Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 19. april 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Belorusija
 Filipini
 Razmere v Gazi
 Skupni sistem davka na dodano vrednost v zvezi z obveznostjo spoštovanja najnižje splošne stopnje *
 Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ***I
 Odobritev in nadzor trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ***I
 Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov ***I
 Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
 Načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2019 – oddelek I – Evropski parlament
 Zaščita preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove
 Instrument za evropske vrednote za podporo civilnodružbenim organizacijam, ki spodbujajo demokracijo, načelo pravne države in temeljne vrednote v Evropski uniji
 Kršitev človekovih pravic in načela pravne države v primeru aretacije in pridržanja dveh grških vojakov v Turčiji
 Izvajanje določb Pogodbe, ki zadevajo nacionalne parlamente
 Letno poročilo o politiki konkurence
 Nezaupanje v cepljenje in upadanje stopenj precepljenosti v Evropi
 Izvajanje direktive o evropski odredbi o zaščiti
 Izvajanje bolonjskega procesa – stanje in nadaljnje ukrepanje

Belorusija
PDF 175kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o Belorusiji (2018/2661(RSP))
P8_TA(2018)0174RC-B8-0197/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in priporočil o Belorusiji,

–  ob upoštevanju beloruskih zakonodajnih volitev 11. septembra 2016, predsedniških volitev 11. oktobra 2015 in lokalnih volitev 18. februarja 2018,

–  ob upoštevanju izjav uradne govorke podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 20. februarja 2018 o lokalnih volitvah v Belorusiji,

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke z dne 25. marca 2018 o razvoju dogodkov pred in med dnevom svobode v Belorusiji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Belorusiji, zlasti tistih s 15. februarja 2016 o odpravi sankcij proti 170 posameznikom in trem beloruskim družbam ter o vzpostavitvi okvira za politični dialog in pogojev za odnose med EU in Belorusijo za razvoj bolj pozitivnega programa, zlasti glede demokratičnih reform,

–  ob upoštevanju sklepov vrha vzhodnega partnerstva z dne 24. novembra 2017 in podpore 20 ciljem, ki jih je treba izpolniti do leta 2020 in ki naj bi državljanom prinesli rezultate,

–  ob upoštevanju obiska komisarja Johannesa Hahna v Belorusiji januarja 2018 in tekočih pogajanj o prednostnih nalogah partnerstva EU-Belorusija,

–  ob upoštevanju odločitve Sveta za zunanje zadeve, da bo za eno leto, do februarja 2019, podaljšal preostale omejevalne ukrepe proti Belorusiji, vključno z embargom na orožje, prepovedjo izvoza blaga za notranjo represijo in zamrznitvijo sredstev ter prepovedjo potovanj štirim posameznikom s seznama v zvezi z nerešenim izginotjem dveh opozicijskih politikov, enega poslovneža in enega novinarja v letih 1999 in 2000,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in vseh konvencij, katere podpisnica je Belorusija,

–  ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji z dne 28. marca 2018,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so v Belorusiji po predsedniških volitvah leta 2015 in zakonodajnih volitvah 18. februarja 2018 potekale še lokalne volitve; ker se dolgoletna priporočila Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice in Beneške komisije glede volilne zakonodaje in postopkov v Belorusiji še vedno ne upoštevajo; ker so po trditvah tujih diplomatskih in beloruskih opazovalcev lokalne volitve, ki so bile februarja 2018, znova potrdile te pomanjkljivosti;

B.  ker je EU februarja 2016 kot znamenje dobre volje, da bi Belorusijo spodbudila k izboljšanju stanja na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države, odpravila večino omejevalnih ukrepov proti beloruskim uradnikom in pravnim osebam;

C.  ker je EU večkrat poudarila, da so spoštovanje temeljnih svoboščin, pravne države in človekovih pravic jasen pogoj za izboljšanje in nadaljnji razvoj odnosov med Evropsko unijo in Belorusijo; ker je stanje v državi še naprej zaskrbljujoče, saj je na tem področju mogoče opaziti le zelo omejene in previdne ukrepe za izboljšanje;

D.  ker razvoj dolgo pričakovanih ustavnih in zakonodajnih reform, ki bi dovolile razvoj resnične demokracije, zaostaja;

E.  ker ni bilo nikakršnih poskusov volilne reforme, med lokalnimi volitvami februarja 2018 pa se je izkazalo, da še vedno obstajajo številne resne pomanjkljivosti in postopkovne nepravilnosti, vključno z omejevalnim pravnim okvirom za politične pravice na vseh stopnjah volilnih kampanj ter težavami pri opazovanju glasovanja, glasovanju in štetju glasov; ker v Belorusiji od leta 1994 ni bilo svobodnih in poštenih volitev;

F.  ker mednarodni opazovalci niso bili povabljeni k opazovanju lokalnih volitev, beloruski opazovalci pa so zbrali oprijemljive dokaze o množičnih prizadevanjih po vsej državi, da bi napihnili številke o volilni udeležbi, in o večkratnem glasovanju, ki ga niso uporabili že več let;

G.  ker se nadaljujejo dejavnosti zastraševanja, vključno s številnimi primeri pridržanja neodvisnih in opozicijskih aktivistov, politikov in novinarjev; ker so oblasti uglednim članom opozicije, zagovornikom demokracije in človekovih pravic znova preprečile, da bi sodelovali na volitvah, ali so jih aretirale pred ali med nepooblaščenimi demonstracijami, ki so bile organizirane 25. marca 2018 v Minsku ob 100. obletnici razglasitve neodvisnosti Belorusije, vendar so jih večinoma izpustili, ne da bi bila proti njim vložena obtožnica;

H.  ker dva politična zapornika, Mihail Žamčužni in Dzmitrij Paljenka, ostajata v priporu;

I.  ker Evropski parlament že leta podpira belorusko civilno družbo in je poleg drugih pobud leta 2004 podelil nagrado Saharova beloruskemu združenju novinarjev, leta 2006 pa Aleksandru Milinkeviču;

J.  ker so dogodki na dan svobode 2018 znova pokazali, da beloruska vlada ne namerava opustiti svojih starih politik množičnega zatiranja državljanov, ki skušajo uresničiti svoje pravice, ki izhajajo iz ustave in mednarodnih pogodb;

K.  ker je belorusko ministrstvo za informiranje 24. januarja 2018 na ozemlju Belorusije samovoljno onemogočilo dostop do vodilnega neodvisnega novičarskega portala Charter97.org; ker so bili uvedeni kazenski postopki zoper neodvisne blogerje; ker bi sprejetje osnutka spremembe zakona o medijih pomenilo novo in pomembno grožnjo za svobodo izražanja v tej državi;

L.  ker je Belorusija 25. oktobra 2016 sprejela prvi nacionalni akcijski načrt za človekove pravice, ki ga je z resolucijo potrdil svet ministrov in v katerem so opredeljene glavne smernice za izvajanje zavez države na področju človekovih pravic;

M.  ker je Belorusija edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen; ker posebni poročevalec OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji ugotavlja, da smrtne obsodbe v Belorusiji veljajo za zelo sporne, saj ni neodvisnega sodstva in poštenega sojenja;

N.  ker se EU in Belorusija trenutno pogajata o prilagojenih prednostnih nalogah partnerstva, katerega glavna interesna področja so tudi gospodarski razvoj in modernizacija, krepitev institucij ter dobro upravljanje, povezljivost in medosebni stiki; ker je beloruska vlada večkrat izjavila, da stremi k normalizaciji odnosov z EU, odpravi preostalih sankcij in liberalizaciji vizumskega režima; ker je s tem povezan napredek nujno odvisen od tega, ali bo Belorusija pokazala politično voljo in zavezanost demokratičnim vrednotam, pravni državi in temeljnim svoboščinam;

1.  podpira kritično sodelovanje EU z Belorusijo, če je pogojeno z izvajanjem konkretnih ukrepov v smeri demokratizacije in če beloruske oblasti popolnoma spoštujejo temeljne svoboščine in človekove pravice;

2.  z razočaranjem ugotavlja, da se kljub predhodnim pozivom priporočila, ki sta jih OVSE/ODIHR in Beneška komisija izdala po predsedniških volitvah leta 2015 in parlamentarnih volitvah leta 2016 in ki naj bi bila izvedena do leta 2018, ne izvajajo; poziva beloruske oblasti, naj nemudoma nadaljujejo celovito reformo volilnega sistema kot del širšega demokratičnega procesa in v sodelovanju z mednarodnimi partnerji;

3.  obžaluje nadlegovanje novinarjev in neodvisnih medijev v Belorusiji med spremljanjem lokalnih volitev, med drugim nezakonito odstranitev novinarja televizijske postaje Belsat TV Andrusa Kozela z volišča in brutalno ravnanje z njim ter blokiranje novičarskega portala Charter97;

4.  poziva beloruske organe, naj nemudoma in brezpogojno odpravijo blokado vodilnega neodvisnega novičarskega portala Charter97.org, umaknejo predloge sprememb zakona o medijih, ki bi, če bi bili sprejeti, ogrozili svobodo izražanja, ter končajo preganjanje neodvisnih blogerjev zaradi uveljavljanja svobode izražanja;

5.  ugotavlja, da je bilo število predstavnikov demokratične opozicije na voliščih med lokalnimi volitvami nesorazmerno nizko glede na število predloženih vlog;

6.  izraža razočaranje zaradi ponavljajočih se zavrnitev registracije strankam demokratične opozicije; poziva k odpravi omejitev in olajšanju postopkov registracije političnih strank v Belorusiji; poudarja, da je treba vsem političnim strankam omogočiti neomejeno politično delovanje, zlasti v času volilne kampanje; poziva, naj se razveljavi člen 193/1 beloruskega kazenskega zakonika, ki kriminalizira udeležbo v dejavnostih neregistriranih organizacij;

7.  obžaluje nesorazmeren odziv beloruskih oblasti na prizadevanja opozicijskih aktivistov, da bi organizirali nedovoljen shod ob praznovanju dneva svobode 25. marca 2018, ki mu je sledilo prijetje več deset oseb, vključno z voditelji opozicije in nekdanjima predsedniškima kandidatoma Mikalajem Statkevičem in Vladimirjem Nekljajevom; znova poudarja, da je svoboda zbiranja in združevanja temeljna človekova pravica; poudarja, da bi moralo vsako resno nazadovanje na področju demokracije in spoštovanja temeljnih svoboščin, vključno s povečanjem števila političnih zapornikov, sprožiti jasen odziv EU v njenih odnosih z Belorusijo;

8.  odločno poziva k izpustitvi Mihajla Žamčužnija in Dimitrija Paljenke, dveh aktivistov civilne družbe, ki sta trenutno priprta iz političnih razlogov, in k rehabilitaciji vseh nekdanjih političnih zapornikov ter povrnitvi njihovih državljanskih in političnih pravic;

9.  ponovno poziva beloruske oblasti, naj v skladu s splošno deklaracijo o človekovih pravicah ter mednarodnimi in regionalnimi instrumenti o človekovih pravicah, ki jih je ratificirala Belorusija, v vseh okoliščinah zagotovijo spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

10.  poudarja, da je spoštovanje temeljnih svoboščin ključni element zdrave demokracije; poziva beloruske oblasti, naj vzpostavijo konstruktiven in odprt dialog z demokratično opozicijo in organizacijami civilne družbe, da bi zagotovile pravice in svoboščine državljanov, zlasti pravico do združevanja, mirnega zbiranja in izražanja, pa tudi okvir za svobodne in neodvisne medije;

11.  odločno poziva Belorusijo, naj se pridruži svetovnemu moratoriju na smrtno kazen, kot prvi korak k njeni trajni odpravi; ponovno opozarja, da je smrtna kazen nehumano in ponižujoče ravnanje in da ni dokazov, da odvrača od kaznivih dejanj, z njenim izvajanjem pa postanejo sodne napake nepopravljive; z obžalovanjem ugotavlja, da so beloruska sodišča v letu 2018 izrekla nove smrtne kazni;

12.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj še naprej podpirata organizacije civilne družbe v Belorusiji in tujini; v zvezi s tem poudarja, da je treba podpirati vse neodvisne vire informacij v beloruski družbi in tujini, tudi medijsko oddajanje v beloruskem jeziku;

13.  je seznanjen s sektorskimi dialogi med EU in Belorusijo na tehnični ravni in širitvijo sodelovanja na področjih, kot so gospodarska reforma, učinkovita raba virov, zeleno gospodarstvo in varstvo okolja; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj prednostno obravnavata varnost beloruske jedrske elektrarne v Ostrovcu in zagotovita, da bo napredek v odnosih med EU in Belorusijo pogojen z večjo odprtostjo in sodelovanjem Belorusije, pa tudi njeno popolno skladnostjo z mednarodnimi jedrskimi in okoljskimi varnostnimi standardi;

14.  obžaluje, da potekajoči dialog o človekovih pravicah ne daje konkretnih rezultatov in poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj najde načine in sredstva za spodbujanje polnega in učinkovitega varstva človekovih pravic v Belorusiji; poziva k izpustitvi vseh političnih zapornikov;

15.  je seznanjen s tem, da potekajo pogajanja o prednostnih nalogah partnerstva med EU in Belorusijo, ter z zadovoljstvom pričakuje, da bodo hitro zaključena, s čimer se bo razširilo področje dvostranskega sodelovanja v korist državljanov na obeh straneh, Belorusiji pa bo omogočen dostop do širšega obsega finančne pomoči in sodelovanja, pod pogojem, da bo naredila jasne in opazne korake v smeri demokratizacije in odprtosti, pri čemer ima prednost celovita reforma volilnega sistema; v zvezi s tem pozdravlja načrt Komisije, da bo v obdobju 2018–2020 povečala finančno pomoč; vztraja, da beloruska vlada sprejme jasnejše zaveze glede reform, in priporoča, da se določi časovni načrt za vzpostavitev tesnejših odnosov med EU in Belorusijo v obliki meril uspešnosti in časovnega okvira za izvajanje teh zavez;

16.  EU poziva, naj še naprej zagotavlja podporo organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic, Komisijo pa, naj tesno sodeluje z njimi in upošteva priporočila foruma civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva; poziva belorusko vlado, naj zagotovi državljansko udeležbo v procesih odločanja na lokalni in nacionalni ravni, pri čemer naj se zgleduje po smernicah, ki jih je sprejel Svet Evrope 27. novembra 2017; ugotavlja, da se povečujejo stiki med Belorusijo in to organizacijo;

17.  v zvezi s tem poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj poiščeta načine za obveščanje beloruskih organizacij civilne družbe in posvetovanje z njimi glede potekajočega dialoga in pogajanj med EU in Belorusijo;

18.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je začelo izvajanje partnerstva za mobilnost med EU in Belorusijo, in se veseli končnega sprejetja sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Belorusijo, saj bosta nedvomno prispevala k medosebnim in poslovnim stikom državljanov;

19.  pozdravlja odločitev oblasti v Minsku, da bodo od februarja 2018 omogočale kratkoročno brezvizumsko bivanje v Belorusiji za tuje državljane iz 80 držav;

20.  pozdravlja napredek pri spodbujanju izmenjave mladih ter medosebnih stikov med EU in Belorusijo, vključno s programom mobilnosti MOST, Erasmus +, Obzorje 2020 in instrumentom za izmenjavo informacij in tehnično pomoč (TAIEX) ter s pristopom Belorusije k bolonjskemu procesu; poziva k izvajanju bolonjskega procesa v skladu s časovnim načrtom, o katerem so se dogovorili predstavniki evropskega visokošolskega prostora in Belorusije, saj gre za ukrep, ki bo koristil mladim Belorusom in še olajšal izmenjave in medosebne stike z EU;

21.  poziva k podaljšanju mandata posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji; poziva belorusko vlado, naj z njim polno sodeluje; poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo in podprejo podaljšanje mandata posebnega poročevalca OZN, posebnega predstavnika EU za človekove pravice pa, naj še naprej sodeluje s posebnim poročevalcem, da bi izboljšali razmere v tej državi;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, Svetu, Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, Svetu Evrope, vladam in parlamentom držav članic ter beloruskim oblastem.


Filipini
PDF 176kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o Filipinih (2018/2662(RSP))
P8_TA(2018)0175RC-B8-0198/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Filipinih, zlasti resolucij z dne 15. septembra 2016(1) in 16. marca 2017(2),

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 16. marca 2018 o Filipinih in Mednarodnem kazenskem sodišču,

–  ob upoštevanju izjav delegacije EU in uradne govorke podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z 19. januarja 2018 o oceni Filipinov za obdobje 2016–2017 v okviru posebnega spodbujevalnega režima EU za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP +) (SWD(2018)0032),

–  ob upoštevanju izjav visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina v zvezi z obtožbami filipinske vlade, da so posebna poročevalka OZN za pravice avtohtonih prebivalcev in drugi zagovorniki človekovih pravic vpleteni v teroristične dejavnosti,

–  ob upoštevanju izida slavnostnega vrha ASEAN-EU ob 40. obletnici vzpostavitve dialoga ASEAN-EU in akcijskega načrta ASEAN-EU za obdobje 2018–2022,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice z dne 23. februarja 2018 o tem, da je zadržanje senatorke De Lima v zaporu brez vložitve obtožnice nedopustno,

–  ob upoštevanju diplomatskih odnosov med Filipini in EU (nekdanjo Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS)), ki so bili vzpostavljeni 12. maja 1964 z imenovanjem filipinskega veleposlanika pri EGS,

–  ob upoštevanju statusa Filipinov kot ustanovne članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker Filipine in EU vežejo dolgoletni diplomatski, gospodarski, kulturni in politični odnosi; ker so Evropska unija in Filipini z ratifikacijo sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ponovno potrdili skupno zavezanost načelom dobrega upravljanja, demokracije, pravne države, človekovih pravic, spodbujanja družbenega in gospodarskega razvoja, pa tudi zavezanost miru in varnosti v tej regiji;

B.  ker je bilo od 1. julija 2016 po poročilih na Filipinih ubitih približno 12 tisoč ljudi, tudi ženske in otroci, in sicer v kampanji proti drogam, ki je bila mednarodno poimenovana „boj proti drogam“ predsednika Duterteja; ker je predsednik obljubil, da bo kampanjo proti drogam nadaljeval do konca svojega predsedniškega mandata leta 2022; ker je EU še vedno zelo zaskrbljena zaradi velikega števila ubojev, ki se zgodijo v zvezi s kampanjo proti drogam na Filipinih;

C.  ker je bila posebna poročevalka OZN za pravice avtohtonih prebivalcev Victoria Tauli-Corpuz, državljanka Filipinov, obtožena terorizma in jo je filipinska vlada marca 2018 skupaj z drugimi 600 osebami, vključno z voditelji avtohtonih ljudstev in zagovorniki človekovih pravic, uvrstila na seznam terorističnih organizacij; ker imajo strokovnjaki OZN sodno imuniteto; ker je do obtožb prišlo, potem ko je Victoria Tauli-Corpuz obsodila napad vojske na avtohtono ljudstvo Lumad v Mindanau; ker je Victoria Tauli-Corpuz opozorila na nadlegovanje, mučenje in aretacije avtohtonega prebivalstva, ki je mirno branilo svoje premoženje;

D.  ker je bila senatorka Leila De Lima, zagovornica človekovih pravic in (najuglednejša) kritičarka kampanje filipinskega predsednika Duterteja proti drogam, 19. septembra 2016 odstavljena s položaja predsednice odbora senata za pravosodje in človekove pravice, 23. februarja 2017 pa je bila aretirana; ker je senatorka De Lima vodila preiskavo zunajsodnih pobojev v mestu Davao v času, ko je bil predsednik Duterte župan tega mesta; ker obstajajo resni pomisleki, da so kazniva dejanja, ki jih je obtožena senatorka De Lima, skoraj povsem izmišljena, obtožbe pa so politično motivirane;

E.  ker so napadi filipinskih oblasti na avtohtono prebivalstvo huda skrb; ker je OZN na koncu decembra opozorila na obsežne kršitve človekovih pravic zoper ljudstvo Lumad na filipinskem otoku Mindanao; ker strokovnjaki OZN ocenjujejo, da je bilo od oktobra 2017 razseljenih vsaj 2500 pripadnikov ljudstva Lumad; ker obstaja bojazen, da je vzrok za nekatere od teh napadov neutemeljen sum, da ljudstvo Lumad sodeluje s terorističnimi skupinami, ali njihovo nasprotovanje rudarskim dejavnostim na ozemlju njihovih prednikov;

F.  ker so Filipini 28. decembra 2000 podpisali Rimski statut, 30. avgusta 2011 pa so ga ratificirali; ker je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča začel predhodno preiskavo razmer na Filipinih, med katero bodo preiskani domnevni zločini v tej državi v okviru kampanje boja proti drogam, ki jo je začela filipinska vlada, vsaj od 1. julija 2016 dalje;

G.  ker je OZN 19. marca 2018 uradno obvestila Mednarodno kazensko sodišče, da so Filipini 17. marca 2018 vložili pisno obvestilo o odstopu od Rimskega statuta;

H.  ker je predstavniški dom Filipinov 7. marca 2017 sprejel osnutek zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni; ker mora osnutek zakona odobriti še senat, preden ga lahko predsednik razglasi kot zakon; ker si je predsednik Duterte dejavno prizadeval za ponovno uvedbo smrtne kazni; ker bi ponovna uvedba smrtne kazni pomenila jasno kršitev drugega izbirnega protokola mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so ga Filipini podpisali leta 2007;

I.  ker so Filipini na lestvici korupcije, ki jo vsako leto objavi organizacija Transparency International, na 111. mestu od 180 držav;

J.  ker je za civilno družbo vse manj prostora; ker se zagovorniki človekovih pravic na Filipinih po poročilih soočajo z vse bolj sovražnim okoljem; ker izjave predsednika Duterteja spodbujajo policijo k napadom na skupine za zaščito človekovih pravic in njihove zagovornike;

K.  ker osebe, ki z izjavami javno nasprotujejo zunajsodnim usmrtitvam, tvegajo prepoved vstopa na Filipine;

L.  ker je predsednik Duterte dal več žaljivih in ponižujočih izjav o ženskah, večkrat upravičeval posilstvo in pozval k streljanju žensk;

M.  ker se zagovorniki človekovih pravic, novinarji in aktivisti redno soočajo z grožnjami, nadlegovanjem, ustrahovanjem in nasiljem, ker si prizadevajo razkriti domnevne zunajsodne uboje in druge kršitve človekovih pravic na Filipinih; ker se skupnost LGBTI sooča z nenehnim nadlegovanjem;

N.  ker so Filipini deležni ugodnosti iz splošne sheme preferencialov Evropske unije GSP+;

O.  ker sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Filipini poziva k vzpostavitvi konstruktivnega dialoga o človekovih pravicah v obliki delovne skupine za človekove pravice;

1.  poziva filipinsko vlado, naj nemudoma ustavi zunajsodne usmrtitve pod pretvezo boja proti drogam; odločno obsoja veliko število zunajsodnih usmrtitev, ki so jih zagrešile oborožene sile in milice in so bile povezane s kampanjo proti drogam; izreka sožalje družinam žrtev; izraža resno zaskrbljenost zaradi verodostojnih poročil, da filipinske policijske sile ponarejajo dokaze, da bi upravičile zunajsodne usmrtitve, in da je njihova tarča predvsem revno prebivalstvo v mestih;

2.  je seznanjen z nedavnimi vladnimi pobudami za zagotavljanje enotnejšega in bolj celostnega pristopa k prizadevanjem za boj proti drogam, ki temelji na spoštovanju zakonov, pravičnosti, možnosti obrambe, rehabilitaciji in integraciji; pozdravlja resolucijo senata št. 516, vloženo 25. septembra 2017 na Filipinih, ki poziva oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da se ustavi val ubojev, zlasti otrok; poziva vlado, naj se prednost usmeri v boj proti mrežam prekupčevalcev in vodjem velikih mamilskih kartelov, ne pa v lov na male uživalce drog; poudarja, da se morajo filipinske oblasti posvetiti boju proti prepovedanim drogam in posebno pozornost nameniti javnemu zdravju ter pri tem v celoti upoštevati ustrezne pravne postopke, kot to določa nacionalno in mednarodno pravo; poziva vlado, naj sprejme posebno politiko proti nasilju;

3.  poziva oblasti, naj v polni meri sodelujejo pri posebnih postopkih OZN; poziva filipinske oblasti, naj nemudoma izvedejo nepristransko in temeljito preiskavo o zunajsodnih usmrtitvah, kazensko preganjajo storilce ter jih privedejo pred sodišče; poziva EU in njene države članice, naj podprejo preiskavo pod okriljem OZN o ubojih na Filipinih in prizadevanja, da se odgovorni privedejo pred sodišče;

4.  ponovno poziva filipinske oblasti, naj izpustijo senatorko Leilo De Lima, medtem ko je v zaporu, pa naj ji zagotovijo ustrezne varnostne in higienske pogoje; nadalje ponovno poziva oblasti, naj ji zagotovijo pošteno sojenje in umaknejo vse politično motivirane obtožbe proti njej; poziva EU, naj še nadalje pozorno spremlja primer senatorke De Lima;

5.  poziva filipinske oblasti, naj zagovornike človekovih pravic odstranijo s seznama teroristov, naj umaknejo vse obtožbe proti njim in jim omogočijo, da svojo dejavnost opravljajo v miru; opozarja filipinske oblasti, da Victoria Tauli-Corpuz uživa imuniteto na podlagi konvencije o privilegijih in imunitetah iz leta 1946;

6.  pozdravlja pobudo Mednarodnega kazenskega sodišča, da razišče primere domnevnih zločinov proti človečnosti, ki naj bi bili zagrešeni v okviru boja proti drogam; poziva filipinsko vlado, naj v polni meri sodeluje z uradom tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča pri predhodni preiskavi Filipinov; močno obžaluje odločitev filipinske vlade, da začne postopek za odstop od Rimskega statuta; poziva vlado, naj to odločitev prekliče;

7.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi sklepa predstavniškega doma, da ponovno uvede smrtno kazen; ponovno poziva filipinske oblasti, naj nemudoma ustavijo postopek za ponovno uvedbo smrtne kazni; opozarja, da EU šteje smrtno kazen za kruto in nečloveško kaznovanje, ki ne odvrača od kaznivih dejanj; poziva filipinsko vlado, naj ne zniža starostne meje za kazensko odgovornost;

8.  je zelo zaskrbljen zaradi čedalje večje korupcije v času sedanje filipinske administracije; poziva filipinske oblasti, naj si bolj prizadevajo za učinkovit boj proti korupciji; v zvezi s tem opozarja na pomen spoštovanja temeljnih načel demokracije in pravne države;

9.  obsoja grožnje, nadlegovanje, ustrahovanje in nasilje zoper ljudi, ki razkrivajo domnevne zunajsodne uboje in druge kršitve človekovih pravic na Filipinih, tudi zoper zagovornike človekovih pravic, novinarje in aktiviste; poziva filipinske oblasti, naj poskrbijo, da bodo lahko zagovorniki človekovih pravic, novinarji in aktivisti opravljali svoje delo v spodbudnem okolju in brez strahu pred povračilnimi ukrepi;

10.  poziva filipinske oblasti, naj ne prepovedujejo vstopa v državo osebam, ki štejejo za kritike politike predsednika Duterteja;

11.  poziva filipinske oblasti, naj spoštujejo obveznosti, ki jim jih narekuje mednarodno pravo, za zaščito človekovih pravic avtohtonega prebivalstva, tudi v zvezi z oboroženimi spopadi;

12.  obsoja vse vrste nasilja nad ženskami in opozarja, da to nasilje pomeni hudo kršitev človekovih pravic in dostojanstva žensk in deklet; ostro obsoja poniževalne in sovražne izjave predsednika Duterteja o borkah; opozarja predsednika, da je spodbujanje državnih sil k spolnemu nasilju v času oboroženih spopadov kršitev mednarodnega humanitarnega prava; poziva predsednika, naj ženske obravnava spoštljivo in naj se vzdrži podžiganja nasilja nad njimi;

13.  spodbuja EU in države članice, naj preučijo možnost, da se Republiko Filipini pred iztekom njenega mandata ob koncu leta 2018 izključi iz Sveta OZN za človekove pravice;

14.  opozarja filipinske oblasti na njihove obveze po mednarodnem pravu, shemi GSP + in sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami, in o posledicah neizpolnjevanja teh obvez; poudarja, da kljub zelo pozitivnemu napredku pri izvajanju konvencij GSP + ostaja velika zaskrbljenost zaradi kršitev človekovih pravic v okviru boja proti drogam; v zvezi s tem opozarja na svojo prejšnjo resolucijo o Filipinih z dne 16. marca 2017 in poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj uporabita vse razpoložljive instrumente, tudi sporazum o partnerstvu in sodelovanju, da bi filipinske oblasti prepričala, naj ustavijo zunajsodne usmrtitve, povezane s kampanjo proti drogam, če ne bo bistvenega izboljšanja, pa naj začneta postopek za začasni preklic preferencialov GSP +; poziva EU, naj uporabi vse razpoložljive instrumente za pomoč filipinski vladi pri spoštovanju njenih mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku, vladi in parlamentu Filipinov, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, visokemu komisarju Organizacije združenih narodov za človekove pravice in vladam držav članic Združenja držav jugovzhodne Azije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0349.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0088.


Razmere v Gazi
PDF 168kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o razmerah v Gazi (2018/2663(RSP))
P8_TA(2018)0176RC-B8-0191/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izraelsko-palestinskem konfliktu in bližnjevzhodnem mirovnem procesu,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 31. marca 2018 in izjav njene uradne govorke z dne 5. in 7. aprila ter 19. februarja 2018,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa z dne 5. aprila 2018 in izjave njegovega uradnega govorca z dne 30. marca 2018,

–  ob upoštevanju izjave tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatue Bensuda z dne 8. aprila 2018,

–  ob upoštevanju resolucij generalne skupščine OZN in varnostnega sveta OZN na to temo,

–  ob upoštevanju četrte ženevske konvencije iz leta 1949 o zaščiti civilnih oseb v času vojne,

–  ob upoštevanju osnovnih načel OZN iz leta 1990 o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona,

–  ob upoštevanju poročila OZN iz julija 2017 o Gazi deset let pozneje,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je 30. marca 2018 v Gazi začel množični protestni shod vrnitve (Great March of Return), ki ga nameravajo šest tednov enkrat na teden organizirati organizacije civilne družbe; ker so Hamas in druge palestinske frakcije prebivalce pozvali, naj se shoda udeležijo; ker naj bi protestniki po poročanju izraelskih oblasti proti izraelskim obrambnim silam metali kamenje in zažigalne bombe, nekateri naj bi tudi poskušali uničiti ograjo in vstopiti v Izrael;

B.  ker so izraelske obrambne sile 30. marca, 6. aprila in 13. aprila 2018 na protestnike streljale z ostrim strelivom; ker je bilo ubitih skoraj 30 Palestincev in več kot 2000 ranjenih, med njimi pa je bilo veliko otrok in žensk;

C.  ker so generalni sekretar OZN António Guterres, podpredsednica/visoka predstavnica Federica Mogherini in številni drugi mednarodni akterji pozvali k neodvisni in pregledni preiskavi teh nasilnih dogodkov, še posebej kar zadeva uporabo ostrega streliva;

D.  ker je na podlagi osnovnih načel OZN o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona namerna smrtonosna uporaba strelnega orožja dovoljena le v primerih, določenih v 9. načelu;

E.  ker je EU Hamas, ki poziva k uničenju Izraela, uvrstila na seznam terorističnih organizacij; ker se izstreljevanje raket iz Gaze na izraelsko ozemlje nadaljuje; ker se je v zadnjih nekaj tednih število terorističnih napadov na Izrael povečalo, poleg tega se vojaški incidenti v Gazi in njeni okolici stopnjujejo;

F.  ker po podatkih OZN 1,3 milijona prebivalcev Gaze potrebuje humanitarno pomoč, 47 % gospodinjstev trpi zaradi hudo ali zmerno negotove oskrbe s hrano, 97 % vode iz vodovoda je nepitne, 80 % potreb po energiji ni izpolnjenih, več kot 40 % prebivalcev tega območja pa je brezposelnih;

G.  ker Hamas v Gazi, ki ostaja žarišče mednarodno priznanih terorističnih organizacij, še vedno ohranja nadzor nad prebivalci in nanje izvaja pritisk; ker oblasti pod vodstvom Hamasa hudo kratijo temeljne svoboščine, vključno s svobodo združevanja in izražanja; ker razkol med Palestinci poleg blokade še dodatno zmanjšuje zmogljivosti lokalnih institucij v Gazi za zagotavljanje osnovnih storitev; ker je postopek palestinske sprave zaradi nedavnega poskusa atentata na palestinskega predsednika vlade Ramija Hamdalaha med njegovim obiskom območja še bolj zabredel v slepo ulico;

H.  ker naj bi Avero Mengistuja, ki je iz Etiopije emigriral v Izrael, Hišama al Sajeda, palestinskega beduina iz Izraela, ki imata psihosocialne motnje, v Gazi nezakonito pridržali brez možnosti stikov; ker so posmrtni ostanki izraelskih vojakov Hadarja Goldina in Orona Šaula še vedno v Gazi v rokah Hamasa;

1.  poziva k čim bolj premišljenemu ukrepanju in poudarja, da je treba prednostno preprečiti nadaljnje stopnjevanje nasilja in smrtne žrtve;

2.  izraža obžalovanje zaradi smrtnih žrtev; obsoja dejstvo, da so bili v zadnjih treh tednih v Gazi ubiti in ranjeni nedolžni palestinski protestniki, ter poziva izraelske obrambne sile, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti neoboroženim protestnikom; izreka sožalje družinam žrtev; ponovno poudarja, da je treba omogočiti hitro dostavo zdravstvenih pripomočkov tistim, ki jih potrebujejo, in dovoliti medicinske premestitve v bolnišnice zunaj Gaze iz humanitarnih razlogov;

3.  je seznanjen z varnostnimi izzivi Izraela in njegovo potrebo, da zavaruje svoje ozemlje in meje z uporabo sorazmernih sredstev; obsoja teroristične napade Hamasa in drugih militantnih skupin na Izrael iz Gaze, vključno z raketnimi napadi, infiltracijo na izraelsko ozemlje ter gradnjo tunelov; izraža zaskrbljenost, saj se zdi, da želi Hamas stopnjevati napetosti; odločno obsoja vztrajno taktiko Hamasa, da civiliste uporablja za zaščito terorističnih dejavnosti;

4.  poudarja, da imajo Palestinci pravico do miroljubnega protesta kot legitimnega uveljavljanja svojih temeljnih pravic do svobode izražanja, zbiranja in povezovanja; poziva tiste, ki vodijo proteste v Gazi, naj ne spodbujajo nasilja ter naj zagotovijo, da bodo vsi protesti, demonstracije in shodi strogo nenasilni in da jih ne bo mogoče zlorabiti za druge namene; poziva Izrael, naj spoštuje to temeljno pravico do miroljubnega protesta;

5.  podpira pozive k neodvisnim in preglednim preiskavam teh nasilnih dogodkov; je seznanjen z mehanizmom ocenjevanja za ugotavljanje dejstev, ki so ga izraelske obrambne sile vzpostavile, da bi pregledale dejanja teh sil in specifične dogodke, do katerih je od 30. marca 2018 prišlo na meji med Izraelom in Gazo; želi spomniti na pomembnost odgovornosti in na dejstvo, da je namerna uporaba smrtonosne sile proti protestnikom, ki neposredno ne ogrožajo življenj ali ne predstavljajo tveganja za hude poškodbe, kršitev mednarodnega prava človekovih pravic, v kontekstu okupacije pa gre za hudo kršitev četrte ženevske konvencije;

6.  je globoko zaskrbljen zaradi opozoril iz številnih poročil OZN, da bi se do leta 2020 lahko zgodilo, da na območju Gaze ne bo več mogoče živeti; obžaluje zlasti, da je zdravstveni sektor na robu zloma, saj se bolnišnice soočajo s hudim pomanjkanjem zdravil, opreme in elektrike; poziva k takojšnjim in smiselnim mednarodnim prizadevanjem za obnovo in rehabilitacijo Gaze z namenom ublažitve humanitarne krize; izreka pohvalo delu Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ki zagotavlja pomoč v hrani, dostop do izobraževanja in zdravstvene nege ter drugih bistvenih storitev za 1,3 milijona palestinskih beguncev na tem območju;

7.  poziva k takojšnji in brezpogojni odpravi blokade in zaprtja Gaze, zaradi katerih je na tem območju prišlo do humanitarne krize brez primere, ki se še poslabšuje;

8.  znova poziva k vrnitvi Palestinske oblasti v Gazo, da bo lahko začela izvajati svoje vladne funkcije, kar mora biti prednostna naloga; poziva palestinske frakcije, naj nadaljujejo prizadevanja za spravo, kar je ključno tudi za izboljšanje razmer za prebivalce Gaze; poudarja, da je palestinska sprava, vključno s predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, za katere je že skrajni čas, pomembna pri uresničitvi dvodržavne rešitve, EU pa bi morala to spravo še naprej podpirati z inovativnimi ukrepi; poziva k razorožitvi vseh militantnih skupin v Gazi;

9.  poziva k izpustitvi Avere Mengistuja in Hišama al Sajeda in njuni vrnitvi v Izrael; poziva, naj se vrnejo posmrtni ostanki Hadarja Goldina in Orona Šaula, ter izreka sožalje njunima družinama; poziva k vrnitvi posmrtnih ostankov ubitih Palestincev;

10.  ponovno poziva vse strani, vpletene v konflikt, naj v celoti spoštujejo pravice pridržanih in zapornikov;

11.  želi spomniti, da je treba razmere v Gazi obravnavati v širšem kontekstu mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu; ponovno izraža, da je glavni cilj EU doseči dvodržavno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta na podlagi meja iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav, varne države Izrael in neodvisne, demokratične, nedeljive in trajne palestinske države, ki bosta sobivali v miru in varnosti, na podlagi pravice do samoodločbe in popolnega spoštovanja mednarodnega prava;

12.  poudarja, da so nenasilna sredstva in spoštovanje človekovih pravic in humanitarnega prava, tako s strani državnih kot nedržavnih akterjev, edini način za trajno rešitev ter pravičen in trajen mir med Izraelci in Palestinci; meni tudi, da so nenehno nasilje, teroristični napadi in spodbujanje k nasilju v bistvu nezdružljivi z mirno dvodržavno rešitvijo; ugotavlja, da je za povrnitev zaupanja in preprečitev zaostrovanja, ki bi še dodatno ogrozilo možnosti za mir, odločilno spoštovanje zaveze za učinkovito ukrepanje proti nasilju, terorizmu, sovražnemu govoru in podžiganju;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, parlamentom in vladam držav članic, generalnemu sekretarju OZN, knesetu, predsedniku in vladi Izraela, palestinskemu zakonodajnemu svetu in predsedniku Palestinske oblasti.


Skupni sistem davka na dodano vrednost v zvezi z obveznostjo spoštovanja najnižje splošne stopnje *
PDF 231kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi z obveznostjo spoštovanja najnižje splošne stopnje (COM(2017)0783 – C8-0007/2018 – 2017/0349(CNS))
P8_TA(2018)0177A8-0124/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0783),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0007/2018),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0124/2018),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ***I
PDF 324kWORD 52k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES (COM(2016)0450 – C8-0265/2016 – 2016/0208(COD))
P8_TA(2018)0178A8-0056/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0450),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 50 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0265/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju členov 294(3) in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 12. oktobra 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za pravne zadeve (A8-0056/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. aprila 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/843.)

(1) UL C 459, 9.12.2016, str. 3.
(2) UL C 34, 2.2.2017, str. 121.


Odobritev in nadzor trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ***I
PDF 321kWORD 60k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (COM(2016)0031 – C8-0015/2016 – 2016/0014(COD))
P8_TA(2018)0179A8-0048/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0031),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0015/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. maja 2016(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano ter Odbora za promet in turizem (A8-0048/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. aprila 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/858.)

(1) UL C 303, 19.8.2016, str. 86.
(2) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 4. aprila 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0097).


Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov ***I
PDF 130kWORD 66k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (COM(2014)0180 – C7-0109/2014 – 2014/0100(COD))
P8_TA(2018)0180A8-0311/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0180),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0109/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj luksemburške poslanske zbornice in avstrijskega zveznega sveta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. decembra 2014(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. novembra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0311/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. aprila 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/848.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o začasnih poskusih za ekološke sorte

Komisija priznava potrebo po določitvi pogojev za razvoj ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo.

Da se določijo merila za opis značilnosti „ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo“, ter opredelijo pogoji, v katerih se „ekološke sorte, primerne za ekološko pridelavo“, lahko pridelujejo za trženje, bo Komisija najpozneje šest mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe organizirala začasen poskus.

S tem začasnim poskusom se bodo določila merila za opis razločljivosti, izenačenosti, nespremenljivosti ter, kjer je primerno, vrednosti za pridelavo in uporabo ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo, hkrati pa obravnavali tudi drugi tržni pogoji, kot sta označevanje in pakiranje. Ti pogoji in merila bodo upoštevali posebne potrebe in cilje ekološkega kmetijstva, kot so večja genska raznovrstnost, odpornost na bolezni ter prilagoditev na talne in podnebne razmere. Za spremljanje napredka začasnega poskusa se bodo pripravljala letna poročila.

V okviru tega poskusa, ki bo trajal sedem let in za katerega so predvidene zadostne količine, so države članice lahko oproščene nekaterih obveznosti iz Direktive 66/401/EGS, Direktive 66/402/EGS, Direktive 68/193/EGS, Direktive 2002/53/ES, Direktive 2002/54/ES, Direktive 2002/55/ES, Direktive 2002/56/ES, Direktive 2002/57/ES, Direktive 2008/72/ES in Direktive 2008/90/ES.

Komisija bo ocenila rezultat tega poskusa, da bi predlagala prilagoditev zahtev horizontalne zakonodaje o trženju semen in drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala značilnostim „ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo“.

Izjava Komisije v zvezi s členom 55

Komisija poudarja, da je sistematično sklicevanje na točko (b) drugega pododstavka člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011 (UL L 55, 28.2.2011, str. 13) v nasprotju s črko in duhom navedene uredbe. Ta določba se uporablja, samo če obstaja posebna potreba po odmiku od načelnega pravila, po katerem Komisija lahko sprejme osnutek izvedbenega akta, kadar mnenje ni podano. Ker gre pri točki (b) drugega pododstavka člena 5(4) navedene uredbe za izjemo od splošnega pravila iz člena 5(4), se njena uporaba ne more šteti za „diskrecijsko pravico“ zakonodajalca, ampak jo je treba razlagati restriktivno in njeno uporabo utemeljiti.

(1) UL C 12, 15.1.2015, str. 75.
(2) UL C 19, 21.1.2015, str. 84.


Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
PDF 447kWORD 68k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2017)0677 – C8-0424/2017 – 2017/0305(NLE))
P8_TA(2018)0181A8-0140/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0677),

–  ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0424/2017),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. septembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(2),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0140/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1
(1)  Države članice in Unija si morajo prizadevati za razvoj usklajene strategije zaposlovanja in zlasti za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev in trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim spremembam, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji. Države članice morajo ob upoštevanju svoje nacionalne prakse glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavati spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajevati svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta.
(1)  Države članice in Unija morajo razviti in zagotoviti učinkovito in usklajeno strategijo zaposlovanja, zlasti za spodbujanje vključujočih trgov dela, ki se bodo hitro prilagajali gospodarskim, socialnim, tehnološkim in okoljskim danostim in spremembam, s kvalificiranimi, usposobljenimi in prilagodljivimi delavci, ter za varstvo dobrega počutja vseh delavcev, da bi dosegle cilje socialnega tržnega gospodarstva, polne zaposlenosti in socialnega napredka iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji. Države članice morajo ob upoštevanju svoje nacionalne prakse glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavati spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajevati svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta.
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2
(2)  Unija se mora boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbujati socialno pravičnost in zaščito ter enakost žensk in moških. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja.
(2)  Unija se mora boriti proti vsem oblikam revščine, socialni izključenosti in diskriminaciji na vseh področjih življenja ter spodbujati socialno pravičnost in zaščito ter enakost žensk in moških. Za ta splošni cilj bi si bilo treba prizadevati s pravnimi akti in politikami Unije na drugih področjih. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja. Unija mora spodbujati aktivno udeležbo vseh državljanov v gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Unija je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) razvila in uvedla instrumente za usklajevanje fiskalne, makroekonomske in strukturne politike. V okviru teh instrumentov te smernice za politike zaposlovanja držav članic skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/1184, sestavljajo integrirane smernice za izvajanje strategije Evropa 2020. Države članice in Unijo naj bi usmerjale pri izvajanju politik, pri tem pa odražale medsebojno odvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform naj bi zagotovil ustrezno skupno kombinacijo ekonomskih in socialnih politik, ki naj bi imela pozitivne učinke prelivanja.
(3)  Unija je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) razvila in uvedla instrumente za usklajevanje fiskalne, makroekonomske in strukturne politike, ki znatno vplivajo na socialne in zaposlitvene razmere v Uniji, njihovi potencialni učinki pa obsegajo negotovost, revščino in neenakost. V okviru teh instrumentov te smernice za politike zaposlovanja držav članic skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/1184, sestavljajo integrirane smernice za izvajanje strategije Evropa 2020. Države članice in Unijo naj bi usmerjale pri izvajanju politik, pri tem pa odražale medsebojno odvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform naj bi zagotovil ustrezno skupno kombinacijo ekonomskih in socialnih politik, ki naj bi imela pozitivne učinke prelivanja za vse države članice.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Za zagotovitev bolj demokratičnega postopka odločanja v okviru integriranih smernic, ki vplivajo na ljudi in trge dela v Uniji, je pomembno, da Svet upošteva stališče Evropskega parlamenta.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  Smernice za politike zaposlovanja so skladne s Paktom za stabilnost in rast, obstoječo zakonodajo Evropske unije in raznimi pobudami EU, vključno s Priporočilom Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade1, Priporočilom Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela2, Priporočilom Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle3 in predlogom priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva4.
(4)  Smernice za politike zaposlovanja so skladne s Paktom za stabilnost in rast, obstoječo zakonodajo Evropske unije in raznimi pobudami EU, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, Priporočilom Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade1, Priporočilom Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela2, Priporočilom Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle3 in predlogom priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva4.
__________________
__________________
1 UL C 120, 26.4.2013, str. 1–6.
1 UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
2 UL C 67, 20.2.2016, str. 1–5.
2 UL C 67, 20.2.2016, str. 1.
3 UL C 484, 24.12.2016, str. 1–6.
3 UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
4 COM(2017) 0563 final – 2017/0244 (NLE).
4 COM(2017)0563 final – 2017/0244 (NLE).
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integriran večstranski nadzor ekonomskih, proračunskih, zaposlitvenih in socialnih politik ter si prizadeva za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, vključno s cilji na področju zaposlovanja, izobraževanja in zmanjšanja revščine, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta 2010/707/EU5. Evropski semester se od leta 2015 nenehno krepi in poenostavlja, zlasti da bi se okrepila njegova osredotočenost na zaposlovanje in socialne zadeve ter da bi se olajšal tesnejši dialog z državami članicami, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.
(5)  Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integriran večstranski nadzor ekonomskih, proračunskih, zaposlitvenih in socialnih politik ter si prizadeva za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, vključno s cilji na področju zaposlovanja, izobraževanja in zmanjšanja revščine, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta 2010/707/EU5. Evropski semester se od leta 2015 nenehno krepi in poenostavlja, zlasti da bi se okrepila njegova osredotočenost na zaposlovanje in socialne zadeve ter da bi se olajšal tesnejši dialog z državami članicami, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe, obenem pa ohranil močan poudarek na strukturnih reformah in konkurenčnosti.
_________________
_________________
5 UL L 308, 24.11.2010, str. 46–51.
5 UL L 308, 24.11.2010, str. 46.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Okrevanje Evropske unije po gospodarski krizi podpira pozitivna gibanja na trgih dela, vendar ostajajo med državami članicami in znotraj njih precejšnji izzivi in razlike v gospodarski in socialni uspešnosti. Kriza je izpostavila tesno medsebojno odvisnost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Glavni izziv, s katerim se soočamo danes, je zagotoviti napredek Unije pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanju delovnih mest. Ta izziv zahteva usklajene, ambiciozne in učinkovite ukrepe politik tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, in sicer v skladu s PDEU in določbami Unije o ekonomskem upravljanju. Tako ukrepanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja spodbujati naložbe, obnoviti zavezanost strukturnim reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju in pospešujejo produktivnost, rast, socialno kohezijo in ekonomsko odpornost na pretrese, ter uresničevati fiskalno odgovornost, pri tem pa upoštevati učinke na zaposlovanje in socialne učinke.
(6)  Okrevanje Evropske unije po gospodarski krizi podpira pozitivna gibanja na trgih dela, vendar ostajajo med državami članicami in znotraj njih precejšnji izzivi in razlike v gospodarski in socialni uspešnosti, saj gospodarska rast ne pomeni samodejno višje stopnje zaposlenosti. Kriza je izpostavila tesno medsebojno odvisnost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Glavni izziv, s katerim se soočamo danes, je zagotoviti napredek Unije pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob ustvarjanju trajnostnih in kakovostnih delovnih mest. Ta izziv zahteva usklajene, ambiciozne in učinkovite ukrepe politik tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, in sicer v skladu s PDEU in določbami Unije o ekonomskem upravljanju. Tako ukrepanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja spodbujati naložbe, vključno z naložbami v krožno in zeleno gospodarstvo ter ob upoštevanju socialnih naložb, obnoviti zavezanost strukturnim reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju, so socialno in ekonomsko uravnotežene ter pospešujejo produktivnost, rast, socialno kohezijo in ekonomsko odpornost na pretrese, ter uresničevati fiskalno odgovornost, pri tem pa zagotavljati, da imajo te strukturne reforme pozitivne učinke na zaposlovanje in pozitivne socialne učinke.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Pri reformah trga dela, kar vključuje tudi nacionalne mehanizme za določanje plač, bi bilo treba upoštevati nacionalne prakse socialnega dialoga in omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri konkurenčnosti, ustvarjanju delovnih mest, politikah vseživljenjskega učenja in usposabljanja ter realnih dohodkih.
(7)  Pri reformah trga dela, kar vključuje tudi nacionalne mehanizme za določanje plač, bi bilo treba upoštevati nacionalne prakse socialnega dialoga in omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri življenjskih standardih, enakosti, konkurenčnosti, produktivnosti, ustvarjanju trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, politikah vseživljenjskega učenja in usposabljanja ter realnih dohodkih.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)  Države članice in Unija bi morale obravnavati tudi socialne posledice gospodarske in finančne krize ter si prizadevati za vključujočo družbo, v kateri so ljudje spodobni predvideti in obvladati spremembe in lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu, kot je navedeno tudi v Priporočilu Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela6. Odpraviti bi bilo treba neenakost, vsem zagotoviti dostop in priložnosti ter zmanjšati revščino in socialno izključenost (tudi med otroki), in sicer zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialne zaščite ter z odpravo ovir za udeležbo v izobraževanju/usposabljanju in na trgu dela. Na delovnih mestih v EU se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z novimi delovnimi razmerji socialni model Evrope ohrani in še okrepi.
(8)  Države članice in Unija bi morale obravnavati tudi socialne posledice gospodarske in finančne krize ter si prizadevati za vključujočo in socialno pravično družbo, v kateri so ljudje sposobni predvideti in obvladati spremembe in lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu, kot je navedeno tudi v Priporočilu Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela6. Odpraviti bi bilo treba neenakost in diskriminacijo, vsem zagotoviti enake priložnosti ter izkoreniniti revščino in socialno izključenost (posebej med otroki), in sicer zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela ter ustreznih in učinkovitih sistemov socialne zaščite ter z odpravo ovir za udeležbo v izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela. Na delovnih mestih v EU se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z novimi delovnimi razmerji socialni model Evrope ohrani in še okrepi, tako da bi bili ljudje, ki delajo v novih oblikah dela, zajeti v predpisih delovnega prava in bi jih ti ščitili. Države članice bi morale podpreti potencial invalidov, da prispevajo h gospodarski rasti in socialnemu razvoju.
__________________
__________________
6 COM(2008) 639 final.
6 COM(2008)0639 final.
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Komisija in države članice bi morale ustvariti mesta za razmislek in dialog s pomočjo specializiranih nevladnih organizacij in organizacij ljudi, ki živijo v revščini, da bi tem ljudem zagotovile možnost prispevanja k ocenjevanju politik, ki jih zadevajo.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11
(11)  Integrirane smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Države članice bi morale v celoti uporabiti Evropski socialni sklad in druge sklade Unije, da bi spodbudile zaposlovanje, socialno vključevanje, vseživljenjsko učenje in izobraževanje ter izboljšale javno upravo. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.
(11)  Integrirane smernice in evropski steber socialnih pravic bi morali biti podlaga za dobro usmerjena priporočila za posamezne države, ki jih Svet naslovi na države članice. Države članice bi morale v celoti uporabiti Evropski socialni sklad in druge sklade Unije, da bi spodbudile zaposlovanje, socialno vključevanje, vseživljenjsko učenje in izobraževanje ter izboljšale javno upravo. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 12
(12)  Odbor za zaposlovanje in Odbor za socialno zaščito bi morala v skladu s svojimi pooblastili na podlagi Pogodb spremljati izvajanje zadevnih politik glede na smernice za politike zaposlovanja. Navedena odbora in druga pripravljalna telesa Sveta, vključena v usklajevanje ekonomskih in socialnih politik, bi morali tesno sodelovati
(12)  Odbor za zaposlovanje in Odbor za socialno zaščito bi morala v skladu s svojimi pooblastili na podlagi Pogodb spremljati izvajanje zadevnih politik glede na smernice za politike zaposlovanja. Navedena odbora in druga pripravljalna telesa Sveta, vključena v usklajevanje ekonomskih in socialnih politik, bi morali tesno sodelovati z Evropskim parlamentom, zlasti pa z Odborom za zaposlovanje in socialne zadeve, da bi zagotovili demokratično odgovornost –
Sprememba 13
Predlog sklepa
Priloga – smernica 5 – odstavek 1
Države članice bi morale olajševati ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, tudi z odpravljanjem ovir, s katerimi se podjetja soočajo pri zaposlovanju, s spodbujanjem podjetništva in samozaposlovanja ter zlasti s podpiranjem ustanavljanja mikro- in malih podjetij in njihove rasti. Aktivno bi morale spodbujati socialno gospodarstvo in pospeševati socialne inovacije.
Države članice bi morale olajševati ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest za različne ravni usposobljenosti, v različnih sektorjih trga dela in regijah, ter vanje vlagati, tudi tako, da v celoti razvijejo potencial sektorjev, usmerjenih v prihodnost, kot so zeleno in krožno gospodarstvo, sektor oskrbe in digitalni sektor. Države članice bi morale ljudem omogočiti, da uravnovesijo poklicno in zasebno življenje, zagotoviti, da so delovna mesta prilagojena invalidom in starejšim delavcem, pomagati podjetjem pri zaposlovanju ter spodbujati odgovorno podjetništvo in samozaposlovanje, zlasti s podpiranjem ustanavljanja mikro- in malih podjetij in njihove rasti. Aktivno bi morale spodbujati socialno gospodarstvo in pospeševati socialne inovacije.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Priloga – smernica 5 – odstavek 2
Države članice bi morale spodbujati inovativne oblike dela, ki ustvarjajo zaposlitvene možnosti za vse na odgovoren način.
Države članice bi morale spodbujati inovativne oblike dela, ki ustvarjajo kakovostne zaposlitvene možnosti za vse na odgovoren način, pri tem pa upoštevati razvoj novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter zagotavljati popolno skladnost s pravom Unije, nacionalno zakonodajo in prakso na področju zaposlovanja ter sistemi odnosov med delodajalci in delojemalci. Države članice in Komisija bi morale spodbujati dobro prakso na tem področju.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Priloga – smernica 5 – odstavek 2 a (novo)
Države članice bi morale zmanjšati birokracijo, da bi morebitnih nepotrebnih bremen razbremenile mala in srednja podjetja, ki bistveno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest.
Sprememba 16
Predlog sklepa
Priloga – smernica 5 – odstavek 3
Davčno breme bi bilo treba z dela preusmeriti na druge davčne vire, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, in sicer ob upoštevanju prerazdelitvenega učinka davčnega sistema, obenem pa zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke, ki pospešujejo rast.
Države članice bi si morale prizadevati za zmanjšanje davčnega bremena na delo in ga preusmeriti z dela na druge davčne vire, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, in sicer ob upoštevanju prerazdelitvenega učinka davčnega sistema, obenem pa zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke, ki pospešujejo rast, vključno z usmerjenimi naložbami v javne storitve splošnega pomena.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Priloga – smernica 5 – odstavek 4
Države članice bi morale v skladu z nacionalnimi praksami in ob spoštovanju avtonomnosti socialnih partnerjev spodbujati pregledne in predvidljive mehanizme za določanje plač ter tako omogočiti prilagajanje plač spremembam produktivnosti in hkrati zagotoviti poštene plače za dostojen življenjski standard. Ti mehanizmi bi morali upoštevati razlike v ravneh usposobljenosti ter gospodarski uspešnosti med regijami, sektorji in podjetji. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks zagotoviti ustrezne ravni minimalnih plač, pri tem pa upoštevati njihov učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih.
Države članice bi morale v skladu z nacionalnimi praksami in ob spoštovanju avtonomnosti socialnih partnerjev spodbujati pregledne in predvidljive mehanizme za določanje plač ter tako omogočiti prilagajanje plač spremembam produktivnosti in hkrati na trajnosten in odgovoren način zagotoviti poštene plače za dostojen življenjski standard. Ti mehanizmi bi morali upoštevati razlike v ravneh usposobljenosti ter gospodarski uspešnosti med regijami, sektorji in podjetji. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks zagotoviti ustrezne ravni minimalnih plač, pri tem pa upoštevati njihov učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – naslov
Smernica 6: Krepitev ponudbe delovne sile: dostop do zaposlitve, znanj in spretnosti ter kompetenc
Smernica 6: Krepitev ponudbe delovne sile in izboljšanje dostopa do zaposlitve, znanj in spretnosti ter kompetenc
Sprememba 19
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 1
V kontekstu tehnoloških, okoljskih in demografskih sprememb bi morale države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujati produktivnost in zaposljivost z ustrezno ponudbo relevantnega znanja, spretnosti in kompetenc v celotnem poklicnem življenju ljudi ter se tako prilagajati sedanjim in prihodnjim potrebam trga dela. Države članice bi morale vlagati v začetno in nadaljevalno izobraževanje in usposabljanje. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja in drugimi zainteresiranimi stranmi, da se odpravijo strukturne pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter zagotovijo kakovostno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje. Zagotoviti bi morale, da se pravice do usposabljanja prenašajo med poklicnimi prehodi. Tako bi vsi lahko bolje predvideli potrebe trga dela in se jim prilagodili ter uspešno obvladali prehode, s čimer bi se okrepila splošna odpornost gospodarstva na pretrese.
V kontekstu tehnoloških, okoljskih in demografskih sprememb bi morale države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji in civilno družbo spodbujati trajnost, produktivnost in zaposljivost z ustrezno ponudbo relevantnega znanja, spretnosti in kompetenc v celotnem poklicnem življenju ljudi ter se tako prilagajati sedanjim in predvidenim prihodnjim priložnostim na trgu dela, vključno s ciljno usmerjenim spodbujanjem usposabljanja v sektorjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Države članice bi morale vlagati v začetno in nadaljevalno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje, pri tem pa biti usmerjene ne le v formalno izobraževanje, ampak tudi v neformalno in priložnostno učenje, ter zagotoviti vsem enake priložnosti. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, organizacijami civilne družbe in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi povečale kakovost in odpravile strukturne pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter zagotovile kakovostno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, pri čemer bi morale upoštevati tudi posebne potrebe invalidov, etničnih in narodnih manjšin, priseljencev in beguncev. Zagotoviti bi morale, da se pravice do usposabljanja prenašajo med spremembami v poklicnem življenju prek sistema točk in zbiranja povezanih pravic. Tako bi vsi lahko bolje predvideli potrebe trga dela in se jim prilagodili, preprečili neskladja v znanju in spretnostih ter uspešno obvladali prehode, s čimer bi se okrepila splošna odpornost gospodarstva na pretrese.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 2
Države članice bi morale spodbujati enake možnosti v izobraževanju in v celoti zvišati ravni izobrazbe, zlasti najmanj kvalificiranih. Zagotoviti bi morale kakovostne učne izide, okrepiti osnovna znanja in spretnosti, zmanjšati število mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, terciarno izobraževanje bolje uskladiti s potrebami trga dela, izboljšati spremljanje in napovedovanje znanj in spretnosti ter povečati udeležbo odraslih v nadaljevalnem izobraževanju in usposabljanju. Države članice bi morale okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, med drugim s kakovostnimi in učinkovitimi vajeništvi, povečati preglednost in primerljivost znanj in spretnosti ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in vrednotenje znanj in spretnosti ter kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Izboljšati in povečati bi morale ponudbo prožnega nadaljevalnega poklicnega usposabljanja in udeležbo v njem. Države članice bi morale pomagati tudi nizko usposobljenim odraslim, da ostanejo ali postanejo dolgoročno zaposljivi, in sicer s povečanjem dostopa do kakovostnih možnosti učenja in njihove izrabe z uvajanjem priložnosti za dokvalifikacijo, kar vključuje oceno znanj in spretnosti, temu primerno ponudbo izobraževanja in usposabljanja ter vrednotenje in priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti.
Države članice bi morale spodbujati enake možnosti v izobraževanju, tudi v predšolski vzgoji, in v celoti zvišati ravni izobrazbe, zlasti najmanj kvalificiranih in učencev iz prikrajšanih okolij. Zagotoviti bi morale kakovostne učne izide, razviti in okrepiti osnovna znanja in spretnosti, spodbujati razvoj podjetniških znanj in spretnosti, zmanjšati število mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, terciarno izobraževanje bolje uskladiti s potrebami trga dela, izboljšati spremljanje in napovedovanje znanj in spretnosti ter povečati udeležbo odraslih v nadaljevalnem izobraževanju in usposabljanju, tudi s politikami, ki omogočajo dopust za izobraževanje in usposabljanje, poklicno usposabljanje na delovnem mestu in vseživljenjsko učenje. Države članice bi morale okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, med drugim s kakovostnimi in učinkovitimi vajeništvi, povečati preglednost in primerljivost znanj in spretnosti ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in vrednotenje znanj in spretnosti ter kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Izboljšati in povečati bi morale ponudbo prožnega nadaljevalnega poklicnega usposabljanja in udeležbo v njem. Države članice bi morale zagotavljati podporo tudi nizko usposobljenim odraslim, da ostanejo ali postanejo dolgoročno zaposljivi, in sicer s povečanjem dostopa do kakovostnih možnosti učenja in njihove izrabe z uvajanjem priložnosti za dokvalifikacijo, kar vključuje oceno znanj in spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja, ki je prilagojena priložnostim na trgu dela, ter vrednotenje in priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 2 a (novo)
Države članice bi morale za spodbujanje dolgoročnega dobrega počutja in produktivnosti svoje delovne sile zagotoviti, da njihovi sistemi izobraževanja in usposabljanja obravnavajo potrebe trga dela in so namenjeni krepitvi osebnega razvoja, socialne kohezije, medkulturnega razumevanja in aktivnega državljanstva.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 3
Spopasti bi se bilo treba z visokimi stopnjami brezposelnosti in neaktivnosti, med drugim s pravočasno in prilagojeno pomočjo na podlagi podpore pri iskanju zaposlitve, usposabljanju in prekvalifikaciji. Prizadevati bi si bilo treba za celovite strategije, ki zajemajo poglobljeno individualno oceno najpozneje 18 mesecev po nastopu brezposelnosti, da se znatno zmanjša in prepreči strukturna brezposelnost. Brezposelnost mladih in visoke deleže mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), bi bilo treba še naprej reševati s strukturnimi izboljšavami prehoda iz šolanja v zaposlitev, tudi prek doslednega izvajanja jamstva za mlade1.
Spopasti bi se bilo treba z visokimi stopnjami dolgotrajne brezposelnosti in dolgotrajne neaktivnosti, med drugim s pravočasno, vključeno in prilagojeno pomočjo na podlagi podpore pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji in ustreznem nadaljnjem spremljanju. V ta namen je potreben usklajen pristop k socialnim in zaposlovalnim storitvam, kar pomeni tesno sodelovanje med službami za zaposlovanje, socialnimi službami, socialnimi partnerji in lokalnimi organi. Prizadevati bi si bilo treba za celovite strategije, ki zajemajo poglobljeno individualno oceno, izvedeno čim prej, da se znatno zmanjšata in preprečita dolgotrajna in strukturna brezposelnost. Brezposelnost mladih in visoke deleže mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), bi bilo treba še naprej reševati s strukturnimi izboljšavami prehoda iz šolanja v zaposlitev, tudi prek doslednega izvajanja jamstva za mlade1.
__________________
__________________
1 UL C 120, 26.4.2013, str. 1–6.
1 UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 4
Davčne reforme za preusmeritev davčnega bremena z dela bi morale biti usmerjene v odpravo ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela, zlasti tistih ljudi, ki so od njega najbolj oddaljeni. Države članice bi morale spodbujati delovno okolje, prilagojeno invalidom, vključno s ciljno usmerjenimi ukrepi finančne podpore in storitvami, ki invalidom omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi.
Davčne reforme za postopno preusmeritev davčnega bremena z dela bi morale biti usmerjene v odpravo neupravičenih ovir in čezmerne birokracije in zagotavljanje spodbud za udeležbo na trgu dela, zlasti tistih ljudi, ki so od njega najbolj oddaljeni, zagotoviti pa bi morale tudi, da preusmeritev davčnega bremena ne bi ogrozila vzdržnosti socialne države. Države članice bi morale spodbujati delovno okolje, prilagojeno invalidom in starejšim delavcem, vključno s ciljno usmerjenimi ukrepi finančne podpore in storitvami, ki jim omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi na splošno. Države članice in Komisija bi morale spodbujati podprto zaposlovanje na odprtem in vključujočem trgu dela.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 5
Za enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela bi bilo treba odpraviti ovire za udeležbo in karierno napredovanje, vključno z enakim plačilom za enako delo. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zlasti z dostopom do dolgotrajne oskrbe ter cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe zagotoviti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in prožnih delovnih ureditev, da lahko uskladijo poklicno in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma.
Za enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela bi bilo treba odpraviti ovire za udeležbo in karierno napredovanje, vključno z enakim plačilom za enako delo v vseh sektorjih in poklicih. Države članice bi morale razviti in izvajati politike preglednosti plač in revizij plačil, da bi zmanjšali razlike v plačah med spoloma. Države članice morajo izvrševati Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, tako da določijo učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni za delodajalce, ki enako delo plačajo različno, odvisno od tega, ali ga opravlja moški ali ženska. Zagotoviti bi bilo treba usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja za vse. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe zagotoviti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in razlogov oskrbe, do cenovno dostopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe in predšolske vzgoje in varstva ter prožnih delovnih ureditev, prilagojenih zaposlenim, kot so delo na daljavo in pametno delo, da lahko uskladijo poklicno in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma. Države članice bi morale zagotavljati podporo oskrbovalcem, ki so prisiljeni omejiti ali prekiniti svojo poklicno dejavnost, da lahko ustrezno skrbijo za invalide.
________________
1a Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
Sprememba 25
Predlog sklepa
Priloga – smernica 7 – odstavek 2
Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela in prehode na trgu dela. Države članice bi morale učinkovito aktivirati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, in jim to omogočiti. Države članice bi morale povečati učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje usmerile, povečale njihov domet in obseg ter jih bolje povezale z dohodkovno podporo, pri čemer bi se upoštevale pravice in odgovornosti brezposelnih za aktivno iskanje dela. Države članice bi si morale prizadevati za učinkovitejše javne službe za zaposlovanje, in sicer z zagotavljanjem pravočasne in prilagojene pomoči iskalcem zaposlitve, podpiranjem povpraševanja na trgu dela in izvajanjem upravljanja na podlagi uspešnosti.
Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela in prehode na trgu dela, da bi lahko delavci napredovali na svoji poklicni poti. Države članice bi morale učinkovito aktivirati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, in jim to omogočiti z individualnimi podpornimi in povezanimi storitvami v okviru širšega pristopa aktivnega vključevanja. Države članice bi morale povečati učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje financirale, usmerile, povečale njihov domet in obseg ter zagotavljale ustrezno dohodkovno podporo brezposelnim med iskanjem dela ter upoštevale pravice in dolžnosti brezposelnih. To vključuje sodelovanje s socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, s čimer bodo povečale učinkovitost in odgovornost teh politik. Države članice bi si morale prizadevati za učinkovitejše, med seboj povezane in kakovostne javne službe za zaposlovanje, ki bi zagotavljale pravočasno in prilagojeno pomoč iskalcem zaposlitve in jim omogočile iskanje zaposlitve po vsej Uniji, in sicer s podpiranjem povpraševanja na trgu dela in izvajanjem upravljanja na podlagi uspešnosti.
Sprememba 26
Predlog sklepa
Priloga – smernica 7 – odstavek 3
Države članice bi morale brezposelnim zagotoviti ustrezna nadomestila za brezposelnost za razumno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. Takšna nadomestila ljudi ne bi smela odvračati od hitre ponovne zaposlitve.
Države članice bi morale brezposelnim zagotoviti ustrezna nadomestila za brezposelnost za obdobje, ki je razumno potrebno, da poiščejo kakovostno zaposlitev, ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. Takšna nadomestila bi bilo treba združiti z aktivnimi politikami trga dela in ukrepi, ki spodbujajo k ponovni hitri vključitvi v kakovostno zaposlitev.
Sprememba 27
Predlog sklepa
Priloga – smernica 7 – odstavek 4
Spodbujati bi bilo treba mobilnost učečih se oseb in delavcev, da se okrepijo znanja in spretnosti za zaposljivost ter v celoti izkoristi potencial evropskega trga dela. Odpraviti bi bilo treba ovire pri mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju, pri poklicnih in osebnih pokojninah ter pri priznavanju kvalifikacij. Države članice bi morale z ukrepi zagotoviti, da upravni postopki delavcem iz drugih držav članic ne preprečujejo ali otežujejo aktivnega zaposlovanja. Države članice bi morale tudi preprečevati zlorabe obstoječih predpisov in najti rešitve za morebiten beg možganov iz nekaterih regij.
Zagotavljati bi bilo treba mobilnost učečih se oseb in delavcev kot temeljno svoboščino, da se okrepijo znanja in spretnosti ter v celoti izkoristi potencial evropskega trga dela. Prav tako bi bilo treba spodbujati notranjo mobilnost. Odpraviti bi bilo treba ovire pri mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju, pri poklicnih in osebnih pokojninah, pri dostopu do socialne zaščite, pri priznavanju kvalifikacij in spretnosti ter glede nesorazmernih jezikovnih zahtev. Mobilne delavce bi bilo treba podpirati, tudi z izboljšanjem njihovega dostopa do pravic pri delu in ozaveščenosti o njih. Države članice bi morale z ukrepi zagotoviti, da upravni postopki delavcem iz drugih držav članic ne preprečujejo ali otežujejo aktivnega zaposlovanja. Države članice bi morale tudi preprečevati zlorabe obstoječih predpisov in najti rešitve za morebiten beg možganov iz nekaterih regij. To bi morale doseči s povečanjem in podpiranjem naložb v sektorjih s pravim potencialom za zagotavljanje visokokakovostnih zaposlitvenih priložnosti, kot sta zeleno in krožno gospodarstvo, sektor oskrbe in digitalni sektor.
Sprememba 28
Predlog sklepa
Priloga – smernica 7 – odstavek 5
V skladu z nacionalnimi praksami ter za učinkovitejši socialni dialog in boljše socialno-ekonomske rezultate bi morale države članice zagotoviti pravočasno in tehtno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih reform in politik, vključno z zagotavljanjem podpore za okrepitev zmogljivosti socialnih partnerjev. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in njihovi sklenitvi v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomnost in pravico do kolektivnih ukrepov.
V skladu z nacionalnimi praksami in partnerskimi načeli ter za učinkovitejši socialni in civilni dialog in boljše socialno-ekonomske rezultate bi morale države članice zagotoviti pravočasno, resnično in tehtno vključenost socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih reform in politik v vseh fazah postopka, vključno z zagotavljanjem podpore za okrepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. Taka vključenost bi morala presegati zgolj posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in njihovi sklenitvi v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomnost in pravico do kolektivnih ukrepov. Tudi delavcem z atipičnimi pogodbami o zaposlitvi in samozaposlenim delavcem bi bilo treba omogočiti, da uveljavljajo pravico do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za okrepitev vloge socialnih partnerjev.
Sprememba 29
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – naslov
Smernica 8: Spodbujanje enakih možnosti za vse, krepitev socialne vključenosti in boj proti revščini
Smernica 8: Spodbujanje enakosti in enakih možnosti in nediskriminacije za vse, krepitev socialne vključenosti in boj proti revščini
Sprememba 30
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 1
Države članice bi morale spodbujati trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za spodbujanje enakih možnosti skupin, ki so na trgu dela premalo zastopane. Zagotoviti bi morale enako obravnavo pri zaposlovanju, socialni zaščiti, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev ne glede na spol, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.
Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi vzpostaviti učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakih možnosti vseh oseb za sodelovanje v družbi. Mednje bi morali spadati ukrepi, ki spodbujajo trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, vključno z ukrepi za boj proti diskriminaciji pri dostopu do trga dela in na njem, da bi podprli osebe, ki so diskriminirane, premalo zastopane ali v ranljivem položaju. Države članice bi morale zagotoviti enako obravnavo in se boriti proti vsem oblikam diskriminacije pri zaposlovanju, socialni zaščiti, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev ne glede na spol, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali socialno-ekonomsko okolje. V ta namen so potrebni posebni ukrepi za podporo oseb v ranljivem položaju, podprti pa morajo biti z zadostnim financiranjem, da bi preprečili morebitno tekmovanje za sredstva med zadevnimi upravičenci.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 2
Države članice bi morale posodobiti sisteme socialne zaščite, da zagotovijo učinkovito, dobro delujočo in ustrezno socialno zaščito v vseh obdobjih posameznikovega življenja ter tako krepijo socialno vključenost in družbeno mobilnost navzgor, spodbudijo udeležbo na trgu dela in odpravijo neenakosti, med drugim z načinom oblikovanja sistemov obdavčitve in socialnih prejemkov. S posodobitvijo bi sistemi socialne zaščite morali postati dostopnejši, vzdržnejši, ustreznejši in kakovostnejši.
Države članice bi morale izboljšati sisteme socialne zaščite, da zagotovijo učinkovito, dobro delujočo in ustrezno socialno zaščito v vseh obdobjih posameznikovega življenja, tudi za samozaposlene, ter tako krepijo socialno vključenost in družbeno mobilnost navzgor, spodbudijo udeležbo na trgu dela in odpravijo neenakosti, med drugim z načinom oblikovanja sistemov obdavčitve in socialnih prejemkov. Z izboljšavami in inovacijami bi sistemi socialne zaščite morali postati dostopnejši, razpoložljivejši, vzdržnejši, ustreznejši in kakovostnejši.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 3
Države članice bi morale razviti in izvajati preventivne in integrirane strategije s kombinacijo treh razsežnosti aktivnega vključevanja, tj. ustrezne dohodkovne podpore, vključujočih trgov dela in dostopa do kakovostnih storitev. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati pravico do ustreznega minimalnega dohodka za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s spodbujanjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi.
Države članice bi morale razviti in izvajati preventivne in integrirane strategije s kombinacijo treh razsežnosti aktivnega vključevanja, ustrezne dohodkovne podpore, vključujočih trgov dela in dostopa do kakovostnih storitev, prilagojenih potrebam posameznikov. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati ustrezen minimalni dohodek za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s spodbujanjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi.
Sprememba 33
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 3 a (novo)
Prav tako bi morale države članice ob podpori Komisije spodbujati dejavno udejstvovanje specializiranih nevladnih organizacij v boju proti revščini ter udejstvovanje organizacij ljudi, ki živijo v revščini, pri pripravi politik za boj proti revščini in socialni izključenosti.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 4
Cenovno dosegljive, dostopne in kakovostne storitve, kot so otroško varstvo, zunajšolsko varstvo, izobraževanje, usposabljanje, stanovanja, zdravstvene storitve in dolgotrajna oskrba, so bistvene za zagotavljanje enakih možnosti, tudi otrokom in mladim. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti revščini in socialni izključenosti, kar zajema zmanjševanje revščine zaposlenih. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo vsi dostop do osnovnih storitev, kot so voda, sanitarije, energija, prevoz, finančne storitve in digitalne komunikacije. Ranljivim in ljudem v stiski bi države članice morale zagotoviti dostop do ustrezne pomoči na področju socialnih stanovanj ter pravico do primerne pomoči in zaščite pred prisilno izselitvijo. Posebej bi se morale osredotočiti na problematiko brezdomstva. Upoštevati bi morale posebne potrebe invalidov.
Dostop do in razpoložljivost cenovno dosegljivih, dostopnih in kakovostnih storitev, kot so otroško varstvo, zunajšolsko varstvo, izobraževanje, usposabljanje, stanovanja, zdravstvene storitve, rehabilitacija in dolgotrajna oskrba, ter njihova razpoložljivost sta bistvena za zagotavljanje enakih možnosti, tudi otrokom in mladim, etničnim manjšinam in migrantom. Otroci, ki živijo v revščini, bi morali imeti dostop do brezplačnega zdravstva, izobraževanja in otroškega varstva ter do dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti revščini in socialni izključenosti, kar zajema zmanjševanje revščine zaposlenih, ter diskriminaciji. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo vsi dostop do osnovnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, bivališče, voda, sanitarije, energija, prevoz, finančne storitve in digitalne komunikacije ter da so cenovno dostopne. Ranljivim ljudem ali ljudem v ranljivem položaju bi države članice morale zagotoviti dostop do ustrezne pomoči na področju socialnih stanovanj ter pravico do primerne pomoči in zaščite pred prisilno izselitvijo. Posebej bi se morale osredotočiti na problematiko brezdomstva. Upoštevati bi morale posebne potrebe in potencial invalidov. Zato bi morale države članice med drugim pregledati svoje sisteme za ocenjevanje invalidnosti, da bi se izognile ustvarjanju ovir pri dostopu do trga dela.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 4 a (novo)
Države članice bi morale zagotoviti ustrezno podporo in svetovanje delodajalcem, ki zaposlujejo invalide. Spodbujati in podpirati bi bilo treba, da se invalidom zagotovi osebna pomoč v izobraževanju ter s strani služb za zaposlovanje.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 5
Države članice bi morale zagotoviti pravico do pravočasnega dostopa do cenovno dostopnega in kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pri tem ohraniti dolgoročno vzdržnost.
Države članice bi morale zagotoviti pravico do pravočasnega dostopa do cenovno dostopnega in dosegljivega ter kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pri tem ohraniti dolgoročno vzdržnost.
Sprememba 37
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 6
Glede na vse daljšo življenjsko dobo in demografske spremembe bi morale države članice zagotoviti vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov za ženske in moške, tako da delavcem in samozaposlenim obeh spolov omogočijo enake možnosti za pridobitev pokojninskih pravic, tudi v okviru dodatnih pokojninskih shem, ter jim zagotovijo dostojno življenje. Pokojninske reforme bi morali podpirati ukrepi, ki podaljšujejo poklicno življenje in zvišujejo dejansko upokojitveno starost, kot sta omejevanje predčasnega odhoda s trga dela in dvig zakonske upokojitvene starosti, da se upošteva daljša pričakovana življenjska doba. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform.
Države članice bi morale nujno zagotoviti vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov za ženske in moške, tako da vsem delavcem in samozaposlenim omogočijo enake možnosti za pridobitev ustreznih zakonskih pokojninskih pravic ter jim zagotovijo dostojno življenje ter si prizadevajo zagotoviti ustrezen dohodek za starejše, ki presega vsaj raven revščine. Zagotoviti bi bilo treba nediskriminatoren dostop do dodatnih pokojninskih shem, ki lahko dopolnjujejo stabilne zakonsko določene pokojnine. Odvisno od institucionalnih ureditev držav članic in nacionalne zakonodaje bi morale pokojnine na osnovi samo prvega stebra ali v kombinaciji z drugim stebrom zagotavljati ustrezen nadomestni dohodek na temelju predhodne plače delavca. Države članice bi morale zagotoviti ustrezne pokojninske dobropise osebam, ki so nekaj časa preživele zunaj trga dela, ker so zagotavljale neformalno oskrbo. Pokojninske reforme, vključno z morebitnim dvigom dejanske upokojitvene starosti, bi morale biti vključene v strategije aktivnega in zdravega staranja in bi jih morali podpirati ukrepi, ki podaljšujejo poklicno življenje za osebe, ki želijo delati dlje. Delavci, ki so blizu upokojitvi, bi morali imeti možnost za prostovoljno skrajšanje delovnega časa. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo in omogočiti ustrezno postopno uvajanje vseh reform.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0355.
(2) UL C 265, 11.8.2017, str. 201.


Načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2019 – oddelek I – Evropski parlament
PDF 368kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019 (2018/2001(BUD))
P8_TA(2018)0182A8-0146/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1) in zlasti člena 36,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2017 o skupnem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki ga je odobril spravni odbor v proračunskem postopku(7),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019,

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 16. aprila 2018 v skladu s členoma 25(7) in 96(1) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 96(2) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju člena 96 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0146/2018),

A.  ker je to četrti celotni proračunski postopek v novem zakonodajnem obdobju in šesti v večletnem finančnem okviru 2014–2020;

B.  ker se proračun za leto 2019, kot je predlagan v poročilu generalnega sekretarja, pripravlja ob povišanju zgornje meje razdelka V, tako zaradi inflacije kot zaradi realnega povečanja, kar omogoča več prostora za rast in naložbe, poleg tega pa bo tako mogoče še naprej izvajati politike varčevanja in izboljšanja učinkovitosti ter se usmeriti v oblikovanje proračuna glede na uspešnost;

C.  ker je generalni sekretar za proračun za leto 2019 predlagal naslednje prednostne cilje: kampanja za volitve v Evropski parlament leta 2019, varnostni projekti, večletni nepremičninski projekti, razvoj IT, izboljšanje storitev za poslance in spodbujanje okolju prijaznega pristopa do prevozov;

D.  ker je generalni sekretar v predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2019 predlagal proračun v znesku 2 016 644 000 EUR, kar predstavlja splošno povečanje za 3,38 % glede na proračun za leto 2018 (vključno s 37,3 milijona EUR za prehod v novo parlamentarno obdobje in 34,3 milijona EUR za druge izredne odhodke) in povečanje za 18,79 % v razdelku V večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

E.  ker skoraj dve tretjini proračuna predstavljajo odhodki, odvisni od indeksacije, večinoma plače, pokojnine, zdravstveni stroški in nadomestila sedanjih in upokojenih poslancev (23 %) in uslužbencev (34 %), pa tudi odhodki za stavbe (13 %), ki se prilagajajo v skladu s kadrovskimi predpisi ali statutom poslancev, posebno sektorsko indeksacijo ali stopnjo inflacije;

F.  ker je Parlament že v svoji resoluciji z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016(8) poudaril, da bi bilo treba proračun za leto 2016 zastaviti na realistični podlagi in da bi moral biti skladen z načeloma proračunske discipline in dobrega finančnega poslovodenja;

G.  ker je verodostojnost Parlamenta kot veje proračunskega organa odvisna od njegove sposobnosti upravljanja lastnih odhodkov in razvijanja demokracije na ravni Unije;

H.  ker je bil sklad za prostovoljno pokojninsko zavarovanje ustanovljen leta 1990 s pravilnikom predsedstva o dodatni (prostovoljni) pokojninski shemi(9);

Splošni okvir

1.  poudarja, da bi moral delež proračuna Parlamenta tudi v letu 2019 znašati manj kot 20 % razdelka V; ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2019 znaša 18,53 % razdelka V, ta delež pa je nižji kot v letu 2018 (18,85 %) in najnižji v več kot petnajstih letih;

2.  poudarja, da je največji del proračuna Parlamenta določen z zakonskimi ali pogodbenimi obveznostmi in da se zanj uporablja letna indeksacija;

3.  je seznanjen, da bodo zaradi volitev v Evropski parlament leta 2019 odhodki na nekaterih področjih občutno višji, zlasti kar zadeva poslance, ki ne bodo ponovno izvoljeni, in njihove pomočnike, prihranki, ki bodo sicer manjši, pa bodo ustvarjeni na drugih področjih spričo zmanjšanja obsega parlamentarnih dejavnosti v volilnem letu;

4.  sprejema sporazum, dosežen v spravnem postopku med predsedstvom in Odborom za proračun 26. marca 2018 in 10. aprila 2018, da se proračun za leto 2018 poveča za 2,48 % oziroma na 1 999 144.000 EUR, kar ustreza skupni ravni načrta odhodkov za leto 2019, da se raven odhodkov predhodnega načrta, ki ga je predsedstvo sprejelo 12. marca 2018, zmanjša za 17,5 milijona EUR in da se ustrezno zmanjšajo predlagana proračunska v naslednjih proračunskih vrsticah: 1004 – redni potni stroški, 105 – jezikovno in računalniško izobraževanje za poslance, 1404 – pripravništvo diplomantov, štipendije in izmenjava uradnikov, 1612 – nadaljnje usposabljanje, 1631 – mobilnost, 2000 – najemnine, 2007 – gradnja nepremičnin in opremljanje prostorov, 2022 – vzdrževanje, obratovanje in čiščenje stavb, 2024 – poraba energije, 2100 – računalništvo in telekomunikacije, 2101 – računalništvo in telekomunikacije – tekoče dejavnosti – infrastruktura, 2150 – računalništvo in telekomunikacije – naložbe in projekti, 212 – pohištvo, 2014 – stroški najema tehničnih naprav in opreme, 230 – pisalne potrebščine, pisarniški material in drug potrošni material, 238 – drugi upravni odhodki, 300 – stroški službenih potovanj in potovanj med tremi kraji dela, 302 – stroški za sprejeme in reprezentanco, 3040 – razni odhodki za interne seje, 3042 – seje, kongresi, konference in delegacije, 3049 – izdatki za storitve potovalnih agencij, 3243 – središče Evropskega parlamenta za obiskovalce, 3248 – odhodki za avdiovizualno informiranje, 325 – odhodki za informacijske pisarne, 101 – varnostna rezerva; zagotavlja 50 000 EUR za postavko 1400 – drugi uslužbenci – generalni sekretariat in politične skupine, 50 000 EUR za postavko 320 – pridobivanje izvedenskih mnenj in 800 000 EUR za postavko 3211 – vozlišče za znanstvene medije; pozdravlja, da je predsedstvo 16. aprila 2018 te spremembe sprejelo;

5.  poudarja, da so glavne naloge Parlamenta, da skupaj s Svetom sprejema zakonodajo in odloča o proračunu Unije, zastopa državljane in nadzoruje delo drugih institucij;

6.  poudarja vlogo Parlamenta pri gradnji evropske politične zavesti in spodbujanju vrednot Unije;

7.  opozarja na pozno prejetje predhodnega načrta prihodkov in odhodkov ter spremljajočih dokumentov, šele po 12. marcu 2018, ko jih je sprejelo predsedstvo; poziva, da se mu v prihodnjih letih poročilo generalnega sekretarja predsedstvu o predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov, vključno s prilogami, posreduje pravočasno;

Preglednost in dostopnost

8.  pozdravlja odziv na zahtevo, ki jo je Odbor za proračun postavil v več resolucijah o proračunu, in sicer glede dodatnih informacij o srednjeročnem in dolgoročnem načrtovanju, naložbah, zakonskih obveznostih, operativnih odhodkih in metodologiji, ki bo temeljila sedanjih potrebah, in ne na koeficientih; je seznanjen, da so pavšalni zneski koristno in priznano orodje za povečanje prožnosti in preglednosti;

9.  je seznanjen, da se – kot že v proračunih za pretekla leta – predlaga rezervacija sredstev za „izredne“ naložbe in odhodke, tj. naložbe in odhodke, ki so neobičajni ali netipični za Parlament in se redko pojavijo; je seznanjen, da bodo v letu 2019 te naložbe in odhodki znašali 71,6 milijona EUR, vključno s 37,3 milijona EUR za prehod v novo parlamentarno obdobje in 34,3 milijona EUR za druge izredne odhodke; opominja, da je bilo razlikovanje med rednimi in izrednimi odhodki, prvič uporabljeno v proračunu za leto 2016 in nato v vseh naslednjih proračunih, uvedeno izključno zaradi izvajanja nujnih ukrepov v zvezi z varnostjo stavb in kibernetsko varnostjo po terorističnih napadih; meni, da pretirana raba tega razlikovanja, namreč vključitev drugih odhodkov v izredne odhodke, daje napačen vtis o gibanju razlike do proračunske zgornje meje in je tako v nasprotju z načelom preglednosti odhodkov Parlamenta;

10.  pričakuje, da bo proračun Parlamenta za leto 2019 stvaren in natančen pri usklajevanju potreb in stroškov, da bi se čim bolj izognili načrtovanju nepotrebnih sredstev;

Brexit

11.  ugotavlja, da so pogajalci Unije in Združenega kraljestva 8. decembra 2017 dosegli načelni dogovor o finančni poravnavi, povezani z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, ki vključuje določbo, da bo Združeno kraljestvo sodelovalo pri letnih proračunih Unije za leti 2019 in 2020, kot če bi bilo še vedno država članica Unije, in da bo prispevalo svoj delež financiranja za obveznosti, ki jih bo Unija prevzela pred 31. decembrom 2020; je seznanjen, da je prostovoljna pokojninska shema za poslance vključena v bilanco stanja EU kot obveznost in da bo prispevek za neporavnane obveznosti, potrebne za kritje pokojninskih obveznosti, ki so nastale pred letom 2020, vendar se bodo nadaljevale po letu 2020, predmet pogajanj;

12.  je seznanjen, da je bilo z glasovanjem na plenarnem zasedanju februarja 2018 potrjeno samoiniciativno poročilo Odbora za ustavne zadeve o sestavi Parlamenta in zlasti zmanjšanju števila poslancev na 705 po izstopu Združenega kraljestva iz Unije; ugotavlja, da je predsednik Tusk po neformalnem srečanju 27 vodij držav oziroma vlad 23. februarja 2018 nakazal, da je podpora za ta predlog široka; je seznanjen, da bo število poslancev v primeru, da bo Združeno kraljestvo na začetku zakonodajnega obdobja 2019–2024 še vedno država članica, ostalo 751, dokler njegov izstop iz Unije ne začne pravno učinkovati; vseeno poudarja, da je za ta postopek potreben soglasen sklep Evropskega sveta po tem, ko Evropski parlament poda soglasje; poudarja, da ocene Parlamenta trenutno temeljijo na nespremenjenih okoliščinah, ko Parlament od 30. marca 2019 do konca osmega zakonodajnega obdobja sestavlja 678 poslancev iz 27 držav članic, od začetka devetega zakonodajnega obdobja do konca proračunskega leta 2019 pa 705 poslancev iz 27 držav članic; iz tega razloga se z zadovoljstvom seznanja s prilagoditvami, ki jih je predlagal generalni sekretar, predsedstvo pa 12. marca 2018 sprejelo;

Evropske volitve leta 2019

13.  pozdravlja komunikacijsko kampanjo, ki bo državljanom na koristen način pojasnila namen Unije in Parlamenta; poudarja, da bi morala biti ta kampanja med drugim namenjena pojasnjevanju vloge Unije in pristojnosti Parlamenta, njegovih funkcij, kot je izvolitev predsednika Komisije, ter njegovega vpliva na življenja državljanov;

14.  spominja, da skupni proračun kampanje, kot je bilo potrjeno v proračunskem postopku za leto 2018, znaša 33,3 milijona EUR za dve leti, od tega 25 milijonov EUR za leto 2018 (zaradi časa, potrebnega za postopke javnih naročil in sklenitev pogodb) in 8,33 milijona EUR za leto 2019; je seznanjen, da je predsedstvo novembra 2017 odobrilo strategijo za kampanjo, ki temelji na analizi izkušenj, pridobljenih med zadnjimi volitvami;

15.  poudarja, da so za komunikacijske procese za evropske volitve značilne tri ravni: najvidnejša raven so nacionalne in evropske politične stranke in njihovi kandidati, drugo raven predstavlja proces v zvezi z vodilnimi kandidati, prvič uveden leta 2014, tretja raven pa je institucionalna kampanja, ki opominja na to, kaj Parlament je, kaj počne, kako vpliva na življenja državljanov ter zakaj je pomembno udeležiti se volitev;

16.  poudarja, da Parlament sam nima potrebnih virov, s katerimi bi dosegel 400 milijonov volilnih upravičencev, zato mora čim bolje uporabiti svoje mreže oblikovalcev javnega mnenja; meni, da bi morala komunikacija prek spletnih mest družbenih medijev prav tako odigrati pomembno vlogo; poudarja, da bo na evropski ravni v letu 2018 organizirana vrsta konferenc za državljane in deležnike, na nacionalni ravni pa bo ključna vloga pisarn za stike; namerava v pristop mreženja tudi v prihodnje vključevati Evropski odbor regij ter njegove lokalne in regionalne predstavnike; meni, da bodo imele evropske politične stranke in nacionalne stranke v zadnjih tednih pred volitvami ključno vlogo, zlasti v procesu vodilnih kandidatov; zato predlaga, da se jim omogoči opravljanje tega poslanstva s financiranjem, ki bo v letu 2019 v ta namen posebej povečano;

Varnost in kibernetska varnost

17.  je seznanjen, da bo proračun za leto 2019 vključeval nadaljnje obroke večjih naložb, ki so se začele leta 2016 in katerih namen je znatno povečati varnost Parlamenta; poudarja, da so v te projekte zajeta različna področja, ki zadevajo predvsem stavbe, kot na primer projekt iPACS za izboljšanje varnosti vhodov ter varnostno opremo in osebje, a tudi izboljšave na področjih kibernetske varnosti in varnosti komunikacij;

18.  pozdravlja, da je v letu 2017 začel veljati memorandum o soglasju, ki so ga podpisali belgijska vlada ter Evropski parlament, Svet, Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje in druge institucije s sedežem v Bruslju, o varnostnem preverjanju zaposlenih vseh zunanjih izvajalcev, ki želijo dostop do institucij Unije; spominja na svoj poziv generalnemu sekretarju iz načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2018, naj razmisli, ali bi bilo priporočljivo uporabo tega memoranduma razširiti na uradnike, parlamentarne pomočnike in praktikante, da jih bo mogoče pred zaposlitvijo ustrezno varnostno preveriti; zato generalnega sekretarja poziva, naj Odbor za proračun obvesti o napredovanju te zadeve;

19.  meni, da so orodja IT pomemben instrument, s katerim poslanci in zaposleni opravljajo svoje delo, ki pa je hkrati ranljiv za kibernetske napade; zato pozdravlja rahlo povečanje odobritev, da bo lahko institucija nadaljevala akcijski načrt za kibernetsko varnost in tako bolje zaščitila svoje premoženje in informacije;

Nepremičninska politika

20.  ponovno poziva k preglednemu procesu odločanja na področju nepremičninske politike na osnovi zgodnjih informacij in ob ustreznem upoštevanju člena 203 finančne uredbe;

21.  je seznanjen s procesom izboljšanja delovnega okolja poslancev in zaposlenih, o katerem se je predsedstvo odločilo decembra 2017 in ki se bo nadaljeval v letu 2019, da bi se tako zagotovili prilagodljiv delovni prostori za zadovoljevanje potreb poslancev, ki izhajajo iz spreminjajočih se delovnih vzorcev, ter da se jim po volitvah leta 2019 zagotovijo tri pisarne v Bruslju in dve v Strasbourgu; vseeno poudarja, da bi bilo bolj koristno, če bi v Strasbourgu zagotovili prilagodljive prostore za seje; je seznanjen s stroški vzdrževanja stavb Parlamenta v letu 2019, vključno z varnostnimi in okoljskimi zahtevami; postavlja pod vprašaj zelo visoke stroške nekaterih predlaganih projektov, namreč: odstranitve knjižnice in z njo povezanih pisarn ter prenove restavracije za poslance (stavba ASP) in restavracije v stavbi Churchill; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2018 predstavi več informacij o teh odločitvah, glede na to, da se bodo nekateri projekti preložili;

22.  izraža pomisleke glede 1,58 milijona EUR za študije o prenovi stavbe Spaak, saj je bilo v ta namen že v proračunu za leto 2018 predvidenih 14 milijonov EUR; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2018 predstavi več informacij o tej odločitvi;

23.  zahteva nadaljnje informacije o stanju pohištva v stavbi ASP v Bruslju, ki naj bi upravičilo njegovo zamenjavo, in o postopku izbire novega pohištva, zlasti o razmerju med ceno in nujnostjo zamenjave;

24.  je seznanjen s posodobljeno izjavo o poslanstvu informacijskih pisarn, ki se bodo odslej imenovale „pisarne za stike“ v skladu s sklepom predsedstva, sprejetim novembra 2017; je seznanjen, da je glavna funkcija pisarn za stike lokalno obveščanje in komuniciranje v imenu Parlamenta na politično nevtralen način, da bi se zagotavljale informacije o Uniji in njenih politikah prek dejavnosti zunanjih deležnikov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, vključno s člani Evropskega odbora regij;

25.  opaža, da bodo pred koncem leta 2018 predani v uporabo in vseljeni prvi deli vzhodnega krila nove stavbe KAD, ostale pisarne in konferenčne dvorane v vzhodnem krilu pa bodo postopoma vseljene v letu 2019; je seznanjen, da se bo takoj zatem začela dela na zahodnem krilu;

26.  opozarja na analizo Evropskega računskega sodišča iz leta 2014, v kateri ocenjeni stroški geografske razpršitve Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; poleg tega je seznanjen z ugotovitvami iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(10), da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve Parlamenta; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, ki znašajo med 11 000 in 19 000 ton izpustov CO2; poudarja, da bi lahko Parlament na račun enega samega sedeža prihranil veliko proračunskih sredstev, zato poziva k pripravi načrta za en sam sedež;

27.  opozarja Parlament na zavezo iz Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti(11), da bo „brez poseganja v veljavna proračunska pravila in pravila javnega naročanja za stavbe, ki jih [ima] v lasti in uporabi, [uporabljal] enake zahteve, kot veljajo za stavbe osrednjih vlad držav članic na podlagi členov 5 in 6“ te direktive, zaradi velike prepoznavnosti stavb in vodilne vloge, ki bi jo moral imeti pri energetski učinkovitosti stavb; poudarja, da mora nujno zagotoviti skladnost s to izjavo, med drugim zaradi svoje verodostojnosti pri potekajočih revizijah direktiv o energetski učinkovitosti stavb in energetski učinkovitosti;

Zadeve, povezane s poslanci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki

28.  pozdravlja prizadevanja sekretariata Parlamenta, sekretariatov političnih skupin in pisarn poslancev za krepitev položaja poslancev v okviru njihovega mandata; spodbuja nadaljnji razvoj teh storitev, s pomočjo katerih lahko poslanci še bolje nadzirajo delo Komisije in Sveta ter zastopajo državljane;

29.  zlasti pozdravlja vse večjo kakovost svetovanja in raziskav za poslance in odbore v okviru Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) in tematskih sektorjev; je seznanjen z vmesno oceno sodelovanja med tema službama, ki jo je generalni sekretar predložil oktobra 2017; poziva generalnega sekretarja, naj predloži nadaljnje informacije o tem, kako službi usklajujeta svoje delo, da bi preprečili podvajanje in izpolnili potrebe strank; pozdravlja nove in obstoječe posebne projekte na področju aplikacij IT, ki se bodo v celoti ali delno izvajali v letu 2019: projekt e-Parlament, sistem za upravljanje elektronskih evidenc (ERMS), program odprte digitalne knjižnice, novi projekt za raziskave in razvoj na področju strojnega učenja na podlagi prevajalskih pomnilnikov ter orodje za registracijo udeležencev konferenc in prireditev;

30.  spominja na omenjeni resoluciji Parlamenta z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2018 ter z dne 25. oktobra 2017 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018; znova poziva k preglednosti glede nadomestila splošnih stroškov za poslance; poziva predsedstvo Parlamenta, naj si prizadeva za boljše usmerjanje, kar zadeva odgovornost za izdatke, za katere je dovoljeno uporabiti to nadomestilo, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški ali upravne obremenitve za upravo Parlamenta; je seznanjen, da bi celovit sistem za nadzor porabe tega nadomestila za parlamentarni mandat poslancev zahteval od 40 do 75 novih delovnih mest v upravi(12), kar je v nasprotju z načrtom za zmanjševanje števila zaposlenih;

31.  želi spomniti na načelo neodvisnosti mandata; poudarja, da so izvoljeni poslanci odgovorni za porabo izdatkov za parlamentarne dejavnosti in da lahko poslanci, ki to želijo, evidenco svoje porabe splošnega nadomestila stroškov objavijo na svojih osebnih spletnih straneh; poudarja, da se v državah članicah pogosto uporabljajo pavšalni zneski in da se nanje gleda kot na koristno orodje; poudarja, da uporaba pavšalnih zneskov zdaj ne zahteva dodatnih zaposlenih in dodatnih stroškov v upravi Parlamenta, prav tako pa ne ustvarja obveznih dodatnih stroškov in upravnega bremena za poslance in njihove pisarne; ponovno poudarja, da izboljšanje učinkovitosti in preglednosti nadomestila splošnih stroškov ne pomeni poseganja v zasebnost;

32.  poziva delovno skupino za nadomestilo splošnih stroškov pri predsedstvu, naj dokonča svoje delo, da bo mogoče še pred začetkom devetega zakonodajnega obdobja oblikovati priporočila na osnovi stališča Parlamenta, izraženega oktobra 2017;

33.  ponovno poziva predsedstvo, naj zagotovi spoštovanje socialnih in pokojninskih pravic poslancev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ter razpoložljivost ustreznih finančnih sredstev; glede na to znova poziva, da je treba poiskati izvedljivo rešitev za tiste akreditirane parlamentarne pomočnike, ki ob izteku sedanjega zakonodajnega obdobja ne bodo pridobili pravice, da ob dopolnitvi upokojitvene starosti zaprosijo za evropsko pokojnino, čeprav so bili brez prekinitve zaposleni dva parlamentarna mandata, saj jim bo zaradi predčasnih volitev leta 2014 in zamud pri potrjevanju novih pogodb o delu zaradi velikih delovnih obremenitev po volitvah v letih 2009 manjkalo nekaj časa do zahtevanih desetih let službe, kot določajo kadrovski predpisi; želi spomniti, da člen 27(2) statuta poslancev Evropskega parlamenta določa, da „[p]oslanci ohranijo pridobljene pravice v polnem obsegu“; vendar je seznanjen z dolgotrajnimi težavami s prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem ter poziva predsedstvo in generalnega sekretarja, naj preučita vse možnosti, da bi čim manj obremenili proračun Parlamenta;

34.  meni, da so sredstva v proračunski vrstici 422 (Odhodki za parlamentarno pomoč) zadostna;

35.  je seznanjen z revizijo stopenj nadomestila za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki se izplača za njihova službena potovanja med tremi kraji dela Parlamenta; želi spomniti na svojo zahtevo predsedstvu, naj ukrepa, da bo nadomestilo uradnikov, drugih uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov z novim zakonodajnim obdobjem povsem usklajeno;

36.  znova poziva konferenco predsednikov, naj še pred novim parlamentarnim obdobjem revidira izvedbene določbe o delu delegacij in misij zunaj Evropske unije; poudarja, da bi bilo treba pri tej reviziji preučiti, ali bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance na uradnih parlamentarnih delegacijah in misijah;

37.  poziva predsedstvo, naj spremeni svoj sklep z dne 19. aprila 2010 o pravilih za praktikante poslancev, da se zagotovi dostojno plačilo praktikantov; poudarja, da bi moralo plačilo praktikantov v pisarnah poslancev ali pri političnih skupinah pokriti vsaj življenjske stroške v Bruslju oziroma kraju, kjer opravljajo prakso;

38.  meni, da je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za izvajanje časovnega načrta o spremembi preventivnih ukrepov in ukrepov za zgodnjo podporo v primeru konfliktov in nadlegovanja med poslanci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki ali drugim osebjem;

Zadeve, povezane z zaposlenimi

39.  zmanjšuje kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2019 za 59 delovnih mest (cilj zmanjšanja števila zaposlenih za 1 %) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom in določa, da naj bi se ukrepi za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih Parlamenta nadaljevali do leta 2019;

40.  meni, da je pomembno, da imajo institucije Unije v obdobju, ko bodo finančni in kadrovski viri, ki so jim na voljo, najverjetneje čedalje bolj omejeni, same možnost zaposlovati in obdržati najbolj sposobno osebje, da bodo kos kompleksnim izzivom v prihodnosti na način, ki bo upošteval načela oblikovanja proračuna na podlagi uspešnosti;

41.  ugotavlja, da se bo Parlament do volilnih počitnic soočal z izjemnimi okoliščinami, saj se bo običajnim delovnim obremenitvam ob koncu zakonodajnega obdobja s kompleksnim svežnjem zakonodajnih predlogov o novem večletnem finančnem okviru pridružil še brexit, pa tudi vse večje število trialogov; meni, da bo treba tudi v prihodnje nujno zagotavljati ustrezno raven logističnih in kadrovskih virov, da bodo lahko Parlament in njegovi odbori opravljali svoje glavne dejavnosti;

42.  poziva generalnega sekretarja, naj nadgradi obstoječe sporazume o sodelovanju med Parlamentom, Evropskim odborom regij ter Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, za katere je Služba Evropskega parlamenta za raziskave pozitiven zgled; zahteva, naj se opredelijo področja, med njimi tudi storitve in varnost IT, na katerih bi bilo mogoče s pomočjo izkušenj Parlamenta in obeh organov ter ob upoštevanju težav pri upravljanju in razlik v obsegu povečati sinergije med upravnimi storitvami, da bi se tako pripravili pravični sporazumi o sodelovanju; poleg tega poziva generalnega sekretarja, naj pripravi študijo o morebitnih sinergijah – pri upravnih storitvah in službah –, ki bi jih bilo mogoče doseči z drugimi institucijami;

43.  poziva k pripravi ocene o prihrankih za vsako od strani, doseženih zaradi medinstitucionalnega sporazuma o upravnem sodelovanju med Parlamentom, Evropskim odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, tako na področjih, kjer obstajajo skupne službe, kot na področjih, kjer obstaja samo sodelovanje, ter o potencialnih prihrankih in koristih morebitnih prihodnjih sporazumov z drugimi institucijami in agencijami;

44.  pozdravlja resolucijo Parlamenta o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU(13); meni, da gre za pomemben korak k uspešnejšemu boju proti spolnemu nadlegovanju in vsem vrstam neprimernega vedenja v Uniji in njenih institucijah, tudi Parlamentu; poziva, naj se za uresničevanje zahtev iz resolucije namenijo zadostna sredstva;

Druga vprašanja

45.  je seznanjen z običajno prakso prerazporejanja neizkoriščenih sredstev ob koncu leta za tekoče nepremičninske projekte; na osnovi podatkov za leta 2014, 2015, 2016 in 2017 opozarja, da se prerazporeditev neizkoriščenih sredstev ob koncu leta sistematično izvaja v istih poglavjih in naslovih ter z nekaterimi izjemami celo v istih vrsticah; se zato sprašuje, ali se morda potrebe v teh poglavjih in vrsticah načrtno ocenijo previsoko, da se pridobijo sredstva za financiranje proračunske politike;

46.  se sprašuje, ali je res treba za vse parlamentarne pomočnike v pisarnah v Bruslju in Strasbourgu namestiti slušalke z mikrofonom in spletne kamere, čeprav jih večina niti ni zahtevala; zato izraža pomisleke glede stroškov, ki jih bo imela ta odločitev, in razlogov zanjo; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun predstavi vse informacije o tej odločitvi;

47.  ugotavlja, da so bile omejitve vstopa v gostinske prostore Parlamenta odpravljene 1. januarja 2017; se strinja s prakso, da lahko vsakdo, ki dela v poslopjih Parlamenta ali je tam na medinstitucionalnem sestanku, obeduje v menzah in restavracijah Parlamenta; vseeno ugotavlja, da sta samopostrežni restavraciji v stavbi ASP v Bruslju in stavbi LOW v Strasbourgu zelo obremenjeni zaradi vsakodnevne navzočnosti skupin obiskovalcev; zato poziva, naj se hitro znova uvede preverjanje na vhodih v ti dve menzi, in sicer ne za poslance in uradnike iz drugih institucij, temveč zato, da bi skupine obiskovalcev sistematično preusmerjali v restavracije, ki so jim namenjene;

48.  je seznanjen z dialogom, ki trenutno poteka med Parlamentom in nacionalnimi parlamenti; poudarja, da je treba preseči obstoječi okvir evropskih parlamentarnih tednov, da se v odnosih med Parlamentom in nacionalnimi parlamenti omogočijo trajne sinergije; poziva, naj se ta dialog okrepi za boljše razumevanje prispevka Parlamenta in Unije v državah članicah;

49.  poziva, naj se posodobi Evropsko vozlišče za znanstvene medije, odobreno v proračunu za leto 2018, za sodelovanje s televizijskimi postajami, družbenimi mediji in drugimi partnerji za usposabljanje mladih novinarjev, zlasti v povezavi z znanstvenim in tehnološkim napredkom in novicami, ki temeljijo na dejstvih in so strokovno pregledane;

50.  pozdravlja prizadevanja Parlamenta za spodbujanje trajnostne mobilnosti;

51.  poziva Parlament, naj sprejme ekološko trajnostni pristop in poskrbi, da je večina vseh dejavnosti, ki se izvajajo v Parlamentu, prijaznih okolju;

52.  je seznanjen z ustanovitvijo delovne skupine za mobilnost, ki bi morala delovati vključujoče in imeti jasne naloge; poudarja, da mora Parlament spoštovati vso veljavno regionalno zakonodajo v krajih dela, tudi na področju mobilnosti; se zavzema za to, da se spodbuja uporaba direktnega vlaka med poslopji Parlamenta v Bruslju in letališčem; poziva odgovorne službe, naj ob upoštevanju tega dejstva znova ocenijo sestavo in velikost voznega parka Parlamenta; poziva predsedstvo, naj takoj sprejme program spodbud za uporabo koles za pot med domom in službo; je seznanjen, da druge institucije tak program že imajo, zlasti Evropski ekonomsko-socialni odbor;

53.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj v celotni upravi Parlamenta širita kulturo oblikovanja proračuna glede na uspešnost in pristop preudarnega upravljanja, da se spodbudi učinkovitost ter zmanjša število upravnih formalnosti in birokratskih postopkov v internem delu institucije; poudarja, da je rezultat preudarnega upravljanja nenehno izboljševanje delovnih postopkov na račun poenostavitev in z upoštevanjem izkušenj upravnega osebja;

o
o   o

54.  sprejme načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2019;

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in načrt prihodkov in odhodkov posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0114.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0408.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0458.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172.
(9) Sprejeta besedila predsedstva, PE 113.116/BUR./rev. XXVI/01-04-2009.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498.
(11) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0150.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0417.


Zaščita preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove
PDF 274kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove (2018/2628(RSP))
P8_TA(2018)0183B8-0186/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 4, 5, 6, 9 in 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 6, 7, 8, 10, 11, 12 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Splošne pripombe Odbora OZN za človekove pravice št. 34 o členu 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (svoboda izražanja mnenja in svoboda izražanja),

–  ob upoštevanju resolucije št. 2141 (2017) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. januarja 2017 o napadih na novinarje in svobodi medijev v Evropi,

–  ob upoštevanju deklaracije odbora ministrov Sveta Evrope z dne 30. aprila 2014 o zaščiti novinarstva ter varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev,

–  ob upoštevanju zavez Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na področju svobode medijev, svobode izražanja in prostega pretoka informacij,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o pravni državi na Malti(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o boju proti korupciji in nadaljnjih korakih na podlagi resolucije odbora CRIM(4),

–  ob upoštevanju odprtega pisma z dne 6. marca 2018, ki ga je 17 organizacij za svobodo medijev naslovilo na predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja,

–  ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije z dne 14. marca 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker morajo biti za Unijo in njene države članice spoštovanje pravne države, demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter vrednot in načel, določenih v pogodbah EU in mednarodnih instrumentih s področja človekovih pravic, obveze, ki jih je treba upoštevati;

B.  ker člen 6(3) PEU potrjuje, da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah ter kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, splošna načela prava Unije;

C.  ker EU deluje na podlagi domneve medsebojnega zaupanja, da države članice spoštujejo demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je zapisano v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Listini EU o temeljnih pravicah in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah;

D.  ker so svobodni, neodvisni in neovirani mediji eden od temeljev demokratične družbe; ker so države članice dolžne zagotoviti, da so svoboda tiska in novinarji na njihovem ozemlju zaščiteni;

E.  ker sta pravica do svobode izražanja in pravica do svobode izražanja mnenja nujno potrebna pogoja za popolno uresničitev načel preglednosti in odgovornosti;

F.  ker so EU in njene države članice zavezane spoštovanju svobode in pluralnosti medijev ter pravice do obveščenosti in svobode izražanja, kot je določeno v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah, členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členu 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; ker so funkcije medijev kot organov javnega nadzora bistvene za spoštovanje teh pravic in za zaščito vseh drugih temeljnih pravic;

G.  ker ima Unija možnost ukrepati, da bi zaščitila skupne vrednote, na katerih je bila osnovana; ker je treba načelo pravne države in temeljne pravice enako strogo uporabljati v vseh državah članicah;

H.  ker sta bila slovaški preiskovalni novinar Ján Kuciak in njegova zaročenka Martina Kušnírová umorjena 25. februarja 2018 v svojem domu v kraju Veľká Mača;

I.  ker je pravica do neodvisnega in preglednega dostopa do pravnega varstva temeljna sestavina pravne države; ker storilci teh umorov, pa tudi tisti iz prejšnjih primerov, še niso bili privedeni pred sodišče in ker je treba kulturo nekaznovanja obsoditi;

J.  ker je to peti primer novinarja, ki je bil umorjen v državi članici EU v zadnjih desetih letih(5), in drugi umor raziskovalnega novinarja, ki je delal na panamskih dokumentih v EU, potem ko je bila oktobra 2017 na Malti umorjena Daphne Caruana Galizia oktobra 2017 na Malti; ker so napadi na raziskovalno novinarstvo kazniva dejanja zoper pravno državo in demokracijo;

K.  ker je Ján Kuciak, specializiran za preiskovanje velikih škandalov davčnih utaj, davčnih goljufij, korupcije in pranja denarja, v svojem zadnjem članku, ki je bil objavljen posthumno, raziskoval potencialno zlorabo kmetijskih subvencij EU s strani italijanske mafijske skupine „ndrangeta“, v katero so bili mogoče vpleteni vladni uradniki, ki so blizu politikom na visoki ravni;

L.  ker je umor vodil do največjih mirnih protestov in uličnih demonstracij po žametni revoluciji leta 1989, protestniki pa so pozivali k sodnemu varstvu, politični odgovornosti, pravni državi, spoštovanju svobode medijev in ukrepom za boj proti korupciji; ker so protestniki in slovaška javnost pokazali močno nezaupanje državnim institucijam in njihovim uradnikom, vključno s policijo; ker je treba obnoviti zaupanje v državne institucije;

M.  ker zlorabe in kazniva dejanja zoper novinarje po mnenju Sveta Evrope močno zatirajo svobodo izražanja in razširjajo pojav samocenzure;

N.  ker je organizacija Organised Crime and Corruption Reporting Project poročala, da so osebne informacije Jána Kuciaka pricurljale v javnost po številnih zahtevah za svobodo obveščanja, ki jih je vložil pri slovaških državnih organih; ker je po tem, ko mu je grozil slovaški poslovnež, vložil kazensko ovadbo na urad državnega tožilca in je nato izjavil, da zadeva 44 dni po vložitvi ovadbe ni bila dodeljena policistu in je bila zaključena brez zaslišanja prič;

O.  ker se zaščita novinarjev in novinarskih virov, vključno s prijavitelji nepravilnosti, med državami članicami razlikuje in v večini ne vključuje zagotavljanja učinkovite zaščite pred povračilnimi ukrepi, obtožbami obrekovanja, grožnjami, ustrahovalnimi tožbami ali drugimi negativnimi posledicami; ker neustrezna zaščita, ki jo ponujajo nekatere države članice za novinarje, in tudi vse večja sovražnost do njih s strani nekaterih javnih osebnosti, močno spodkopavata njihove temeljne svoboščine;

P.  ker je bila v poročilu mehanizma za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2016 po državah za Slovaško opredeljena visoka stopnja tveganja v zvezi s politično neodvisnostjo, predvsem zato, ker lokalne medije financirajo občine in so pogosto v njihovi posredni lasti ter izpostavljeni potencialnemu političnemu pritisku; ker so v poročilu navedeni tudi obstoječi zaščitni ukrepi za zaščito novinarskih virov, kot so sodna presoja in pravne opredelitve;

Q.  ker se po svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2017, ki so ga pripravili Novinarji brez meja, obrekovanje na Slovaškem kaznuje z zaporno kaznijo do osem let, kar je najstrožja kazen za to kaznivo dejanje v EU; ker se Slovaška na tem indeksu uvršča na 17. mesto;

R.  ker je generalni sekretar organizacije Novinarji brez meja na obisku v Bratislavi 2. marca 2018 obžaloval, da številni evropski politiki, tudi predsedniki vlad, vzdržujejo, v nekaterih državah članicah pa celo ustvarjajo „zastrašujoče razmere za novinarje“;

S.  ker se od leta 2007 poroča o več napadih na novinarje na Slovaškem, dva novinarja pa še vedno pogrešajo;

T.  ker se po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma (2017) Slovaška na področju korupcije med 137 državami, vključenimi v raziskavo, uvršča na 117. mesto; ker se je pregon za kazniva dejanja, povezana s korupcijo, zelo zmanjšal; ker poročilo evropskega semestra o državah leta 2018 za Slovaško navaja, da pri krepitvi boja proti korupciji ni bil dosežen napredek;

U.  ker je Parlament med 7. in 9. marcem 2018 organiziral misijo za ugotavljanje dejstev na Slovaškem, ki so jo sestavljali člani Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za proračunski nadzor;

V.  ker so bili v poročilu o misiji delegacije Parlamenta izraženi resni pomisleki predstavnikov nevladnih organizacij, predvsem v zvezi z morebitnimi navzkrižji interesov, na primer med uradom generalnega tožilca in organi, ki bi morali nadzorovati njegovo dejavnost, ter med ministrom za notranje zadeve in vodjo policije; ker je bil poleg tega izbor vrhovnih tožilcev opisan kot zelo spolitiziran, pri čemer je bilo kritizirano pomanjkanje neodvisnega organa, pristojnega za pregled pritožb proti policiji; ker sta primernost varstva svobode medijev in preglednost lastništva medijev vprašljivi;

W.  ker je bila potem, ko je slovaški vrhovni revizijski urad pregledal vse organe, ki upravljajo sredstva EU, ter vmesne organe, problematična samo slovaška plačilna agencija za kmetijstvo (APA); ker je revizijski urad svoje ugotovitve posredoval slovaškemu generalnemu tožilcu in nacionalni kazenski agenciji;

1.  odločno obsoja umor slovaškega preiskovalnega novinarja Jána Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnirove;

2.  je zgrožen nad dejstvom, da je to drugi usodni napad na novinarja v EU v zadnjih šestih mesecih, potem ko je bila 16. oktobra 2017 na Malti umorjena novinarka Daphne Caruana Galizia;

3.  poziva slovaške organe, naj priskrbijo vse potrebne vire, da bi zagotovili popolno, temeljito in neodvisno preiskavo umora Jána Kuciaka in Martine Kušnírove ter odgovorne privedli pred sodišče; je zadovoljen, da nameravajo slovaški organi v okviru preiskav v celoti sodelovati z mednarodnimi organi kazenskega pregona in italijanskim protimafijskim preiskovalnim direktoratom; toplo priporoča, naj se oblikuje skupna preiskovalna ekipa, ki bi delovala tudi pod vodstvom Europola in imela popoln dostop do dokumentacije o primeru;

4.  poziva slovaškega generalnega tožilca, naj ponovno preuči kazensko ovadbo, ki jo je, potem ko so mu grozili, vložil Ján Kuciak, in razišče poročila o tem, da so v javnost pricurljali osebni podatki, potem ko je pri slovaških organih vložil več zahtev za svobodo obveščanja;

5.  poziva slovaške organe, naj zagotovijo zaščito preiskovalnih novinarjev pred vsemi oblikami ustrahovanja, obtožbami obrekovanja, grožnjami ali fizičnimi napadi ter sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi bi zaščitili tiste, ki uveljavljajo svojo pravico do izražanja, pred napadi, s katerimi se jih poskuša utišati;

6.  se zaveda pomembne vloge, ki jo lahko imajo preiskovalni novinarji kot varuhi demokracije in pravne države; obsoja žaljive opazke, ki jih na račun novinarjev izrečejo politiki iz EU; ugotavlja, da je najvišja raven zaščite preiskovalnih novinarjev in prijaviteljev nepravilnosti v bistvenem interesu celotne družbe; poziva Komisijo in države članice, naj predstavijo zakonodajne ali nezakonodajne predloge za zaščito novinarjev v EU, ki so pogosto vpleteni v tožbe, katerih cilj je cenzurirati njihovo delo ali jih ustrahovati, vključno z vseevropskimi pravili proti strateškim tožbam zoper sodelovanje v javnosti (SLAPP);

7.  poziva Komisijo, naj varuje, spodbuja in uveljavlja vrednote, navedene v Pogodbi o Evropski uniji in Listini EU o temeljnih pravicah, pa tudi v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, ter naj v zvezi s tem spremlja in obravnava izzive za svobodo in pluralnost medijev po vsej EU, pri tem pa upošteva načelo subsidiarnosti; prav tako poziva Komisijo, naj Parlament natančno seznanja s sprejetimi ukrepi;

8.  poudarja, da so se prijavitelji nepravilnosti izkazali za pomembne vire preiskovalnega novinarstva in neodvisnega tiska, zagotavljanje zaupnosti virov pa je za svobodo tiska bistvenega pomena; zato poudarja, da prijavitelji nepravilnosti prispevajo k demokraciji, preglednosti politike in gospodarstva ter obveščanju javnosti; poziva slovaške oblasti in vse države članice, naj zagotovijo osebno varnost in varujejo življenja preiskovalnih novinarjev in prijaviteljev nepravilnosti; poziva Komisijo, naj predlaga učinkovito, izčrpno in horizontalno direktivo EU o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, pri tem pa v celoti podpre priporočila Sveta Evrope in resoluciji Parlamenta z dne 14. februarja 2017(6) in 24. oktobra 2017;

9.  poziva Komisijo, naj vzpostavi stalni mehanizem finančne pomoči z namenskim proračunom, v ta namen pa prerazporedi obstoječe vire v podporo neodvisnemu raziskovalnemu novinarstvu;

10.  poziva konferenco predsednikov, naj pripravi predlog, kako bi lahko Parlament počastil delo Daphne Caruana Galizia in Jána Kuciaka, ter razmisli o tem, da bi prakso Parlamenta za novinarje poimenoval po Jánu Kuciaku;

11.  ugotavlja, da poročilo o pluralnosti medijev za leto 2016, ki ga izdaja center za pluralnost in svobodo medijev, navaja, da je tveganje koncentracije horizontalnega lastništva nad mediji na Slovaškem srednje do visoko; meni, da je pluralnost medijev v vrsti držav članic ogrožena, ker politični organi, posamezniki ali določene tržne organizacije nadzorujejo medije; poudarja, da vlade v splošnem ne bi smele zlorabljati svojega položaja in vplivati na medije; priporoča, naj se v letno poročilo o spremljanju pluralnosti medijev dodajo podrobnejše informacije o lastništvu medijev;

12.  pozdravlja pobudo IJ4EU (preiskovalno novinarstvo za EU), katere cilj je spodbujati in krepiti čezmejno sodelovanje med raziskovalnimi novinarji v EU;

13.  je zaskrbljen zaradi očitkov o korupciji, zlorabi sredstev EU, zlorabi oblasti in navzkrižju interesov na Slovaškem, saj bi lahko to povzročilo razpad demokracije; poziva slovaške nadzorne in pravosodne organe ter Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), naj raziščejo vse domnevne nepravilnosti in goljufije, vključno z davčnim vrtiljakom na področju DDV in goljufijami v zvezi z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EAFDR) in drugimi strukturnimi skladi;

14.  je močno zaskrbljen, ker bi utegnil biti v umor vpleten organizirani kriminal in ker obstaja tveganje infiltracije v sektorje politike, vlade na vseh ravneh, gospodarstva in financ; poudarja, da se tega pojava ne sme podcenjevati; opozarja, da so mednarodne kriminalne združbe zelo dejavne ter da se povečuje obseg in izboljšuje naprednost organiziranega kriminala; poziva Slovaško in vse druge države članice, naj izboljšajo sodelovanje in usklajevanje, da bi spodbudile oblikovanje skupnih, standardnih postopkov, temelječih na dobri praksi tistih pravnih sistemov, ki so najbolj razviti na področju boja proti organiziranemu kriminalu;

15.  ugotavlja, da je vrhovni revizijski urad na Slovaškem objavil tri kritična poročila o predhodnih sporazumih o ceni; poziva slovaške organe, naj poskrbijo za temeljito preiskavo na podlagi ugotovitev vrhovnega revizijskega urada; poziva Evropsko računsko sodišče, naj opravi preiskavo ter objavi posebno poročilo o plačilih za kmetijstvo na Slovaškem;

16.  poziva Posebni odbor Parlamenta o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom, naj oceni očitke o goljufijah na področju DDV, pranju denarja in zlorabi evropskih sredstev, pa tudi zadostnost nacionalnih pravil o zaplembi premoženja v primeru kriminalnih dejavnostih na tem področju, pri tem pa naj bo posebej pozoren na delo Jána Kuciaka in drugih preiskovalnih novinarjev;

17.  poziva Svet, naj začne v interesu usklajenega ukrepanja proti goljufijam v EU in drugih kaznivih dejanjih, ki vplivajo na finančne interese Unije, čim prej sodelovati z državami članicami pri ustanovitvi evropskega javnega tožilstva;

18.  izraža zaskrbljenost zaradi ugotovitev, ki sta jih po misiji za ugotavljanje dejstev na Slovaškem v poročilu objavila Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbor za proračunski nadzor, ki sta zapisala, da naj bi bil postopek izbora vrhovnih tožilcev zelo spolitiziran in da številne obtožbe o korupciji zoper vodilne uradnike niso bile ustrezno preiskane; poziva slovaške oblasti, naj povečajo neodvisnost organov kazenskega pregona in naj obravnavajo ključne ugotovitve in priporočila iz poročila misije Parlamenta za ugotavljanje dejstev; poziva slovaško vlado in parlament, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe za obnovitev zaupanja javnosti v državne institucije, vključno s policijo;

19.  ponovno izraža obžalovanje, da se Komisija leta 2017 ni odločila objaviti poročila EU o boju proti korupciji, zato jo poziva, naj začne brez odlašanja ponovno vsako leto spremljati boj proti korupciji v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 8. marca 2016 o letnem poročilu za leto 2014 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije(7) vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril za merjenje korupcije v državah članicah ter oceni njihove politike boja proti korupciji;

20.  poudarja, da je izjemno pomembno poskrbeti za to, da se v celoti ohranjajo skupne evropske vrednote, navedene v členu 2 PEU, in zagotavljajo temeljne pravice, opredeljene v Listini EU o temeljnih pravicah;

21.  odločno poziva k rednemu spremljanju in dialogu, ki bo vključeval vse države članice, pa tudi Svet, Komisijo in Parlament, da bi se zaščitile temeljne vrednote EU, in sicer demokracijo, temeljne pravice in pravno državo, kot je predlagal v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku Slovaške republike.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0402.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0438.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0403.
(5) Glej: https://rsf.org/en/journalists-killed
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022.
(7) UL C 50, 9.2.2018, str. 2.


Instrument za evropske vrednote za podporo civilnodružbenim organizacijam, ki spodbujajo demokracijo, načelo pravne države in temeljne vrednote v Evropski uniji
PDF 246kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o potrebi po oblikovanju instrumenta za evropske vrednote za podporo organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo temeljne vrednote v Evropski uniji na lokalni in nacionalni ravni (2018/2619(RSP))
P8_TA(2018)0184B8-0189/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o uporabi Listine o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017 z naslovom Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb: Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017 (COM(2017)0030),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom „Izzivi, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU“, objavljenega januarja 2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o financiranju organizacij civilne družbe s sredstvi EU, sprejetega 19. oktobra 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker temeljne evropske vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, in sicer spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter načela pluralizma, nediskriminacije, strpnosti, pravičnosti, solidarnosti ter enakosti žensk in moških niso samoumevni in jih moramo stalno gojiti in ščititi, saj bi njihovo poslabšanje v kateri koli državi članici imelo škodljive posledice za vso Evropsko unijo;

B.  ker je dejavna in dobro razvita civilna družba v vseh državah članicah EU najboljša zaščita pred krhanjem teh vrednot;

C.  ker jih številne organizacije civilne družbe spodbujajo, čeprav vse težje zagotavljajo sredstva, potrebna za neodvisno in učinkovito zasnovo in izvajanje svojih dejavnosti;

D.  ker EU organizacijam civilne družbe, ki delujejo v tretjih državah, za spodbujanje teh vrednot zagotavlja neposredno financiranje, možnosti financiranja za organizacije civilne družbe, ki zasledujejo ta cilj v EU pa so zelo omejene, zlasti če delujejo na lokalni in nacionalni ravni;

1.  ponovno poudarja, da so organizacije civilne družbe bistvenega pomena za spoštovanje in spodbujanje vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, tj. spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, in imajo ključno vlogo pri spodbujanju aktivnega državljanstva v EU ter omogočanju osveščene javne razprave kot dela pluralistične demokracije;

2.  poudarja, da mora Evropska unija razviti nov in učinkovit način za zaščito in spodbujanje teh vrednot znotraj svojih meja;

3.  v zvezi s tem meni, da bi morala Unija zagotavljati ciljno usmerjeno finančno podporo organizacijam civilne družbe, ki na lokalni in nacionalni ravni spodbujajo in ščitijo te vrednote;

4.  poziva Evropsko unijo, naj v proračunu v naslednjem večletnem finančnem okviru, za čas po letu 2020, vzpostavi namenski instrument financiranja (ki bi ga lahko poimenovali instrument za evropske vrednote) za spodbujanje in zaščito vrednot, zapisanih v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, zlasti demokracije, pravne države in temeljnih pravic, in zanj predvidi raven financiranja, ki bi bila vsaj enaka kot za evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, ki se uporablja za podobne namene zunaj meja EU; priporoča, naj bo strukturna prednostna naloga instrumenta ustvarjanje zdravega in trajnostnega sektorja organizacij civilne družbe na nacionalni in lokalni ravni, ki bo izpolnjeval naloge ohranjanja teh vrednot;

5.  meni, da bi morala biti organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo in ščitijo te vrednote v EU, z instrumentom namenjena nepovratna sredstva za poslovanje, temeljno financiranje ter donacije za projekte in pobude;

6.  poudarja, da bi ga morala upravljati Komisija in da bi moral zagotavljati hitre in prožne postopke dodeljevanja nepovratnih sredstev; zlasti priporoča, da bi bil postopek prijave uporabnikom prijazen in enostavno dostopen za lokalne in nacionalne organizacije civilne družbe;

7.  meni, da bi moral biti instrument posebej usmerjen v projekte in pobude, ki spodbujajo evropske vrednote na lokalni in nacionalni ravni, kot so projekti državljanske udeležbe ter zagovorniške in druge nadzorne dejavnosti, nadnacionalni projekti in pobude pa bi morali imeti le stransko vlogo; meni, da je treba posebno pozornost nameniti krepitvi zmogljivosti organizacij civilne družbe, da bi k sodelovanju pritegnile javnost in okrepile njeno razumevanje pluralistične in participativne demokracije, pravne države in temeljnih pravic;

8.  poudarja, da bi moral instrument dopolnjevati že obstoječe evropske in nacionalne instrumente in dejavnosti za spodbujanje in zaščito navedenih vrednot in se zato ne bi smel financirati na račun drugih evropskih ali nacionalnih skladov in dejavnosti na tem področju;

9.  poudarja, da je treba pri upravljanju novega instrumenta zagotoviti finančno odgovornost, kot je določena v finančni uredbi, zlasti izpolnitev pravnih obveznosti, popolno preglednost glede uporabe virov, dobro finančno poslovodenje in skrbno uporabo virov;

10.  priporoča Komisiji, naj pripravi letno poročilo o uspešnosti instrumenta in objavi seznam organizacij in dejavnosti, ki se bodo financirale iz njega;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075.
(3) UL C 81, 2.3.2018, str. 9.


Kršitev človekovih pravic in načela pravne države v primeru aretacije in pridržanja dveh grških vojakov v Turčiji
PDF 237kWORD 48k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o kršitvi človekovih pravic in načela pravne države v primeru aretacije in pridržanja dveh grških vojakov v Turčiji (2018/2670(RSP))
P8_TA(2018)0185B8-0194/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dejstva, da so turški organi 1. marca 2018 aretirali dva grška vojaka, ki trdita, da sta se zaradi slabih vremenskih razmer nehote izgubila med patruljiranjem na grško-turški meji, in ju še vedno pridržujejo,

–  ob upoštevanju dejstva, da je ta del meje, v gozdu Kastanies vzdolž reke Evros/Meriç, ena od glavnih prehodnih točk za migrante, begunce in trgovce z ljudmi ter da sta bila grški poročnik in narednik na redni patrulji vzdolž meje,

–  ob upoštevanju pozivov uradnikov EU in Nata k izpustitvi teh vojakov, zlasti pozivov z zasedanja Evropskega sveta 22. marca 2018 in s srečanja voditeljev EU in Turčije 26. marca 2018,

–  ob upoštevanju prizadevanj grške vlade, da bi zagotovila izpustitev in vrnitev vojakov,

–  ob upoštevanju člena 5(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki določa, da je treba ob odvzemu prostosti vsakogar takoj poučiti v jeziku, ki ga razume, o vzrokih za odvzem prostosti in česa ga dolžijo,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je turško sodišče v Odrinu 4. marca 2018 razsodilo, da vojaka, ki sta pridržana v najstrožje varovanem zaporu in sta obtožena nezakonitega vstopa v Turčijo, ostajata v priporu;

B.  ker sta bila grška vojaka več kot mesec dni v priporu brez obtožnice in nista vedela, katerega kaznivega dejanja sta obtožena;

C.  ker so se podobni primeri, ko so grški ali turški vojaki nenamerno prečkali mejo, v preteklosti reševali na kraju samem na ravni lokalnih vojaških organov;

1.  poziva turške oblasti, naj hitro zaključijo sodni postopek in grška vojaka izpustijo in jima omogočijo povratek v Grčijo;

2.  poziva Svet, Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in vse države članice EU, naj pokažejo solidarnost z Grčijo in naj pri vseh stikih in komunikaciji s turškimi voditelji in oblastmi v duhu mednarodnega prava in dobrih sosedskih odnosov pozivajo k takojšnji izpustitvi dveh vojakov;

3.  poziva turške oblasti, naj dosledno spoštujejo pravne postopke in vsem udeležencem priznajo človekove pravice, ki jih določa mednarodno pravo, tudi Ženevska konvencija;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje turškemu in grškemu predsedniku ter vladi in parlamentu obeh držav, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji, pristojnim organom držav članic in zvezi NATO.


Izvajanje določb Pogodbe, ki zadevajo nacionalne parlamente
PDF 430kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o izvajanju določb Pogodbe, ki zadevajo nacionalne parlamente (2016/2149(INI))
P8_TA(2018)0186A8-0127/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 5 o prenosu pristojnosti in subsidiarnosti, člena 10(1) o reprezentativni demokraciji, člena 10(2) o zastopanosti državljanov EU, člena 10(3) o pravici državljanov EU do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije, člena 11 o participativni demokraciji, člena 12 o vlogi nacionalnih parlamentov, člena 48(3) o rednem postopku za spremembo Pogodb in člena 48(7) (premostitvena klavzula) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju člena 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členov 41 in 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. junija 1997 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti(1), z dne 7. februarja 2002 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v okviru evropskega povezovanja(2), z dne 7. maja 2009 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo(3) ter z dne 16. aprila 2014 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti(4),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(5), o proračunski zmogljivosti euroobmočja(6) ter o morebitnem razvoju in prilagoditvi sedanje institucionalne ureditve Evropske uniji(7),

–  ob upoštevanju letnih poročil Komisije o odnosih med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti, zlasti poročila za leto 2014 z dne 2. julija 2015 (COM(2015)0316) in za leto 2015 z dne 15. julija 2016 (COM(2016)0471) ter letnih poročil Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti, zlasti poročila za leto 2015 z dne 15. julija 2016 (COM(2016)0469) in za leto 2016 z dne 30. junija 2017 (COM(2017)0600),

–  ob upoštevanju letnih poročil direktorata Evropskega parlamenta za odnose z nacionalnimi parlamenti, zlasti vmesnega poročila za leto 2016 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o spremljanju uporabe prava EU v letu 2015(8),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije o prihodnosti Evrope z dne 1. marca 2017 in govora predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja o stanju v Uniji 13. septembra 2017, v katerem je bil predstavljen časovni načrt,

–  ob upoštevanju deklaracije z naslovom „Večje evropsko povezovanje: pot naprej“ (Greater European Integration: The Way Forward), ki so jo 14. septembra 2015 podpisali predsednica italijanske poslanske zbornice, predsednik francoske narodne skupščine, predsednik nemškega zveznega parlamenta in predsednik luksemburške poslanske zbornice ter jo je doslej potrdilo 15 domov nacionalnih parlamentov v EU,

–  ob upoštevanju sklepov konference predsednikov parlamentov EU, sprejetih na sejah po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, zlasti tistih, ki sta potekali v Luksemburgu leta 2016 in Bratislavi leta 2017,

–  ob upoštevanju prispevkov in sklepov zasedanj Konference odborov za evropske zadeve (COSAC), sprejetih od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, zlasti zasedanj, ki sta leta 2017 potekali v Valetti in Talinu, ter njenih polletnih poročil,

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU), s katero je določena organizacija medparlamentarnih konferenc za namene razprave o proračunskih politikah in drugih vprašanjih, ki jih zajema pogodba;

–  ob upoštevanju resolucije senata Češke republike z dne 30. novembra 2016 (26. resolucija iz 11. mandata), resolucije senata Italijanske republike z dne 19. oktobra 2016 (Dok. XVIII št. 164) in prispevkov odbora za politike Evropske unije z dne 2. maja 2017 (Prot. 573) ter prispevkov odbora za zadeve EU francoske narodne skupščine z dne 31. maja 2017 (sklic 2017/058) in stalnega odbora za evropske zadeve nizozemskega predstavniškega doma z dne 22. decembra 2017 (pismo A(2018)1067);

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A8-0127/2018),

A.  ker nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu ustavnem delovanju Evropske unije (člen 12 PEU), s čimer imajo pomembno vlogo v svoji demokratični legitimnosti in jo v čim večjem obsegu uresničujejo;

B.  ker je parlamentarna odgovornost nacionalnih vlad v okviru evropskih zadev, ki je odvisna od posameznih nacionalnih praks, temelj vloge nacionalnih parlamentov v sedanji Evropski pogodbi;

C.  ker bi morali za izboljšanje lastništva nacionalni parlamenti nadzirati nacionalne vlade, tako kot Evropski parlament nadzoruje evropsko izvršilno oblast; ker pa se raven vpliva nacionalnih parlamentov na nacionalne vlade zelo razlikuje na ravni držav članic;

D.  ker se nacionalni parlamenti pogosto pritožujejo zaradi svoje omejene vključenosti v zadeve Unije in želijo biti bolj povezani z razvojem procesa evropskega povezovanja;

E.  ker bi se lahko zaradi pomanjkanja preglednosti pri zakonodajnih postopkih in postopkih odločanja v EU zmanjšale pristojnosti nacionalnih parlamentov v skladu s Pogodbama in ustreznimi protokoli, še posebej pa njihova vloga nadzornih organov vlad;

F.  ker je pluralizem nacionalnih parlamentov izredno koristen za Unijo, saj se lahko z usklajevanjem različnih političnih stališč v državah članicah krepijo in širijo medsektorske razprave na evropski ravni;

G.  ker bi bilo treba nezadostno zastopanost parlamentarnih manjšin v evropskih zadevah uravnotežiti ob polnem spoštovanju večine v vsakem nacionalnem parlamentu in v skladu z načelom sorazmerne zastopanosti;

H.  ker imajo nacionalni parlamenti pomembno vlogo pri vsaki spremembi evropskih pogodb in so bili nedavno pozvani, naj sodelujejo v različnih demokratičnih forumih EU;

I.  ker bi lahko evropski javni prostor spodbujali različni forumi o prihodnosti Evrope, ki bi jih organizirali nacionalni parlamenti in Evropski parlament kot naravni predstavniki evropskega demosa; ker bi lahko takšne forume podprli prek evropskega tedna, v katerem bi poslanci domov nacionalnih parlamentov hkrati razpravljali o evropskih zadevah v prisotnosti komisarjev in poslancev Evropskega parlamenta;

J.  ker je, sodeč po nedavnih volilnih trendih, gospodarska, finančna in socialna kriza povečala nezaupanje državljanov EU in razočaranje nad sedanjim demokratičnim modelom zastopanja tako na evropski kot na nacionalni ravni;

K.  ker so se z uveljavljanjem pravice nacionalnih parlamentov, da nadzorujejo skladnost z načelom subsidiarnosti na podlagi tako imenovanega sistema zgodnjega opozarjanja, delno izboljšali odnosi med institucijami EU in nacionalnimi parlamenti;

L.  ker nacionalni parlamenti včasih kritizirajo sistem zgodnjega opozarjanja, pri čemer trdijo, da njegovih določb ni enostavno izvajati v praksi in da nimajo širokega področja uporabe;

M.  ker je bil dosežen napredek pri izvajanju sistema zgodnjega opozarjanja, kar je razvidno iz najnovejših podatkov o skupnem številu mnenj, ki so jih v okviru političnega dialoga predložili nacionalni parlamenti; ker omejena uporaba postopka rumenega kartona in neučinkovitost postopka oranžnega kartona kažeta, da so izboljšave še vedno mogoče in da je v tem pogledu možno boljše usklajevanje med nacionalnimi parlamenti;

N.  ker se je osemtedensko obdobje, določeno v členu 4 Protokola št. 1, izkazalo za neustrezno za pravočasno spremljanje skladnosti z načelom subsidiarnosti;

O.  ker je sistem zgodnjega opozarjanja mogoče dopolniti s sistemom, ki nacionalnim parlamentom trenutno omogoča, da predložijo konstruktivne predloge Komisiji v obravnavo, pri čemer se ustrezno upošteva njena pravica do pobude;

P.  ker je več nacionalnih parlamentov izrazilo zanimanje za instrument za izboljšanje političnega dialoga, ki bi jim omogočil, da predlagajo konstruktivne predloge Komisiji v obravnavo, pri čemer bi se ustrezno upoštevala pravica Komisije do pobude;

Q.  ker lahko nacionalni parlamenti kadar koli izdajo mnenja v okviru političnega dialoga, pooblastijo svoje vlade, da zahtevajo oblikovanje zakonodajnih predlogov prek Sveta, ali v skladu s členom 225 PDEU enostavno pozovejo Parlament, naj predstavi predloge Komisiji;

R.  ker izvajanje postopka rdečega kartona v tej fazi procesa evropskega povezovanja ni mogoče;

S.  ker bi bilo mogoče obsežen sklop pravic v zvezi z obveščanjem, določenih v Lizbonski pogodbi, okrepiti, če bi imeli nacionalni parlamenti več sredstev in časa za obravnavo dokumentov, ki jim jih posredujejo evropske institucije;

T.  ker bi bilo treba mrežo IPEX, tj. platformo za stalno izmenjavo informacij med nacionalnimi parlamenti ter med nacionalnimi parlamenti in evropskimi institucijami, nadalje razvijati v skladu z digitalno strategijo, v kateri ima Evropski parlament pomembno podporno vlogo;

U.  ker se je medinstitucionalno sodelovanje izboljšalo po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe in po tako imenovani Barrosovi pobudi – političnem dialogu, ki ga je Komisija začela septembra 2006 in daje nacionalnim parlamentom priložnost predložiti pripombe, sporočiti pozitivne povratne informacije ali kritizirati predloge Komisije;

V.  ker se nacionalni parlamenti občasno pritožujejo glede svojih odnosov z Evropsko unijo, pri čemer trdijo, da so ti odnosi preveč zapleteni;

W.  ker imajo nacionalni parlamenti v skladu s členi 70, 85 in 88 PDEU ustrezne pristojnosti na področju svobode, varnosti in pravice ter bi zato morali imeti pomembno vlogo v prihodnji varnostni in obrambni politiki Unije;

X.  ker bi moral biti prisoten večji nacionalni in evropski parlamentarni nadzor nad fiskalnimi in ekonomskimi politikami, sprejetimi odločitvami in zadevami upravljanja na ravni EU;

Y.  ker je sklep Sodišča z dne 16. maja 2017 o mešani naravi trgovinskega sporazuma med EU in Singapurjem spremenil način sodelovanja nacionalnih parlamentov v trgovinskih sporazumih v prihodnosti;

Z.  ker bi lahko boljše sodelovanje in izboljšana izmenjava informacij med poslanci Evropskega parlamenta in poslanci ter javnimi uslužbenci nacionalnih parlamentov pripomogla k izboljšanju pregleda nad evropsko razpravo na nacionalni ravni ter tako spodbujala resnično evropsko parlamentarno in politično kulturo;

Nadzor vladne dejavnosti na področju evropskih zadev

1.  meni, da je izvajanje pravic in obveznosti nacionalnih parlamentov, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, okrepilo njihovo vlogo v evropskem ustavnem okviru ter tako zagotovilo več pluralizma, demokratično legitimnost in boljše delovanje Unije;

2.  priznava, da so nacionalne vlade demokratično odgovorne nacionalnim parlamentom, kot je navedeno v členu 10(2) PEU, in sicer v skladu z njihovimi nacionalnimi ustavnimi pravili; meni, da je taka odgovornost temelj vloge domov nacionalnih parlamentov v Evropski uniji; spodbuja nacionalne parlamente, naj v celoti izvajajo svoje evropske naloge, da bi neposredno vplivali in pregledovali vsebino evropskih politik, zlasti s spremljanjem nacionalnih vlad, ki delujejo kot člani Evropskega sveta in Sveta;

3.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli nacionalni parlamenti na voljo dovolj časa, zmogljivosti in potrebnega dostopa do informacij, da bi lahko izpolnili svojo ustavno vlogo pregleda in s tem legitimizirali dejavnosti nacionalnih vlad, kadar te delujejo na evropski ravni v Svetu ali na Evropskem svetu; priznava, da bi morala ta evropska funkcija potekati popolnoma v skladu z ustavnimi tradicijami držav članic; meni, da bi bilo treba za ohranitev in okrepitev te vloge okrepiti in spodbujati obstoječo izmenjavo dobrih praks in sodelovanje med nacionalnimi parlamenti;

4.  meni, da preglednost delovnih metod in postopkov odločanja institucij EU pomeni predpogoj, da se nacionalnim parlamentom omogoči učinkovito izpolnjevanje njihove institucionalne vloge, ki izhaja iz Pogodb; poleg tega poziva nacionalne parlamente, naj v celoti izkoristijo svoje pristojnosti za izvajanje nadzora nad ukrepi vlad na evropski ravni, med drugim s prilagoditvijo svoje notranje organizacije, časovnih razporedov in pravil postopkov, da jim bodo to omogočali; predlaga tudi izmenjavo dobrih praks med nacionalnimi zbornicami, redne razprave med posameznimi ministri in specializiranimi odbori v nacionalnih parlamentih pred in po zasedanjih Sveta in Evropskega sveta ter redna srečanja med člani nacionalnih parlamentov, komisarji in poslanci Evropskega parlamenta;

5.  meni, da si je treba skrbno prizadevati, da bi se izognili čezmernemu prenašanju zakonodaje EU v državah članicah in da imajo nacionalni parlamenti pri tem ključno vlogo; hkrati opominja, da to ne posega v pravico držav članic, da določijo na primer višje socialne in okoljske standarde na nacionalni ravni;

6.  opominja, da je treba odločitve sprejemati v skladu z ustavnimi pristojnostmi in ob upoštevanju jasne razmejitve med ustreznimi pristojnostmi nacionalnih in evropskih organov za sprejemanje odločitev, obenem pa spodbujati okrepljeni in politični dialog z nacionalnimi parlamenti ter priznati jasno potrebo po okrepitvi sodelovanja v parlamentu;

7.  izjavlja, da bi morali biti Evropski parlament in nacionalni parlamenti bolje vključeni v evropski semester in priporoča, naj se proračunski časovni razporedi na nacionalni in evropski ravni bolje usklajujejo skozi ves postopek, da bi spodbudili učinkovitejšo uporabo tega instrumenta; poleg tega opozarja, da bi lahko uskladitev evropskega semestra z dnevnimi redi nacionalnih parlamentov dodatno prispevala k usklajevanju ekonomskih politik, obenem pa poudarja, da takšna uskladitev ne sme ne upoštevati pristojnosti samoupravljanja in posebnih poslovnikov vsakega parlamentarnega doma;

8.  predlaga uvedbo nacionalnega obdobja za proračunski dialog, v katerem bi lahko nacionalni parlamenti pripravili evropski semester, tako da bi svojim vladam podelili pooblastilo na področju odnosov s Komisijo in Svetom;

9.  poudarja, da je bilo na zadnjem plenarnem zasedanju Konference odborov za evropske zadeve (v nadaljevanju: konferenca COSAC) v Talinu ugotovljeno, da se večina nacionalnih parlamentov bodisi redno bodisi priložnostno dejavno udeležuje plenarnih zasedanj, na katerih razpravljajo o zadevah EU, in da več plenarnih razprav o zadevah EU povečuje prepoznavnost Unije, državljanom pa daje priložnost, da se bolje seznanijo z agendo EU in stališči političnih strank o teh vprašanjih;

Oblikovanje evropskega javnega prostora

10.  ugotavlja, da bi se z uskladitvijo različnih političnih stališč v državah članicah lahko okrepile in razširile medsektorske razprave na evropski ravni; zato priporoča, naj nacionalne parlamentarne delegacije, ki delujejo pri evropskih institucijah, odražajo politično raznolikost; v zvezi s tem poudarja pomen načela sorazmerne zastopanosti članov iz različnih političnih strank;

11.  ugotavlja, da bi morala biti zavezujoča volja parlamentarne večine izražena v mnenjih nacionalnih parlamentov v okviru sistema zgodnjega opozarjanja kot zunaj njega; vendar pa podpira zamisel, da bi imele nacionalne parlamentarne politične manjšine možnost, da izrazijo ločena odklonilna stališča, ki bi jih lahko potem vključili v priloge; meni, da bi morala biti ta mnenja izdana ob doslednem spoštovanju načela sorazmernosti in v skladu s poslovnikom vsake nacionalne parlamentarne zbornice;

12.  je seznanjen z nedavnim pozivom k pripravi vrste demokratičnih konvencij po vsej Evropi; v zvezi s tem meni, da bi ustanovitev letnega evropskega tedna omogočila poslancem Evropskega parlamenta in komisarjem, zlasti podpredsednikom, pristojnim za grozde, da bi v vseh nacionalnih parlamentarnih skupščinah razpravljali o evropski agendi in jo pojasnjevali, skupaj s poslanci in predstavniki civilne družbe; predlaga pregled lastnega poslovnika za potrditev pobude, in spodbuja nacionalne parlamente, naj storijo enako; poleg tega verjame, da bi lahko srečanja med nacionalnimi in evropskimi političnimi skupinami v okviru medparlamentarnega sodelovanja EU prinesla dodano vrednost v obliki pristne evropske politične razprave;

Podpiranje reforme sistema zgodnjega opozarjanja

13.   poudarja, da se sistem zgodnjega opozarjanja od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe le redko uporablja, in meni, da bi ga bilo mogoče prenoviti v okviru sedanjega ustavnega okvira;

14.  ugotavlja, da primeri, kot je bila uporaba postopka „rumenega kartona“ proti predlogu Komisije o reviziji direktive o napotitvi delavcev leta 2016, kažejo, da je sistem zgodnjega opozarjanja delujoč; poudarja, da lahko omejena uporaba postopka „rumenega kartona“ pomeni, da se v EU spoštuje načelo subsidiarnosti; zato meni, da postopkovne pomanjkljivosti sistema zgodnjega opozarjanja ne bi smele šteti za dokončen dokaz o neupoštevanju subsidiarnosti; opozarja, da lahko nacionalni parlamenti posredujejo in preučijo vprašanje skladnosti z načelom subsidiarnosti, preden Komisija predstavi zakonodajni predlog v obliki zelene ali bele knjige ali letne predstavitve delovnega programa Komisije;

15.  opozarja, da mora Komisija v zvezi z vsako novo zakonodajno pobudo preučiti, ali ima EU pravico do ukrepanja in ali je tak ukrep upravičen; vendar poudarja, da predhodne izkušnje kažejo, da je včasih težko in težavno potegniti ločnico med politično razsežnostjo načela subsidiarnosti in pravno razsežnostjo načela sorazmernosti; zato poziva Komisijo, naj v svojih odgovorih na obrazložena mnenja, ki so bila izdana v okviru sistema zgodnjega opozarjanja ali zunaj njega, obravnava tudi sorazmernost in poleg svoje razlage načela subsidiarnosti po potrebi obravnava tudi morebitne pomisleke glede predlaganih možnosti politike;

16.  priznava zahtevo nekaterih nacionalnih parlamentov za podaljšanje osemtedenskega roka, v katerem lahko predložijo obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola št. 1; vendar poudarja, da sedanji okvir iz Pogodb ne predvideva takšne razširitve; zato meni, da bi morala Komisija uporabiti obdobje za tehnično obveščanje v okviru sistema zgodnjega opozarjanja, da bi zagotovila dodatni čas med datumom, ko nacionalne parlamentarne zbornice tehnično prejmejo osnutke zakonodajnih aktov, in datumom, ko se začne osemtedensko obdobje; v zvezi s tem opozarja, da je Komisija leta 2009 začela izvajati drugačne praktične ureditve delovanja mehanizma za preverjanje subsidiarnosti;

17.  je seznanjen z zahtevo nekaterih nacionalnih parlamentov za podaljšanje osemtedenskega roka, v katerem lahko predložijo obrazloženo mnenje v skladu s členom 6 Protokola št. 2;

18.  predlaga v skladu s političnim dialogom, ki ga je Komisija začela leta 2016, polno uporabo sistema, po katerem lahko nacionalni parlamenti Komisiji predložijo konstruktivne predloge z namenom, da bi pozitivno vplivali na evropsko razpravo in na pristojnost Komisija za dajanje pobud; v zvezi s tem predlaga, da bi lahko imela Komisija diskrecijsko pravico, da upošteva take predloge ali izda uradni odgovor, v katerem poudari, zakaj tega ni storila; poudarja, da tak postopek ne more vključevati pravice do pobude ali pravice do umika ali spremembe zakonodaje, saj bi sicer omajal metodo Unije ter porazdelitev pristojnosti med nacionalno in evropsko ravnjo, s tem pa kršil Pogodbi; medtem priporoča, da se v primeru prihodnje spremembe Pogodb pravica do zakonodajne pobude podeli Evropskemu parlamentu kot neposrednemu predstavniku državljanov EU;

Izvajanje pravice do obveščenosti

19.  ponovno potrjuje, da člen 12 PEU in Protokol št. 1 dajeta nacionalnim parlamentom pravico, da prejemajo informacije neposredno od evropskih institucij;

20.  poudarja, da bi lahko nacionalni parlamenti bolje obvladovali informacije, ki jih prejemajo v skladu s sistemom zgodnjega opozarjanja ali na podlagi pravice do obveščenosti, če bi imela platforma IPEX vlogo agore ali foruma za stalni dialog med nacionalnimi parlamenti ter med nacionalnimi parlamenti in evropskimi institucijami; zato spodbuja uporabo platforme za okrepitev političnega dialoga; priporoča, naj nacionalni parlamenti platformo IPEX uporabijo pravočasno, da bi zagotovili zgodnji začetek nacionalnega mehanizma pregleda; priporoča uporabo platforme IPEX kot kanala za sistematično izmenjavo informacij in zgodnje opozarjanje na pomisleke glede subsidiarnosti; vidi možnosti za razvoj platforme IPEX kot glavnega kanala za komunikacijo in prenos ustreznih dokumentov iz institucij EU v nacionalne parlamente in obratno, ter se v zvezi s tem zavezuje, da bo upravam parlamentarnih domov zagotavljal pomoč pri uporabi platforme; poleg tega spodbuja pogostejšo izmenjavo uradnikov institucij in političnih skupin med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

Načrtovanje boljšega medinstitucionalnega sodelovanja

21.  je seznanjen z obstoječim sodelovanjem med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v konferenci COSAC, v medparlamentarni konferenci o skupni zunanji in varnostni politiki (CFSP-IPC) in v okviru člena 13 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU); poudarja, da bi bilo treba takšno sodelovanje razvijati na podlagi načel soglasja, izmenjave informacij in posvetovanja, da bi nacionalni parlamenti izvajali pregled nad svojimi vladami in upravami;

22.  ponovno poudarja, da bi bilo treba poenostaviti in uskladiti sedanji okvir odnosov med Unijo in nacionalnimi parlamenti, da bi postal učinkovitejši in uspešnejši; v zvezi s tem poziva k pregledu sodelovanja med Unijo in njenimi nacionalnimi parlamenti na obstoječih platformah in forumih, da bi te odnose okrepili in jih prilagodili trenutnim potrebam; vendar vztraja pri jasni razmejitvi pristojnosti za odločanje med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, pri čemer bi morali nacionalni parlamenti opravljati svojo evropsko funkcijo na podlagi svojih nacionalnih ustav, predvsem prek nadzora svojih nacionalnih vlad kot članic Evropskega sveta in Sveta, ki je raven, kjer imajo najboljši položaj za spremljanje evropskega zakonodajnega procesa; zato zaradi preglednosti, odgovornosti in zmožnosti ukrepanja zavrača ustanovitev skupnih parlamentarnih organov odločanja;

23.  poudarja, da bi bila okrepitev političnega in tehničnega dialoga med parlamentarnimi odbori na nacionalni in evropski ravni zelo produktiven korak k polnemu medparlamentarnemu sodelovanju; razmišlja o možnosti dodelitve dodatnih sredstev za dosego tega cilja in uporabi videokonferenc, kadar je to mogoče;

24.  priznava pomen medparlamentarnih sej odborov iz členov 9 in 10 Protokola št. 1; meni, da bi bilo mogoče doseči boljše medinstitucionalno sodelovanje, če bi poslanci Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov namenili medparlamentarnim sejam odborov večji pomen in bi bili pripravljeni na tesnejše sodelovanje;

25.  priporoča, da se nacionalni parlamenti polno vključijo v nadaljnji razvoj skupne varnostne in obrambne politike; meni, da bi bilo treba takšno vključevanje spodbujati v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom in ob polnem spoštovanju določb nacionalnih ustav glede varnostnih in obrambnih politik, vključno prek skupnih medparlamentarnih srečanj med predstavniki nacionalnih parlamentov in poslanci Evropskega parlamenta ter prek političnega dialoga med odborom za varnost in obrambo v Evropskem parlamentu, ki ima polna pooblastila, in ustreznimi nacionalnimi parlamentarnimi odbori; je seznanjen z možnostjo, da bi lahko nevtralne države članice EU opravljale konstruktiven pregled na tem področju;

26.  meni, da bi bila za okrepljen politični in zakonodajni dialog med nacionalnimi parlamenti in z njimi potrebna skladnost s cilji, določenimi v medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje;

o
o   o

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 200, 30.6.1997, str. 153.
(2) UL C 284 E, 21.11.2002, str. 322.
(3) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 94.
(4) UL C 443, 22.12.2017, str. 40.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0049.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0050.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0048.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0421.


Letno poročilo o politiki konkurence
PDF 384kWORD 68k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o letnem poročilu o politiki konkurence (2017/2191(INI))
P8_TA(2018)0187A8-0049/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 39, 42, od 101 do 109 ter 174 Pogodbe,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. maja 2017 o politiki konkurence za leto 2016 (COM(2017)0285) ter objavljenega delovnega dokumenta služb Komisije z istega dne (SWD(2017)0175),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe(1),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 9. julija 2014 z naslovom Za učinkovitejši nadzor EU nad združitvami (COM(2014)0449),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov(2),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov za konkurenco v državah članicah, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga (COM(2017)0142),

–  ob upoštevanju obvestila Komisije z dne 19. julija 2016 o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o sporazumih EU o sodelovanju na področju izvrševanja politike konkurence – pot naprej(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o posebnem položaju otokov(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(7) in svojih resolucij iz prejšnjih let na to temo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o akcijskem načrtu o maloprodajnih finančnih storitvah(8),

–  ob upoštevanju ustreznih pravil, smernic, sklepov, resolucij, sporočil in dokumentov Komisije na področju konkurence,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o poročilu o politiki konkurence za leto 2016,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(9),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0049/2018),

1.  pozdravlja poročilo Komisije z dne 31. maja 2017 o politiki konkurence za leto 2016 , ki kaže, da so v poštenem konkurenčnem okolju naložbe in inovacije ključne za prihodnost Evrope;

2.  močno podpira neodvisnost Komisije in nacionalnih organov za konkurenco pri njihovi nalogi oblikovanja in učinkovitega izvrševanja pravil EU o konkurenci v korist vseh državljanov EU in podjetij, ki delujejo v Uniji;

3.  pozdravlja in nadalje spodbuja prizadevanja Komisije, da poleg strukturnega dialoga s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager ohranja redne stike s člani pristojnega odbora Parlamenta in njegovo delovno skupino za konkurenco; je prepričan, da je letno poročilo Komisije o politiki konkurence ključna dejavnost v smislu demokratičnega nadzora, in pozdravlja povratne informacije Komisije o vseh posebnih zahtevah, ki jih sprejme Parlament;

4.  poziva Komisijo, naj zagotovi redne informacije o pripravljanju in izvajanju zakonodaje EU, mednarodnih sporazumov ter drugega mehkega prava o politiki konkurence in njihovo izmenjavo s Parlamentom, kot je določeno v medinstitucionalnem sporazumu med Komisijo in Parlamentom; ugotavlja, da zagotavljanje in izmenjava informacij sedaj nista zadovoljiva, na primer pri postopku posvetovanja o sporazumu med EU in Kanado o izmenjavi informacij v konkurenčnih postopkih; poziva Svet, naj čim prej ratificira sporazum med EU in Kanado; namerava spodbujati redne izmenjave mnenj v pristojnem odboru z Evropsko mrežo za konkurenco (ECN) in nacionalnimi organi za konkurenco;

5.  poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje zakonodaje, povezane z uresničitvijo enotnega trga, na primer v energetskem (vključno s samoporabo) in prometnem sektorju, digitalnega trga in trga maloprodajnih finančnih storitev, da bi se izboljšalo izvrševanje pravil EU o konkurenci in doseglo dosledno izvajanje v državah članicah;

6.  ugotavlja, da je tako v energetskem kot v prometnem sektorju državna pomoč včasih nujna za zagotavljanje potrebne infrastrukture in oskrbe, zlasti v Evropi, kjer poteka prehod na čistejše in podnebju prijaznejše prometne sisteme in oskrbo z energijo;

7.  ugotavlja, da je državna pomoč včasih nujna za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, tudi na področju energije, prometa in telekomunikacij; poudarja, da je državna pomoč pogosto najboljše orodje politike za zagotavljanje storitev, nujnih za podpiranje odročnih, oddaljenih in obrobnih regij ter otokov v Uniji;

8.  meni, da je treba zagotoviti konkurenco, kar zajema tudi možnost čezmejne uporabe storitev znotraj evropskega trga finančnih storitev, vključno z zavarovanjem;

9.  poudarja, da je povezljivost obrobnih regij in otokov nujna za ohranjanje in višanje sprejemljivih ravni gospodarske in socialne pobude z ohranjanjem pomembnih poslovnih povezav;

10.  poudarja, da je dostop do gotovine prek bankomatov bistvena storitev, ki mora biti na voljo brez diskriminatornih, protikonkurenčnih ali nepoštenih praks in katere stroški zato ne smejo biti previsoki;

11.  pozdravlja nadaljnja prizadevanja GD za konkurenco v letu 2016 pri oblikovanju stabilne in uravnotežene strukture zaposlenih; poleg tega pozdravlja izboljšave pri upravljanju človeških virov v GD za konkurenco in to, da je fluktuacija osebja sedaj na najnižji ravni, odkar se je začela beležiti (s 13,9 % v letu 2015 na 10,8 % v letu 2016(10)); poziva Komisijo, naj prerazporedi ustrezne finančne in človeške vire za GD za konkurenco in zagotovi stabilna finančna sredstva za posodobitev elektronskih in informacijskih orodij tega direktorata, da bi tako obvladali vse večje delovne obremenitve in tehnološki napredek; znova poziva k strogi ločitvi služb, ki pripravljajo smernice, od tistih, ki so odgovorne za njihovo uporabo;

12.  pozdravlja napredek, ki ga je GD za konkurenco dosegel na področju enakih možnosti, vključno s 36-odstotno zastopanostjo žensk na srednji vodstveni ravni;

13.  ponovno poudarja, da ima korupcija pri javnih naročilih resne posledice za evropsko konkurenčnost v obliki izkrivljanja trga; ponavlja, da sodijo javna naročila med tiste dejavnosti vlade, ki so najbolj dovzetne za korupcijo; poudarja, da je tveganje za korupcijo v nekaterih državah članicah večje pri javnih naročilih, ki jih financira EU, kot pri tistih, ki jih financira država; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za preprečevanje zlorabe sredstev EU in spodbuja odgovorno ravnanje pri javnih naročilih; poleg tega pozdravlja ustanovitev Evropskega javnega tožilstva;

14.  ugotavlja, da v pravilih EU ni določen ciljni časovni okvir za protimonopolne preiskave, kar pomeni, da so zaradi tega odločitve včasih sprejete prepozno, ko so konkurenčna podjetja že morala zapustiti trg;

15.  poziva Komisijo, naj sprejme okvirne smernice za skrajšanje trajanja protimonopolnih preiskav in tudi postopkov v zvezi z zlorabo prevladujočega položaja na trgu, da bi se preprečila negotovost ali pretirano breme za podjetja in ustvarilo konkurenčno okolje, ki potrošnikom prinaša koristi; opozarja, da bi daljši in fleksibilnejši časovni okviri morali biti dopustni le v zapletenih primerih, kjer bi se preiskave razširile na druga podjetja;

16.  poudarja, da mora biti hitrost preiskav sicer primerna, da se ustrezno ohranijo pravice do obrambe ter kakovost preiskav, vendar pa bi okvirni časovni okviri lahko pomagali protimonopolnim organom učinkoviteje izkoriščati njihove vire; ugotavlja, da bi se za pospešitev večjih protimonopolnih preiskav Komisija in deležniki lahko bolj posluževali racionaliziranih protimonopolnih postopkov in izboljšali dostop do ustreznih dokumentov;

17.  ugotavlja, da se večina odločitev o protimonopolnih vprašanjih sprejme na nacionalni ravni; zato poziva Komisijo, naj s podporo Evropske mreže za konkurenco spremlja globalno usklajenost in neodvisnost politike konkurence in njeno izvrševanje na notranjem trgu, pri čemer naj upošteva načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; poudarja, da je neodvisnost nacionalnih organov za konkurenco izjemno pomembna, zato pozdravlja predlog Komisije o novi Evropski mreži za konkurenco (ECN +) z namenom okrepiti zmožnosti teh organov za zagotavljanje učinkovitejšega izvrševanja konkurenčnega prava EU;

18.  meni, da bi morala Komisija preveriti, ali imajo nacionalni organi za konkurenco ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za opravljanje svojega dela v popolni neodvisnosti, in ali je izvolitev ali imenovanje direktorjev in višjega vodstva pregledna in ni pod političnim vplivom; poudarja, da je samostojnost teh organov, tudi v proračunskem smislu, bistvena za zagotovitev učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava EU; poziva države članice, naj zagotovijo, da nacionalni organi za konkurenco javno objavljajo letna poročila, v katera vključijo statistične podatke in utemeljen povzetek dejavnosti, in poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži letna poročila o teh ključnih vprašanjih; meni, da morajo imeti nacionalni organi za konkurenco vzpostavljene postopke za zagotovitev, da njihovo osebje in direktorji v razumnem obdobju po prenehanju delovnega razmerja ne zasedejo delovnih mest, ki bi lahko pomenila navzkrižje interesov v zvezi z zadevami, s katerimi so se ukvarjali pri nacionalnem organu za konkurenco; poudarja pomen Evropske mreže za konkurenco, ki zagotavlja platformo za redne izmenjave med Komisijo in nacionalnimi organi za konkurenco, da se zagotovi učinkovita in dosledna uporaba pravil o konkurenci; poziva Komisijo, naj upošteva mnenje nacionalnih organov za konkurenco;

19.  meni, da bi bila študija o poznavanju in razumevanju pravil EU o konkurenci in določb EU o državni pomoči podjetij, posebej malih in srednjih podjetij, lahko koristna za krepitev izvajanja pravil EU o konkurenci, hkrati pa bi nudila koristne smernice;

20.  meni, da so lahko začasni ukrepi, še posebej v digitalnem gospodarstvu, pomembno orodje za zagotavljanje, da v času preiskave preiskovana kršitev ne povzroči resne in nepopravljive škode; poziva Komisijo, naj preuči razpoložljive možnosti, da bi pri organih za konkurenco pospešila postopek za uporabo členov 101 in 102 PDEU ali poenostavila sprejetje začasnih ukrepov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem izvede študijo in rezultate predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu ter po potrebi predloži zakonodajni predlog;

21.  poziva Komisijo, naj v okviru morebitne reforme uredbe o združitvah natančno preuči, ali se pri sedanji ocenjevalni praksi dovolj upošteva posebnosti digitalnih trgov; meni, da bi lahko bila potrebna prilagoditev meril za upravičenost za oceno združitev v digitalnem gospodarstvu; nadalje poudarja, da bi bilo treba neodvisnost nacionalnih organov za konkurenco zagotoviti ne samo pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, ampak tudi pri izvajanju evropskih pravil o nadzoru nad združitvami; zato poudarja potrebo po enakovrednih pravilih na tem področju na ravni EU;

22.  pozdravlja stalna prizadevanja Komisije za razjasnitev različnih vidikov opredelitve državne pomoči, ki jih dokazuje z obvestilom o pojmu državne pomoči iz člena 107(1) PDEU, ki predstavlja pomemben gradnik pobude za posodobitev področja državne pomoči; posebej izpostavlja prizadevanja Komisije za razjasnitev pojmov podjetja in gospodarske dejavnosti; vendar ugotavlja, da je zlasti pri socialnih zadevah še vedno težko ločevati med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi; izpostavlja tudi, da je za zagotavljanje, da se ustanovne pogodbe ustrezno razlagajo, pristojno Evropsko sodišče;

23.  ponavlja, da je poštena davčna konkurenca pomembna za celovitost notranjega trga in da bi morali za enakovredno konkuriranje vsi subjekti na trgu, tudi digitalna podjetja, pošteno plačati svoj delež davkov tam, kjer ustvarijo dobiček; pozdravlja temeljite preiskave Komisije na tem področju ter poudarja, da je treba za preprečevanje davčnih goljufij in agresivnega davčnega načrtovanja zagotoviti enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu ter konsolidirati trdne javne proračune; poudarja, da se pravila o državni pomoči uporabljajo tudi za oprostitve davka in da je nujno treba odpraviti izkrivljajoče protikonkurenčne prakse, kot so selektivne davčne ugodnosti; poziva države članice, naj Komisiji zagotovijo dostop do vseh informacij, izmenjanih med nacionalnimi davčnimi organi, da bi ocenili združljivost njihovih davčnih stališč in sporazumov s pravili EU o konkurenci;

24.  izraža zaskrbljenost zaradi neukrepanja organov za konkurenco proti retroaktivni odpravi programov podpore za energijo iz obnovljivih virov; poudarja, da se je zaradi tega neukrepanja konkurenca dodatno izkrivila, saj so mednarodni vlagatelji lahko dobili odškodnino, lokalni pa ne; poziva Komisijo, naj preišče učinke izkrivljanja, ki jih imajo obstoječa plačila za zmogljivost in plačila v zvezi z jedrskim moratorijem na trge z električno energijo;

25.  poziva k pregledu smernic o državni pomoči za obdavčevanje ter vanje poleg davčnih stališč in oblikovanja transfernih cen vključi še druge primere nepoštene konkurence;

26.  poudarja, da so potrebne preproste in pregledne davčne politike in ureditve;

27.  močno podpira sklep Komisije glede nezakonitih davčnih ugodnosti, odobrenih podjetju Amazon, in njene prejšnje pomembne sklepe glede nezakonitih selektivnih davčnih ugodnosti ter poudarja, da je pravočasna izterjava nezakonite pomoči bistvenega pomena; ugotavlja, da je Luksemburg napovedal, da bo izpodbijal sklep o primeru Amazon, tako kot je Irska izpodbijala sklep o primeru Apple; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja razmere v vseh državah članicah in sprejme sklepe zoper vsakršno nezakonito državno pomoč v vseh podobnih primerih in s tem zagotovi enako obravnavo ter ponovno vzpostavi enake konkurenčne pogoje;

28.  poudarja, da je treba obdavčiti digitalna podjetja v skladu z njihovo dejansko dejavnostjo v državah članicah, in sicer tako, da se zajamejo njihovi prihodki, doseženi prek digitalnih platform, s čimer bi preprečili slabši konkurenčni položaj za podjetja, ki poslujejo s stalno fizično prisotnostjo;

29.  meni, da lahko davčno načrtovanje ovira pošteno konkurenco na notranjem trgu, saj so novi udeleženci ter mala in srednja podjetja, ki poslujejo samo v eni državi, v slabšem položaju v primerjavi z multinacionalnimi podjetji, ki lahko preusmerjajo svoje dobičke ali izvajajo druge oblike agresivnega davčnega načrtovanja z vrsto odločitev in instrumentov, ki so na voljo izključno njim; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da multinacionalnim podjetjem po plačilu davkov zaradi nižjih davčnih obveznosti ostane večji dobiček, kar zanje na enotnem trgu ustvarja neenake konkurenčne pogoje v primerjavi s tekmeci, ki nimajo dostopa do agresivnega davčnega načrtovanja ter ohranjajo povezavo med državo, kjer ustvarjajo dobiček, in državo, v kateri so obdavčeni;

30.  poziva Komisijo, naj začne pogajanja z vsemi državami in ozemlji, ki imajo dober dostop do skupnega trga in nimajo učinkovitega nadzora nad državno pomočjo, ki bi preprečeval nepošteno davčno konkurenco;

31.  je seznanjen z možnostjo uporabe javnih sredstev za reševanje bank, ki so pomembne za določeno regijo; poziva Komisijo, naj pojasni, pod katerimi pogoji se ta možnost lahko uporabi, zlasti v zvezi s pravili EU o državni pomoči in o reševanju s sredstvi upnikov; meni, da je sedanji pravni okvir nejasen in poziva Komisijo, naj ga izboljša;

32.  opozarja, da bi bilo treba sisteme zajamčenih vlog za preprečitev propada kreditne institucije v skladu z direktivo o sistemih zajamčenih vlog izvajati v jasno določenem okviru in pri tem v vsakem primeru spoštovati pravila o državni pomoči;

33.  poziva Komisijo, naj enkrat letno oceni, ali so zahteve za uporabo člena 107(3)(b) PDEU v finančnem sektorju še vedno izpolnjene;

34.  meni, da se je po finančni krizi v nekaterih državah članicah in regijah povečala koncentracija v bančnem sektorju, v nekaterih primerih pa so jo spodbujali evropski in nacionalni nadzorni organi; poziva Komisijo, naj spremlja ta pojav in opravi študijo po posameznih evropskih državah ter preuči njegov učinek na konkurenco;

35.  pozdravlja zaveze komisarke Vestager na strukturiranem dialogu z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve 21. novembra 2017, da bo preučila morebitno izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča program Evropske centralne banke za nakup vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, in sporočila kvalitativne ugotovitve; v zvezi s tem poudarja, da je koncept selektivnosti pri državni pomoči bistveno merilo, ki ga je treba temeljito preiskati; v zvezi s tem opozarja na člen 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, ki vsebuje t. i. načelo zvestobe;

36.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja dejavnosti v sektorju bančništva na drobno in sektorju finančnih storitev, da bi zaznala morebitne kršitve protimonopolnih pravil in kartelsko delovanje, ter pri izvrševanju protimonopolnih pravil EU tesno sodeluje z nacionalnimi organi za konkurenco;

37.  meni, da je treba pri reševanju bodočih bančnih kriz zagotoviti strogo in nepristransko spoštovanje pravil o državni pomoči, tako da so davkoplačevalci zaščiteni pred bremenom reševanja bank;

38.  podpira ugotovitev v okviru preiskave sektorja elektronskega trgovanja, ki jo je izvedla Komisija, da lahko čezmejno elektronsko trgovanje prispeva k nadaljnjemu povezovanju enotnega trga, prinaša konkurenčne prednosti za podjetja in večjo izbiro za potrošnike, vendar geografsko blokiranje še vedno predstavlja znatno oviro na tem področju; ponovno poudarja, da bi v nekaterih okoliščinah to utegnilo biti v nasprotju s členom 101; pozdravlja zavezanost Komisije, da se bo osredotočila na izvrševanje pravil EU o konkurenci, ki so bila oblikovana ali so se bolj razširila zaradi pojava digitalnega gospodarstva in njegovega vse večjega pomena; prav tako pozdravlja njeno namero, da razširi dialog z nacionalnimi organi za konkurenco, da bi se zagotovila dosledna uporaba pravil EU o konkurenci v zvezi s praksami elektronskega trgovanja;

39.  poziva glavnega pogajalca EU o brexitu, naj v sodelovanju s komisarko Vestager čim prej odpre pošteno in pregledno razpravo o prihodnosti odnosov med EU in Združenim kraljestvom na področju konkurence;

40.  meni, da brexit ne bi smel ogroziti preiskav(11) morebitnih kršitev evropskega prava o konkurenci s strani Združenega kraljestva in podjetij s sedežem v Združenem kraljestvu ter da bi morala biti vsaka končna odločitev, ki jo Komisija sprejme po 29. marcu 2019, kljub izstopu zavezujoča;

41.  je seznanjen z obvestilom Komisije o nasprotovanju in njeno predhodno ugotovitvijo, da je Google zlorabil prevladujoč položaj na trgu iskalnikov tako, da je na nezakonit način dal prednost enemu od svojih proizvodov, storitvi za primerjavo cen; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Google dejansko in nemudoma začel izvajati ta ukrep, da se prepreči nadaljnja zloraba prevladujočega položaja; poudarja, da mora Komisija opraviti poglobljeno analizo in spremljati, kako bi Googlov predlog deloval v praksi, da bi ponovno vzpostavili enake in ugodne pogoje za konkurenco in inovacije; ugotavlja, da pristop na podlagi dražbe morda ne bi mogel zagotoviti enake obravnave, če se ne izvede popolna strukturna ločitev med Googlovimi splošnimi in specializiranimi iskalnimi storitvami; vabi Komisijo in izvršnega direktorja Googla, naj se udeležita skupne javne obravnave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov; meni, da bi morala vsa podjetja, tudi v digitalnem sektorju, sodelovati s Parlamentom, vključno z udeležbo na javnih predstavitvah;

42.  poziva Komisijo, naj sprejme bolj ambiciozne ukrepe za odpravo nezakonitih ovir za spletno konkurenco, da bi zagotovili neovirano spletno nakupovanje potrošnikov EU pri prodajalcih, ki imajo sedež v drugi državi članici, hkrati pa ne bi ustvarili novih ovir zaradi obstoječih razlik v potrošniškem pravu;

43.  poziva Komisijo, naj skrbno izvede in čim prej dokonča vse druge odprte protimonopolne preiskave, kot sta zadevi Android in AdSense, ter preiskave iskanja potovanj in lokalnega iskanja, kjer Google domnevno zlorablja prevladujoč položaj v škodo obstoječih in potencialnih konkurentov, ki jim preprečuje vstop in razvoj na tem trgu; poudarja, da se mora Komisija dobro pripraviti in opremiti za prvi primer masovnih podatkov, ki predstavlja približno 5.2 terabajta podatkov; v zvezi s tem poudarja, da še nikoli prej velika tehnološka podjetja niso uporabljala toliko osebnih podatkov in da se potrošniki pogosto ne zavedajo oziroma niso obveščeni o tem, v kolikšni meri se njihovi podatki uporabljajo, na primer za oblikovanje profilov ali ciljno usmerjeno oglaševanje; meni, da so digitalna podjetja posebej velik izziv za organe za konkurenco in davčne organe, zlasti v zvezi z algoritmi, umetno inteligenco ali vrednostjo podatkov; spodbuja Komisijo, naj razvije instrumente politike in izvrševanja za obravnavanje pojava digitalnih gospodarstev ter pri tem zagotovi, da ima na voljo popolno ekipo inženirjev s področja visokih tehnologij in strokovnjakov s področja najnovejših tehnologij za spremljanje in reševanje protikonkurenčnih zadev na področju digitalnega gospodarstva in gospodarstva platform;

44.  poudarja, kako pomembne so trenutne preiskave v farmacevtskem sektorju, saj se kopičijo dokazi o izkrivljanju trga na tem področju, kar vključuje količinske omejitve, prikrojene cene in ovire glede razpoložljivosti generičnih zdravil;

45.  izraža zadovoljstvo, da je Komisija v informativnem listu z dne 6. oktobra 2017 potrdila izvedbo nenapovedanih inšpekcijskih pregledov v zvezi z dostopom konkurenčnih storitev do podatkov o bančnih računih; poziva Komisijo, naj bo glede tega vprašanja še naprej pozorna, zlasti po začetku veljavnosti regulativnih tehničnih standardov o močni avtentikaciji strank in varni komunikaciji;

46.  pozdravlja preiskavo Komisije glede kartela podjetij v sektorju tovornih vozil in zaključke te preiskave;

47.  poziva Komisijo, naj razjasni pravila državne pomoči za evropske in neevropske letalske prevoznike, da bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za njihovo delovanje tako na evropskih kot na neevropskih trgih; meni, da bi lahko bila pomoč za prestrukturiranje v nekaterih primerih izkrivljajoča; meni, da bi morala za vse letalske prevoznike, ki nudijo lete v EU in iz nje, ter nacionalne in nizkocenovne prevoznike veljati enaka pravila o konkurenci, hkrati pa bi bilo treba upoštevati položaj prevoznikov, ki s svojim delovanjem nimajo znatnega vpliva na trg; ugotavlja, da je Komisija odobrila Lufthansin prevzem hčerinske družbe Air Berlin, LGW, pod pogojem, da izpolni nekatere zaveze, s katerimi bi preprečili izkrivljanje konkurence; poziva Komisijo, naj srednjeročno oziroma dolgoročno spremlja razmere in obravnava vse protikonkurenčne prakse v letalski industriji, ki spodkopavajo zakonodajo o varstvu potrošnikov;

48.  poziva Komisijo, naj preišče prevladujoči položaj nizkocenovnih letalskih prevoznikov na različnih letalskih povezavah v Evropi in vzorce določanja cen na omenjenih povezavah; opozarja, da do tega položaja pogosto pridejo z agresivnim, predatorskim ravnanjem na trgu, s katerim izrinejo konkurenco, na koncu pa obremenijo potrošnike z višjimi tarifami in cenami;

49.  poziva Komisijo, naj skrbno oceni vse združitve letalskih prevoznikov v skladu s postopkom EU za nadzor nad združitvami, pri čemer naj oceni tudi vpliv teh združitev na konkurenco na trgu ter morebitno škodo za potrošnike, predvsem v obliki višjih cen in omejitev neposrednega dostopa do destinacij;

50.  poziva Komisijo, naj dokončno vzpostavi enotno evropsko železniško območje, zagotovi popolno preglednost denarnih tokov med upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu ter preveri, ali imajo države članice močne in neodvisne nacionalne protimonopolne regulatorje;

51.  je zaskrbljen zaradi protikonkurenčnih učinkov skupnega lastništva s strani velikih institucionalnih vlagateljev; meni, da ti vlagatelji z lastništvom znatnega dela delnic neposrednih konkurentov v istem sektorju, na primer letalskih prevoznikov, vzpostavijo neke vrste oligopol, ki ima negativne učinke za potrošnike in gospodarstvo kot celoto, saj omejuje konkurenco; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za obravnavo morebitnih protikonkurenčnih učinkov skupnega lastništva; poleg tega poziva Komisijo, naj preišče področje skupnega lastništva in pripravi poročilo o njegovih učinkih na evropske trge, zlasti na cene in inovacije, ki naj ga predstavi Parlamentu;

52.  pozdravlja revizijo Uredbe (ES) št. 868/2004 za zaščito pravične konkurence, zagotavljanje vzajemnosti in odpravo nepoštenih praks, vključno z domnevno državno pomočjo letalskim prevoznikom iz nekaterih tretjih držav, ter za obravnavo regulativnih vprašanj, kot so delovni pogoji, in okoljskih vprašanj; strinja se s Komisijo, da bi bilo najbolje sprejeti nov celovit pravni instrument, ki bi obravnaval izkrivljanje trga mednarodnega prevoza, spodbujanje sodelovanja Mednarodne organizacije civilnega letalstva glede konkurence pri regionalnih letalskih prevoznikih in pošteno konkurenco na osnovi sporazumov o zračnih prevozih; meni, da je preglednost klavzule o pošteni konkurenci bistvena prvina za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev; meni, da bi morala ta uredba ali drugi ustrezni zakonodajni ukrepi preprečiti protikonkurenčno ravnanje pri distribuciji vozovnic, kot sta uvedba doplačil pri nekaterih letalskih prevoznikih in omejen dostop do informacij za potnike, ki vozovnice niso kupili neposredno pri njih;

53.  ponovno poudarja, da letalstvo bistveno prispeva k povezljivosti EU, tako med samimi državami članicami kot s tretjimi državami, ima ključno vlogo pri povezovanju in konkurenčnosti EU in bistveno prispeva h gospodarski rasti in zaposlovanju; ugotavlja, da se splošna povezljivost EU v veliki meri zanaša na zračne storitve, ki jih opravljajo letalski prevozniki iz EU;

54.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija poenostavila pravila za javne naložbe v pristanišča in letališča, kulturo ter najbolj oddaljene regije; poudarja, da bi moralo financiranje letališč, ki se financirajo iz proračuna EU ali jih financira Evropska investicijska banka, ob upoštevanju potrebe po povezljivosti oddaljenih in obrobnih regij in v skladu z veljavnimi smernicami Komisije, temeljiti na pozitivni analizi stroškov in koristi ter srednje- in dolgoročni operativni in ekonomski izvedljivosti, da bi preprečili financiranje zapuščenih letališč v Evropi;

55.  poudarja, da je pomembno zaščititi preglednost in nevtralnost informacij za letenje, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na trgu in posledično evropskim potrošnikom še naprej zagotavljali možnost, da se informirano odločajo; zato poziva Komisijo, naj ta načela upošteva pri pregledu kodeksa ravnanja o računalniških sistemih rezervacij in uredbe o zračnih prevozih;

56.  poziva Komisijo, naj za uresničitev enotnega trga zagotovi pošteno konkurenco v prometnem sektorju, pri čemer naj upošteva javni interes in okoljske vidike ter varuje povezljivost otoških in obrobnih regij ostane; poziva Komisijo, naj spremlja primere javnih pristaniških in letaliških omrežij, ki se upravljajo v obliki monopola;

57.  poudarja, da je za učinkovito izvajanje načel konkurenčnega prava v dobi globalizacije bistveno mednarodno sodelovanje; v zvezi s tem podpira stalno sodelovanje Komisije in nacionalnih organov za konkurenco v večstranskih forumih, kot je Mednarodna mreža za konkurenco, odbor za konkurenco pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetovna banka ter Konferenca OZN o trgovini in razvoju (UNCTAD); poziva Komisijo, naj v mednarodne trgovinske in naložbene sporazume vključi dele o konkurenci; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja zbliževanje instrumentov in praks politike konkurence, tudi prek dvostranskega sodelovanja s tretjimi državami, podobno kot pri sporazumu o sodelovanju druge generacije med EU in Švico iz leta 2013; pozdravlja začetek dialoga o nadzoru nad državno pomočjo med Komisijo in Kitajsko in pozorno spremlja sprejetje sistema pregledovanja za pošteno konkurenco na Kitajskem, katerega namen je zagotoviti, da državni ukrepi nimajo negativnega vpliva na vstop na trg in izstop z njega ter na prost pretok blaga; znova poziva komisarko Vestager, naj dejansko zagotovi, da Komisija redno obvešča pristojni odbor Parlamenta o svojih zunanjih dejavnosti na področju politike konkurence;

58.  poudarja, da učinkovita konkurenca na evropskem notranjem trgu koristi predvsem potrošnikom; meni, da je mogoče s strogim in nepristranskim izvrševanjem politike konkurence znatno prispevati h ključnim političnim prednostnim nalogam, kot so bolj poglobljeni in pravičnejši notranji trg, povezani enotni digitalni trg ter povezana in podnebju prijazna energetska unija; ponavlja, da modeli politike konkurence, osnovani za tradicionalne trge, niso nujno primerni za digitalni trg, za katerega so značilni poslovni modeli, ki temeljijo na platformah, in večstranski trgi;

59.  opozarja, da bi enoten sklop predpisov za izračun osnove za davek od dohodkov pravnih oseb lahko odpravil nepošteno davčno konkurenco, kot je sklepanje davčnih dogovorov med nekaterimi multinacionalkami in državami članicami; je seznanjen s tem, da potekajo pogajanja o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB);

60.  se zaveda pomena ugodnega regulativnega okolja, da lahko letališča pritegnejo in spodbujajo zasebne naložbe; meni, da bi morala ocena direktive o letaliških pristojbinah s strani Komisije v povezavi z učinkovitim posvetovanjem z letalskimi prevozniki in letališči pomagati razjasniti, ali veljavne določbe učinkovito spodbujajo konkurenco in so v interesu evropskih potrošnikov ali so potrebne reforme;

61.  pozdravlja dejstvo, da je španska vlada pripravljena skleniti letalski sporazum med Španijo in Rusijo in tako omogočiti direktne lete med Barcelono in Tokiom;

62.  poziva Komisijo, naj pregleda dvostranske letalske sporazume med državami članicami in tretjimi državami, da bi zagotovila pošteno konkurenco;

63.  poziva Komisijo, naj razmisli o možnih učinkih brexita na letalski sektor in jih začne obravnavati, zlasti v zvezi s članstvom Združenega kraljestva v Evropskem sporazumu o skupnem letalstvu, saj bi Združeno kraljestvo lahko imelo omejen dostop do vseh destinacij v EU in obratno;

64.  meni, da se je treba za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja na notranjem trgu odločno boriti tudi proti socialnemu dampingu;

65.  poziva Komisijo, naj nadaljuje z obravnavo dolgoročnih učinkov prekinitve razprav o prihodnji zakonodaji v okviru letalske strategije EU;

66.  pozdravlja, da je Komisija opravila začetno oceno učinka in javno posvetovanje na temo verige preskrbe s hrano; želi izpostaviti, da je Evropski parlament že pozval Komisijo in nacionalne organe za varstvo konkurence, naj upoštevajo izražene pomisleke zaradi skupnega učinka, ki ga imata hitra koncentracija sektorja distribucije na nacionalni ravni ter oblikovanje zavezništev velikih distributerjev na evropski in mednarodni ravni, tako na začetek verige preskrbe s hrano kot na distributerje in potrošnike; meni, da se zaradi tega strukturnega razvoja pojavljajo pomisleki glede morebitnih strateških zavezništev, zmanjševanja konkurence in zmanjševanja manevrskega prostora za naložbe v inovacije v verigi preskrbe s hrano, pravilnega delovanja organizacij proizvajalcev, zlasti malih kmetov, in izbire sort, prilagojenih agroekološkim pogojem; poziva Komisijo, naj na ravni EU vzpostavi obvezujoč regulativni okvir za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam, ki škodijo proizvajalcem, v prehranski verigi;

67.  pozdravlja poglobljeno preiskavo Komisije o združitvi Monsanto-Bayer; je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da bodo, če bo združitev Monsanta in Bayerja odobrena, tri podjetja (ChemChina-Syngenta, DuPont-Dow in Bayer-Monsanto) imela v lasti in prodajala do 60 % patentiranih semen in 64 % pesticidov in herbicidov na svetu; opozarja, da bo zaradi take stopnje koncentracije nedvomno prišlo do povišanj cen, povečanja tehnološke in ekonomske odvisnosti kmetov od nekaj globalnih celovitih platform za nakup vsega na enem mestu, omejene raznovrstnosti semen, prenehanja prizadevanja na področju inovacij, da bi sprejeli proizvodni model, ki spoštuje okolje in biotsko raznovrstnost, ter v končni fazi do manjše inovativnosti zaradi zmanjšane konkurence; zato poziva Komisijo, naj pri preverjanju stopnje koncentracije in konkurenčnih učinkov združitve na različne trge skrbno upošteva dejstvo, da v sektorju poteka več združitev hkrati;

68.  izraža globoko zaskrbljenost, ker je Komisija odobrila združitev Monsanta in Bayerja, saj ta združitev kljub predlagani odprodaji Bayerjevih sredstev le še zaostruje že tako močno koncentracijo v kmetijskem sektorju in učinkovito ovira prehod iz kmetijstva, ki je odvisno od kemikalij, v resnično trajnostno kmetijstvo; poziva k reviziji zakonodaje o konkurenci, da bi v prihodnosti omogočili učinkovito nasprotovanje tovrstnim združitvam; odločno poziva Komisijo, naj oceni, ali bi zaradi združitev v kmetijskem sektorju lahko nastala znatna ovira za učinkovito konkurenco; pri tem naj ne uporabi zgolj preskusa z omejenim dosegom, pri katerem se upošteva le učinke združitve na cene, proizvodnjo in inovacije, temveč naj oceni skupne socialne stroške takih združitev in pri tem upošteva njihov širši vpliv na varovanje okolja in na mednarodne obveznosti glede biotske raznovrstnosti, kot zahteva člen 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

69.  meni, da je treba trgovinske subvencije in preferenciale, kot sta shemi GSP in GSP+, ki se podeljujejo državam nečlanicam EU z namenom spodbujanja človekovih pravic in pravic delavcev, vendar so se izkazali tudi kot ključna orodja za spodbujanje konkurenčnosti EU na mednarodnem prizorišču, ustrezno spremljati in jih izvajati z upoštevanjem vpliva na industrije v EU; zato poziva Komisijo, naj začasno prekliče subvencijo oz. preferencial, če ga država nečlanica EU zlorablja;

70.  želi opomniti, da Komisija že od junija 2014 preučuje, kako Luksemburg davčno obravnava McDonald's, in da je decembra 2015 sklenila sprožiti formalni postopek preiskave, a da doslej še ni bila sprejeta končna odločitev; poziva Komisijo, naj si čim bolj prizadeva, da v tej zadevi kmalu sprejme končno odločitev;

71.  poziva Komisijo, naj redno ocenjuje, kako učinkovito države članice varujejo pravice intelektualne lastnine, ker je to bistvena prvina zdravih politik konkurence; poudarja, da je varstvo znamk bistveno za prepoznavanje izdelkov na trgu in ločevanje med njimi; in da je brez znamk in možnosti ločevanja med izdelki za proizvajalce zelo težko ali celo nemogoče, da vstopijo na nove trge; meni tudi, da proizvajalci z majhnimi tržnimi deleži težko okrepijo svoj položaj na trgu, če je konkurenca osredotočena na cene; zato poudarja, da odstranitev znamk ali omejitev njihove uporabe pomeni znatno oviro pri vstopu na trg in spodkopavanje bistvenega vidika svobodne in poštene konkurence v EU;

72.  zelo podpira izjavo Komisije v letnem poročilu o politiki konkurence za leto 2016, da če se podjetja globalizirajo, se morajo tudi organi za konkurenco; meni, da sta osnovna pogoja za razvoj pravične trgovine na svetovni ravni oblikovanje svetovnih pravil konkurence in preglednosti ter najvišja raven usklajevanja med organi za konkurenco, vključno z izmenjavo informacij v okviru postopkov na tem področju; poudarja, da je boj proti nepoštenim trgovinskim praksam, tudi z uveljavljanjem politike konkurence, potreben za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev po vsem svetu, kar bo koristilo delavcem, potrošnikom in podjetjem, to pa je tudi ena od prednostnih nalog trgovinske strategije EU; poudarja, da je v dokumentu za razmislek o obvladovanju globalizacije zapisano, da mora Unija ukrepati za obnovitev pravičnih konkurenčnih pogojev, in poziva Komisijo, naj predlaga konkretne politike za to;

73.  poziva k posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite, da bodo zanesljivejši, hitrejši in učinkovitejši; pozdravlja novo metodo izračuna protidampinških dajatev na podlagi ocene izkrivljanja trga v tretjih državah, s katero je treba ohraniti vsaj enako raven učinkovitosti kot pri že naloženih protidampinških ukrepih, pri čemer je treba v celoti izpolnjevati naše obveznosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da je treba spremljati dejansko izvajanje te metode; poudarja tudi, da je v boju proti nepošteni svetovni konkurenci še posebej pomemben protisubvencijski instrument, ter da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje s pravili EU o državni pomoči;

74.  poudarja, da mora biti eno od osrednjih načel trgovinske politike Unije vzajemnost, zato da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja EU, zlasti na področju javnih naročil; poudarja, da prizadevanja za zagotavljanje večjega dostopa do tujih trgov javnih naročil ne smejo ogrožati razvijanja pravil EU v zvezi s socialnimi in okoljskimi merili; poudarja, da bi bil za Unijo zelo pomemben mednarodni instrument o javnih naročilih, ki bi vzpostavil potrebno vzajemnost, kadar bi trgovinski partnerji omejevali dostop do svojih trgov javnih naročil; želi spomniti na koristi neposrednih tujih naložb in meni, da bi moral predlog Komisije o nadzoru tujih naložb omogočiti večjo vzajemnost pri dostopu do trgov;

75.  poziva Komisijo, naj v pogajanjih in trgovinski izmenjavi upošteva potrebe malih in srednjih podjetij, da bi izboljšali njihovo konkurenčnost; je seznanjen s prizadevanji Komisije za boj proti nelojalni konkurenci v odmevnih primerih proti znanim podjetjem, a poudarja, da je zagotavljanje poštene konkurence prav tako izredno pomembno za mala in srednja podjetja;

76.  poudarja, da lahko imajo trgovinska politika EU in trgovinski sporazumi pomembno vlogo v boju proti korupciji;

77.  poudarja, da so za boj proti nelojalni konkurenci pomembne učinkovite in usklajene evropske carinske kontrole;

78.  poziva Komisijo, naj natančneje pojasni, kako bi lahko nepoštene trgovinske prakse obravnavali v okviru sedanje politike konkurence;

79.  zato pozdravlja predlog Komisije o novi Evropski mreži za konkurenco (ECN +), ob tem pa bi bile pomembne tudi odvračilne globe na področju politike konkurence; v zvezi s tem poudarja, da kadar zaprošeni organ zavrne izvršitev odločitve o naložitvi globe, mora biti to vedno ustrezno utemeljeno, in da bi bilo treba vzpostaviti sistem za reševanje morebitnih sporov med organi v takih primerih;

80.  je seznanjen s preiskavo sektorja elektronskega poslovanja in končnim poročilom o tem, ki kaže, da nekatere poslovne prakse v tem sektorju negativno vplivajo na pošteno konkurenco in omejujejo izbiro potrošnikov; meni, da bi morala biti ta preiskava glede na strategijo enotnega digitalnega trga izvedena v okviru širših prizadevanj Komisije za izvrševanje, zato da bi se politika na področju konkurence v celoti uporabljala za spletne trgovce na drobno;

81.  podpira namero Komisije, da se bo osredotočila na izvrševanje pravil EU o konkurenci v zvezi z razširjenimi poslovnimi praksami, ki nastajajo ali se razvijajo zaradi rasti elektronskega poslovanja, in poudarja, da mora Komisija okrepiti svoja prizadevanja za zagotovitev dosledne uporabe pravil EU o konkurenci v vseh državah članicah, tudi v zvezi s poslovnimi praksami v elektronskem poslovanju; poudarja, da morajo Komisija in nacionalni organi za konkurenco, glede na nesimetrično razmerje med velikimi trgovci na drobno in njihovimi dobavitelji aktivno izvrševati pravila o konkurenci, saj dobavitelji, zlasti mala in srednja podjetja, nimajo vedno stroškovno učinkovitega dostopa do pravnih sredstev;

82.  poziva, naj bo na enotnem digitalnem trgu več svobodne izbire za potrošnike; meni, da je pravica do prenosljivosti podatkov, določena v splošni uredbi o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679), dober pristop h krepitvi pravic potrošnikov in konkurence;

83.  meni, da lahko učinkovita politika konkurence dopolni ureditvene pobude na področju enotnega digitalnega trga ter da kadar do spodbud za regulativno ukrepanje pride predvsem kot posledica tržnega ravnanja nekaterih udeležencev, bi lahko škodo odpravili z ukrepi za konkurenco, s katerimi bi odpravili protikonkurenčne prakse, ne bi pa zavirali tistih, ki res želijo konkurirati na trgu;

84.  je zaskrbljen, ker proizvajalci vse pogosteje uporabljajo pogodbene omejitve spletne prodaje, kot je potrdila preiskava v sektorju elektronskega poslovanja, ter poziva Komisijo, naj podrobneje preuči tovrstne določbe, da ne bi neupravičeno omejevale konkurence; obenem poziva Komisijo, naj glede na te spremembe pregleda smernice o vertikalnih omejitvah in Uredbo Komisije (EU) št. 330/2010;

85.  je seznanjen z mnenjem generalnega pravobranilca Wahla z dne 26. julija 2017 o zadevi Coty Germany GmbH proti Parfümerie Akzente GmbH, da omejitve glede prodaje na spletnem trgu v sporazumih o distribuciji ne bi smele šteti za resne omejitve v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 330/2010;

86.  poudarja, da je dostop do sodnega varstva, ki lahko vključuje tudi razpoložljivost kolektivnih pravnih sredstev, bistven za uresničevanje ciljev politike EU na področju konkurence; poudarja, da pomanjkanje teh možnosti slabi konkurenco, delovanje notranjega trga in pravice potrošnikov;

87.  opozarja, da morajo države članice, če se želijo učinkovito boriti proti protikonkurenčnim praksam, sprejeti gospodarsko politiko, ki bo skladna z načeli odprtega tržnega gospodarstva in bo temeljila na pošteni konkurenci, saj izključno protekcionistični ukrepi slabijo delovanje enotnega trga; poudarja, da je treba odpraviti nelojalno konkurenco, vključno z neprijavljenim delom in izogibanjem pravilom o napotitvi delavcev, a brez poseganja v prosti pretok delavcev, saj je to ena temeljnih svoboščin notranjega trga;

88.  meni, da je posvetovanje, ki ga je Komisija izvedla o možnem izboljšanju nadzora EU nad združitvami, zelo pomembno; meni, da je treba zlasti na digitalnem področju zagotoviti, da združitve ne bodo ovirale konkurence na notranjem trgu EU; zato Komisijo še enkrat poziva, naj skrbno preveri, ali se v sedanji praksi ocenjevanja v zadostni meri upoštevajo razmere na digitalnih trgih ter internacionalizacija trgov; poleg tega poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju tržne moči upošteva vlogo dostopa do podatkov in informacij ter naj preveri, ali združevanje podatkov in informacij o potrošnikih med združitvijo izkrivlja konkurenco in ali so zaradi dostopa podjetja do izključnih analitskih metod in patentov iz tega izključeni konkurenti; ponavlja svoj poziv Komisiji, naj pojasni, kako opredeljuje najmanjše število subjektov na trgu, potrebno za pošteno konkurenco, ter kako ohranja možnost, da lahko nova podjetja, zlasti zagonska, vstopijo na zelo koncentrirane trge;

89.  poziva države članice, naj poskrbijo za pravilno izvrševanje pravil EU o javnih naročilih, da bi zagotovile pošteno konkurenco, po potrebi tudi z merili za varstvo socialnih pravic, okolja in potrošnikov, ter naj spodbujajo uporabo dobre prakse v postopkih javnih organov; meni, da bodo elektronski postopki za oddajo javnih naročil malim in srednjim podjetjem omogočili lažji dostop do javnega naročanja, povečali bodo preglednost, poleg tega pa bodo omogočili učinkovitejše spremljanje kršitev pravil o konkurenci: prav tako poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za dostop do trga za mala in srednja podjetja z manjšimi naročili, kadar je to združljivo z glavnimi cilji javnega naročila, in naj skrbno spremlja centralizacijo nakupov na trgih javnih naročil;

90.  pozdravlja, da so bila v okviru strategije za enotni digitalni trg sprejeta pravila o prenosljivosti predplačniških storitev, s čimer se bo izboljšala konkurenca na notranjem trgu, potrošniki pa bodo pridobili več pravic;

91.  meni, da bi morala biti merila za pridružitev selektivni distribuciji ali franšizni mreži pregledna, da bi zagotovili, da ta merila ne bi kršila politike konkurence in svobodnega delovanja enotnega trga; poudarja, da morajo biti ta merila objektivna, kakovostna, nediskriminatorna in nikakor ne smejo presegati tega, kar je potrebno; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev preglednosti;

92.  ugotavlja, da je tveganje tajnega dogovarjanja med konkurenti vse večje, med drugim tudi zaradi programske opreme za spremljanje cen; meni, da lahko pride do usklajenega ravnanja kljub temu, da je stik med konkurenti šibkejši, kot zahtevajo veljavni predpisi, morda celo avtomatiziran, saj algoritmi medsebojno delujejo neodvisno od usmeritve enega ali več akterjev na trgu; poziva Komisijo, naj bo pozorna na tovrstne nove izzive za svobodno konkurenco;

93.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi se povezala z mednarodnimi partnerji in večstranskimi forumi na področju politike konkurence; meni, da postaja mednarodno sodelovanje vse pomembnejše, kadar podjetja, zoper katera se ukrepa, delujejo v več jurisdikcijah;

94.  meni, da bo razširitev mreže prostotrgovinskih sporazumov, v katere je vključena Evropska unija, koristna za izvrševanje zakonodaje o konkurenci na svetovni ravni; spodbuja Komisijo, naj v zvezi s tem poišče še več priložnosti za trgovinske sporazume in naj vanje vključi močna protimonopolna pravila in pravila o državni pomoči;

95.  meni, da bi bilo treba pri politiki konkurence upoštevati posebno naravo kmetijskega sektorja; želi spomniti, da člen 42 PDEU priznava poseben status kmetijskemu sektorju, kar zadeva konkurenčno pravo, ki je bil potrjen med zadnjo reformo skupne kmetijske politike, tako da dovoljuje vrsto odstopanj in izvzetij od določb člena 101 PDEU; se zaveda, da je namen skupne kmetijske politike zagotoviti kmetijski skupnosti primeren življenjski standard, saj se nenehno spoprijema z gospodarskimi in podnebnimi tveganji; želi spomniti, da politika konkurence ščiti predvsem interese potrošnikov in le redko upošteva specifične interese in težave kmetijskih proizvajalcev; poudarja, da je treba v politiki konkurence zagovarjati interese kmetov enako intenzivno kot interese potrošnikov, in sicer z zagotavljanjem poštenih konkurenčnih pogojev in pogojev dostopa do notranjega trga, zato da bi spodbudili naložbe in inovacije, zaposlovanje, zmožnost kmetijskih podjetij za preživetje in uravnotežen razvoj podeželskih območij v EU ter da bi uveljavljali preglednost za udeležence na trgu;

96.  vztraja, da pojma „poštena cena“ ne bi smeli dojemati kot najnižjo možno ceno za potrošnika, temveč kot razumno ceno, ki omogoča pošteno plačilo vsem stranem v verigi preskrbe s hrano;

97.  meni, da so skupne dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev in njihova združenja (tudi načrtovanje proizvodnje in pogajanja o prodaji in pogodbenih pogojih), potrebne za uresničevanje ciljev skupne kmetijske politike, opredeljenih v členu 39 PDEU, zato bi morale biti, če se zares izvajajo, izvzete iz uporabe člena 101 PDEU, s tem pa bi pomagali izboljšati konkurenčnost kmetov; ugotavlja, da se sedanja odstopanja v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni skupni ureditvi trgov) ne uporabljajo v celoti in da kmetom in njihovim organizacijam ni zagotovljene dovolj pravne varnosti zaradi premajhne jasnosti teh odstopanj, težav pri njihovem izvajanju in ker jih nacionalni organi za konkurenco, ne uporabljajo enotno; pozdravlja dejstvo, da bo Uredba (EU) 2017/2393(12) poenostavila pravila, ki veljajo za kolektivne organizacije kmetov, in razjasnila vlogo in pristojnosti organizacij proizvajalcev, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, na področju konkurenčnega prava, zato da bi povečali njihovo pogajalsko moč, hkrati pa zagotovili spoštovanje načel iz člena 39 PDEU;

98.  pozdravlja, da naj bi bil v okviru Uredbe (EU) 2017/2393podaljšan sveženj ukrepov za mleko iz leta 2012, saj so bila poročila o njegovem izvajanju(13) spodbudna, pomaga pa tudi krepiti položaj pridelovalcev mlečnih izdelkov v verigi preskrbe s hrano; kljub temu poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka in ugotovi, ali bi bilo treba določbe o pogodbenih pogajanjih v sektorju mleka in mlečnih izdelkov razširiti na druge kmetijske sektorje, da bi jih zajeli v področju uporabe, saj bi kmetje in organizacije proizvajalcev imeli bolj proste roke pri načrtovanju proizvodnje, pridobili bi pravico do kolektivnih pogajanj in pogajanj o prodaji ter pogodbenih pogojih, tako da bi bile cene in količine jasno določene;

99.  poziva k ureditvi izrecnega in samodejnega odstopanja od člena 101 PDEU na podlagi načel nujnosti in sorazmernosti, da bi kmetijske medpanožne organizacije lahko izpolnjevale svoje naloge iz uredbe o enotni skupni ureditvi trgov, kar bi prispevalo k doseganju ciljev iz člena 39 PDEU;

100.  predlaga, da se možnosti iz uredbe o enotni skupni ureditvi trgov za uvedbo ukrepov za uravnavanje ponudbe, ki naj bi se sprejemali za sire z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (člen 150), stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (člen 172) in vina (člen 167), razširijo na proizvode z oznako kakovosti, da se še tu zagotovi več možnosti za prilagajanje ponudbe povpraševanju;

101.  pozdravlja, da Uredba (EU) 2017/2393vzpostavlja postopek, ko lahko skupina kmetov prosi Komisijo za nezavezujoče mnenje o skladnosti skupnega ukrepa s splošnim odstopanjem od pravil konkurence po členu 209 uredbe o enotni skupni ureditvi trga; Komisijo vseeno poziva, naj na podlagi priporočila projektne skupine za kmetijske trge razjasni področje uporabe za splošno izvzetje kmetijstva, zato da bo odstopanje opredeljeno tako, da bo neuporaba člena 101 PDEU – kjer ta možnost obstaja – veljavna in izvedljiva;

102.  poudarja, da bi morala skupna kmetijska politika v obdobjih velikih tržnih neravnovesij, ko je kmetijski sektor v nevarnosti ter utegne vse državljane prizadeti ogrožena osnovna preskrba s hrano, zagotoviti kmetom podporo in dodatna, časovno omejena in povsem utemeljena izvzetja iz pravil konkurence; meni, da bo zaradi sprememb, uvedenih v okviru Uredbe (EU) 2017/2393, lažje aktivirati določbe člena 222 uredbe o enotni skupni ureditvi trga, ki dovoljujejo začasna odstopanja od prava konkurence;

103.  poziva k nadaljnjemu razvoju evropskega orodja za spremljanje cen hrane, da bi z boljšimi in bolj razčlenjenimi podatki lažje prepoznavali krize v agroživilskem sektorju; pri tem poudarja, da je treba k opredeljevanju in zbiranju podatkov pritegniti tudi organizacije kmetov;

104.  poudarja, da Komisija priznava, da so kmetijski proizvajalci najmanj koncentrirana raven v verigi preskrbe s hrano, medtem ko so njihovi dobavitelji in kupci pogosto precej večji in bolj koncentrirani, tako da prihaja do neenakovrednega razmerja ter negativnih in nepoštenih trgovinskih praks (v nekaterih velikih distribucijskih verigah, pri predelovalcih in maloprodajnih trgovcih), ki jih ne moremo odpraviti samo s politiko konkurence, tako da je potrebna tudi usklajenost z drugimi politikami; zato poziva Komisijo, naj natančneje opredeli pojem prevladujočega položaja in njegove zlorabe, pri tem pa upošteva stopnjo koncentracije in pogajalsko moč sektorjev proizvodnih sredstev in surovin, predelave in trgovine na drobno; poleg tega ugotavlja, da bo Uredba (EU) 2017/2393 vzpostavila nekatere določbe o pravici do pisnih pogodb in do pogajanj o pogodbenih pogojih za delitev vrednosti vzdolž dobavne verige, kar bo pomagalo umiriti odnose med deležniki, ukrepati proti nepoštenim trgovinskim praksam, spodbosti kmete k večji odzivnosti na tržne signale, izboljšati sporočanje in prenos cen ter bo pripomoglo k ponudbi, ki bo bolj ustrezala povpraševanju; poziva Komisijo in nacionalne organe za konkurenco, naj poskrbijo, da bo blago pravilno razvrščeno in bo zanj določena ustrezna cena, ter da se bodo zlorabe in nepoštene trgovinske prakse, ki škodujejo kmetom, spremljale in odpravljale z zavezujočimi ukrepi in da bodo kaznovane; meni, da bi bilo treba preučiti obstoječe nacionalne sisteme, da se poišče najboljša praksa;

105.  priznava, da se pravo konkurence doslej ni uporabljalo za odpravljanje nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano ne na evropski ne na nacionalni ravni; ugotavlja, da se v zvezi s tem izvajajo namenska nacionalna pravila, ki pa niso popolnoma učinkovita pri reševanju endemičnega problema nepoštenih trgovinskih praks in neravnovesja moči v verigi preskrbe s hrano; poziva Komisijo, naj nemudoma objavi in odobri napovedani zakonodajni predlog EU o nepoštenih trgovinskih praksah, zagotovi harmoniziran pravni okvir, ki bo proizvajalce in kmete bolje ščitil pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, in poskrbi za dodatno utrditev notranjega trga;

106.  opozarja da je Evropski parlament že pozval Komisijo in nacionalne organe za konkurenco, naj se dejansko odzovejo na izražene pomisleke glede skupnega učinka, ki ga imata hitro koncentriranje v sektorju distribucije na nacionalni ravni ter nastajanje zavezništev med velikimi distributerji na evropski in mednarodni ravni, tako na začetek verige preskrbe s hrano kot na distributerje in potrošnike; meni, da se zaradi tega strukturnega razvoja pojavljajo pomisleki glede morebitnih strateških zavezništev, zmanjševanja konkurence in zmanjševanja manevrskega prostora za naložbe v inovacije v verigi preskrbe s hrano;

107.  poziva države članice in institucije EU, naj po brexitu na prvo mesto postavijo okrepitev enotnega trga, in sicer z zagotovitvijo popolnega spoštovanja zakonodaje EU in odstopanj na področju konkurence ter drugih standardov, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji med državami članicami;

108.  opozarja, da se je individualna zgornja meja pomoči de minimis v kmetijskem sektorju v letu 2013 podvojila (s 7 500 EUR na 15 000 EUR), da bi se odzvali na porast podnebnih, zdravstvenih in gospodarskih kriz; poudarja, da je bila ob tem nacionalna zgornja meja de minimis dvignjena le malo (z 0,75 % na 1 % vrednosti nacionalne kmetijske proizvodnje), s čimer se je zmanjšal manevrski prostor držav članic za pomoč kmetijam v težavah; zato poziva, naj se nacionalna zgornja meja de minimis dvigne na 1,25 % nacionalne kmetijske proizvodnje, da bi ublažili težek gospodarski položaj kmetov; opozarja, da bi morala usklajena pravila za pomoč de minimis pomagati izboljšati položaj kmetov brez ponovnega nacionaliziranja kmetijske politike;

109.  poudarja, da je pomembno nameniti dovolj sredstev za omogočanje dostopa do visokohitrostnih širokopasovnih omrežij, da bi sledili tehnološkemu napredku in povečali konkurenčnost, zlasti na podeželskih in oddaljenih območjih;

110.  ker odpiranje evropskega trga zelo konkurenčnim trgovinskim partnerjem in velikim izvoznikom kmetijskih proizvodov, za katere veljajo drugačni standardi, prinaša tveganje za najobčutljivejše evropske kmetijske panoge; poziva Komisijo, naj zaradi občutljivega finančnega položaja in temeljne družbene vloge kmetijskih proizvajalcev v Evropi v celoti upošteva učinek izkrivljanja trga, do katerega bi utegnilo priti zaradi trgovinskih sporazumov s tretjimi državami;

111.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim in po potrebi regionalnim organom za konkurenco.

(1) UL L 187, 26.6.2014, str. 1.
(2) UL L 156, 20.6.2017, str. 1.
(3) UL C 262, 19.7.2016, str. 1.
(4) UL C 93, 24.3.2017, str. 71.
(5) UL C 35, 31.1.2018, str. 71.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0434.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0027.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0428.
(9) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(10) https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/aar-comp-2016_en_0.pdf
(11) Na primer poglobljena preiskava Komisije o možni shemi državne pomoči v zvezi z izjemo pri financiranju skupin v pravilih Združenega kraljestva o tujih odvisnih družbah (SA.44896).
(12) Uredba (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (UL L 350, 29.12.2017, str. 15).
(13) Poročili o razvoju razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov ter učinku določb svežnja ukrepov za mleko (COM(2016)0724 in COM(2014)0354).


Nezaupanje v cepljenje in upadanje stopenj precepljenosti v Evropi
PDF 273kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o nezaupanju v cepljenje in upadanju stopenj precepljenosti v Evropi (2017/2951(RSP))
P8_TA(2018)0188B8-0188/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z naslovom Otroško cepljenje: dosežki in izzivi v zvezi z otroškim cepljenjem v Evropi in obeti za naprej, ki so jih sprejeli ministri za zdravje držav članic EU dne 6. junija 2011(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2014 o cepljenju kot učinkovitem načinu zagotavljanja javnega zdravja(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2017 z naslovom Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (COM(2017)0339),

–  ob upoštevanju svetovnega akcijskega načrta za cepljenje Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki ga je podprlo vseh 194 držav članic na zasedanju Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije maja 2012,

–  ob upoštevanju resolucije 68.6, ki jo je sprejelo vseh 194 držav članic na zasedanju Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 26. maja 2015,

–  ob upoštevanju evropskega akcijskega načrta SZO za cepljenje za obdobje 2015–2020, sprejetega 18. septembra 2014,

–  ob upoštevanju tehničnega poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z dne 27. aprila 2017 o informacijskih sistemih v zvezi s cepljenjem v EU in EGP,

–  ob upoštevanju tehničnega poročila centra ECDC z dne 14. junija 2017 o cepljenju in boleznih, ki jih je mogoče s cepljenjem preprečiti: temeljno znanje,

–  ob upoštevanju politične izjave s srečanja na visoki ravni Generalne skupščine OZN dne 21. septembra 2016 o odpornosti proti antimikrobikom,

–  ob upoštevanju poročila Svetovne banke iz marca 2017 Drug-Resistant Infections: A Threat to Our Economic Future (Okužbe, odporne proti zdravilom: grožnja naši gospodarski prihodnosti),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta 2009/1019/EU z dne 22. decembra 2009 o cepljenju proti sezonski gripi(3),

–  ob upoštevanju vedno večjega števila medcelinskih potnikov,

–  ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o nezaupanju v cepljenje in upadanju stopenj precepljenosti v Evropi (O-000008/2018 – B8-0011/2018 in O-000009/2018 – B8-0012/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so se svetovni voditelji na področju zdravstvene politike decembra 2010 zavezali, da bodo zagotovili odkrivanje, razvoj in svetovno razširjanje cepiv, ki rešujejo življenja, zlasti v najrevnejših državah, in ker so desetletje, ki je sledilo (2011-2020), razglasili za „desetletje cepiv“;

B.  ker je strošek celotnega paketa cepiv za enega otroka, tudi pri najnižjih svetovnih cenah, med letoma 2001 in 2014 poskočil kar za 68-krat; ker to povečanje cen ni upravičeno in ni skladno s ciljem trajnostnega razvoja, da bi zagotovili zdrava življenja in spodbujali dobro počutje vseh starostnih skupin;

C.  ker so med državami EU in Evropskega gospodarskega prostora velike razlike, kar zadeva priporočena cepiva in organizacijo zdravstvenih storitev;

D.  ker so vse države članice EU podprle evropski akcijski načrt WHO za cepljenje za obdobje 2015–2020;

E.  ker spodbujanje visoke stopnje precepljenosti varuje državljane pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem in ki v državah z nizkimi stopnjami precepljenosti in imunizacije povzročajo pandemije;

F.  ker ima v skladu z anketo na svetovni ravni, opravljeno v okviru Projekta za zaupanje v cepiva, evropska regija najbolj negativne odzive v smislu dojemanja pomembnosti cepljenja ter njegove varnosti in učinkovitosti, kar vodi k najvišji stopnji nezaupanja v cepljenje med prebivalstvom(4);

G.  ker je upadanje cepljenja v Evropi privedlo do večjih izbruhov ošpic in z njimi povezanih smrti v več evropskih državah;

H.  ker je za nekatere države članice na podlagi pristopa „eno zdravje“ cepljenje domačih in hišnih živali pomemben ukrep za preprečevanje izbruhov čezmejnih bolezni živali in omejevanje tveganja nadaljnjih okužb in so ga uvedle tudi za okužbe z bakterijami, kot so Coxiella burnettii in druge bakterijske in virusne bolezni, ki prav tako pomenijo tveganje za javno zdravje;

I.  ker je bilo v Evropi v obdobju 2008–2015 zabeleženih 215000 primerov bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kar ne vključuje gripe(5);

1.  priznava vlogo, ki bi jo lahko imela cepiva pri boju zoper odpornost proti antimikrobikom (AMR) in ki bi jo bilo treba še naprej raziskovati;

2.  priznava vlogo, ki bi jo lahko imela cepiva pri zmanjšanju potrebe po antibiotikih, saj pomagajo pri omejevanju širjenja odpornosti proti protimikrobnim snovem (AMR), to vlogo pa bi bilo treba še naprej raziskovati; vendar poudarja, da mora nujno zmanjšanje pretirane uporabe in zlorabe antibiotikov ter pretirane izpostavljenosti antibiotikom ostati prednostna naloga;

3.  ugotavlja, da cepljenje po ocenah vsako leto prepreči 2,5 milijona smrtnih žrtev po svetu ter zmanjšuje stroške zdravljenja za posamezne bolezni, vključno s protimikrobnim zdravljenjem;

4.  pozdravlja dejstvo, da je uvedba obsežnih zaščitnih cepljenj v Evropi pomembno prispevala k izkoreninjenju ali upadu številnih nalezljivih bolezni; je kljub temu zaskrbljen zaradi zaskrbljujočega nezaupanja v cepljenje ter pomanjkanja nacionalnih priporočil, pri katerih bi se upoštevalo starajoče prebivalstvo, in poziva k večji preglednosti pri proizvodnji cepiv in ukrepih, da bi pomirili evropske državljane;

5.  poudarja, da so cepiva temeljito preizkušena v več preskusnih fazah, preden jih predhodno odobri Svetovna zdravstvena organizacija in odobri Evropska agencija za zdravila, ki jih tudi redno preverja; poudarja, da morajo raziskovalci prijaviti vsako navzkrižje interesov;

6.  predlaga, da se raziskovalci, ki imajo navzkrižje interesov, izključijo iz ocenjevalnih odborov; poziva k odpravi zaupnosti razprav ocenjevalnega odbora Evropske agencije za zdravila; predlaga, da se znanstveni in klinični podatki, ki so podlaga za sklepe odbora in katerih anonimnost je vnaprej zajamčena, objavijo;

7.  poudarja, da je v evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom ugotovljeno, da je imunizacija s cepljenjem stroškovno učinkovit javnozdravstveni ukrep v boju zoper odpornost proti antimikrobikom(6);

8.  pozdravlja zavzetost Komisije v zvezi z vprašanjem cepljenja in vključitev pobude za cepljenje v okvir delovnega programa Komisije za leto 2018; pozdravlja objavo časovnega načrta za priporočilo Sveta o krepitvi sodelovanja v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem;

9.  izraža podporo Komisiji, ki je v svojem akcijskem načrtu zoper odpornost proti antimikrobikom napovedala, da bo zagotovila spodbude za povečanje uporabe diagnostike, alternativ antimikrobikom in cepiv(7);

10.  pozdravlja bližajoči se začetek skupnega ukrepa, ki ga sofinancira zdravstveni program EU in katerega cilj je povečati precepljenost;

11.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo pravno podlago za cepljenje; poudarja, da sta v skladu s ciljem 1 evropskega akcijskega načrta za cepljenje za obdobje 2015–2020 vzpostavitev in izvajanje ustreznega zakonodajnega okvira bistvenega pomena za opredelitev nacionalnih prednostnih nalog in sprejemanje oprijemljivih ukrepov za oblikovanje trajnostne zaveze k imunizaciji;

12.  odločno podpira sporazum o skupnem javnem naročanju, ki državam članicam in Komisiji daje okvir za skupno naročanje cepiv in s tem možnost za združitev kupne moči držav članic, hkrati pa zagotavlja, da so cepiva proti pandemijam in drugim boleznim na voljo v zadostnih količinah, da je dostop do cepiv zagotovljen in da so vse sodelujoče države članice obravnavane enako;

13.  izraža zadovoljstvo, da je 24 držav članic podpisalo sporazum o skupnem javnem naročanju, kar pomeni, da sporazum zajema 447,8 milijona od 508,2 milijona državljanov EU; poziva tiste države članice, ki ga še niso podpisale, naj to storijo ter tako zagotovijo, da so vanj zajeti vsi državljani EU;

14.  opozarja na pomen preglednosti pri oblikovanju in ohranjanju zaupanja javnosti v zdravila;

15.  opozarja na pomen uredbe o kliničnih preskušanjih(8) pri spodbujanju in omogočanju raziskav novih cepiv in zagotavljanju preglednosti rezultatov kliničnih preskušanj; poziva Komisijo in Evropsko agencijo za zdravila, naj brez nadaljnjega odlašanja izvajata uredbo o kliničnem preizkušanju, zlasti z vzpostavitvijo evropskega portala in podatkovne zbirke, pri izvajanju katerih je v zadnjih dveh letih prišlo do znatnih zamud; nadalje poziva vse udeležene strani, naj zagotovijo, da trenutni postopek premestitve Evropske agencije za zdravila na bo povzročil dodatnih motenj ali zamud pri delu agencije;

16.  poziva države članice, naj zagotovijo, da so ustrezno cepljeni tudi vsi zdravstveni delavci; poziva Komisijo, naj obravnava stopnje cepljenosti zdravstvenih delavcev v sojem predlogu o priporočilu Sveta glede okrepljenega sodelovanja v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem;

17.  meni, da pobuda Komisije glede okrepljenega sodelovanja v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, ki jo bo Komisija predstavila v drugem četrtletju 2018 v obliki priporočila Sveta in je namenjena podpori državam članicam pri izvajanju programov cepljenja, zmanjšanju nezaupanja v cepljenje, krepitvi ponudbe cepiv ter splošnemu izboljšanju precepljenosti, dober korak; poziva Komisijo in Svet, naj pri oblikovanju priporočil upoštevata stališče Parlamenta;

18.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da epidemiološki podatki o sedanjem stanju cepljenja v državah članicah kažejo velike vrzeli pri sprejemanju cepiv in nezadostne stopnje precepljenosti za zagotovitev ustrezne zaščite; je zaskrbljen, ker je vse večje in razširjeno nezaupanje v cepljenje postalo skrb zbujajoč pojav zaradi različnih zdravstvenih posledic v državah članicah; glede na to, da se cepljenje uporablja kot preventivno sredstvo, poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo precepljenost podaljšala čez predšolsko obdobje in da bi lahko v vseživljenjski pristop k cepljenju vključili vse skupine prebivalstva;

19.  poudarja, da je upad zaupanja javnosti v cepljenje po vsem svetu razlog za zaskrbljenost in velik izziv za strokovnjake s področja javnega zdravja; ugotavlja, da se zaradi nezaupanja v cepljenje Evropa trenutno sooča z nepreprečljivimi izbruhi ošpic v več državah; poziva Komisijo, naj še naprej krepi svojo podporo nacionalnim prizadevanjem za povečanje precepljenosti;

20.  poudarja, da bi večja preglednost v postopku ocenjevanja cepiv in njihovih pomožnih sredstev ter financiranje neodvisnih raziskovalnih programov o njihovih morebitnih stranskih učinkih pripomogla k povrnitvi zaupanja v cepljenje;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo infrastrukturo za zbiranje podatkov za sledenje vzorcev nalezljivih bolezni in dejanski učinek cepiv, s katero bi podprli izvajanje programov cepljenja.

22.  je zaskrbljen zaradi velike raznolikosti cepiv, ki jih priporočajo, zagotavljajo in/ali predpisujejo različne države članice; je tudi zaskrbljen, ker te razlike glede obsega cepljenja povečujejo neenakost na področju zdravja med državami članicami in spodkopavajo prizadevanja za zatiranje in odpravo bolezni, ki jih je mogoče preprečiti;

23.  obsoja širjenje nezanesljivih, zavajajočih in neznanstvenih informacij o cepljenju, ki jih še podžigajo medijske polemike, medijski senzacionalizem in slabo novinarstvo; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo učinkovite ukrepe proti širjenju takih napačnih informacij in naj še naprej razvijajo kampanje ozaveščanja in obveščanja za povrnitev zaupanja v cepljenje ter okrepijo izobraževanje in dialog, zlasti za starše, vključno z uvedbo evropske platforme, namenjene povečanju obsega cepljenja ter tako preprečijo, da bi te zavajajoče informacije imele učinek;

24.  poudarja potrebo po vključujočih, dejanskih in na znanosti temelječih informacijah za državljane; poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo dialog z deležniki iz civilne družbe, gibanj na lokalni ravni, akademskih krogov, medijev in nacionalnih zdravstvenih organov za boj proti nezanesljivim, zavajajočim in neznanstvenim informacijam o cepljenju;

25.  je zaskrbljen, ker je v nekaterih državah članicah proračun, namenjen posebej cepljenju, omejen in zaradi visokih cen nekaterih cepiv, ki rešujejo življenja, ker to povzroča tveganje za dodatno zaostritev obstoječih neenakosti v zdravju; poziva Komisijo in države članice, naj čimprej izvedejo ukrepe iz resolucije z dne 2. marca 2017 o možnostih EU za izboljšanje dostopa do zdravil(9), obenem poudarja, da je cepljenje dolgoročno gledano eden najbolj ekonomičnih javnozdravstvenih ukrepov za sisteme zdravstvenega varstva;

26.  je zaskrbljen, ker visoke cene cepiva nesorazmerno prizadenejo države z nizkimi in srednjimi dohodki, vključno z državami, ki izgubljajo donatorsko podporo, ki so jo prej prejemale prek organizacije Gavi Vaccine Alliance; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za olajšanje dostopa do cepiv v zadevnih državah;

27.  pozdravlja spodbuden napredek, ki je bil dosežen v boju proti boleznim in vrstam raka, do katerih pride zaradi humanega virusa papiloma (HPV); poziva države članice, naj nadaljujejo razvoj teh programov ter raziščejo načine za zvišanje stopenj precepljenosti in preprečevanje drugih vrst raka, na primer z vključitvijo fantov v programe cepljenja;

28.  meni, da je nujno treba preveriti cepljenost migrantov in beguncev, ki vstopajo v države EU, ter jih po potrebi cepiti; poziva Komisijo in države članice, naj popišejo konkretne dejavnosti cepljenja za migrante in begunce, ki vstopajo v države EU, ter naj si odločno prizadevajo za odpravo ugotovljenih vrzeli;

29.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja cepiv in poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo rešitve za povečanje zalog cepiv in njihovo razpoložljivost, vključno z ureditvami za skladiščenje cepiv;

30.  poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo kampanje za ozaveščanje med zdravstvenimi delavci, ki opravljajo cepljenja, o njihovi obveznosti, tako moralni kot etični, da varujejo javno zdravje na tak način, da pacientom (ali njihovim zakonitim skrbnikom) zagotovijo zadostne informacije o cepivih, tako da so pred odločitvijo o cepljenju ustrezno obveščeni;

31.  opozarja, da so zdravstveni delavci bistveni za javno sprejemanje cepljenja in se njihova priporočilo redno navajajo kot glavni razlog za cepljenje(10);

32.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo celovit in izčrpen akcijski načrt EU o socialni problematiki nezaupanja v cepljenje, v katerem naj se okrepijo zaveze držav članic k imunizaciji kot prednostnemu ukrepu na področju zdravstva, vključno s prednostnimi ukrepi za posamezne regije ter ob upoštevanju različnih okoliščin in posebnih izzivov, s katerimi se srečujejo države članice;

33.  poziva Komisijo, naj spodbuja bolj usklajen časovni razpored cepljenja po vsej EU in izmenjavo primerov dobre prakse ter naj skupaj z državami članicami preuči možnosti za vzpostavitev platforme EU za spremljanje varnosti in učinkovitosti cepiv, da bi se zagotovil enakomeren obseg cepljenja po vsej Evropi, zmanjšale neenakosti na področju zdravja in povečalo zaupanje v programe cepljenja in cepiva; poziva Komisijo, naj uvede ciljno usmerjene pobude glede cepljenja, kot je evropski dan cepljenja proti gripi, s čimer bi vsako leto začeli kampanjo cepljenja v skladu z 75-odstotnim ciljem precepljenosti, določenim v priporočilih Sveta o sezonski gripi;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru pristopa „eno zdravje“ s pomočjo finančnih in političnih spodbud sprejmejo konkretne ukrepe za povečanje precepljenosti ljudi, po potrebi pa tudi živali, ter se tako bolj stroškovno učinkovito borijo proti nalezljivim boleznim in odpornosti proti antibiotikom, tudi v okviru prihodnje skupne kmetijske politike po letu 2020;

35.  poziva države članice, naj Komisiji in Svetovni zdravstveni organizaciji pravočasno zagotovijo podatke o cepljenju in boleznih, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetovni zdravstveni organizaciji in vladam držav članic.

(1) UL C 202, 8.7.2011, str. 4.
(2) UL C 438, 6.12.2014, str. 3.
(3) UL L 348, 29.12.2009, str. 71.
(4) Larson, Heidi J. et al. (2016), „The State of Vaccine Confidence 2016: Global Insights Through a 67-Country Survey“ (Stanje na področju zaupanja v cepljenje v letu 2016: Informacije na svetovni ravni na podlagi ankete, opravljene v 67 državah), EBioMedicine; zvezek 12, 2016, str. 295–301.
(5) Svet za zunanje odnose, Vaccine-Preventable Outbreak Maps (Zemljevid izbruhov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti s cepljenjem) 2015.
(6) Glej akcijski načrt, str. 10.
(7) Glej akcijski načrt, str. 12.
(8) Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1).
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0061.
(10) Leask J., Kinnersley P., Jackson C., Cheater F., Bedford H., Rowles G., Communicating with parents about vaccination: a framework for health professionals (Komunikacija s starši o cepljenju: okvir za zdravstvene delavce), BMC Pediatrics, 2012, zvezek 12, str. 12–154.


Izvajanje direktive o evropski odredbi o zaščiti
PDF 381kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o izvajanju Direktive 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti (2016/2329(INI))
P8_TA(2018)0189A8-0065/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 18, 19, 21, 79 in 82 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 3, 6, 20, 21, 23, 24, 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi nasilja nad ženskami, ki je bila sprejeta 20. decembra 1993,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta 20. novembra 1989 v New Yorku,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2000), Peking +10 (2005), Peking +15 (2010) in Peking +20 (2015),

–  ob upoštevanju Splošne pripombe Odbora OZN za pravice invalidov z dne 26. avgusta 2016 k členu 6 („Invalidne ženske“) Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulske konvencije) in Sklepov Sveta (EU) 2017/865(1) in (EU) 2017/866 z dne 11. maja 2017(2) o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima,

–  ob upoštevanju podpisa Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) s strani vseh držav članic,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(6), ter Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. Decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. junija 2012 z naslovom „Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016“ (COM(2012)0286),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah(9),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami(10),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu(11),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(12),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 10. junija 2011 o načrtu za okrepitev pravic in zaščite žrtev, zlasti v kazenskem postopku(13),

–  ob upoštevanju Stockholmskega programa – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje(14),

–  ob upoštevanju programa za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom „Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019“ (SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom „Nasilje nad ženskami  vseevropska raziskava“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2009(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(18),

–  ob upoštevanju Evropske ocene izvajanja Direktive 2011/99/EU službe za raziskave Evropskega parlamenta (PE 603.272), ki jo je opravil oddelek za naknadno oceno učinka,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0065/2018),

A.  ker se z vsemi oblikami nasilja nad človekom neposredno krši njegovo dostojanstvo, ki je osnova vseh temeljnih človekovih pravic in ga je zato treba spoštovati in varovati; ker je nasilje nad ženskami okrutna oblika diskriminacije ter kršitev človekovih in temeljnih pravic;

B.  ker obstaja tveganje, da bodo žrtve nasilja in zlorabe postale žrtve ponovne in ponavljajoče se viktimizacije, maščevanja in ustrahovanja; ker je zato njihova ustrezna zaščita tudi prek meja v veliki meri odvisna od ozaveščenosti žrtev, širše družbe in vseh strokovnih delavcev, ki prihajajo z njimi v stik, vključno z udeleženimi akterji, kot so zavetišča;

C.  ker neustrezna zaščita posameznika pred nasiljem zaradi spola negativno vpliva na družbo kot celoto;

D.  ker je varovanje osebne celovitosti in svobode vsakega posameznika najpomembnejši vidik varnosti vsake družbe; ker bi zagotavljanje osebne varnosti in zaščita vseh posameznikov pred nasiljem zaradi spola morala biti deležna prednostne obravnave v Evropski agendi za varnost;

E.  ker nasilje ter fizična, psihična in spolna zloraba nesorazmerno bolj prizadenejo ženske(19); ker je vsaka tretja ženska v EU po dopolnjenem petnajstem letu starosti doživela fizično in/ali spolno nasilje; ker se razsežnost in resnost nasilja nad ženskami v nekaterih državah članicah pogosto zanemarjata in trivializirata ter ker se še vedno v zaskrbljujoči meri krivda pripisuje žrtvi; ker samo tretjina žensk, ki so jih partnerji fizično ali spolno zlorabili, to sporoči pristojnim organom;

F.  ker je zagotavljanje enakosti spolov na vseh področjih temeljno načelo Evropske unije in temeljni element boja proti nasilju zaradi spola;

G.  ker Istanbulska konvencija, ki so jo EU in vse države članice podpisale, ne pa tudi ratificirale(20), določa, da se vse njene določbe, še posebej ukrepi za zaščito pravic žrtev, zagotavljajo brez kakršne koli diskriminacije, in izrecno poziva podpisnice k priznanju zalezovanja kot kaznivega dejanja; ker bosta ratifikacija in celovito izvrševanje Istanbulske konvencije prispevala k premostitvi izzivov, ki jih prinaša evropska odredba za zaščito, z oblikovanjem doslednega evropskega pravnega okvira za preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu;

H.  ker morajo države članice za zmanjšanje ocenjenega števila neprijavljenih primerov nasilja uvesti in izboljšati instrumente zgodnjega opozarjanja in zaščite, da bi se ženske počutile varne in bi prijavljale nasilje zaradi spola; ker je precejšnje število nezabeleženih primerov nasilja zaradi spola mogoče povezati s pomanjkanjem javnih sredstev; ker morajo imeti ustrezni organi strukture, kot so zavetišča, ki nudijo zdravstveno in forenzično podporo, psihološko svetovanje in pravno pomoč, da ustvarjajo varna zatočišča za ženske, ki so žrtve nasilja zaradi spola;

I.  ker prosto gibanje v EU pomeni, da se ljudje pogosto gibajo iz ene države v drugo; ker evropska odredba o zaščiti temelji na potrebi po zaščiti pravic in svoboščin žrtev, zlasti po spoštovanju pravice žrtev in potencialnih žrtev, da uživajo svobodo gibanja, in po zagotovitvi njihovega stalnega varstva pri uveljavljanju te pravice;

J.  ker je preprečevanje nasilja z vlaganjem v kampanje za ozaveščanje in informiranje z učinkovito medijsko pokritostjo, v izobraževanje in v usposabljanje strokovnjakov ključni element v boju proti nasilju zaradi spola; ker Istanbulska konvencija zavezuje podpisnice, da preprečujejo nasilje zaradi spola in stereotipe z obravnavanjem vloge medijev; ker splošno pomanjkanje ozaveščenosti o obstoju evropske odredbe za zaščito med žrtvami, ki so deležne nacionalnih zaščitnih ukrepov, negativno vpliva na njeno izvajanje; ker kampanje in programi ozaveščanja za boj proti trivializaciji nasilja v družini in nasilja zaradi spola prispevajo k večji pripravljenosti žrtev, da zlorabe prijavljajo in zaprošajo za nacionalne in evropske odredbe o zaščiti ter povečujejo njihovo zaupanje v pristojne organe;

K.  ker je leta 2010, ko je Evropski svet predlagal evropsko odredbo o zaščiti, v EU prebivalo 118 000 žensk, ki so bile deležne zaščitnih ukrepov v zvezi z nasiljem zaradi spola; ker je bilo leta 2011 ocenjeno, da bi v povprečju 1180 posameznikov v EU potrebovalo trajne čezmejne zaščitne ukrepe;

L.  ker imajo nevladne organizacije v številnih državah članicah pogosto ključno vlogo pri podpori žrtvam;

M.  ker so evropske odredbe o zaščiti instrumenti vzajemnega priznavanja in sodelovanja, ki ne morejo pravilno delovati ali zaščititi žrtev, dokler jih ne izvajajo vse države članice;

N.  ker v nekaterih državah članicah zlasti v primerih nasilja sprejemajo zaščitne ukrepe na podlagi kazenskih postopkov, medtem ko jih v drugih izdajajo na podlagi civilnih postopkov;

O.  ker v državah članicah EU obstaja veliko različnih odredb o zaščiti, zaradi različnih pravnih sistemov v državah članicah pa se izvajanje evropskih odredb o zaščiti sooča s številnimi težavami, kar bi lahko posledično ogrozilo pravilno uporabo odredb za žrtve ter omejilo število izdanih odredb;

P.  ker večina držav članic nima registrskega sistema za zbiranje podatkov o evropskih odredbah o zaščiti in ker tudi ni centralnega evropskega registra za zbiranje vseh ustreznih podatkov EU; ker je zaradi pomanjkljivih podatkov težko oceniti izvajanje evropske odredbe o zaščiti in odpraviti pomanjkljivosti v zakonodaji ali pri izvajanju;

Q.  ker se evropska odredba o zaščiti uporablja za žrtve vseh vrst kaznivih dejanj, tudi žrtve terorizma, trgovine z ljudmi, nasilja zaradi spola in organiziranega kriminala; ker je treba osebam v občutljivem položaju, ki so postale žrtve kaznivih dejanj, posvetiti posebno pozornost, ko zaprošajo za evropsko odredbo o zaščiti;

R.  ker obstaja močna povezava med delovanjem evropske odredbe o zaščiti in minimalnimi standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj iz Direktive 2012/29/EU;

1.  države članice poziva, naj jasno obsodijo nasilje zaradi spola in nasilje nad ženskami ter se zavežejo k odpravi vseh njegovih oblik ter naj zagotovijo ničelno toleranco do teh oblik nasilja;

2.  poziva države članice in Komisijo, naj vidik spola vključijo v vse svoje politike, zlasti tiste, ki bi utegnile biti povezane z ozaveščanjem in odkrivanjem nasilja nad ženskami ter varstvom žrtev in ohranjanjem njihove nedotakljivosti;

Splošna ocena izvajanja direktive in priporočila za boljše izvajanje in delovanje evropske odredbe o zaščiti

3.  potrjuje, da so vse države članice, ki jih zavezuje direktiva o evropski odredbi o zaščiti, Komisijo obvestile o prenosu navedene direktive v nacionalno zakonodajo;

4.  se zaveda pozitivnega učinka, ki ga vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice lahko ima na čezmejno zaščito žrtev; meni, da lahko evropska odredba o zaščiti postane učinkovit instrument za zaščito žrtev v sodobnem svetu, zaznamovanem z visoko mobilnostjo in brez notranjih meja; z zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da je bilo v državah članica od prenosa direktive o evropski odredbi o zaščiti zabeleženih le sedem evropskih odredb o zaščiti, čeprav je bilo v državah članicah v zadnjih letih na tisoče zaprosil za nacionalno odredbo o zaščiti in jih je bilo toliko tudi izdanih(21);

5.  obžaluje, da Komisija Parlamentu in Svetu do 11. januarja 2016 ni predložila poročila o uporabi direktive o evropski odredbi o zaščiti; poziva Komisijo, naj izpolni svoje obveznosti poročanja, kot je določeno v direktivi, ter naj v svoje poročilo vključi pregled nacionalnih zaščitnih ukrepov, pregled dejavnosti usposabljanja, analizo o tem, ali države članice spoštujejo pravico žrtve do brezplačne pravne pomoči, vključno z informacijami o tem, ali stroški v zvezi z odredbo o zaščiti bremenijo žrtve, in pregled kampanj ozaveščanja, ki potekajo v državah članicah;

6.  opozarja na obveznost države izvršitve, da priznanju evropske odredbe o zaščiti kljub zapletenosti in obstoječim pravnim izzivom pripiše enak pomen kot država izdaje;

7.  je zaskrbljen zaradi velikega razkoraka med usklajevanjem in komunikacijo med državami članicami pri izvrševanju evropske odredbe o zaščiti; poziva države članice, naj izboljšajo in skupaj povečajo sodelovanje in komunikacijo v zvezi s to odredbo, saj bi tako vzpostavili veliko bolj učinkovite postopke in sočasne čezmejne ukrepe med državami članicami;

8.  poudarja, da je treba izboljšati zbiranje statističnih podatkov, da bi ocenili obseg problematike in rezultate ukrepov, sprejetih za zmanjšanje nasilja zaradi spola; poziva države članice, naj standardizirajo in digitalizirajo oblike in postopke v zvezi z evropsko odredbo o zaščiti ter vzpostavijo nacionalni registrski sistem evropskih odredb o zaščiti, da bi zbirali podatke, in izboljšajo izmenjavo informacij s Komisijo in državami članicami; poziva države članice, naj zbirajo in Evropski komisiji redno posredujejo po spolu razčlenjene podatke o številu zahtevanih, izdanih in izvršenih evropskih odredb o zaščiti ter informacije o vrstah kaznivih dejanj;

9.  poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski registrski sistem za zbiranje informacij o evropskih odredbah o zaščiti iz vseh držav članic;

10.  poziva k enemu standardnemu obrazcu, veljavnemu v kazenskih in civilnih zadevah in v vseh državah članicah, ki se oblikuje in uporablja za vložitev zahtevka za odredbo o zaščiti in za priznavanje teh odredb; poziva k uporabi digitalnega sistema upravljanja, ki omogoča usklajevanje, standardizacijo zbranih podatkov in pospeši upravljanje odredb ter pripravo operativnih statističnih podatkov na ravni Unije;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj objavijo popoln seznam pristojnih organov, ki so odgovorni za izdajo in priznanje evropskih odredb o zaščiti, ter osrednjih organov, ki izdajajo in sprejemajo odredbe v državah članicah, ter naj poskrbijo, da bo seznam zlahka dostopen in bodo lahko zaščitene osebe in organizacije za podporo žrtvam zaprošale za odredbe ali reševale s tem povezana vprašanja; poziva države članice, naj okrepijo nacionalne in lokalne institucije in pristojne organe, da bodo povečale dostopnost in uporabnost odredbe, s čimer bi se olajšalo njihovo izdajanje;

12.  poziva Komisijo, naj za ustrezno delovanje evropskih odredb o zaščiti podpre vse oblike izmenjave dobre prakse in sodelovanja med državami članicami ter med njimi in civilno družbo;

13.  poudarja, da bi moral žrtve kaznivih dejanj, ki so ali bi razmišljale o pridobitvi nacionalne odredbe o zaščiti, določen pristojni organ samodejno in ustrezno obvestiti in opozoriti, in to ustno in pisno, o možnosti, da med kazenskim postopkom zaprosijo za evropsko odredbo o zaščiti; poudarja, da zaščitena oseba ne bi smela imeti finančnih stroškov, ker je zaprosila za izdajo evropske odredbe o zaščiti;

14.  poziva države članice, naj posamično ocenijo zagotavljanje pomoči in podpornih ukrepov pri zaprošanju za evropsko odredbo o zaščiti, pri tem pa uporabijo pristop, ki upošteva vprašanje spola;

15.  obžaluje nezadovoljiv dostop do sodnega varstva in pravne pomoči za žrtve vseh vrst kaznivih dejanj v nekaterih državah članicah, kar vodi v slabo obveščanje žrtev o možnosti zaprosila za evropsko odredbo o zaščiti; meni, da bi morale države članice zagotoviti dajanje brezplačne pravne pomoči, administrativne podpore in ustreznih informacij o evropski odredbi o zaščiti osebam, ki so zaščitene, saj je to ključnega pomena za uporabo in učinkovitost tega instrumenta, tako ob izdaji kot tudi ob izvršitvi; poziva države članice, naj povečajo sredstva, namenjena spremljanju in preprečevanju nasilja nad ženskami na podeželskih območjih;

16.  spodbuja države članice, naj obveščajo zaščitene osebe o dopolnilnih sredstvih socialne pomoči v državi članici gostiteljici, kot so pomoč družinam, namestitev itd., saj ti ukrepi ne spadajo na področje uporabe evropske odredbe o zaščiti;

17.  opozarja, da bi bilo treba kot del zaščite in dopolnilne socialne pomoči posebno pozornost nameniti otroškim žrtvam in otrokom žrtev kaznivih dejanj, zlasti tistim, ki jih ogroža nasilje zaradi spola;

18.  obžaluje, da države članice pred in med izdajo evropske odredbe o zaščiti ter potem ne zagotavljajo storitev prevajanja in tolmačenja v jezik, ki bi ga žrtev razumela;

19.  poudarja, da bi morale žrtve med trajanjem postopka izdaje evropske odredbe o zaščiti vedno imeti pravico, da dajo izjavo; poudarja, da morajo biti storitve prevajanja in tolmačenja na voljo v celotnem postopku izdaje evropske odredbe o zaščiti; zato poudarja, da bi bilo treba vse zadevne dokumente prevesti v jezik, ki bi ga žrtev razumela;

20.  obžaluje, da ni posebnih ukrepov za žrtve v ranljivem položaju ali s posebnimi potrebami, ki bi jih države članice izvajale; meni, da zmanjšanje javne porabe v mnogih primerih negativno vpliva na sredstva, ki so na voljo za izvajanje teh posebnih ukrepov; zato države članice poziva, naj v sodelovanju s Komisijo in ustreznimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zaščito žrtev, sprejmejo posebne smernice in ukrepe, s katerimi bodo žrtvam v ranljivem položaju ali s posebnimi potrebami olajšale izdajo evropske odredbe o zaščiti;

21.  poudarja, da je lahko zaradi naraščajočega in vse nevarnejšega trenda trgovine z ljudmi evropska odredba o zaščiti zelo koristen instrument za žrtve te trgovine; zato poziva Komisijo, naj evropsko odredbo o zaščiti vključi v strategijo EU za boj proti trgovini z ljudmi;

22.  meni, da mora biti izdaja odredbe o zaščiti zato, da bo izpolnila ves svoj potencial in zagotovila enake zaščitne ukrepe v državi izdaje in državi izvršitve, kar se da hitra, učinkovita in samodejna, s čim manj birokracije; poziva Komisijo in države članice, naj za izdajo evropske odredbe o zaščiti in obvestilo o njej določijo jasen in kratek rok dveh tednov za pristojne organe držav članic, da se prepreči vse večja negotovost zaščitenih oseb in pritisk nanje, in naj pristojnim organom za dosego istega cilja naložijo zadostno obveščanje žrtev med postopkom odločanja o njihovi prošnji za izdajo evropske odredbe o zaščiti, tudi obveščanje o vseh incidentih, ki so se zgodili med postopkom; v zvezi s tem poziva države članice, naj organom, ki obravnavajo evropske odredbe o zaščiti, dodelijo zadostna sredstva, da se bo vzpostavil učinkovit sistem, ki bo upošteval razmere, v katerih se nahaja žrtev;

23.  poziva države članice, naj ustrezno upoštevajo interese zaščitene osebe in naj bodo varno zatočišče za osebe, ki prijavijo nasilno dejanje, tako da v celoti spoštujejo obveznost, da osebe, ki povzroča nevarnost, ne smejo obveščati o kraju, kjer se nahaja zaščitena oseba, ali o drugih njenih kontaktnih podatkih, razen če je to nujno potrebno za izpolnitev ciljev odredbe o zaščiti; poudarja, da ko okoliščine zahtevajo, da se storilca obvesti o podrobnostih v zvezi z evropsko odredbo o zaščiti, se o tej odločitvi obvesti tudi žrtev;

24.  poziva države članice, naj predvidijo posebne postopke za olajšanje izdaje evropske odredbe o zaščiti za zaščito družinskih članov, ki živijo skupaj z žrtvijo, za katero že bila izdana evropska odredba o zaščiti;

25.  poudarja vse večjo učinkovitost novih tehnologij, kot so sistemi spremljanja GPS in aplikacije za pametne telefone, ki sprožijo alarm, ko se bliža nevarnost, s čimer bi lahko izboljšali učinkovitost in prilagodljivost evropskih odredb o zaščiti v državi izdaje in državi izvršitve; je zaskrbljen, da lahko le omejeno število držav članic uporabi tovrstne nove tehnologije;

26.  poudarja pomen spremljanja evropske odredbe o zaščiti v državi izvršitve zaradi grožnje, ki ji je žrtev izpostavljena, da se ugotovi, ali so se sprejeti zaščitni ukrepi ustrezno izvajali in ali jih je treba spremeniti;

27.  poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje te direktive in brez odlašanja sproži postopke za ugotavljanje kršitev proti vsem državam članicam, ki kršijo njene določbe;

28.  v skladu s stališčem, ki so ga večkrat izrazila združenja žrtev nasilja zaradi spola, predlaga, naj se preskusijo postopki, ki bi spremenili tradicionalni odnos do zaščite v večini držav članic; namesto da bi ukrepe usmerili zgolj na žrtve, kot se pogosto zgodi, bi morale tehnike za preprečevanje tveganj vključevati preprečevanje škode, spremljanje in nadzor povzročiteljev škode ter sledenje tem osebam, medtem ko bi bilo treba med preventivne ukrepe prednostno vključiti obvezno prevzgojo storilcev;

29.  poziva Komisijo in države članice, naj temeljito preučijo, kako bi izboljšali zakonodajo o odredbi, njeno dejansko izvajanje v državah članicah EU in njeno podporo v praksi, da bi zagotavljali pravico do mednarodne zaščite ter do pomoči in podpore, kot so jih deležne žrtve nasilja, zaščitene na nacionalni ravni;

30.  poziva agencije EU, kot sta Agencija EU za temeljne pravice in Evropski inštitut za enakost spolov, naj redno spremljajo izvajanje te direktive;

31.  poziva Komisijo, naj objavi razpis za spremljanje civilne družbe in poročanje o njej, da bi se v državah članicah izboljšalo delovanje instrumenta evropske odredbe o zaščiti, v ta namen pa naj nevladnim organizacijam omogoči dostop do sredstev EU;

32.  poziva Komisijo, naj objavi razpise za spodbujanje raziskav uporabe nacionalnih in evropskih odredb o zaščiti ter usklajuje programe za uvajanje kampanj za ozaveščanje v državah članicah, s katerimi bodo žrtve kaznivih dejanj obveščene o možnosti, da zaprosijo za evropsko odredbo o zaščiti, in o čezmejnih zaščitnih ukrepih;

33.  poziva države članice, naj tesneje sodelujejo z nevladnimi organizacijami ter izvajajo obvezno, v storitve usmerjeno praktično in presečno usposabljanje, ki bo temeljilo na človekovih pravicah, za vse javne uslužbence, ki imajo v povezavi z evropsko odredbo o zaščiti poklicno opraviti z žrtvami in so pomembni za pravilno izvajanje te direktive; poudarja, da bi morali v vseh državah članicah uvesti posebno in redno usposabljanje in tečaje o evropski odredbi o zaščiti za policijsko osebje, zaposlene v pristojnih nacionalnih organih, delavce v pravni stroki, socialne delavce in združenja ter nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja; poziva k ustreznemu usposabljanju osebja, ki se ukvarja s primeri nasilja zaradi spola, glede posebnih potreb žensk, ki so žrtve nasilja, ter k dodelitvi zadostnih sredstev, da se bo nasilje zaradi spola obravnavalo prednostno;

34.  poziva države članice, naj glede na globoko zakoreninjeno sovraštvo do žensk in seksizem v naših družbah ter vse večjo izpostavljenost otrok in najstnikov nasilju na spletu v učne načrte osnovnih in srednjih šol vključijo izobraževanje o enakosti spolov in nenasilju z vključevanjem učencev v razprave in z uporabo vseh možnih priložnosti za poučevanje;

35.  poudarja, da se nova sredstva komunikacije, npr. prek digitalnih platform, uporabljajo kot nova oblika nasilja zaradi spola, kar vključuje tudi grožnje in nadlegovanje; zato poziva države članice, naj v izdajanje in/ali izvajanje evropske odredbe o zaščiti vključijo tudi te vidike;

Splošna priporočila glede nasilja zaradi spola

36.  poziva Komisijo, naj v evropsko agendo za varnost vključi zaščito vseh državljanov, zlasti tistih v najranljivejšem položaju, pri tem pa se osredotoči na žrtve kaznivih dejanj, kot sta trgovina z ljudmi ali nasilje zaradi spola, vključno z žrtvami terorizma, ki jim je tudi treba nuditi posebno pozornost, podporo in družbeno priznanje;

37.  poziva Komisijo, naj pripravi kampanje, s katerimi bo ženske spodbujala k prijavljanju vseh oblik nasilja zaradi spola, s tem pa jih bo zaščitila in izboljšala točnost podatkov o tej vrsti nasilja;

38.  poudarja, da je v skladu s poročilom o oceni, ki ga je pripravila raziskovalna služba Parlamenta, glavni vzrok za različne ravni uporabe nacionalnih in evropskih odredb o zaščiti neustrezna seznanjenost žrtev in mnogih strokovnjakov z možnostmi, ki jih prinaša ta direktiva; zato poziva države članice, naj prevzamejo popolno odgovornost za svoje državljane in ob sodelovanju z ustreznimi nevladnimi organizacijami začnejo dolgoročne kampanje za ozaveščanje in presečno senzibilizacijo glede razpoložljivih instrumentov za zaščito in njihove uporabe, ki bodo ciljno usmerjene na a) celotno družbo, b) morebitne žrtve, zlasti ženske, za katere so že izdane veljavne nacionalne odredbe o zaščiti, in c) strokovnjake, kot so uslužbenci organov pregona, uradniki v pravosodnem sistemu in ponudniki pravne pomoči, socialni delavci in osebje za nujne primere, ki so prvi, ki se ukvarjajo z žrtvami; zato poziva Komisijo, naj zagotovi finančna sredstva za začetek programov informiranja;

39.  je seznanjen z obstojem portala e-pravosodje, ki ga upravlja Komisija s prispevki držav članic; pozdravlja pobudo Komisije, da se razširi obstoječi razdelek za žrtve na portalu e-pravosodje, tako da bo zajemal vse pomembne informacije v zvezi s pravicami žrtev, tudi smernice za posamezne države o prijavljanju primerov nasilja; poudarja, da je treba razdelek za žrtve oblikovati kot praktično orodje in vir informacij, ki bo enostavno za uporabo in ki bi moralo biti na voljo v vseh uradnih jezikih EU; spodbuja države članice, naj vzpostavijo uporabniku prijazno spletišče, ki bo posvečeno pravicam žrtev, ki bo vključevalo tudi evropsko odredbo o zaščiti in digitalno platformo za poročanje, kar bo olajšalo identifikacijo nasilja zaradi spola, in ki bo zlahka dostopno npr. prek nacionalnih pravosodnih informacijskih portalov;

40.  poziva države članice, naj tesneje sodelujejo z nevladnimi organizacijami, ki ščitijo žrtve nasilja, da bi oblikovali strategije proaktivnega in reaktivnega ukrepanja v zvezi z nasiljem zaradi spola, delovanjem instrumenta evropske odredbe o zaščiti in potrebnimi spremembami v zakonodaji in pri podpori;

41.  poziva Komisijo, naj predloži pravni akt za podporo držav članic pri preprečevanju in odpravljanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja zaradi spola;

42.  poziva Svet, naj sproži premostitveno klavzulo, tako da soglasno sprejme sklep o opredelitvi nasilja nad ženskami in dekleti (in drugih oblik nasilja zaradi spola) kot enega od kaznivih dejanj iz člena 83(1) PDEU;

43.  poziva, da se nujno začne postopek postopnega zbliževanja zakonodaje na področju nasilnega vedenja, ki privede do odredb o zaščiti; poudarja, da so napadi, katerih žrtve so zlasti ženske, resna zadeva in da bi se morali kazensko preganjati v vseh državah članicah, prav tako pa bi morala sodišča v primerih nasilja zaradi spola sprejemati zaščitne ukrepe;

Za usklajen zakonodajni okvir EU za zaščito žrtev

44.  pozdravlja, da je EU dne 13. junija 2017 s podpisom pristopila k Istanbulski konvenciji, s čimer sledi celostnemu, celovitemu in usklajenemu pristopu, pri katerem so pravice žrtev na prvem mestu, in ki bi ga bilo treba v celoti povezati z evropsko odredbo o zaščiti; poziva EU, naj sklene obsežen pristop h konvenciji za preprečevanje boja proti nasilju nad ženskami, za boj proti nekaznovanosti in za zaščito žrtev; poudarja pomen tega instrumenta pri premoščanju ene od ovir za uporabo te odredbe, ki je v nepriznavanju zalezovanja kot kaznivega dejanja v vseh državah članicah; v skladu s svojo resolucijo z dne 12. septembra 2017 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji poziva Komisijo, naj imenuje koordinatorja EU za boj proti nasilju nad ženskami, ki bi bil odgovoren za usklajevanje, izvrševanje, spremljanje in vrednotenje politik, instrumentov in ukrepov EU za preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter boj proti njim in ki bi zastopal EU v odboru podpisnic Konvencije;

45.  poziva vse države članice, naj ratificirajo in v celoti izvajajo Istanbulsko konvencijo, če tega še niso storile, in dodelijo ustrezne finančne in človeške vire za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja zaradi spola ter za boj proti njima, tudi z okrepitvijo položaja žensk in deklet, zaščito žrtev in omogočanjem, da prejmejo odškodnino;

46.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje, postopke in smernice za vse strokovnjake, ki delajo z žrtvami vseh vrst nasilnih dejanj s področja uporabe Istanbulske konvencije, da bi preprečili diskriminacijo ali ponovno viktimizacijo v sodnih, medicinskih in policijskih postopkih;

47.  pozdravlja obveznost iz Istanbulske konvencije, da se vzpostavijo telefonske linije za klic v sili, ki bodo brezplačno delovale 24 ur na dan, 7 dni v tednu, v vseh državah in prek katerih bodo klicatelji dobili nasvete v zvezi z vsemi oblikami nasilja, ki jih zajema področje uporabe konvencije; spodbuja države članice, naj v ustreznih primerih to orodje uporabijo ter naj žrtve seznanijo z informacijami v zvezi z evropsko odredbo o zaščiti;

48.  poudarja, da je mogoče pravne in praktične pomanjkljivosti pri izvajanju te direktive premoščati z ustreznim medsebojnim vplivanjem in usklajevanjem različnih instrumentov EU za zaščito žrtev, kot so Okvirni sklep 2009/829/PNZ o nadzornih ukrepih kot alternativi začasnemu priporu in okvirni sklep o pogojnih ukrepih, Uredba (EU) št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah in Direktiva 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ki je opredelila pravico do informacij ter do brezplačnih storitev tolmačenja in prevajanja informacij in v kateri je opredeljen celovit pristop do žrtev s posebnimi potrebami, vključno z žrtvami nasilja zaradi spola;

49.  poziva države članice, naj žrtve obvestijo o drugih zaščitnih ukrepih, če država izvršitve ne bi več spadala na področje uporabe te direktive;

50.  poziva Komisijo, naj naredi vse potrebno za pregled obstoječih instrumentov pravnega varstva za žrtve kaznivih dejanj in vzpostavitev skladnega pravnega okvira EU zanj;

51.  poziva Komisijo, naj oceni, kako se ta direktiva uporablja v povezavi s povezanimi instrumenti v civilnih zadevah, namreč Uredbo (EU) št. 606/2013, ter predlaga smernice, kako bi države članice lahko učinkoviteje uporabljale oba pravna instrumenta EU, katerih namen je zaščititi žrtve s priznavanjem zaščitnih ukrepov, sprejetih po nacionalnih civilnih ali kazenskopravnih postopkih;

o
o   o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice in Evropskemu inštitutu za enakost spolov.

(1) UL L 131, 20.5.2017, str. 11.
(2) UL L 131, 20.5.2017, str. 13.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.
(4) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(5) UL L 261, 6.8.2004, str. 15.
(6) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
(7) UL L 335, 17.12.2011, str. 1.
(8) UL L 338, 21.12.2011, str. 2.
(9) UL L 181, 29.6.2013, str. 4.
(10) UL L 337, 16.12.2008, str. 102.
(11) UL L 294, 11.11.2009, str. 20.
(12) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(13) UL C 187, 28.6.2011, str. 1.
(14) UL C 115, 4.5.2010, str. 1.
(15) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 53.
(16) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 35.
(17) UL C 285, 29.8.2017, str. 2.
(18) UL C 407, 4.11.2016, str. 2.
(19) Poročilo Agencije za temeljne pravice z naslovom „Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava“. Glavni rezultati iz poročila kažejo, da je vsaka tretja ženska (33 %) po dopolnjenem petnajstem letu starosti doživela fizično in/ali spolno nasilje, vsaka peta ženska (18 %) je doživela zalezovanje, vsaka druga (55 %) pa je doživela eno ali več oblik spolnega nadlegovanja. Nasilja nad ženskami zato ni mogoče obravnavati kot postransko zadevo, povezano z življenjem zgolj nekaterih žensk.
(20) https://www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/treaty/210/signatures?desktop=true
(21) Študija službe Evropskega parlamenta za raziskave o Direktivi 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti ocenjuje, da je leta 2010 v EU prebivalo več kot 100 000 žensk, ki so bile deležne zaščitnih ukrepov zaradi nasilja zaradi spola.


Izvajanje bolonjskega procesa – stanje in nadaljnje ukrepanje
PDF 253kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o izvajanju bolonjskega procesa – stanje in nadaljnje ukrepanje (2018/2571(RSP))
P8_TA(2018)0190B8-0190/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o prispevku Evropskih institucij h konsolidaciji in napredku bolonjskega procesa(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. in 26. novembra 2013 o svetovni razsežnosti evropskega visokega šolstva(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov (COM(2011)0567),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. in 29. novembra 2011 o posodobitvi visokošolskega izobraževanja(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2012 z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (COM(2012)0669),

–  ob upoštevanju priporočila 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu(4),

–  ob upoštevanju skupne deklaracije, ki so jo 19. junija 1999 v Bologni podpisali ministri za šolstvo iz 29 evropskih držav (bolonjska deklaracija),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o pregledu izvajanja bolonjskega procesa(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. novembra 2017 z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture (COM(2017)0673),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o izvajanju bolonjskega procesa – stanje in nadaljnje ukrepanje (O-000020/2018 – B8-0014/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kulturo in izobraževanje,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je bolonjski proces medvladna pobuda, s katero si države prizadevajo z odprtim in vključujočim dialogom in na podlagi mednarodno sprejetih obvez doseči skupne cilje in s tem prispevati k vzpostavitvi evropskega visokošolskega prostora; ker je visokokakovostno visokošolsko izobraževanje bistvenega pomena za razvoj široke in napredne, na znanju temelječe družbe, ki navsezadnje prispeva k izgradnji stabilne, mirne in strpne skupnosti z zagotavljanjem enakih možnosti in vsem dostopnega kakovostnega izobraževanja;

B.  ker bolonjski proces spodbuja mobilnost s povečevanjem internacionalizacije visokošolskega izobraževanja ter z izboljševanjem kompatibilnosti in primerljivosti standardov v različnih visokošolskih sistemih, obenem so spoštovana načela akademske svobode in avtonomije institucij, posebna pozornost pa je namenjena izboljšanju kakovosti visokošolskega izobraževanja in zagotavljanju enakih možnosti državljanom;

C.  ker je bil evropski visokošolski prostor oblikovan z namenom vzpostavitve treh študijskih ciklov (dodiplomski, magistrski in doktorski) in da bi bili evropski visokošolski sistemi bolj primerljivi in privlačni na svetovni ravni;

D.  ker je izobraževanje eden od glavnih stebrov naše družbe in ker ima visokošolsko izobraževanje pomembno vlogo pri spodbujanju osebnega razvoja ter razvoja znanj in spretnosti, povečanju zaposljivosti in konkurenčnosti, krepitvi državljanskega udejstvovanja, aktivnemu državljanstvu in medkulturnemu razumevanju, spodbujanju skupnih vrednost ter pri obravnavanju izzivov hitro spreminjajočega se sveta;

E.  ker je Komisija pripravila obnovljeno agendo EU za visokošolsko izobraževanje, da bi podprla visokošolske ustanove in nacionalne organe, pristojne za izobraževanje; ker bi bile lahko druge države v evropskem visokošolskem prostoru s posvetovanji in izmenjavo dobre prakse postopoma vključene v ta proces;

F.  ker so prizadevanja za odprt in vključujoč evropski visokošolski prostor, ki temelji na kakovosti in medsebojnem zaupanju, temelj bolonjskega procesa;

G.  ker bolonjski proces in evropski visokošolski prostor vključujeta 48 držav, med drugim številne pomembne sosede in partnerice EU; ker bolonjski proces krepi učinkovitost partnerstev z državami, ki niso članice EU, na področju visokošolskega izobraževanja in zagotavlja spodbude za reformo izobraževanja in drugih področij v teh državah;

H.  ker sta ob upoštevanju neenakomernega napredka pri izvajanju bolonjskega procesa v evropskem visokošolskem prostoru in težav pri izvajanju sprejetih strukturnih reform v številnih primerih, večja in lažja mobilnost študentov ter skupne diplome dva velika dosedanja dosežka bolonjskega procesa;

I.  ker je bila leta 2015 v evropski visokošolski prostor sprejeta Belorusija pod pogojem, da bo izpolnila zahteve iz beloruske agende za reformo visokošolskega izobraževanja; ker beloruske oblasti do konca leta 2017 še niso izpolnile svojih obveznosti in se morajo ponovno lotiti reform;

1.  poziva sodelujoče države, naj povečajo politično udejstvovanje in okrepijo medsebojno sodelovanje pri izvajanju skupno dogovorjenih ciljev v celotnem evropskem visokošolskem prostoru, naj po potrebi oblikujejo ustrezne zakonodajne okvire, s katerimi bi utrdili njegov razvoj, okrepili njegovo verodostojnost in zagotovili, da evropski visokošolski sistem postane referenca za akademsko odličnost v svetovnem merilu, obenem pa se povečajo priložnosti za mobilnost, da bo vključeno kar največje število študentov;

2.  poziva sodelujoče države, naj zagotovijo pregledne, dostopne in pravične mehanizme za dodeljevanje štipendij in nadomestil za mobilnost; poziva EU in države članice, naj povečajo proračunska sredstva za izobraževanje, da bi zagotovile brezplačno in vsem dostopno visokošolsko izobraževanje in s tem spodbudile vseživljenjsko učenje;

3.  poziva Komisijo in sodelujoče države, naj omogočijo lažje priznavanje obdobij akademskega študija in kreditnih točk, pridobljenih v tujini, ter kvalifikacij za akademske in poklicne namene in predhodnega učenja ter naj oblikujejo sisteme za zagotavljanje kakovosti; vztraja, da bi morale Unija, države članice in univerze določiti ureditve za zagotavljanje finančne in upravne podpore študentom, akademikom in osebju iz prikrajšanih okolij s pomočjo ustreznega financiranja, med drugim, da bi sodelovali v programih mobilnosti, in dodatno odpreti dostop do visokošolskega izobraževanja z razširitvijo možnosti za vseživljenjsko učenje na akademski ravni, spodbujati dopolnilne oblike učenja, kot sta neformalno in priložnostno izobraževanje, ter vzpostaviti bolj odprte učne poti z odstranitvijo obstoječih ovir med različnimi stopnjami izobraževanja;

4.  poziva ustrezne deležnike in institucije, naj zagotovijo rešitev za težavo kratkih ciklov, kjer je test za vpis na univerzo potreben za dostop in sprejem v dodiplomski študijski program;

5.  poziva države evropskega visokošolskega prostora, naj spodbujajo bolj vključujočo mobilnost študentov, učiteljev, raziskovalcev in administrativnega osebja, saj mobilnost prispeva k osebnemu in poklicnemu razvoju ter k večji kakovosti učenja, poučevanja, raziskovanja in opravljanja administrativnih nalog; se zavzema za vključitev mobilnosti v izobraževalne programe in izboljšanje učenja tujih jezikov; poziva države članice, naj priskrbijo ustrezna javna sredstva in zagotovijo učinkovitejšo uporabo teh sredstev, da bodo imeli študenti in raziskovalci sredstva, ki jih potrebujejo za študij v tujini, ter da njihovo socialno in ekonomsko ozadje ne bo pomenilo ovire;

6.  poudarja, da je širjenje znanja, raziskav in znanosti v državah evropskega visokošolskega prostora ključni del strategije EU za obdobje po letu 2020 in močno prispeva k spodbujanju evropskega državljanstva;

7.  poziva Komisijo, naj oceni izvajanje ciljev ministrske konference, ki je potekala leta 2015 v Erevanu, v zvezi s kakovostjo poučevanja in učenja ter spodbujanjem zaposljivosti diplomantov v celotnem delovnem življenju;

8.  poudarja pomen izboljšanja socialne razsežnosti visokošolskega izobraževanja; poziva države evropskega visokošolskega prostora, naj učinkovito izvajajo strategijo družbene razsežnosti prostora ter naj invalidnim študentom in študentom iz prikrajšanih okolij zagotovijo konkretne priložnosti za dostop do visokošolskega izobraževanja in njegovo dokončanje;

9.  poziva države evropskega visokošolskega prostora, naj zagotovijo, da bodo posvetovanja in kritične ocene njihovih visokošolskih institucij izvedene na mednarodni ravni, in naj si prizadevajo za bolj usklajen pristop k izvajanju skupno dogovorjenih reform, da bi dosegle cilje bolonjskega procesa in da bi bilo neformalno in priložnostno izobraževanje dejansko priznano ter bi se s tem povečala zaposljivost študentov in državljansko udejstvovanje;

10.  poudarja, da je treba povečati dostop za slabo zastopane skupine, predvsem z določitvijo opredeljenih kvantitativnih ciljev, povezanih z dostopom in dokončanjem študija; poudarja, da je treba zagotoviti in spodbujati dostop beguncev in prosilcev za azil do vseh institucij v evropskem visokošolskem prostoru, ter opozarja, da je visokošolska izobrazba v Evropi privlačna tudi zato, ker je na voljo vsem študentom brez diskriminacije;

11.  poziva Komisijo, naj spremlja napredek pri uresničevanju ciljev socialne razsežnosti bolonjskega procesa ter širših ciljev vključevanja;

12.  poziva, naj se na ministrski konferenci, ki bo potekala letos v Parizu, poroča o izvajanju ciljev, ki so bili določeni na zadnji ministrski konferenci (Erevan, maj 2015), o dokončni vzpostavitvi evropskega visokošolskega prostora;

13.  poziva, naj se na naslednji ministrski konferenci, ki bo potekala leta 2018 v Parizu, oblikuje kritična ocena bolonjskega procesa, da bi a) opredelili preostale ovire in morebitne rešitve ter zagotovili ustrezno izvajanje obvez, b) podprli države, ki zaostajajo pri izvajanju ključnih zavez bolonjskega procesa z boljšim razvojem zmogljivosti, in oblikovali postopke za obravnavanje primerov neskladnosti ter c) preučili nove cilje evropskega visokošolskega prostora za obdobje po letu 2020 in okrepili dialog med vladami, visokošolskimi institucijami in raziskovalnimi inštituti ter s tem prispevali k vzpostavitvi bolj integriranega, visokokakovostnega, vključujočega, privlačnega in konkurenčnega evropskega visokošolskega prostora;

14.  poziva države evropskega visokošolskega prostora, naj Belorusijo ohranijo na dnevnem redu; poziva Komisijo, naj zagotovi sredstva za operacije, ki so potrebne za izvajanje beloruskega načrta za reformo visokošolskega izobraževanja;

15.  poziva, naj sekretariat skupine za spremljanje bolonjskega procesa spremlja poročila o tem, da se nekatere smernice v različnih državah evropskega visokošolskega prostora različno izvajajo ter da so različna ozadja in razlike v obsegu sredstev povzročile velike razlike med institucijami v tem prostoru;

16.  poudarja pomen krepitve in ustvarjanja priložnosti za družbeno razpravo o sektorju visokošolskega izobraževanja in izzivih, s katerimi se soočajo deležniki; poudarja, da moramo spodbujati udeležbo študentov, raziskovalcev, učiteljev in neučiteljskega osebja pri upravljanju visokega šolstva;

17.  poudarja, da je treba povečati javna sredstva za izobraževanje in upoštevati krovni cilj EU, ki predvideva 3 % BDP Unije za raziskave in razvoj do leta 2020;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 24.
(2) UL C 28, 31.1.2014, str. 2.
(3) UL C 372, 20.12.2011, str. 36.
(4) UL L 64, 4.3.2006, str. 60.
(5) UL C 346, 21.9.2016, str. 2.

Pravno obvestilo