnem zadovoljivem sporazumu o sodelovanju med Parlamentom in Svetom v postopku podelitve razrešnice, pri čem je treba v celoti spoštovati različne vloge obeh institucij v tem postopku;

22.  ugotavlja tudi, da je bilo 9. novembra 2017 poslano generalnemu sekretarju Sveta pismo, s katerim se poziva k predložitvi predloga Parlamenta pristojnemu organu Sveta, da se začnejo pogajanja pod pogoji, ki jih je odobrila CoP;

23.  ugotavlja, da je CONT medtem pozval generalnega sekretarja Sveta, naj se udeleži izmenjave mnenj z generalnimi sekretarji drugih institucij, ki je potekala 4. decembra 2017, in da je bil generalnemu sekretarju Sveta 26. novembra 2017 poslan pisni vprašalnik; globoko obžaluje, da Svet vztraja pri stališču neudeležbe pri izmenjavi mnenj in da še vedno ni odgovorov na vprašanja poslancev Parlamenta v vprašalniku, ki je bil poslan službam Sveta;

24.  opozarja, da je postopek ločenega podeljevanja razrešnice posameznim institucijam in organom Unije dolgoletna praksa, ki so jo sprejele vse ostale institucije razen Sveta, ter da je bil ta postopek oblikovan, da bi zagotavljal preglednost in demokratično odgovornost do državljanov Unije;

25.  ponavlja, da mora Svet polno in v dobri veri sodelovati pri postopku letne razrešnice, tako kot to počnejo druge institucije, ter obžaluje težave, ki so se doslej pojavljale pri postopkih razrešnice;

26.  poudarja, da je Parlament v skladu s Pogodbama edini organ za podelitev razrešnice Unije in da je treba ob polnem priznanju vloge Sveta kot institucije, ki daje priporočila v postopku podelitve razrešnice, ohraniti razliko med vlogama Parlamenta in Sveta, da bi spoštovali institucionalni okvir, ki je določen v Pogodbah in finančni uredbi;

27.  opozarja, da Parlament podeli razrešnico drugim institucijam, potem ko preuči predložene dokumente in posredovane odgovore na vprašanja ter zasliši njihove generalne sekretarje; obžaluje, da ima Parlament vedno znova težave s pridobivanjem odgovorov od Sveta;

28.  meni, da je za učinkovit nadzor izvrševanja proračuna Unije potrebno sodelovanje med Parlamentom in Svetom, ter z zanimanjem pričakuje začetek pogajanj za sklenitev vzajemno zadovoljujočega sporazuma;

29.  je seznanjen, da so za predlaganje članov Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sodišče) v skladu s členoma 253 in 254 PDEU pristojne države članice; poudarja, da je za uspešnost sodišča pomembno pravočasno predlagati in imenovati sodnike; poziva k sprejetju novega pravila, s katerim bi določili poseben rok za (ponovno) predlaganje sodnika dovolj časa pred koncem mandata sodnika, in poziva Svet, naj pri imenovanju novih sodnikov sodišča pretehta stroške in koristi; izraža nezadovoljstvo zaradi nepravilnega predlaganja brez razpisa za dva sodnika Sodišča za uslužbence za mandat, ki je poleg tega trajal le od 14. aprila 2016 do 31. avgusta 2016; obžaluje stroške, povezane z začetkom in koncem „štirimesečnega mandata“ enega teh sodnikov, ki so poleg plače, ki jo je prejemal, znašali 69 498,25 EUR; obsoja takšno potrato denarja davkoplačevalcev Unije;

30.  je seznanjen tudi, da Splošno sodišče (Pritožbeni senat, sodba z dne 23. januarja 2018 v zadevi T-639/16 P)(7) meni, da je sestava drugega senata Sodišča za uslužbence Evropske unije, ki vključuje enega od sodnikov s „štirimesečnim mandatom“ nepravilna, zaradi česar je bil razveljavljen sklep iz navedene sodbe, pa tudi vsi nadaljnji sklepi drugega senata v tej sestavi; sprašuje sodišče, katere sodbe drugega senata v tej sestavi so prizadete zaradi sodbe Splošnega sodišča; zahteva, da Svet poda mnenje o tem neuspehu, in pojasni, kdo je zanj odgovoren.

(1) UL L 48, 24.2.2016.
(2) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(3) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(4) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Tretji in četrti odstavek člena 16 kadrovskih predpisov Evropske unije.
(7) ECLI:EU:T:2018:22.


Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Sodišče Evropske unije
PDF 139kWORD 59k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (2017/2139(DEC))
P8_TA(2018)0126A8-0122/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0356 – C8-0250/2017)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2016, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0122/2018),

1.  podeli razrešnico sodnemu tajniku Sodišča Evropske unije glede izvrševanja proračuna Sodišča Evropske unije za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Sodišču Evropske unije, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (2017/2139(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek IV – Sodišče Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0122/2018),

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2016 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sodišče);

2.  ugotavlja, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ni bilo pomembnih napak;

3.  pozdravlja v splošnem preudarno in dobro finančno poslovodenje sodišča v proračunskem letu 2016; izraža podporo uspešni spremembi paradigme v smeri priprave proračuna glede na uspešnost pri proračunskem načrtovanju Komisije, ki jo je septembra 2015 v okviru pobude „Proračun EU, osredotočen na rezultate“ uvedla podpredsednica Kristalina Georgieva; spodbuja sodišče, naj to metodo uporabi za lasten postopek proračunskega načrtovanja;

4.  je seznanjen, da v skladu z veljavnim postopkom razrešnice sodišče junija Računskemu sodišču predloži letna poročila o dejavnostih, Računsko sodišče pa nato oktobra Parlamentu predloži svoje poročilo, o razrešnici pa Parlament do maja glasuje na plenarnem zasedanju; je seznanjen, da med pripravo zaključnega računa in zaključkom postopka razrešnice preteče vsaj 17 mesecev, razen če se podelitev razrešnice preloži; poudarja, da so časovni roki revizije v zasebnem sektorju mnogo krajši; poudarja, da je treba postopek razrešnice poenostaviti in pospešiti; zahteva, da sodišče in Računsko sodišče upoštevata najboljše prakse iz zasebnega sektorja; v zvezi s tem predlaga določitev roka za predložitev letnih poročil o dejavnostih na dan 31. marca v letu, ki sledi obračunskemu letu, in roka za predložitev poročil Računskega sodišča na dan 1. julija; predlaga tudi, naj se pregleda časovni okvir za postopek razrešnice, kot je določen v členu 5 Priloge IV Poslovnika Parlamenta, da bi glasovanje o podelitvi razrešnice potekalo na delnem plenarnem zasedanju Parlamenta novembra, s čimer bi se postopek razrešnice zaključil v letu, ki sledi zadevnemu obračunskemu letu;

5.  ugotavlja, da je proračun sodišča v letu 2016 znašal 380 002 000 EUR (leta 2015 je znašal 357 062 000 EUR) in da je bila stopnja izvrševanja 98,2 %; je seznanjen z visoko stopnjo uporabe; ugotavlja pa, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko zmanjšala;

6.  je seznanjen, da so ocenjeni prihodki sodišča za proračunsko leto 2016 znašali 51 505 000 EUR, pri čemer so bile ugotovljeni upravičeni zneski za 3,1 % nižji od ocen (49 886 228 EUR); je seznanjen, da je razlika 1,62 milijona EUR predvsem posledica poznega prihoda 16 od 19 dodatnih sodnikov na Splošno sodišče leta 2016;

7.  je zaskrbljen, da sodišče stalno precenjuje svoje obveznosti za misije, saj je v letu 2016 sprejelo za 342 000 EUR obveznosti, pri čemer so plačila znašala le 157 974 EUR; poziva sodišče, naj zagotovi dobro finančno načrtovanje, da bi se v prihodnje izognilo podobnim neskladjem;

8.  ugotavlja, da je proračun sodišča večinoma upravne narave in da se približno 75 % porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji, preostanek pa za stavbe, pohištvo, opremo in posebne naloge, ki jih izvaja institucija; ugotavlja, da je sodišče na zahtevo Parlamenta svoje upravne službe prosilo, naj na svojem področju delovanja uvedejo načelo oblikovanja proračuna glede na rezultate; poziva ga, naj še naprej uporablja to načelo pri vsakodnevnem upravnem poslovanju in naj organu za podelitev razrešnice poroča o svojih izkušnjah in doseženih rezultatih;

9.  pozdravlja namero sodišča, da bo do 26. decembra 2020 pripravilo poročilo o delovanju Splošnega sodišča, da bo pri tem udeležen zunanji svetovalec ter da bo poročilo posredovalo Parlamentu, Svetu in Komisiji;

10.  je seznanjen s pravosodnimi dejavnostmi sodišča v letu 2016, ko so bile predložene 1604 zadeve pred tremi sodišči, zaključenih pa je bilo 1628 zadev, kar je manj kot leta 2015, ko je bilo zaključenih 1775 zadev; ugotavlja tudi, da so postopki v povprečju trajali 16,7 meseca, kar je nekoliko več kot v letu 2015 (16,1 meseca); pozdravlja, da je bil v letu 2017 zaradi reforme sodišča povprečen čas za odločitev v zadevi 16,0 meseca; opozarja, da je treba zagotavljati kakovostno in hitro sprejemanje odločitev sodišča, da se preprečijo znatni stroški za zainteresirane strani, ki bi jih povzročilo predolgo trajanje postopkov; ponavlja, kako pomembno je skrajšati seznam nerešenih zadev, da se zavarujejo temeljne pravice državljanov Unije;

11.  ugotavlja, da je Sodišče v letu 2016 zaključilo 704 zadeve (v primerjavi s 616 v letu 2015) in da je prejelo 692 novih zadev (v letu 2015 jih je prejelo 713) ter da se je povečalo število zadev za predhodno odločanje in pritožb;

12.  je seznanjen, da je Splošno sodišče v letu 2016 prejelo 974 novih zadev (leta 2015 jih je prejelo 831), obravnavalo pa 755 zadev (leta 2015 jih je obravnavalo 987), pri čemer se je število nerešenih zadev v primerjavi s prejšnjimi leti povečalo;

13.  priznava, da je Sodišče za uslužbence prenehalo delovati s 1. septembrom 2016 in je zato njegovo delovanje treba oceniti samo za obdobje osmih mesecev; ugotavlja, da je zaključilo 169 zadev in prejelo 77 novih zadev ter da se je število nerešenih zadev znatno zmanjšalo (leta 2015 jih je bilo 231, leta 2016 pa 139); pozdravlja informacije, vključene v predloge sodišča za reformo njegovega statuta, med katerimi je ocena delovanja Sodišča za uslužbence, ki so bile Parlamentu posredovane leta 2011 in ki so bile leta 2014 predstavljene kot priloga k odgovorom na vprašalnik glede razrešnice za leto 2016; ponovno poziva k poglobljeni oceni desetletnega delovanja Sodišča za uslužbence;

14.  ugotavlja, da je bila leta 2015 sprejeta pravosodna arhitekturna reforma Sodišča, ki jo je spremljala priprava novega poslovnika Splošnega sodišča; je seznanjen s tem, da bo reforma s podvojitvijo števila sodnikov v tristopenjskem postopku do leta 2019 Sodišču omogočila, da bo še naprej kos povečanemu številu zadev; se veseli dosežkov te reforme, namreč sposobnosti Sodišča, da zadeve zaključi v razumnem obdobju in pri tem spoštuje zahteve po poštenem sojenju;

15.  ugotavlja, da so bile leta 2016 po reformi sodnega sistema sodišča zadeve v zvezi z uslužbenci tretja najpogostejša vrsta postopkov pred Splošnim sodiščem; poziva sodišče, naj še naprej zagotavlja statistične podatke o svojih pravosodnih dejavnostih;

16.  je seznanjen, da se je trajanje postopkov v letu 2016 skrajšalo, kar je Računsko sodišče ugotovilo v svojem posebnem poročilu št. 14/2017(6), in sicer v primerjavi z letom 2015 v povprečju za 0,9 meseca na Sodišču in 1,9 meseca na Splošnem sodišču; je seznanjen z organizacijskimi in postopkovnimi ukrepi, ki jih je sodišče sprejelo za povečanje učinkovitosti, in ga poziva, naj si še naprej prizadeva za nadaljevanje trenda krajšega trajanja postopkov, da se bodo vse zadeve zaključile v razumnem roku; z zaskrbljenostjo ugotavlja, dar so sodne počitnice eden najpogostejših dejavnikov, ki vplivajo na trajanje obravnave zadev; je seznanjen, da je bilo v letu 2016 14 tednov sodnih počitnic;

17.  je seznanjen z začetkom veljavnosti kodeksa ravnanja za člane in nekdanje člane Sodišča Evropske unije, ki določa pravila, ki odražajo več pomislekov Parlamenta v zvezi z izjavami o interesu in zunanjih dejavnostih; podpira sodišče pri izvajanju njegove odločitve, da v letu 2018 določi pravila glede izmeničnega zaposlovanja v javnem in zasebnem sektorju (pojav vrtljivih vrat);

18.  poziva, naj sodišče uvede bolj ciljno usmerjen pristop na podlagi rezultatov v zvezi z zunanjimi dejavnostmi sodnikov za razširjanje prava Unije, saj se uporabljeno merilo zdi dokaj splošno, učinki teh dejavnosti pa se ne merijo jasno;

19.  ponovno poziva k večji preglednosti v zvezi z zunanjimi dejavnostmi sodnikov; poziva sodišče, naj na svojem spletnem mestu in letnem poročilu o dejavnostih navede informacije o drugih delovnih mestih in plačanih zunanjih dejavnostih sodnikov, vključno z imenom dogodka, lokacijo, vlogo zadevnega sodnika, potnimi stroški in dnevnicami ter informacijo o tem, ali jih je plačalo sodišče ali tretja stran;

20.  poziva sodišče, naj nujno objavi življenjepise in izjave o interesih vseh svojih članov, pri tem pa navede članstvo v drugih organizacijah;

21.  obžaluje, da ni pravil o pojavu vrtljivih vrat in poziva sodišče, naj nujno uvede in izvaja stroge obveznosti v zvezi s tem;

22.  meni, da bi moralo sodišče razmisliti o tem, da pripravi zapisnike srečanj z lobisti, poklicnimi združenji in akterji civilne družbe, kadar to ne ogroža zaupnosti tekočih zadev;

23.  poziva sodišče, naj objavi srečanja s poklicnimi združenji in s predstavniki držav članic;

24.  obžaluje, da si države članice ne prizadevajo dovolj za uravnoteženo zastopanost spolov na najbolj odgovornih položajih, in ugotavlja, da sta Parlament in Svet med svojimi cilji navedla uravnoteženo zastopanost spolov pri imenovanju novih sodnikov Splošnega sodišča (trenutno je v organizacijski shemi Sodišča pet sodnic in dve generalni pravobranilki, na Splošnem sodišču pa je deset sodnic); meni, da morajo institucije Unije zastopati njene državljane; zato poudarja, kako pomemben je cilj Parlamenta in Sveta;

25.  ugotavlja, da Računsko sodišče ni imelo dostopa do nekaterih dokumentov, pomembnih za revizijo pregleda smotrnosti sodišča(7); poziva sodišče, naj še naprej sodeluje z Računskim sodiščem in mu zagotovi dostop do vseh dokumentov, ki jih potrebuje za svoje revizije, v takšnem obsegu, da to ne bo posegalo v obveznost ohranjanja zaupnosti postopka posvetovanja;

26.  se zaveda, da je vloga strokovnih sodelavcev pomagati članom Sodišča pri preučevanju zadev in pripravi pravnih dokumentov pod njihovim nadzorom, kot so sodbe, nalogi, mnenja in memorandumi; je seznanjen, da je sodišče kodeks ravnanja zanje sprejelo leta 2009; je seznanjen tudi, da strokovne sodelavce izberejo člani, za katere bodo ti sodelavci delali, in da veljajo minimalna merila o zaposlitvi; poziva sodišče, naj uveljavi politiko, ki bi omogočila bolj fleksibilno dodeljevanje obstoječih strokovnih sodelavcev za ublažitev problemov, ki so povezani z upravljanjem virov ali organizacijskimi vprašanji(8);

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sodišče ni moglo oceniti zmogljivosti sodnikov in strokovnih sodelavcev, ki obravnavajo zadeve, saj ne zbira informacij o tem, koliko časa je posamezni sodnik ali strokovni sodelavec ukvarja z določeno zadevo; je seznanjen, da se bo opravila študija, katere namen bo oceniti, v kolikšnem obsegu bi lahko uvedba sistema za spremljanje uporabe virov zagotovila koristne podatke; poziva sodišče, naj rezultate študije predloži Parlamentu;

28.  meni, da je odgovor sodišča na vprašanje Parlamenta (vprašanje št. 50) glede stroškov njegovih zadev nepopoln; poziva sodišče, naj razmisli o sistemu spremljanja za izračun stroškov vsake posamezne zadeve;

29.  je seznanjen s stalnim spremljanjem razvoja morebitnih zaostankov in zamud v senatih; obžaluje, da sodišče Parlamentu ni posredovalo podatkov v zvezi z neupoštevanjem okvirnih časovnih okvirov, zato ker se nanašajo na notranjo organizacijo sodišč;

30.  je zaskrbljen, da sta prejetje in obdelava procesnih dokumentov v sodnem tajništvu najpogostejši dejavnik, ki vpliva na trajanje pisnega postopka na Splošnem sodišču(9); ugotavlja, da je za zadeve Splošnega sodišča značilna velika količina dokumentov; poziva Splošno sodišče, naj spremlja tudi število in zapletenost zadev, da bi zagotovilo, da bo imelo sodno tajništvo na voljo zadostne vire;

31.  poudarja priporočilo Računskega sodišča iz njegovega Posebnega poročila št. 14/2017 glede merjenja smotrnosti za vsako zadevo posebej s pomočjo prilagojenih časovnih okvirov ob upoštevanju dejansko uporabljenih virov;

32.  ugotavlja, da se po reformi sodnega sistema sodišča sodniki senatom dodeljujejo glede na število obravnavanih zadev na različnih področjih; želi izvedeti, kako poteka dodeljevanje in ali so za določena področja pristojni posebni senati, ter poziva k analizi, kako dodeljevanje vpliva na hitrost obravnavanja zadev;

33.  je seznanjen s postopkom dodelitve zadev, posredovanih sodiščema; ugotavlja, da je bilo leta 2016, kot že v prejšnjih letih, približno 40 % zadev na Splošnem sodišču dodeljenih zunaj sistema vrstnih redov, zaradi česar se porajajo dvomi glede samega sistema; poziva sodišče, naj sprejme pravila, ki določajo postopek dodelitve za obe sodišči;

34.  ugotavlja, da obe sodišči obravnavata znatno število zadev v zvezi z vprašanjem intelektualne lastnine; spodbuja sodišče, naj analizira načine za poenostavitev postopkov za te zadeve in preuči možnost, da jih predhodno pregledajo raziskovalno-dokumentacijske službe;

35.  ugotavlja, da sodišče še naprej upošteva medinstitucionalni sporazum o zmanjšanju števila zaposlenih za 5 % v obdobju petih let, čeprav je bilo ustvarjenih 137 novih delovnih mest zaradi povečanja števila sodnikov in generalnih pravobranilcev;

36.  ugotavlja, da je stopnja zasedenosti delovnih mest visoka (skoraj 98-odstotna) kljub pogostim menjavam osebja; je seznanjen s težavami z zaposlovanjem stalnega osebja v začetne razrede, o katerih poroča sodišče; poziva sodišče, naj pripravi oceno razlogov za pogoste menjave osebja in ukrepov, ki so bili ali bodo uvedeni za izboljšanje teh razmer;

37.  je seznanjen z ukrepi, ki jih je sodišče v letu 2016 sprejelo za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov na srednjih in višjih vodstvenih položajih, vendar poudarja, kako pomembno je ohraniti cilj izboljšanja na tem področju; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi geografskega neravnovesja na ravni srednjega in višjega vodstva, ter v zvezi s tem poziva sodišče, naj si prizadeva za izboljšave;

38.  je seznanjen, da je sodišče v letu 2016 razpisalo 245 pripravništev; obžaluje, da je bilo 188 pripravništev v senatih neplačanih; poziva sodišče, naj poišče rešitev za zagotovitev dostojnega plačila za vse pripravnike, ki delajo v tej instituciji, da bi zagotovilo enake možnosti;

39.  pozdravlja izmenjavo osebja med sodiščem in Evropsko centralno banko ter projekt za vzpostavitev okvira za izmenjavo pravnikov lingvistov med različnimi institucijami;

40.  pozdravlja sodelovanje s službami za tolmačenje Komisije in Parlamenta v okviru medinstitucionalnega odbora za prevajanje in tolmačenje;

41.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je sodišče postalo polnopravni član medinstitucionalne delovne skupine o ključnih medinstitucionalnih dejavnostih in kazalnikih uspešnosti ter predložilo stroške prevajanja po usklajeni metodologiji, dogovorjeni v delovni skupini;

42.  je seznanjen z naložbo sodišča v orodja IT za boljše vodenje postopkov; poziva ga, naj predloži podrobne kvantitativne in kvalitativne finančne informacije o stanju svojih projektov IT od leta 2014; poziva ga tudi, naj razvije v celoti integriran sistem IT za podporo vodenja zadev;

43.  poudarja, da se uporaba aplikacije e-Curia stalno povečuje (število uporabniških računov: 3599 v letu 2016 v primerjavi z 2914 v letu 2015) in da so jo v letu 2016 uporabljale vse države članice, kar je dokaz, da je bila javnost obveščena o njenem obstoju in uporabnosti;

44.  poziva sodišče, naj izboljša svoje komunikacijske dejavnosti, da bi postalo bolj dostopno državljanom Unije, npr. z organizacijo seminarjev za novinarje ali pripravo komunikacijskega materiala o svojih dejavnostih v skladu s pristopom, bolj osredotočenim na državljane; pozdravlja, da se je sodišče odločilo posodobiti svoje spletno mesto, da bi ga naredilo bolj prijaznega uporabnikom, in ga poziva, naj si prizadeva izboljšati svojo bazo podatkov, tako da bo bolj osredotočena na uporabnike; se zaveda prizadevanj sodišča v zvezi s spletnimi komunikacijskimi kanali in ga spodbuja, naj nadaljuje z dobrim delom;

45.  ugotavlja, da je sodišče postopoma upoštevalo priporočilo Parlamenta o uporabi službenih vozil iz resolucije o razrešnici za leto 2015(10); ugotavlja, da so ukrepi za racionalizacijo upravljanja voznega parka korak v pravo smer; pozdravlja novi medinstitucionalni javni razpis za zakup avtomobilov, ki se je začel leta 2016 in katerega namen je zagotoviti prihranke na tem področju; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo leta 2016 rezerviranih 21 poletov v skupnem znesku 3 998,97 EUR, katerih namen je bil voznike poslati na misijo, da so vozili člane Sodišča ali Sodišča za uslužbence v domačih državah članicah teh članov;

46.  pozdravlja, da je sodišče zavezano ambicioznim okoljskim ciljem, in poziva, naj se ti cilji pravočasno dosežejo; spodbuja institucijo, naj uporablja načela zelenega javnega naročanja, ter poziva k vzpostavitvi pravil in zadostnemu proračunu za ogljično izravnavanje;

47.  je seznanjen s podrobnimi informacijami o politiki sodišča glede stavb, zlasti kar zadeva gradnjo pete razširitve sedanjega nepremičninskega sklopa;

48.  je seznanjen z dodatnimi izkušnjami, pridobljenimi v zvezi z odprtim tipom pisarn; je zaskrbljen, da bi lahko nad prednostmi, kot so zmanjšanje prostorskih potreb, lažje komuniciranje in večja prilagodljivost, prevladale izguba zaupnosti, omejitve pri delu z dokumenti, ki zahtevajo visoko zbranost, in izguba zasebnosti; poziva sodišče, naj oceni pozitivne in negativne učinke na delovne razmere, pri tem upošteva potrebe uslužbencev ter Parlament obvesti o rezultatih ocene;

49.  pozdravlja, da je v začetku leta 2016 sodišče sprejelo smernice o informacijah za žvižgače in njihovi zaščiti, ter opozarja, da je slednja vprašanje, ki v javni upravi jemlje resno in ga je treba vedno obravnavati previdno; poziva sodišče, naj svoje uslužbence spodbuja, da se seznanijo s smernicami iz leta 2016, in pri tem poudarja ključno vlogo žvižgačev pri opozarjanju na kršitve; poziva ga, naj svoje uslužbence spodbuja, da v ustreznih primerih izkoristijo te smernice; poziva sodišče, naj pravočasno posreduje podrobnosti o primerih prijav nepravilnosti, o njihovi obravnavi in njihovem zaključku;

50.  poudarja, da je treba ustanoviti neodvisen organ za razkritja, svetovanje in napotitve z dovolj proračunskimi sredstvi, ki bo žvižgačem pomagal uporabiti prave kanale za razkrivanje informacij o morebitnih nepravilnostih, povezanih s finančnimi interesi Unije, obenem pa bo zaščitil njihovo zaupnost in jim ponudil potrebno pomoč in nasvete;

51.  je seznanjen, da so za predlaganje članov sodišča v skladu s členoma 253 254 PDEU pristojne države članice; poudarja, da je za uspešnost sodišča pomembno pravočasno predlagati in imenovati sodnike; poziva k sprejetju novega pravila, s katerim bi določili specifičen rok za (ponovno) predlaganje sodnika dovolj pred koncem mandata sodnika, in poziva Svet, naj pretehta stroške glede na koristi, kadar imenuje nove sodnike sodišča; izraža nezadovoljstvo zaradi nepravilnega predlaganja brez razpisa za dva sodnika Sodišča za uslužbence za mandat, ki je poleg tega trajal le od 14. aprila 2016 do 31. avgusta 2016;

52.  je seznanjen, da so bili enemu od obeh sodnikov Sodišča za uslužbence, ki sta bila imenovana 1. aprila za obdobje do 31. avgusta 2016 izplačani nadomestilo za namestitev (18 962,25 EUR) v skladu s členom 4(a) Uredbe Sveta (EU) 2016/300(11), potni stroški (493,10 EUR) v skladu s členom 4(c) navedene uredbe ter stroški selitve (2 972,91 EUR) v skladu z njenim členom 4(d); je seznanjen tudi, da je bilo istemu sodniku ob koncu mandata izplačano prehodno nadomestilo za obdobje šestih mesecev v skupnem znesku 47 070 EUR; obžaluje nesorazmerne stroške, povezane z začetkom in koncem „štirimesečnega mandata“ enega teh sodnikov, ki so poleg plače, ki jo je prejemal, znašali 69 498,25 EUR; poziva sodišče, naj ob prihodnjem imenovanju sodnikov razmisli, ali je trajanje mandata sorazmerno z zgoraj navedenimi nadomestili; poziva Svet, naj ponovno razmisli o pogojih in zneskih teh nadomestil in ustrezno spremeni Uredbo Sveta (EU) 2016/300; obsoja takšno potrato denarja davkoplačevalcev Unije;

53.  je seznanjen tudi, da je Splošno sodišče (Pritožbeni senat, sodba z dne 23. januarja 2018 v zadevi T-639/16 P)(12) menilo, da je sestava drugega senata Sodišča za uslužbence, ki vključuje enega od sodnikov s „štirimesečnim mandatom“ nepravilna, s čimer se je razveljavila sodba, navedena v tej sodbi, pa tudi vse sodbe drugega senata v tej sestavi, ki so sledile; sprašuje sodišče, katere sodbe drugega senata v tej sestavi so prizadete zaradi sodbe Splošnega sodišča; zahteva, da Svet poda mnenje o tem neuspehu, in pojasni, kdo je zanj odgovoren;

54.  poziva sodišče, naj razmisli o tem, da bi poleg francoščine kot jezike posvetovanja, zlasti na Splošnem sodišču, uvedlo še druge jezike; pozdravlja, da je predsednik Splošnega sodišča februarja 2016 pozval k oceni učinka spremembe jezika posvetovanja, ki še ni bila dokončana;

55.  obžaluje, da se je Združeno kraljestvo odločilo, da izstopi iz Unije; ugotavlja, da trenutno ni mogoče napovedati finančnih, upravnih, človeških in drugih posledic zaradi izstopa; poziva Svet in Računsko sodišče, naj opravita ocene učinka in Parlament do konca leta 2018 obvestita o rezultatih.

(1) UL L 48, 24.2.2016.
(2) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(3) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(4) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2017 „Pregled smotrnosti vodenja zadev na Sodišču Evropske unije“.
(7) Glej odstavek 14 Posebnega poročila št. 14/2017.
(8) Glej odstavek 98, točka (C) Posebnega poročila št. 14/2017, v kateri je Računsko sodišče opredelilo naslednje vidike: nerazpoložljivost strokovnih sodelavcev, delovna obremenitev sodnikov, generalnih pravobranilcev in njihovih strokovnih sodelavcev, predodelitev zadev zaradi konca mandata sodnikov.
(9) Glej odstavek 38, slika 6 Posebnega poročila št. 14/2017.
(10) UL L 252, 29.9.2017, str. 116.
(11) Uredba Sveta (EU) 2016/300 z dne 29. februarja 2016 o določitvi prejemkov nosilcev visokih javnih funkcij EU (UL L 58, 4.3.2016, str. 1).
(12) ECLI:EU:T:2018:22.


Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Računsko sodišče
PDF 128kWORD 53k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek V – Računsko sodišče (2017/2140(DEC))
P8_TA(2018)0127A8-0089/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0251/2017)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0089/2018),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Računskemu sodišču, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek V – Računsko sodišče (2017/2140(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek V – Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o vlogi Evropskega računskega sodišča v prihodnosti(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2015/1929 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(7),

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0089/2018),

A.  ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  ugotavlja, da letne računovodske izkaze Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor (PricewaterhouseCoopers Sàrl), da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih Računsko sodišče uporablja za revidirane subjekte; je seznanjen z mnenjem revizorja, da so „računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja Računskega sodišča“;

2.  poudarja, da je bil končni znesek odobrenih sredstev Računskega sodišča v letu 2016 137 557 000 EUR (132 906 000 EUR v letu 2015) in da je skupna stopnja izvrševanja proračuna znašala 99 %;

3.  poudarja, da je proračun Računskega sodišča povsem upravne narave in da se porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji, stavbami, premičninami in za razne odhodke iz poslovanja;

4.  ugotavlja, da se glede na sedanji postopek podelitve razrešnice letna poročila Računskemu sodišču predložijo junija, Računsko sodišče svoja poročila Parlamentu predloži oktobra, ki o razrešnicah glasuje na plenarnem zasedanju maja; ugotavlja, da od zaključka letnih računovodskih izkazov do podelitve razrešnice, če ni preložena, preteče vsaj 17 mesecev; poudarja, da so časovni roki revizije v zasebnem sektorju mnogo krajši; poudarja, da je treba postopek podelitve razrešnice poenostaviti in pospešiti; poziva Računsko sodišče, naj sledi dobri praksi zasebnega sektorja; predlaga, da se kot rok za predložitev letnih poročil o dejavnostih določi 31. marec leta, ki sledi obračunskemu letu, kot rok za predložitev poročil Računskega sodišča pa 1. julij; predlaga tudi pregled časovnega okvira za postopek podelitve razrešnice, kot je določen v členu 5 Priloge IV k Poslovniku Parlamenta, da bi glasovanje o podelitvi razrešnice lahko potekalo na delnem zasedanju Parlamenta novembra, s čimer bi se postopek podelitve razrešnice zaključil v letu, ki sledi zadevnemu obračunskemu letu;

5.  pozdravlja v splošnem preudarno in dobro finančno poslovodenje Računskega sodišča v proračunskem letu 2016; izraža podporo uspešni spremembi paradigme v smeri priprave proračuna glede na uspešnost pri proračunskem načrtovanju Komisije, ki jo je septembra 2015 v okviru pobude Proračun EU, usmerjen v rezultate, uvedla podpredsednica Kristalina Georgieva; spodbuja Računsko sodišče, naj to metodo uporabi za lasten postopek proračunskega načrtovanja;

6.  je seznanjen z mnenjem Računskega sodišča št. 1/2017 o reviziji finančne uredbe, s katero se predlaga posodobitev ureditve za revizijo decentraliziranih agencij; obžaluje, da v okviru revizije finančne uredbe ni bil dosežen medinstitucionalni sporazum, ki bi zagotovil zmanjšanje upravnega bremena, ki izhaja iz sedanje ureditve; poziva Računsko sodišče, naj pripravi predlog o tem, kako bi bilo mogoče izboljšati sedanjo ureditev in kako bi lahko s tem prispevali k usklajevanju letnega poročila Računskega sodišča in letnih poročil agencij;

7.  je seznanjen z ustanovitvijo delovne skupine na visoki ravni, da bi se ukvarjala z izboljšanjem dodane vrednosti letnega poročila za njegove uporabnike; poziva Računsko sodišče, naj s Parlamentom deli merila, ki se pri tem uporabljajo;

8.  obžaluje, da je obseg obravnave v 10. poglavju letnega poročila ostaja omejen; prosi Računsko sodišče, naj posreduje podrobnejše podatke o vsaki instituciji, da bi se dosegel boljši pogled na slabosti upravnih odhodkov; meni, da bi bilo v prihodnosti dobrodošlo poročanje Računskega sodišča po posameznih državah za vsako državo članico;

9.  obžaluje, da je bilo med člani Računskega sodišča pred letom 2016 neravnovesje med spoloma, in sicer tri ženske in 25 moških; pozdravlja dejstvo, da se je število članic leta 2016 povečalo na štiri; ponovno izraža podporo merilom za imenovanje članov Računskega sodišča, ki jih je navedel v resoluciji z dne 4. februarja 2014 o prihodnji vlogi Računskega sodišča;

10.  je seznanjen, da je Računsko sodišče leta 2016 reformiralo svoje senate in odbore, kar je pomembno vplivalo na pripravo njegovega dela; je tudi seznanjen, da ta reforma dopolnjuje uvedbo organizacije na podlagi nalog in vzpostavitev mreže, ki zajema celotno institucijo, za krepitev upravljanja znanja; izreka pohvalo Računskemu sodišču za reforme in se nadeja, da bo prejel poročilo o oceni novih ukrepov;

11.  je seznanjen, da še vedno ni bil dosežen cilj, po katerem bi bila posebna poročila pripravljena v roku 13 mesecev; vztraja, da mora Računsko sodišče spoštovati ta rok, ne da bi to vplivalo na kakovost poročil in usmerjenost njegovih priporočil;

12.  pozdravlja dobro sodelovanje Računskega sodišča z Odborom Parlamenta za proračunski nadzor, zlasti kar zadeva predstavitve in nadaljnje ukrepanje glede posebnih poročil; meni, da predstavitev teh poročil v specializiranih odborih Parlamenta, po tem ko se predstavijo Odboru za proračunski nadzor, odborom omogoča bistveno spremljanje dejavnosti, ki jih ocenjujejo, in pripomore k ozaveščanju glede izvajanja in stroškovne učinkovitosti politik Unije;

13.  meni, da sta sodelovanje in izmenjava praks med Računskim sodiščem in vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic zelo pozitivna; spodbuja Računsko sodišče, naj nadaljuje to sodelovanje;

14.  ugotavlja, da Računsko sodišče izpolnjuje medinstitucionalni dogovor o zmanjšanju števila zaposlenih za 5 % v obdobju petih let; je zaskrbljen, da preostali razpoložljivi viri v posameznih službah ne morejo absorbirati dodatne delovne obremenitve; poziva proračunske organe, naj upoštevajo dolgoročne učinke zmanjševanja števila zaposlenih, zlasti glede zmožnosti Računskega sodišča za izboljšanje neravnovesja med spoloma in geografskega neravnovesja ter potrebe po širitvi zmogljivosti izkušenih uradnikov za prevzem vodstvenih položajev pri načrtovanju prihodnjih dodelitev finančnih sredstev za osebje;

15.  je seznanjen z izboljšanjem ravnotežja v zastopanosti spolov na vodstveni ravni v letu 2016; je tudi seznanjen, da se ocenjuje akcijski načrt za enake možnosti za obdobje 2013–2017; poziva Računsko sodišče na še naprej spodbuja uravnoteženo zastopanost spolov, zlasti na vodstveni ravni, in poroča o strategiji in rezultatih akcijskega načrta;

16.  je seznanjen, da sta bila v sodelovanju z Univerzo v Loreni ustanovljena podiplomski univerzitetni študij revidiranja javnih organizacij in politik ter magistrski program upravljanja javnih organizacij, ki sta namenjena stalnemu strokovnemu razvoju uslužbencev Računskega sodišča; poziva Računsko sodišče, naj organu za podelitev razrešnice posreduje dodatne informacije o sporazumih, povezanih z ustanavljanjem teh programov;

17.  je seznanjen, da so zunanji izvajalci v letu 2016, zlasti v avgusta, opravili več prevajalskega dela; je seznanjen z utemeljitvijo Računskega sodišča in poziva k boljši organizaciji njegovih notranjih prevajalskih služb, da bi se ustvarili ekonomski prihranki;

18.  je seznanjen s povzetkom nepremičninske politike Računskega sodišča, ki je vključen v njegovo letno poročilo o dejavnostih za leto 2016;

19.  je seznanjen, da je Računsko sodišče postopoma upoštevalo priporočilo Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2015(8), kar zadeva uporabo službenih vozil; meni, da so ukrepi za racionalizacijo upravljanja voznega parka pravilno usmerjeni; pozdravlja novo medinstitucionalno zbiranje ponudb za lizing avtomobilov iz leta 2016, ki naj bi prineslo ekonomski prihranek na tem področju;

20.  podpira politiko Računskega sodišča o e-založništvu in njegove dosežke pri zmanjševanju svojega vpliva na okolje; obžaluje, da spletno mesto Računskega sodišča ne nudi uporabniku prijaznega sistema iskanja in poziva k dejanskemu izboljšanju dostopnosti poročil;

21.  je seznanjen, da pogajanja med Računskim sodiščem in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) o upravnem dogovoru še trajajo in naj bi se končala v letu 2018; poziva Računsko sodišče, naj Parlament obvesti o napredku pogajanj;

22.  ponovno poziva Računsko sodišče, naj v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in o varstvu podatkov obvesti Parlament o zaključenih primerih urada OLAF, v katerih so bili predmet preiskave Računsko sodišče ali posamezniki, ki delajo zanj;

23.  poudarja, da je treba ustanoviti neodvisen organ za razkritja, svetovanje in napotitve z dovolj proračunskimi sredstvi, ki bo žvižgačem pomagal uporabiti prave kanale za razkrivanje informacij o morebitnih nepravilnostih, povezanih s finančnimi interesi Unije, obenem pa bo zaščitil njihovo zaupnost in jim ponudil potrebno pomoč in nasvete;

24.  pozdravlja etični okvir Računskega sodišča za preprečevanje nasprotij interesov ter kršitev in neetičnih ravnanj zaposlenih in članov; poudarja pomen zagotavljanja neodvisnosti članov Računskega sodišča in jamčenja zanjo; pozdravlja načrtovano revizijo etičnega okvira izbranih institucij Unije v letu 2018;

25.  obžaluje, da se je Združeno kraljestvo odločilo, da izstopi iz Evropske unije; ugotavlja, da trenutno ni mogoče napovedati finančnih, upravnih, človeških in drugih posledic zaradi izstopa, ter poziva Računsko sodišče, naj opravi ocene učinka in Parlament do konca leta 2018 obvesti o rezultatih.

(1) UL L 48, 24.2.2016.
(2) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(3) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(4) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) UL C 96, 24.3.2017, str, 4.
(7) UL L 286, 30.10.2015, str. 1.
(8) UL L 252, 29.9.2017, str. 116.


Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropski ekonomsko-socialni odbor
PDF 263kWORD 53k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (2017/2141(DEC))
P8_TA(2018)0128A8-0097/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0252/2017)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0097/2018),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora glede izvrševanja proračuna Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (2017/2141(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0097/2018),

A.  ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

1.  pozdravlja sklep Računskega sodišča na podlagi revizijskega dela, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ni bilo pomembnih napak;

2.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2016 navedlo, da v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (v nadaljnjem besedilu: odbor), ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti;

3.  je seznanjen, da v skladu z veljavnim postopkom razrešnice odbor junija Računskemu sodišču predloži letna poročila o dejavnostih, Računsko sodišče pa nato oktobra Parlamentu predloži svoje poročilo, o razrešnici pa Parlament do maja glasuje na plenarnem zasedanju; je seznanjen, da med pripravo zaključnega računa in zaključkom postopka razrešnice preteče vsaj 17 mesecev, razen če se podelitev razrešnice preloži; poudarja, da so časovni roki revizije v zasebnem sektorju mnogo krajši; poudarja, da je treba postopek razrešnice poenostaviti in pospešiti; zahteva, da odbor in Računsko sodišče upoštevata najboljše prakse iz zasebnega sektorja; v zvezi s tem predlaga določitev roka za predložitev letnih poročil o dejavnostih na dan 31. marca v letu, ki sledi obračunskemu letu, in roka za predložitev poročila Računskega sodišča na dan 1. julija; predlaga tudi, naj se pregleda časovni okvir za postopek razrešnice, kot je določen v členu 5 Priloge IV Poslovnika Parlamenta, da bi glasovanje o podelitvi razrešnice potekalo na delnem plenarnem zasedanju Parlamenta novembra, s čimer bi se postopek razrešnice zaključil v letu, ki sledi zadevnemu obračunskemu letu;

4.  pozdravlja v splošnem preudarno in dobro finančno poslovodenje odbora v proračunskem letu 2016; izraža podporo uspešni spremembi paradigme v smeri priprave proračuna glede na uspešnost pri proračunskem načrtovanju Komisije, ki jo je septembra 2015 v okviru pobude „Proračun EU, osredotočen na rezultate“ uvedla podpredsednica Kristalina Georgieva; spodbuja odbor, naj to metodo uporabi za lasten postopek proračunskega načrtovanja;

5.  ugotavlja, da je proračun odbora v letu 2016 znašal 130 586 475 EUR (129 100 000 EUR leta 2015), stopnja uporabe pa 97,55 %; ugotavlja, da se je stopnja uporabe v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 povišala;

6.  poudarja, da je proračun odbora izključno upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji, preostanek pa za stavbe, pohištvo, opremo in razne tekoče stroške; ugotavlja, da je odbor priznal, kako pomembno je slediti načelom proračuna na osnovi uspešnosti v vsakodnevnem delovanju, in poročal, da je v letu 2017 posodobil ključne kazalnike dejavnosti in uspešnosti (KAPI); poziva odbor, naj ta načela še naprej spoštuje ter Parlament ustrezno in redno obvešča o spremembah teh kazalnikov;

7.  ugotavlja, da se je začela razprava o modernizaciji odbora; želi biti obveščen o tej pobudi in dogajanju v zvezi z njo; poziva odbor, naj organu za podelitev razrešnice posreduje pojasnilo o izdatkih v zvezi s to posodobitvijo, da bi povečali preglednost in odgovornost, ter objavi oceno razmerja med stroški in koristmi;

8.  ugotavlja, da so dokončna proračunska sredstva za potne stroške in dnevnice članov znašala 19 561 194 EUR; pozdravlja podrobno razčlenitev stroškov članov za postavko 1004, ki jo je odbor predložil parlamentarnemu Odboru za proračunski nadzor, ter poziva odbor, naj vključi to razčlenitev za leto 2017 v naslednje letno poročilo o dejavnostih ali v poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju; poziva odbor, naj organu za podelitev razrešnice posreduje oceno razmerja med stroški in koristmi misij za Unijo in obiskane države ter seznam držav, obiskanih v letu 2016; spodbuja sprejem ustreznih ukrepov, da bi ustvarili prihranke in zmanjšali onesnaževanje okolja; poziva člane odbora, naj ocenijo potencial drugih instrumentov, ki bi lahko prispevali k prihrankom, na primer pri potnih stroških;

9.  je seznanjen z izjavo odbora, da bi bilo mogoče sporazum o sodelovanju med odborom in Parlamentom še dopolniti; je prepričan, da bo nadaljnji razvoj sinergij prinesel pozitivne rezultate obema institucijama; je seznanjen z napredkom v sodelovanju med odborom in Parlamentom, namreč stiki med predsednikom odbora in njegovim predsedstvom ter konferenco predsednikov odborov Parlamenta; poziva k dodatni poglobitvi stikov med odborom in predsedniki in poročevalci parlamentarnih odborov, da se zagotovi boljše ukrepanje v zvezi s prispevkom odbora, ki ga ima v zakonodajnem procesu Unije;

10.  meni, da je skupna ocena proračunskih prihrankov na podlagi sodelovanja med odborom in Parlamentom v interesu obeh institucij in državljanov Unije; predlaga, naj bo ta ocena izvedena v sodelovanju s Parlamentom v sklopu strategije za poglabljanje stikov med institucijama; se zaveda, da odbor širi zmogljivosti za ocenjevanje politik, kar bo utrdilo njegovo vlogo posvetovalnega organa v zakonodajnem procesu; poziva odbor, naj organu za podelitev razrešnice v naslednjem letnem poročilu o dejavnostih posreduje podrobno analizo o tem, kako te dejavnosti potekajo;

11.  pozdravlja ponovno odprtje neposrednega dostopa med stavbama RMD in REM po odločitvi belgijskih organov, da se zmanjša stopnja ogroženosti za evropske institucije; meni, da bo to olajšalo komunikacijo in sodelovanje med odborom in Parlamentom; poziva obe instituciji, naj obvestita svoje člane in osebje o ponovnem odprtju prehoda;

12.  pozdravlja sporazum o upravnem sodelovanju med odborom in Odborom regij, ki je začel veljati leta 2016 ter je združil direktorata za prevajanje in logistiko; meni, da je to dobra podlaga za morebitne prihranke v obeh odborih; verjame, da bo ta načrt spodbudil tudi sodelovanje na drugih področjih; zahteva podroben načrt in opis dejavnosti odbora na teh področjih; meni, da se bo s sporazumom povečala učinkovitost pri delovanju in doseženih prihrankih obeh odborov;

13.  pozdravlja skladnost odbora s cilji, zastavljenimi v medinstitucionalnem dogovoru, o zmanjšanju zaposlenih za 5 % v petletnem obdobju; ugotavlja, da je odbor zaradi premestitve zaposlenih v službo EPRS v Evropskem parlamentu zmanjšal število delovnih mest v kadrovskem načrtu za 8 %, kar ustreza zmanjšanju za 43 delovnih mest v letu 2016; poziva proračunske organe, naj upoštevajo dolgoročne učinke zmanjševanja števila zaposlenih, zlasti glede zmožnosti odbora za izboljšanje uravnoteženosti spolov in geografskega ravnovesja, ter potrebo po širitvi zmogljivosti izkušenih uradnikov za prevzem vodstvenih položajev pri načrtovanju prihodnjih dodelitev finančnih sredstev za osebje;

14.  je seznanjen, da se je število bolniških odsotnosti v odboru v splošnem povečalo; poudarja, kako pomembno je sprejeti ukrepe za izboljšanje dobrega počutja na delovnem mestu, in poziva k strožjemu preverjanju odsotnosti; pozdravlja pobude, ki jih je sprejel odbor, kot je vzpostavitev vloge „zaupnega svetovalca“ za boj proti nadlegovanju in spodbujanje spoštovanja človekovega dostojanstva na delovnem mestu; poziva odbor, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi z dobrim počutjem zaposlenih v letu 2017;

15.  z zadovoljstvom ugotavlja, da delež žensk na srednjih vodstvenih položajih v odboru presega 40 %; spodbuja odbor, naj podoben rezultat doseže tudi na najvišjih vodstvenih položajih in naj naredi vse, kar je potrebno, da bi dodatno zmanjšal geografsko neravnovesje;

16.  je zaskrbljen, ker so bila pri 9 od 22 javnih razpisov v letu 2016 naročila oddana brez konkurence edinemu podjetju, ki se je prijavilo na razpis; poziva odbor, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev konkurence med ponudniki;

17.  pozdravlja povečanje poročanja medijev o odboru za približno 30 % v letu 2016; je seznanjen, da je bil ustvarjen profil odbora za družbene medije, in z zanimanjem pričakuje novice o dosežkih;

18.  je seznanjen, da se je delež zahtevanih, a neuporabljenih storitev tolmačenja povečal s 3,5 % v letu 2015 na 4 % v letu 2016 in poziva k pozornejšemu spremljanju, da bo izvajanje teh storitev učinkovito;

19.  je seznanjen z nadaljnjim povečevanjem deleža prevodov, ki jih opravijo zunanji izvajalci (z 9,74 % v letu 2015 na 16,61 % v letu 2016), kar omogoča sporazum o sodelovanju med odborom in Odborom regij, zaradi večjega števila prevajalskih strani in zmanjšanja števila zaposlenih v direktoratu (več kot 9 % v primerjavi z letom 2015); je seznanjen, da je bila leta 2016 opravljena notranja revizija o zunanjem prevajanju ter o njegovi praktični izvedbi in omejitvah, in pričakuje, da bo prek naslednjega letnega poročila o dejavnostih odbora obveščen o priporočilih notranjega revizorja;

20.  ugotavlja, da je odbor zavezan izvajanju sistema EMAS in je seznanjen z njegovimi okoljskimi rezultati, ki kažejo zmanjšanje porabe plina, vode, električne energije, papirja in čistilnih proizvodov ter proizvodnje odpadkov; spodbuja odbor, naj še naprej izboljšuje učinkovitost na tem področju;

21.  obžaluje, da odbor šele pripravlja osnutek smernic o preprečevanju navzkrižja interesov v okviru socialnega dialoga; ugotavlja, da se osnutek smernic trenutno dokončno oblikuje prek dialoga z družbenimi in strokovnimi organizacijami; poziva odbor, naj pospeši postopek za dokončno oblikovanje, pravočasno sprejme smernice, vanje vključi zahtevo po zagotavljanju podrobnosti o članstvu v kateri koli drugi organizaciji in naj smernice objavi na svoji spletni strani;

22.  obžaluje, da niti predsednik niti podpredsedniki ali sekretariat odbora niso objavili izjav o interesih na svoji spletni strani; poziva odbor, naj jih nujno objavi do kunca junija 2018, pri tem pa navede članstvo v drugih organizacijah; obžaluje, da so izjave o interesih članov objavljene v različnih jezikih in v različnih oblikah, kar omejuje preglednost; poziva odbor, naj jih objavi v enotni obliki in v enem od treh najpogosteje uporabljanih uradnih jezikov Unije do konca junija 2018;

23.  izraža zaskrbljenost, ker je treba v skladu s členom 11 kadrovskih predpisov v primeru vsake nove zaposlitve predložiti izjavo o odsotnosti navzkrižja interesov namesto izjave o navzkrižju interesov; poudarja, da ni ustrezno, da oseba sama poda izjavo o odsotnosti navzkrižja interesov; ponovno poudarja, da bi moral obstoj navzkrižja interesov oceniti nevtralni organ; zato poziva odbor, naj pripravi edinstven in popoln obrazec za izjavo o navzkrižju interesov, ki bi nadomestil izjavo o odsotnosti navzkrižja interesov;

24.  pozdravlja upravni dogovor med odborom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), ki naj bi olajšal izmenjavo informacij;

25.  pozdravlja dopolnilne sklepe, ki jih je odbor sprejel o notranjih pravilih o prijavljanju nepravilnosti, in poudarja, da je treba to pobudo še izboljšati;

26.  poudarja, da je treba ustanoviti neodvisen organ za razkritja, svetovanje in napotitve z dovolj proračunskimi sredstvi, ki bo prijaviteljem nepravilnosti pomagal uporabiti prave kanale za razkrivanje informacij o morebitnih nepravilnostih, povezanih s finančnimi interesi Unije, obenem pa bo zaščitil njihovo zaupnost in jim ponudil potrebno pomoč in nasvete;

27.  opozarja na primer nadlegovanja, ki je odbor stal 55 772 EUR; obžaluje, da je do tega primera prišlo, vendar pozdravlja, da je bil ustrezno obravnavan; ugotavlja, da se je še 20 drugih zaposlenih obrnilo na mrežo zaupnih svetovalcev Odbora v zvezi z domnevnim nadlegovanjem; poziva odbor, naj izboljša svojo politiko na tem področju, da bi preprečil vse oblike psihičnega in spolnega nadlegovanja; prosi odbor, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetih ukrepih za odpravo teh težav;

28.  obžaluje, da se je Združeno kraljestvo odločilo, da izstopi iz Unije; ugotavlja, da trenutno ni mogoče napovedati finančnih, upravnih, človeških in drugih posledic zaradi izstopa, ter poziva odbor in Računsko sodišče, naj opravita ocene učinka in Parlament do konca leta 2018 obvestita o rezultatih.

(1) UL L 48, 24.2.2016.
(2) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(3) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(4) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.


Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Odbor regij
PDF 262kWORD 53k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek VII – Odbor regij (2017/2142(DEC))
P8_TA(2018)0129A8-0117/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0253/2017)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0117/2018),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Odbora regij glede izvrševanja proračuna Odbora regij za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Odboru regij, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek VII – Odbor regij (2017/2142(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek VII – Odbor regij,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0117/2018),

A.  ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

1.  pozdravlja sklep Računskega sodišča na podlagi revizijskega dela, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ni bilo pomembnih napak;

2.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2016 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Odbora regij (v nadaljnjem besedilu: odbor);

3.  je seznanjen, da v skladu z veljavnim postopkom razrešnice odbor junija Računskemu sodišču predloži letna poročila o dejavnostih, Računsko sodišče pa nato oktobra Parlamentu predloži svoje poročilo, o razrešnici pa Parlament do maja glasuje na plenarnem zasedanju; je seznanjen, da med pripravo zaključnega računa in zaključkom postopka razrešnice preteče vsaj 17 mesecev, razen če se podelitev razrešnice preloži; poudarja, da so časovni roki revizije v zasebnem sektorju mnogo krajši; poudarja, da je treba postopek razrešnice poenostaviti in pospešiti; zahteva, da odbor in Računsko sodišče upoštevata najboljše prakse iz zasebnega sektorja; v zvezi s tem predlaga določitev roka za predložitev letnih poročil o dejavnostih na dan 31. marca v letu, ki sledi obračunskemu letu, in roka za predložitev poročila Računskega sodišča na dan 1. julija; predlaga tudi, naj se časovni okvir za postopek razrešnice, kot je določen v členu 5 Priloge IV Poslovnika Parlamenta, revidira tako, da bi Parlament o podelitvi razrešnice glasoval na delnem plenarnem zasedanju novembra, s čimer bi se postopek razrešnice zaključil v letu, ki sledi zadevnemu obračunskemu letu;

4.  pozdravlja v splošnem preudarno in dobro finančno poslovodenje odbora v proračunskem letu 2016; izraža podporo uspešni spremembi paradigme v smeri priprave proračuna glede na uspešnost pri proračunskem načrtovanju Komisije, ki jo je septembra 2015 v okviru pobude „Proračun EU, osredotočen na rezultate“ uvedla podpredsednica Kristalina Georgieva; spodbuja odbor, naj to metodo uporabi za lasten postopek proračunskega načrtovanja;

5.  ugotavlja, da je bil odboru za leto 2016 odobren proračun v znesku 90.500.000 EUR (88.900.000 EUR v letu 2015), od tega 89.400.000 EUR odobritev za prevzem obveznosti s stopnjo uporabe 98,7 %; pozdravlja, da se je stopnja uporabe v letu 2016 povečala;

6.  poudarja, da je proračun odbora, kljub njegovim političnim dejavnostim, izključno upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji, stavbami, pohištvom, opremo in raznimi tekočimi stroški; poudarja tudi, kako pomembno je, da odbor v vsakodnevnem delovanju izvaja načelo oblikovanja proračuna glede na uspešnost; poziva odbor, naj Parlament redno in izčrpno obvešča o napredku, doseženem na tem področju;

7.  poudarja pomembnost poglabljanja sodelovanja s Parlamentom na podlagi sporazuma o sodelovanju med odborom in Parlamentom ter poziva, naj se ga obvešča o razvoju dogodkov v zvezi s tem; poziva, naj se v okviru strategije odbora v prvi vrsti okrepijo vezi s Parlamentom, pa tudi z drugimi institucijami Unije, da bi okrepili udeležbo regij v zakonodajnem procesu Unije;

8.  meni, da je skupna ocena proračunskih prihrankov na podlagi sodelovanja med odborom in Parlamentom v interesu obeh institucij in državljanov Unije; predlaga, naj odbor in Parlament razmislita o izvajanju te naloge kot dopolnilo k političnem strateškem dialogu, ki poteka;

9.  pozdravlja sporazum o upravnem sodelovanju med odborom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, ki je začel veljati leta 2016 ter združil direktorata za prevajanje in logistiko; verjame, da bo ta načrt spodbudil tudi sodelovanje na drugih področjih; zahteva podroben načrt in opis dejavnosti odbora na teh področjih; meni, da se bo s sporazumom povečala učinkovitost pri delovanju in doseženih prihrankih obeh odborov;

10.  pozdravlja dejstvo, da so bili cilji, s katerimi je želel odbor leta 2016 povečati vključenost Parlamenta in Sveta v dejavnosti, povezane z mnenji odbora, doseženi, in v nekaterih primerih celo preseženi; spodbuja odbor in Parlament, naj si prizadevata izboljšati sodelovanje pri skupnih dosjejih, in sicer tako, da vzajemno vabita poročevalce, naj predstavijo svoje mnenje zadevnemu pristojnemu odboru Parlamenta ali odboru zgodaj v procesu;

11.  pozdravlja ponovno odprtje neposrednega dostopa med stavbama RMD in REM po odločitvi belgijskih organov, da se zmanjša stopnja ogroženosti za evropske institucije; meni, da bo to olajšalo komunikacijo in sodelovanje med odborom in Parlamentom; poziva obe instituciji, naj obvestita svoje člane in osebje o ponovnem odprtju prehoda;

12.  poziva odbor, naj si prizadeva, da bo skupna stopnja izvrševanja plačil znašala okrog 90 %;

13.  ugotavlja, da so podatki o službenih poteh članov odbora vključeni v letno poročilo o dejavnostih; pozdravlja seznam prireditev, ki so se jih udeležili njegovi člani v letu 2016, ki je bil predložen Odboru za proračunski nadzor Parlamenta v prilogi k odgovorom na pisni vprašalnik za razrešnico za leto 2016, ter poziva odbor, naj pripravi takšen seznam za leto 2017 v prilogi k njegovem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2017;

14.  ugotavlja, da je v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2016 odbor kot cilj določil 15 pojasnil in študij, pripravljenih pa je bilo 12; poziva odbor, naj si še naprej prizadeva za izpolnitev teh ciljev ter naj v letno poročilo o dejavnostih za 2017 vključi natančne rezultate v zvezi s tem;

15.  ugotavlja, da še vedno premalo žensk zaseda položaje na višji in srednji vodstveni ravni; obžaluje zmanjšanje deleža žensk na vodilnih položajih s 37 % v letu 2015 na 33 % v letu 2016 zaradi imenovanja petih uradnikov, med katerimi je bila le ena ženska; pozdravlja sprejetje nove petletne strategije za enake možnosti, ki predvideva ukrepe za bolj uravnoteženo zastopanost spolov, zlasti na vodilnih položajih; spodbuja odbor, naj izboljša učinkovitost na tem področju;

16.  pozdravlja majhno zmanjšanje števila dni bolniškega dopusta med zaposlenimi pri odboru; poudarja, kako pomembno je sprejeti ukrepe za izboljšanje dobrega počutja na delovnem mestu, prav tako pa ustrezno preverjati odsotnost;

17.  ugotavlja, da je komunikacijska strategija odbora usmerjena v ponovno zbližanje Evrope z državljani, pri čemer se v več državah članicah organizirajo dejavnosti, izvajajo pa se tudi spletne ankete; podpira organizacijo dialoga z državljani in poziva, naj se te pobude redno izboljšujejo, da bi zagotovili ustrezno sodelovanje državljanov Unije, hkrati pa preprečili podvajanje dejavnosti z drugimi institucijami Unije; poziva odbor, naj v letno poročilo o dejavnostih za 2017 vključi natančne rezultate v zvezi s tem;

18.   je seznanjen, da cilj 10-odstotnega povečanja števila naročnikov na elektronske novice odbora ni bil dosežen, kakor tudi ne cilj 5-odstotnega povečanja števila vpisov v spletni tečaj odbora za regionalne in lokalne organe (množični odprti spletni tečaj), pri katerem se je število udeležencev zmanjšalo za 49 % v primerjavi z letom 2015; z zaskrbljenostjo ugotavlja 30-odstotno zmanjšanje skupin obiskovalcev, kar je verjetno posledica terorističnih napadov leta 2016;

19.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da cilj v zvezi s storilnostjo pri prevodih ni bil dosežen, zato so potrebni dodatni ukrepi za racionalizacijo; poziva odbor, naj v letno poročilo o dejavnostih za 2017 vključi podrobne informacije v zvezi s tem; ugotavlja, da se vse večji delež prevodov opravijo zunanji izvajalci, in poudarja, da je treba oceniti možnost dodatnega medinstitucionalnega sodelovanje glede prevajanja;

20.  ugotavlja, da je bil leta 2016 odprt en spis o prijavljanju nepravilnosti, ki ga je odbor posredoval Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF); poziva odbor, naj organ, odgovoren za razrešnico, obvešča o rezultatu in morebitnih sodnih postopkih te posebne zadeve in drugih zadev, ki se lahko pojavijo;

21.  je seznanjen z odločitvijo Sodišča za uslužbence iz novembra 2014 glede nekdanjega notranjega revizorja odbora; ugotavlja, da je Sodišče za uslužbence odločilo, da mora odbor plačati nadomestilo nekdanjemu notranjemu revizorju, vendar je tudi zavrnilo njegove obtožbe; ugotavlja, da je odbor hitro izpolnil odločitev Sodišča za uslužbence in plačal nadomestilo; ugotavlja, da člen 22b Kadrovskih predpisov določa, da dejanski žvižgač „ne utrpi nobenih škodljivih posledic“, ker je prijavil kršitev; želi spomniti, da je Parlament potrdil to nepremično načelo zaščite žvižgačev, ko je zahteval, naj notranji revizor odbora „ne utrpi škodljivih posledic“ prijave kršitve; želi spomniti, da je Parlament januarja 2004(6) potrdil, da je notranji revizor dejanski žvižgač; je seznanjen, da je nekdanji notranji revizor novembra 2015 vložil drugo zadevo zoper odbor; je seznanjen, da je zaslišanje potekalo decembra 2017 in da se odločitev sodišča pričakuje poleti 2018; ugotavlja, da odbor ne more vplivati ne na to, ali bo toženec vložil novo zadevo, ne na časovni razpored sodišča; poziva Sodišče, naj uradno prizna status notranjega revizorja kot dejanskega žvižgača in naj zagotovi, da ne bo utrpel nobenih škodljivih posledic, ker je prijavil kršitev;

22.  poudarja, da je treba ustanoviti neodvisen organ za razkritja, svetovanje in napotitve z dovolj proračunskimi sredstvi, ki bo prijaviteljem nepravilnosti pomagal uporabiti prave kanale za razkrivanje informacij o morebitnih nepravilnostih, povezanih s finančnimi interesi Unije, obenem pa bo zaščitil njihovo zaupnost in jim ponudil potrebno pomoč in nasvete;

23.  priznava, da je odbor zavezan izvajanju sistema EMAS, in je seznanjen z njegovimi okoljskimi rezultati, ki kažejo zmanjšanje porabe plina, vode, električne energije, papirja in čistilnih proizvodov ter proizvodnje odpadkov; spodbuja odbor, naj še naprej izboljšuje učinkovitost na tem področju;

24.  ugotavlja, da za odbor po naknadni kontroli leta 2016 velja trajno priporočilo posodabljanja ali uvajanja pisnih postopkov; poziva odbor, naj poskrbi za ustrezno nadaljnjo obravnavo priporočila;

25.  ugotavlja, da se je povprečno obdobje, potrebno za plačilo upnikom odbora, podaljšalo z 20 dni leta 2015 na 26 dni leta 2016; poziva odbor, naj obvezno skrajša to obdobje, pri tem pa upošteva, da je treba plačila opraviti v roku 30 dni; poziva odbor, naj organu, odgovornemu za razrešnico, poroča o ukrepih, sprejetih za spremembo tega negativnega trenda, in predstavi dosežene rezultate v zvezi s tem;

26.  obžaluje, da se je Združeno kraljestvo odločilo, da izstopi iz Evropske unije; ugotavlja, da trenutno ni mogoče napovedati finančnih, upravnih, človeških in drugih posledic zaradi izstopa, ter poziva odbor in Računsko sodišče, naj opravita ocene učinka in Evropski parlament do konca leta 2018 obvestita o rezultatih.

(1) UL L 48, 24.2.2016.
(2) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(3) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(4) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) Glej resolucijo Parlamenta z dne 29. januarja 2004 (UL L 57, 25.2.2004, str. 8).


Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropska služba za zunanje delovanje
PDF 287kWORD 59k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (2017/2145(DEC))
P8_TA(2018)0130A8-0128/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0256/2017)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2016, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti členov 55, 99 in 164 do 167,

–  ob upoštevanju posebnega poročila št. 7/2016: Upravljanje stavb Evropske službe za zunanje delovanje po svetu,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0128/2018),

1.  podeli razrešnico visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede izvrševanja proračuna Evropske službe za zunanje delovanje za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (2017/2145(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0128/2018),

1.  ugotavlja, da je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) svoj upravni proračun še naprej izvrševala brez pomembne stopnje napake in da je skupna stopnja napake pri porabi v upravnem proračunu po oceni Računskega sodišča znašala 0,2 %;

2.  obžaluje, da je Računsko sodišče tako kot leta 2015 ponovno ugotovilo pomanjkljivosti v postopkih javnih naročil, ki so jih delegacije Unije organizirale za pogodbe v vrednosti manj kot 60.000 EUR;

3.  je seznanjen, da je ESZD uvedla več pobud za zmanjšanje napak v postopkih javnega naročanja, in sicer z boljšim usposabljanjem, podporo in svetovanjem za uslužbence delegacij, odgovorne za javna naročila; poziva ESZD, naj si še naprej prizadeva za dejavno podpiranje in spremljanje izvajanja pravil in postopkov javnega naročanja v delegacijah, da se bosta izboljšali splošna skladnost in učinkovitost njihovih razpisnih postopkov in upravljanja pogodb; spodbuja jo, naj razmisli o uvedbi postopkov javnega naročanja na svetovni ali regionalni ravni, ki bodo zajemali več delegacij Unije in nadomestili posamezne pogodbe nizke vrednosti; prosi jo tudi, naj oceni, do kakšne mere bi lahko ta rešitev odpravila slabosti v postopkih javnega naročanja, in parlamentarni Odbor za proračunski nadzor obvesti o rezultatih te analize;

4.  ugotavlja, da se prejšnja priporočila glede posodobitve osebnega statusa zaposlenih in s tem povezanih dokazil ter glede upravljanja družinskih dodatkov večinoma upoštevajo;

5.  ugotavlja, da je bilo 15 od 20 obveznosti, ki jih je pregledalo Računsko sodišče, pripravljenih pred koncem leta, z njimi povezane storitve, blago in ustrezna plačila pa naj bi bili delno ali v celoti zagotovljeni v letu 2017; opozarja, da so prenosi v nasprotju z načelom enoletnosti proračuna in se morajo uporabljati zgolj izjemoma, in ne kot način za povečanje odstotka porabe sredstev ob koncu leta;

6.  je seznanjen z visoko stopnjo nepravilnosti, ugotovljenih med predhodnim preverjanjem finančnih transakcij, pa tudi z vrsto napak in nepravilnosti, kot je nedostopnost dokazil ali neupravičenost odhodkov; pozdravlja obsežen sistem notranjega poročanja ESZD, ki omogoča predvidevanje morebitnih napak in tako prispeva k nizki stopnji napake, ki jo je izračunalo Računsko sodišče; spodbuja ESZD, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje visoke stopnje nepravilnosti; vseeno pa poudarja, da zmanjševanje nepravilnosti, odkritih pri predhodnem preverjanju, ne bi smelo ovirati vzdrževanja nizke stopnje napak;

7.  obžaluje, da se že leta nadaljujejo iste slabosti v zvezi z neprekinjenostjo poslovanja in upravljanjem dokumentov, zaradi česar bi se lahko zmanjšali dostopnost in zanesljivost ključnih informacij o upravljanju, ki se uporabljajo za spremljanje dejavnosti in projektov delegacij ter poročanje o njih; opozarja, da bi se s popolno preglednostjo dokumentacije izboljšala kakovost spremljanja in kontrole ter učinkovito preprečile korupcija in goljufije;

8.  ugotavlja, da je samo ena delegacija, ki sodi v pristojnost regionalnega centra Evrope, v izjavi o zanesljivosti izrazila in obnovila pridržek v zvezi z upravljanjem javnim naročil; poziva ESZD, naj bo pozorna in naj razmisli o skladnosti med dejanskim ali le formalnim izvajanjem standardov notranje kontrole in zanesljivim upravljanjem delegacij Unije;

9.  izraža podporo analizi in izboljšanju stroškovne učinkovitosti naknadne kontrole s primerjavo stroškov dejavnosti naknadne kontrole in vrednosti ugotovljenih napak; ugotavlja, da je strošek na enoto ugotovljenih napak (strošek v EUR) v letu 2016 znašal 23 centov; se zaveda, da je ta strošek na enoto povezan z nizko stopnjo napake in bi bil še nižji, če bi bil znesek, na katerega se te napake nanašajo, višji;

10.  pozdravlja uvedbo novih smernic za cikel inšpekcijskih obiskov v letu 2016, ki vključujejo merila za določanje prednostnega seznama za izvedbo inšpekcijskih pregledov delegacij, kot so prvi veleposlaniki Unije, delegacije, ki se soočajo s posebnimi izzivi, čas, pretečen od prejšnjega inšpekcijskega pregleda, in velikost delegacij, pri čemer naj bi se inšpekcijski pregled večjih delegacij izvedel vsakih pet let; spodbuja ESZD, naj cikle inšpekcijskih pregledov še naprej določa glede na te dejavnike, temelječe na tveganju, in jo poziva, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o izkušnjah in rezultatih uporabe novih smernic;

11.  opozarja, da je začetni proračun za leto 2016 znašal 633,6 milijona EUR, kar je 5,1-odstotno povečanje v primerjavi s preteklim proračunskim letom, pri čemer ta znesek vključuje 18,9 milijona EUR za pokritje izgube vrednosti evra ter sredstva za odprtje delegacije v Iranu, prenos somalijske delegacije iz Nairobija v Mogadiš in prilagoditev plač ob koncu leta; opozarja, da je bilo za uvedbo varnostnega svežnja v celotni mreži delegacij Unije odobrenih 2,5 milijona EUR dodatnih sredstev, zlasti za zaposlitev lokalnih varnostnih uradnikov, zagotavljanje varnosti ali za namensko usposabljanje uslužbencev ESZD, pri čemer je končni znesek proračuna ESZD znašal 636,1 milijona EUR;

12.  ugotavlja, da je končni proračun ESZD za leto 2016 znašal 636,1 milijona EUR, pri čemer je stopnja izvrševanja obveznosti znašala 99,7 %, stopanja izvrševanja plačil pa 87,5 %;

13.  je seznanjen s sedanjo razdelitvijo proračuna, v okviru katerega je 222,7 milijona EUR namenjenih sedežu ESZD in 413,4 milijona EUR delegacijam;

14.  ugotavlja, da je bilo 65,1 % proračuna sedeža ESZD oziroma 144,2 milijona EUR namenjenih za izplačilo plač in drugih pravic notranjih uslužbencev in zunanjih sodelavcev, 13 % oziroma 30 milijonov EUR za upravljanje stavb in s tem povezane stroške ter 14 % oziroma 30,8 milijona EUR za sisteme IT (vključno s sistemi za izmenjavo tajnih podatkov) in opremo;

15.  ugotavlja, da je bil proračun delegacij Unije v višini 413,4 milijona EUR razdeljen na 109,1 milijona EUR (26,4 %) za prejemke in pravice notranjih uslužbencev, 64,3 milijona EUR (15,6 %) za zunanje sodelavce in zunanje storitve, 25,2 milijona EUR (6,1 %) za druge izdatke v zvezi z osebjem, 169 milijona EUR (40,9 %) za stavbe in z njimi povezane stroške ter 45,7 milijona EUR (11,1 %) za druge upravne izdatke; ugotavlja, da je ESZD za kritje upravnih stroškov uslužbencev Komisije v delegacijah od Komisije prejela prispevek v višini 185,6 milijona EUR (brez namenskih prejemkov), pri čemer je bil ta znesek pozneje razdeljen med razdelek V Komisije v višini 50,4 milijona EUR, upravne vrstice operativnih programov v višini 89,9 milijona EUR in evropski razvojni sklad (ERS) v višini 45,4 milijona EUR; ugotavlja, da je ERS leta 2016 prvič plačal pavšalni znesek na osebo za režijske stroške delegacij za uslužbence Komisije, ki jih financira ERS;

16.  poudarja pomembnost preglednega in učinkovitega pregleda proračuna ESZD; obžaluje, da je zaradi razdrobljenih instrumentov oviran dostop do informacij; poziva podpredsednico Komisije in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj zagotovi popoln dostop do podatkov, povezanih s stroški njenih misij;

17.  poudarja, da bi se morala izboljšati učinkovitost izvajanja upravnega proračuna ESZD, zlasti za delegacije, saj so nekatere delegacije od Komisije prejemale ločene prispevke iz 33 različnih proračunskih vrstic v zvezi z upravnimi stroški uslužbencev Komisije v delegacijah; poziva Komisijo, naj si v sodelovanju s Svetom in Parlamentom prizadeva za proračunsko poenostavitev, da bi izboljšala proračunsko upravljanje in državljanom Unije ponudila transparenten pregled nad stroški;

18.  spominja ESZD, da sta gospodarska diplomacija in lobiranje tesno prepletena, zato jo poziva, naj določi pravila za lobiranje, da bi razlikovala med tema dejavnostma in zagotovila preglednost pri lobiranju tako na sedežu kot v delegacijah;

19.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so od leta 2016 skupni režijski stroški vseh uradov delegacij (najemnina, varovanje in drugi režijski stroški), vključno z delegacijami ERS, v celoti financirani iz proračunskih vrstic ESZD, kar je pomemben korak k racionalizaciji proračuna; poziva ESZD, naj si še naprej prizadeva za poenostavitev proračunskih virov in ureditev;

20.  podpira stalna prizadevanja ESZD v zadnjih dveh letih za poenostavitev in racionalizacijo celotne organizacije in ureditev upravljanja s ciljem povečati integracijo storitev ter izboljšati poročanje in komunikacijo; meni, da bi se s krepitvijo kulture storitev ESZD izboljšala uspešnost ESZD; ugotavlja, da je bilo v zadnjih dveh letih zaradi prizadevanj za zmanjšanje števila uslužbencev na vodilnih položajih leta 2016 zaposlenih 6,4 % teh uslužbencev, medtem ko jih je bilo leta 2014 7,5 %;

21.  pozdravlja prednostne naloge, ki sta jih v skladu z globalno strategijo Unije določili podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter ESZD, da bi se spopadli s svetovnimi izzivi, vključno z obravnavo migracijskih vprašanj, trgovino z mamili in ljudmi ter izvajanjem diplomacije na področju človekovih pravic, da bi se z usklajenimi pristopi bolje soočali z novimi mednarodnimi izzivi in političnimi prednostnimi nalogami; opozarja tudi na vse pomembnejšo vlogo ESZD v mednarodnem sodelovanju na področju miru, varnosti in človekovega razvoja, kar se med drugim kaže v njeni vlogi mediatorke in predstavnice v mednarodnih organizacijah, kot je OZN, pogajanjih in ohranjanju jedrskega sporazuma z Iranom, njeni vlogi posrednice v izraelsko-palestinskem konfliktu in v bruseljskem procesu za Sirijo;

22.  poudarja, da bi moralo geografsko ravnovesje, torej ustrezno razmerje med državljanstvom uslužbencev in velikostjo držav članic, ostati vodilno načelo pri upravljanju virov, zlasti v zvezi z državami članicami, ki so pristopile k Uniji od leta 2004; pozdravlja zavezo podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki jo je dala Parlamentu, namreč da bo obravnavala problem prevelike zastopanosti nacionalnih diplomatov na položaju vodij delegacij;

23.  obžaluje, da jih izmed 136 vodij delegacij Unije samo 21 prihaja iz 13 držav članic, ki so se Uniji pridružile po letu 2004; poziva ESZD, naj opravi temeljito oceno svoje politike zaposlovanja, da bi bolje izvajala politiko geografskega ravnovesja;

24.  je še vedno zaskrbljen zaradi nadaljnjih neravnovesij glede državljanstva uslužbencev v ESZD; ugotavlja, da je ob koncu leta 2016 delež uslužbencev ESZD iz držav članic znašal 31,7 % v primerjavi z 32,9 % leta 2015 (25,3 % na sedežu in 40,8 % v delegacijah); poziva k bolj uravnoteženi sestavi zaposlenih v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/427/EU(6); pozdravlja zavezo podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki jo je dala Parlamentu, namreč da bo o