Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0114(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0202/2018

Predložena besedila :

A8-0202/2018

Razprave :

PV 24/10/2018 - 21
CRE 24/10/2018 - 20
CRE 24/10/2018 - 21

Glasovanja :

PV 25/10/2018 - 13.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0423

Sprejeta besedila
PDF 348kWORD 150k
Četrtek, 25. oktober 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Cestne pristojbine za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila ***I
P8_TA(2018)0423A8-0202/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (COM(2017)0275 – C8-0171/2017 – 2017/0114(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0275),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0171/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja avstrijskega zveznega sveta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0202/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Evropskemu parlamentu, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 81, 2.3.2018, str. 188.
(2) UL C 176, 23.5.2018, str. 66.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. oktobra 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila
P8_TC1-COD(2017)0114

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Napredek pri doseganju cilja, ki ga je Komisija določila v svoji beli knjigi z dne 28. marca 2011(4), tj. premik k polni uporabi načel „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“, ustvarjanje prihodka in zagotavljanje financiranja prihodnjih naložb v promet, je počasen, pri zaračunavanju cestnih pristojbin za infrastrukturo v Uniji pa so stalne nedoslednosti.

(1a)  V tej beli knjigi je Komisija določila rok do leta 2020 za „prehod na celotno in obvezno internalizacijo zunanjih stroškov (vključno s hrupom, lokalnim onesnaževanjem in zastoji poleg obveznega povračila stroškov obrabe) za cestni in železniški promet“. [Sprememba 1]

(1b)   Zaradi uporabe vozil za prevoz blaga in potnikov se v ozračje sproščajo onesnaževala. Ta onesnaževala, ki znatno vplivajo na zdravje ljudi in prispevajo k poslabšanju kakovosti zraka v Evropi, vključujejo trdne delce PM2,5, dušikov dioksid (NO2) in ozon (O3). Po podatkih Evropske agencije za okolje, objavljenih leta 2017, je bilo na ozemlju Unije leta 2014 zaradi daljše izpostavljenosti omenjenim onesnaževalom zabeleženih 399 000, 75 000 oziroma 13 600 prezgodnjih smrti. [Sprememba 2]

(1c)   Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je hrup cestnega prometa drugi najbolj škodljivi okoljski povzročitelj stresa v Evropi takoj za onesnaženjem zraka, vsaj 9 000 prezgodnjih smrti na leto pa je mogoče pripisati srčnim boleznim zaradi hrupa prometa. [Sprememba 3]

(1d)   V skladu s poročilom Evropske agencije za okolje o kakovosti zraka v Evropi, ki je bilo objavljeno leta 2017, je bil leta 2015 cestni promet panoga z največjimi emisijami dušikovih oksidov (NOX) in druga najpomembnejša panoga z vidika onesnaževanja s črnim ogljikom. [Sprememba 4]

(2)  Komisija je v svojem sporočilu o evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami(5) napovedala, da bo predlagala pregled direktive o cestnih pristojbinah za tovorna vozila, da bi omogočila zaračunavanje pristojbin tudi na podlagi razlik v emisijah ogljikovega dioksida ter razširila nekatera načela navedene direktive na avtobuse, osebne avtomobile in kombinirana vozila.

(3)  Vsa težka vozila precej vplivajo na cestno infrastrukturo in prispevajo k onesnaženosti zraka, lahka vozila pa so vzrok večine negativnih vplivov na okolje in družbenih učinkov cestnega prometa, ki so povezani z emisijami in zastoji. Zaradi enakega obravnavanja in poštene konkurence bi bilo treba zagotoviti, da se vozila, ki do zdaj niso bila zajeta v okviru iz Direktive 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6) v zvezi s cestninami in uporabninami, vključijo v ta okvir. Področje uporabe navedene direktive bi bilo zato treba razširiti na težka vozila, ki niso namenjena prevozu blaga, in na lahka vozila, vključno z osebnimi avtomobili ter osebne avtomobile. Cestnine za osebna vozila bi lahko prilagodili, da bi preprečili prekomerno kaznovanje pogostih uporabnikov. Zaradi enakega obravnavanja bi bilo treba pristojbine uporabljati nediskriminatorno glede na kategorijo vozila ter različno glede na vpliv vozil na infrastrukturo, njihov vpliv na okolje in družbo ter poseben socialno-ekonomski položaj nekaterih uporabnikov, ki lahko v službo pridejo le po cesti. [Sprememba 5]

(3a)  Za vzpostavitev notranjega trga za cestni promet z enakimi konkurenčnimi pogoji bi bilo treba pravila uporabljati enotno. Eden glavnih ciljev te direktive je odpraviti izkrivljanja konkurence med uporabniki. Zato bi bilo treba na področje uporabe pristojbin za težka vozila vključiti kombinirana vozila, ki opravljajo cestni prevoz blaga. [Sprememba 6]

(3b)  Da bi se zagotovila sorazmernost ukrepa, je pomembno, da je ta usmerjen le v kombinirana vozila, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu, ki jo urejata uredbi (ES) št. 1071/2009(7) in (ES) 1072/2009(8) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(9). [Sprememba 7]

(4)  Časovno omejene uporabnine po naravi ne izražajo natančno dejansko nastalih stroškov in iz podobnih razlogov niso učinkovite pri spodbujanju čistejših in učinkovitejših prevozov ali zmanjševanju zastojev. Zato bi jih bilo treba pri težkih vozilih postopno nadomestiti s pristojbinami na podlagi prevožene razdalje, ki so pravičnejše, uspešnejše in učinkovitejše. [Sprememba 8]

(4a)   Da postopno nadomeščanje časovno omejenih pristojbin s pristojbinami na podlagi razdalje ne bi dodatno oviralo dostopa prometa iz obrobnih držav in regij do glavnih evropskih trgov, bi bilo treba čim prej vzpostaviti izravnalni sistem, s katerim bi uravnotežili dodatne stroške in preprečili pretirano izgubo konkurenčnosti. [Sprememba 10]

(4b)   Da se prepreči preusmerjanje prometa na ceste brez cestnin, kar bi lahko imelo resne posledice za varnost v cestnem prometu in optimalno uporabo cestnega omrežja, morajo imeti države članice možnost zaračunavati cestnino na vseh cestah, ki so neposredno konkurenčne vseevropskemu omrežju. [Sprememba 11]

(4c)   Časovno omejene uporabnine spodbujajo voznike, da v času, za katerega so plačali, vozijo več, s čimer se načelo „onesnaževalec plača“ oziroma „uporabnik plača“ ne uporablja na ustrezen način. [Sprememba 12]

(4d)  Da bi se zagotovila pravilna uporaba te direktive, bi morali pogodbeni okviri, ki urejajo koncesijske pogodbe glede zaračunavanja cestnih pristojbin, olajšati prilagodljivost teh pogodb razvoju regulativnega okvira Unije ob ustreznem upoštevanju Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 13]

(4e)   Pri tem bi bilo treba razmisliti o možnosti izravnave dodatnih stroškov zaradi oddaljenosti z dostopom do energetsko učinkovitejšega voznega parka in prednostno vzpostavitvijo ekskluzivne infrastrukture ali tehnologij, kot so e-avtoceste. Te možnosti izravnave bi lahko postale del bodočega instrumenta za povezovanje Evrope po letu 2020. [Sprememba 14]

(5)  Da se zagotovi sprejemljivost prihodnjih shem zaračunavanja cestnih pristojbin za uporabnike, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da ustrezne sisteme za pobiranje pristojbin uvedejo v okviru širšega svežnja storitev na področju mobilnosti. Taki Ti sistemi bi morali zagotoviti zagotavljati pravično porazdelitev infrastrukturnih stroškov in izražati odražati načelo „onesnaževalec plača“ ter vključevati namensko uporabo prihodkov iz uporabnin. Države članice pa bi morale same odločati, ali bodo cestnine pobirale tudi na cestah, ki ne spadajo v glavno prometno omrežje. Vsaka država članica, ki uvede tak sistem, bi morala zagotoviti, da je ta v skladu z določbami Direktive 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10). [Sprememba 15]

(5a)  Države članice bi bilo treba spodbujati k upoštevanju socialno-ekonomskih dejavnikov pri izvajanju zaračunavanja uporabe cestne infrastrukture za osebna vozila. [Sprememba 16]

(5b)   Pri zaračunavanju cestnin vsem uporabnikom cest s pomočjo elektronskih sredstev se masovno zbirajo in shranjujejo osebni podatki, na podlagi katerih je mogoče sklepati tudi na celovite profile gibanja. Države članice in Komisija bi morale pri izvajanju te direktive dosledno upoštevati načeli omejitve namena in zmanjšanja količine podatkov. Tehnične rešitve za zbiranje podatkov v zvezi z uporabninami bi zato morale vsebovati anonimizirane, šifrirane ali predplačniške možnosti za plačilo. [Sprememba 17]

(5c)  Davki na vozila lahko ovirajo uvedbo cestnin. Da bi podprli uvedbo cestnin, bi morale imeti države članice več možnosti za hitro znižanje davkov na vozila, kar pomeni čim hitrejše znižanje najnižjih stopenj, določenih v Direktivi 1999/62/ES. [Sprememba 18]

(5d)  Še posebej je pomembno, da države članice vzpostavijo pravični sistem pristojbin, s katerim se ne postavijo v slabši položaj uporabniki osebnih vozil, ki so zaradi kraja prebivališča na podeželju, na težko dostopnih ali na izoliranih ozemljih prisiljeni pogosteje uporabljati ceste, za katere se pobirajo pristojbine. Države članice bi morale v okviru teritorialne razvojne politike uporabljati popuste na pristojbine za uporabnike s takih ozemelj. [Sprememba 20]

(6)  Tako kot pri težkih vozilih je treba zagotoviti, da so vse, če države članice uvedejo časovno omejene pristojbine, ki se zaračunavajo za lahka vozila, zagotoviti, da so te sorazmerne, tudi kar zadeva obdobja uporabe, ki so krajša od enega leta. V zvezi s tem je treba upoštevati, da se vzorec uporabe lahkih vozil razlikuje od vzorca uporabe težkih vozil. Izračun sorazmernih časovno omejenih pristojbin bi lahko temeljil na razpoložljivih podatkih o vzorcih potovanj, če zagotavlja nediskriminacijo. [Sprememba 21]

(7)  V skladu z Direktivo 1999/62/ES se lahko pristojbina bi bilo treba zaračunati pristojbino za zunanje stroške uvede na ravni, ki ustreza načelu, da plača onesnaževalec, in katere višina je blizu mejnemu družbenemu strošku uporabe zadevnega vozila. Ta metoda se je izkazala za najpravičnejši in najučinkovitejši način za upoštevanje negativnih vplivov onesnaženosti zraka in hrupa, ki ju povzročajo težka vozila, na okolje in zdravje, in bi zagotovila pravičen prispevek težkih vozil k doseganju standardov EU za kakovost zraka(11) ter morebitnih omejitev ali ciljnih vrednosti hrupa, ki se uporabljajo. Zato bi bilo treba spodbujati zaračunavanje takih pristojbin. [Sprememba 22]

(8)  V ta namen bi bilo treba uvesti možnost uporabe pristojbine za zunanje stroške za omrežja, za katera se ne uporablja infrastrukturna pristojbina, ter najvišje ponderirane povprečne pristojbine za zunanje stroške zamenjati z neposredno uporabnimi referenčnimi najnižjimi vrednostmi, posodobljenimi ob upoštevanju inflacije, znanstvenega napredka pri ocenjevanju zunanjih stroškov cestnega prometa in sprememb v sestavi voznega parka. [Sprememba 23]

(8a)  Da bi prispevali k cilju bele knjige o prometu, ki si prizadeva za polno uporabo načela „onesnaževalec plača“, bi bilo treba na omrežjih, na katerih se zaračunava infrastrukturna pristojbina, zagotoviti uporabo pristojbine za zunanje stroške za težka vozila in kombinirana vozila, ki opravljajo cestni prevoz blaga. [Sprememba 24]

(8b)  Prihodke od zunanjih stroškov bi bilo treba primerno ponovno uporabiti, da bi jih ponovno vložili v sektor prometne infrastrukture, s čimer bi spodbudili bolj trajnostne vrste prometa z manjšim vplivom na okolje. [Sprememba 25]

(9)  Razlikovanje infrastrukturnih pristojbin glede na emisijski razred EURO prispeva k uporabi čistejših vozil. Vendar se pričakuje, da bo z obnovo voznega parka razlikovanje pristojbin na tej podlagi na medmestnem omrežju zastarelo manj učinkovito do konca leta 2020, zato bi ga bilo treba do takrat postopno odpraviti. Sočasno bi bilo treba zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške uporabljati bolj sistematično, kot usmerjeno sredstvo za povračilo zunanjih stroškov, ko je to najbolj potrebno. [Sprememba 27]

(10)  Delež emisij CO2 iz težkih vozil se povečuje. Razlikovanje infrastrukturnih pristojbin glede na take emisije bi lahko prispevalo k izboljšavam na tem področju, zato bi ga bilo treba uvesti.

(11)  Lahka vozila ustvarijo dve tretjini negativnih vplivov cestnega prometa na okolje in zdravje. Zato je pomembno, da se uporaba najčistejših vozil z najučinkovitejšo porabo goriva spodbudi z razlikovanjem cestnih pristojbin na podlagi faktorjev skladnosti, opredeljenih v Uredbi Komisije (EU) 2016/427(12), Uredbi Komisije (EU) 2016/646(13) in Uredbi Komisije (EU) 2017/xxx(14).

(12)  Da bi se spodbujala uporaba najčistejših vozil z najučinkovitejšo porabo goriva, bi morale države članice za navedena vozila uvesti precej nižje cestnine in uporabnine. Da bi se olajšalo in pospešilo izvajanje takšnih shem, bi se morala ta znižanja uporabljati ne glede na začetek veljavnosti Uredbe Komisije (EU) …/… o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 glede certificiranja emisij CO2 in porabe goriva težkih vozil. Za brezemisijska vozila se ne bi smele uporabljati pristojbine za zunanje stroške, povezane z onesnaževanjem zraka. [Sprememba 28]

(12a)   Čezalpski tranzit pomeni za prizadete regije posebno obremenitev zaradi hrupa, onesnaževanja zraka in infrastrukturne obrabe, ki je še večja zaradi stroškovne konkurence bližnjih koridorjev. Zato je treba tem regijam in državam članicam omogočiti veliko prožnost pri zaračunavanju zunanjih stroškov in uporabi ukrepov za ureditev prometa, ne nazadnje tudi zaradi preprečevanja neželenih učinkov premeščanja in preusmerjanja prometa med koridorji. [Sprememba 29]

(13)  Zastoji v cestnem prometu, h katerim vsa motorna vozila prispevajo v različnih deležih, obsegajo strošek v višini približno 1 % BDP. Velik del tega stroška se lahko pripiše medmestnim zastojem. Zato bi bilo treba omogočiti posebno pristojbino za zastoje, pri čemer se mora ta uporabljati za vse kategorije vozil. Da bi bila zadevna pristojbina učinkovita in, sorazmerna in nediskriminatorna, bi jo bilo treba izračunati na podlagi mejnih stroškov, povezanih z zastoji, in razlikovati glede na lokacijo, čas in kategorijo vozila. Poiskati pa je treba tudi formule usklajevanja in izravnav, da ne bi diskriminirali delavcev, ki živijo na obrobju mest in že plačujejo stroške infrastrukturnih pristojbin in cestnin. Da bi se čim bolj povečal pozitiven učinek pristojbin za zastoje, bi bilo treba ustrezne prihodke dodeliti projektom, ki odpravljajo vire težave. [Sprememba 30]

(13a)  Za ohranitev avtomobilske dediščine Unije bi morale države članice uvrstiti vozila zgodovinskega pomena v posebno kategorijo zaradi prilagodljivosti različnih pristojbin, ki se plačujejo v skladu s to direktivo. [Sprememba 31]

(14)  Pristojbine za zastoje bi morale sorazmerno izražati dejanske stroške, ki jih vsako vozilo povzroča neposredno drugim uporabnikom cest in posredno celotni družbi. Da ne bi nesorazmerno ovirale prostega pretoka ljudi in blaga, bi morale biti omejene na določene zneske, ki bi zajemali mejne stroške, povezane z zastoji, blizu polne zmogljivosti, tj. ko se obseg prometa približa zmogljivosti ceste.

(15)  Dohodkovno nevtralno razlikovanje infrastrukturnih stroškov, ki se uporablja za težka tovorna vozila in ni najboljši instrument za zmanjšanje zastojev, bi bilo treba postopno odpraviti.

(15a)  Glede na visoke zunanje stroške za nesreče, ki znašajo več deset milijard EUR na leto, bi bilo treba v zvezi z določbami Direktive 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15) o izračunu povprečnih socialnih stroškov nesreč s smrtnim izidom in nesreč s hudimi poškodbami državam članicam omogočiti boljšo internalizacijo stroškov, ki jih ne krijejo zavarovanja. Del teh stroškov bi krilo socialno varstvo ali celotna družba, na primer upravne stroške mobiliziranih javnih služb, nekatere stroške mobiliziranih zdravstvenih služb ter stroške izgube človeškega kapitala in stroške, povezane s fizičnimi in psihičnimi poškodbami. [Sprememba 32]

(16)  Pribitki, dodani infrastrukturni pristojbini, bi prav tako lahko koristno prispevali k reševanju težav, povezanih s precejšnjo okoljsko škodo ali zastoji, ki nastanejo zaradi uporabe nekaterih cest, ne le na gorskih območjih. Sedanjo omejitev Uporabo pribitkov bi bilo zato treba olajšati, tako da se odpravijo sedanje omejitve pribitkov na taka območja bi bilo zato treba odpraviti in njihove dodelitve projektom centralnega omrežja vseevropskega prometnega omrežja. Da bi se preprečilo dvojno zaračunavanje pristojbin uporabnikom, se pribitki ne bi smeli uporabljatibi bilo treba strožje omejiti pribitke, ki se uporabljajo na cestnih odsekih, na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje. Poleg tega bi bilo treba prilagoditi najvišjo stopnjo, ki se uporablja v različnih okoliščinah. [Sprememba 33]

(17)  Kadar država članica uvede sistem cestninjenja, lahko dodeljena povračila glede na posamezni primer pripeljejo do diskriminacije uporabnikov cest nerezidentov. Možnost, da se v takem primeru dodeli povračilo, bi zato moralo biti omejeno na primere cestnin in ne bi smelo biti več na voljo v primeru uporabnin.

(17a)   V zvezi z lahkimi vozili je pomembno zagotoviti, da ta direktiva ne ovira prostega gibanja državljanov. Države članice bi morale imeti možnost, da uvedejo popuste in znižanja za uporabnike cest, ki plačujejo nesorazmerne pristojbine zaradi geografskih ali socialnih razlogov. [Sprememba 34]

(18)  Da bi se izkoristile morebitne sinergije med uporabljenimi sistemi zaračunavanja cestnih pristojbin in s tem znižali obratovalni stroški, bi morala biti Komisija v celoti vključena v sodelovanje med državami članicami, ki nameravajo uvesti skupne in interoperabilne sheme zaračunavanja cestnih pristojbin. [Sprememba 35]

(19)  S cestnimi pristojbinami se lahko izkoristijo zbirajo sredstva, ki prispevajo k financiranju in navzkrižnemu financiranju alternativnih projektov prometne infrastrukture, vzdrževanja in razvoja visokokakovostne prometne infrastrukture ter storitev. Zato je treba bi morale države članice spodbuditi k ustrezni uporabi prihodkov ustrezno uporabiti prihodke od cestnih pristojbin in v ta namen zahtevati, da ustrezno poročajo poročati o uporabi takih teh prihodkov. Zato bi bilo treba prihodke iz infrastrukturnih pristojbin in pristojbin za zunanje stroške ponovno vložiti v prometni sektor. To bi moralo zlasti pripomoči k opredelitvi morebitnih finančnih vrzeli in povečanju javne podpore zaračunavanju cestnih pristojbin. [Sprememba 36]

(20)  Ker cilja te direktive, namreč zagotavljanja, da se nacionalne sheme zaračunavanja pristojbin, ki se uporabljajo za vsa vozila razen za težka tovorna vozila, uporabljajo v celovitem okviru, ki zagotavlja enako obravnavanje v vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave cestnega prometa in težav, ki naj bi jih obravnavala ta direktiva, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(21)  Zagotoviti je treba, da pristojbine za zunanje stroške še naprej čim natančneje izražajo stroške onesnaženja zraka in hrupa, ki ju povzročajo težka vozila, ne da bi pri tem shema zaračunavanja pristojbin postala pretirano zapletena, da se spodbudi uporaba vozil z najučinkovitejšo porabo goriva in da spodbude ostanejo učinkovite, razlikovanje cestnih pristojbin pa posodobljeno. Zato bi bilo treba Komisiji dodeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo referenčnih najnižjih vrednosti za zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške znanstvenemu napredku, opredelitvijo načinov za dohodkovno nevtralno razlikovanje infrastrukturnih stroškov glede na emisije CO2 iz težkih vozil in prilagoditvijo načinov za razlikovanje infrastrukturnih stroškov za lahka vozila tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(16). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 37]

(21a)   Komisija bo najpozneje v dveh letih po začetku veljavnosti direktive predložila splošno veljaven, pregleden in jasen okvir za internalizacijo zunanjih okoljskih in zdravstvenih stroškov ter stroškov prometnih zastojev, ki bo podlaga za bodoče izračune infrastrukturnih pristojbin. V zvezi s tem bi morala imeti Komisija možnost predlagati model, ki bi mu priložila analizo učinkov na internalizacijo zunanjih stroškov za vse vrste prometa. Zaradi sorazmernosti je treba pri zaračunavanju zunanjih stroškov upoštevati vse vrste prometa. [Sprememba 38]

(21b)   Zaradi preglednosti bi bilo primerno, da bi države članice uporabnike cest seznanjale z rezultati ponovnih naložb infrastrukturnih pristojbin ter pristojbin za zunanje stroške in zastoje. Tako bi jih morale seznanjati s prednostmi izboljšane varnosti v cestnem prometu, manjšega okoljskega vpliva in upada prometnih zastojev. [Sprememba 39]

(22)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb te direktive bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi se sprejme usklajeni sklop kazalnikov za vrednotenje kakovosti cestnih omrežij, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(17).

(23)  Direktivo 1999/62/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 1999/62/ES se spremeni:

(1)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo cestne infrastrukture za vozila na podlagi prevožene razdalje“; [Sprememba 40]

"

(2)  člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 1

1.  Ta direktiva se uporablja za:

   (a) davke na vozila za težka tovorna vozila,
   (b) cestnine in uporabnine, ki se uvedejo za vozila.

2.  Ta direktiva se ne uporablja za vozila, ki opravljajo prevoze izključno na neevropskih ozemljih držav članic.

3.  Ta direktiva se ne uporablja za vozila, ko so registrirana na Kanarskih otokih, v Ceuti in Melilli, na Azorih ali Madeiri ter opravljajo prevoze samo na teh ozemljih ali med njimi in celinskim delom Španije oziroma Portugalske.

Člen 2

V tej direktivi:

   (1) ,vseevropsko cestno omrežje‘ pomeni infrastrukturo za cestni promet iz oddelka 3 poglavja II Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*, kakor je prikazana na zemljevidih v Prilogi I k navedeni uredbi;
   (2) ,stroški gradnje‘ pomenijo pomeni stroške, povezane z gradnjo, in kjer je to primerno, tudi stroške financiranja enega od naslednjih:
   (a) nove infrastrukture ali novih izboljšav infrastrukture, vključno z večjimi popravili infrastrukture ali alternativno prometno infrastrukturo za preusmeritev prometa; [Sprememba 41]
   (b) infrastrukture ali izboljšav infrastrukture, vključno z večjimi gradbenimi popravili, ki je bila dokončana največ 30 let pred 10. junijem 2008, če so bile ureditve cestninjenja do 10. junija 2008 že uvedene, ali pa je bila gradnja infrastrukture dokončana največ 30 let pred vzpostavitvijo novih ureditev cestninjenja, uvedenih po 10. juniju 2008;
   (c) infrastrukture ali izboljšav infrastrukture, ki je bila dokončana pred 10. junijem 2008, kadar:
   (i) je država članica vzpostavila cestninski sistem, ki zagotavlja povračilo teh stroškov na podlagi pogodbe z upravljavcem cestninskega sistema ali na podlagi drugih pravnih aktov z enakovrednim učinkom, ki so začeli veljati pred 10. junijem 2008, ali
   (ii) lahko država članica izkaže, da je bil pogoj za izgradnjo določene infrastrukture, da bo njena pričakovana življenjska doba daljša od 30 let;
   (3) ,stroški financiranja‘ pomenijo obresti na posojila in donosnost lastniškega kapitala delničarjev;
   (4) ,večja popravila infrastrukture‘ pomenijo popravila infrastrukture, razen tistih popravil, ki za uporabnike cest niso več koristna, zlasti kjer so bila popravljalna dela nadomeščena z naknadnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi deli;
   (5) ,avtocesta‘ pomeni cesto, ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil in nima neposrednega dostopa do sosednjih zemljišč ter izpolnjuje naslednja merila:
   (a) ima, razen na posameznih odsekih ali začasno, dva vozna pasova za obe smeri prometa, ločena bodisi z vmesnim ločilnim pasom, ki ni namenjen prometu, bodisi izjemoma na drugačen način;
   (b) v isti višini ne prečka ceste, železniške ali tramvajske proge, kolesarske steze ali pešpoti;
   (c) je posebej označena kot avtocesta;
   (6) ,cestnina‘ pomeni znesek, ki se določi na podlagi razdalje, prevožene po dani infrastrukturi, in na podlagi tipa vozila, s plačilom katerega vozilo pridobi pravico do uporabe infrastrukture, zajema pa eno ali več naslednjih pristojbin: infrastrukturno pristojbino oziroma pristojbino za zastoje ali pristojbino za zunanje stroške ali oboje; [Sprememba 42]
   (7) ,infrastrukturna pristojbina‘ pomeni pristojbino, ki se zaračuna za nadomestilo stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razvoja v zvezi z infrastrukturo, ki jih ima država članica;
   (8) ,pristojbina za zunanje stroške‘ pomeni pristojbino, ki se zaračuna za nadomestilo stroškov v državi članici v zvezi z onesnaževanjem zraka ali obremenitvami s hrupom zaradi prometa ali obojim;
   (9) ,zastoj‘ pomeni stanje, ko se obseg prometa približa zmogljivosti ceste ali jo preseže;
   (10) ,pristojbina za zastoje‘ pomeni pristojbino, ki se za vozila zaračuna za nadomestilo stroškov v državi članici v zvezi z zastoji in za zmanjšanje zastojev;
   (11) ,stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa‘ pomenijo pomeni stroške škode za zdravje ljudi in za okolje, ki jo je povzročil izpust trdnih delcev in predhodnikov ozona, kot so dušikov oksid in hlapne organske spojine, med delovanjem vozila; [Sprememba 43]
   (12) ,stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa‘ pomenijo pomeni stroške škode za zdravje ljudi in za okolje, ki jo je povzročil hrup, ki so ga oddala vozila ali ga je ustvaril njihov stik s površino vozišča; [Sprememba 44]
   (13) ,ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina‘ pomeni skupne prihodke iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov težkih vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
   (14) ‚uporabnina‘ pomeni plačilo določenega zneska, s katerim je vozilu za dano obdobje zagotovljena pravica do uporabe infrastrukture iz člena 7(1) in (2);
   (15) ,vozilo‘ pomeni motorno vozilo s štirimi kolesi ali več ali spojeno kombinacijo vozil, ki je namenjeno ali se uporablja za prevoz blaga ali potnikov po cesti;
   (16) ,težko vozilo‘ pomeni težko tovorno vozilo ali avtobus;
   (17) ,težko tovorno vozilo‘ pomeni vozilo, namenjeno za prevoz blaga, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone;
   (18) ,avtobus‘ pomeni vozilo, namenjeno za prevoz več kot osmih potnikov, brez voznika, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone;
   (18a) ,lahko vozilo‘ pomeni lahko gospodarsko vozilo ali osebni avtomobil; [Sprememba 46]
   (19) ,lahko vozilo‘ pomeni osebni avtomobil, minibus minibus, kombinirano vozilo ali kombinirano vozilo, namenjeno za prevoz blaga; [Sprememba 47]
   (20) ,osebni avtomobil‘ pomeni vozilo s štirimi kolesi, namenjeno prevozu največ osmih potnikov poleg voznika;
   (20a) ,vozilo zgodovinskega pomena‘ pomeni vozilo zgodovinskega pomena, kot je določeno v členu 3(7) Direktive 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta**; [Sprememba 48]
   (21) ,minibus‘ pomeni vozilo, namenjeno za prevoz več kot osmih potnikov poleg voznika, katerega največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone;
   (22) ,kombinirano vozilo‘ pomeni vozilo, namenjeno za prevoz blaga, ki ni osebni avtomobil in katerega največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone; [Sprememba 49]
   (22a) ,kombinirano vozilo za prevoz blaga‘ pomeni vozilo, ki se uporablja za dejavnost cestnega prevoznika, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta***, in katerega največja dovoljena skupna masa je med 2,4 in 3,5 tone ter katerega višina presega 2 metra; [Sprememba 50]
   (22b) ,brezemisijsko obratovanje‘ pomeni, da vozilo na preverljiv način obratuje brez emisij izpušnih plinov iz izpušne cevi na celotnem pokritem cestnem omrežju; [Sprememba 51]
   (23) ,brezemisijsko vozilo‘ pomeni vozilo brez emisij izpušnih plinov;
   (23a) ,motorno kolo‘ pomeni vozilo z dvema kolesoma, z bočno prikolico ali brez nje, ter vse trikolesnike in štirikolesnike kategorij L3e, L4e, L5e, L6e in L7e, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 168/2013; [Sprememba 52]
   (24) ,prevoznik‘ pomeni vsako podjetje, ki prevaža blago ali potnike po cesti;
   (25) ‚vozilo kategorije EURO 0, EURO I, EURO II, EURO III, EURO IV, EURO V in EURO VI‘ pomeni težko vozilo, ki je skladno z mejnimi emisijskimi vrednostmi iz Priloge 0;
   (26) ‚tip vozila‘ pomeni kategorijo, v katero spada težko vozilo, glede na število osi, dimenzije ali maso vozila ali glede na druge dejavnike klasifikacije, ki odraža povzročeno škodo cestam (npr. sistem klasifikacije glede na povzročanje škode iz Priloge IV), pod pogojem, da uporabljeni sistem klasifikacije temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah, ali pa so razpoznavne na pogled;
   (27) ,koncesijska pogodba‘ pomeni javno naročilo gradenj ,koncesijo‘, kakor je opredeljeno opredeljena v členu 1 Direktive 2014/2423/EU Evropskega parlamenta in Sveta****; [Sprememba 53]
   (28) ‚koncesijska cestnina‘ pomeni cestnino, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
   (29) ,bistveno spremenjena ureditev cestninjenja ali zaračunavanja pristojbin‘ pomeni ureditev cestninjenja ali zaračunavanja pristojbin, ki je bila spremenjena tako, da se stroški ali prihodki spremenijo za vsaj 515  % v primerjavi s preteklim letom, po popravku za stopnjo inflacije, izmerjeno s spremembami v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin EU, razen energije in nepredelanih živil, kot ga objavi Komisija (Eurostat). V koncesijskih pogodbah se spremembe, ki izpolnjujejo merila iz člena 43(1) in (2) Direktive 2014/23/EU, ne štejejo za bistvene; [Sprememba 54]
   (29a) ,navzkrižno financiranje‘ pomeni financiranje učinkovitih alternativnih projektov prometne infrastrukture s prihodki iz cestnin in infrastrukturnih pristojbin, ki se plačujejo za obstoječo prometno infrastrukturo; [Sprememba 55]
   (29b) ,države članice‘ pomeni vse organe držav članic, bodisi organe centralne državne oblasti, organe posameznih zveznih držav ali druge teritorialne organe, ki so pristojni za zagotavljanje skladnosti s pravom Unije. [Sprememba 56]

Za namene odstavka 2:

   (a) v vsakem primeru delež stroškov gradnje, ki jih je treba upoštevati, na dan 10. junija 2008 oziroma na dan uvedbe nove ureditve cestninjenja, če je ta poznejši, nikakor ne sme presegati deleža preostale tedaj pričakovane življenjske dobe delov infrastrukture;
   (b) stroški infrastrukture ali stroški izboljšav infrastrukture lahko vključujejo kakršne koli posebne izdatke, nastale tudi z novimi regulativnimi zahtevami, za zmanjšanje hrupa, za uvedbo inovativnih tehnoloških rešitev ali za izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter dejanska plačila, ki jih je izvedel upravljavec infrastrukture na podlagi objektivnih okoljskih vidikov, na primer zaradi zaščite pred onesnaževanjem tal. [Sprememba 57]

_______________

* Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

** Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).

*** Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).

**** Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1)“;

"

(2a)  v členu 6(2) se doda naslednja točka:"

„(ba) vozila zgodovinskega interesa;“; [Sprememba 58]

"

(3)  člen 7 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 7

1.  Brez poseganja v člen 9(1a) lahko države članice ohranijo ali uvedejo cestnine in uporabnine na vseevropskem cestnem omrežju ali na določenih odsekih tega omrežja in na katerih koli drugih dodatnih odsekih svojega omrežja avtocest, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja, pod pogoji iz odstavkov od 3 do 9 tega člena ter členov od 7a do 7k.

2.  Odstavek 1 ne posega v pravico držav članic, da v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije zaračunavajo cestnine in uporabnine na drugih cestah, pod pogojem, da uvedba cestnin in uporabnin na takšnih drugih cestah ne pomeni diskriminacije mednarodnega prometa in ne povzroča izkrivljanja konkurence med prevozniki. Cestnine in uporabnine, ki se zaračunavajo na cestah, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja ali avtoceste, so v skladu s pogoji iz odstavkov 3 in 4 tega člena, člena 7a ter člena 7j(1), (2) in (4).

3.  Države članice ne smejo za nobeno kategorijo vozil hkrati uvesti cestnine in uporabnine za uporabo enega cestnega odseka. Vendar lahko država članica, ki na svojem omrežju uvede uporabnino, uvede tudi cestnino za uporabo mostov, predorov in gorskih prelazov.

4.  Cestnine in uporabnine ne smejo posredno ali neposredno diskriminirati glede na državljanstvo uporabnika cest, državo članico ali tretjo državo sedeža prevoznika ali registracije vozila ali glede na izhodiščni ali namembni kraj prevoza.

5.  Države članice lahko predvidijo znižane stopnje cestnin ali uporabnin ali izvzetja od obveznosti plačevanja cestnin ali uporabnin za težka vozila, ki so izvzeta iz zahteve po vgradnji in uporabi tahografa na podlagi Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta* ter v primerih, ki so zajeti s pogoji iz člena 6(2)(a), (b) in (c) te direktive.

6.  Države članice brez poseganja v odstavek 9 od 1. januarja 2018 ... [datum začetka veljavnosti te direktive] ne uvajajo uporabnin za težka vozila ter kombinirana vozila za prevoz blaga. Uporabnine, ki se uvedejo pred navedenim datumom, se lahko ohranijo do 31. decembra 2023 2022, po tem datumu pa jih nadomestijo infrastrukturne pristojbine za cestno omrežje, ki ga zajema ta direktiva. [Sprememba 59]

7.  Države članice od [datuma začetka veljavnosti te direktive] ne uvajajo uporabnin za lahka vozila. Uporabnine, ki so bile uvedene pred navedenim datumom, se lahko odpravijo do 31. decembra 2027.

8.  Država članica se lahko do 31. decembra 2019 odloči, da bo za težka vozila zaračunavala cestnine ali uporabnine samo za vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila presega 12 ton, če meni, da bi razširitev na vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila ne presega 12 ton, povzročila:

   (a) znatne negativne učinke na prost pretok prometa, okolje, raven hrupa, zastoje, zdravje ali varnost v prometu zaradi preusmeritve prometa;
   (b) upravne stroške, ki bi bili za več kot 30 % višji od dodatnega prihodka, ki bi ga pomenila navedena razširitev.

Države članice, ki se odločijo za zaračunavanje cestnine ali uporabnine ali obojega samo za vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila znaša 12 ton ali več, obvestijo Komisijo o svoji odločitvi in razlogih zanjo.

9.  Od 1. januarja 2020 se cestnine in uporabnine, ki se zaračunavajo za težka vozila, zaračunavajo za vsa težka vozila in kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga. [Sprememba 61]

10.  Cestnine Do 31. decembra 2022 se lahko cestnine in uporabnine za težka vozila in kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga, ter cestnine in uporabnine za lahka vozila se lahko, ki niso kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga, uvedejo ali ohranijo neodvisno druga od druge. [Sprememba 62]

________________________

* Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).“;

"

(4)  člen 7a se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 7a

1.  Uporabnine so sorazmerne s trajanjem uporabe infrastrukture.

2.  Če se uporabnine zaračunavajo za težka vozila, se uporaba infrastrukture zagotovi za vsaj naslednja obdobja: en dan, en teden, en mesec in eno leto. Mesečna stopnja ne sme biti višja od 10 % letne stopnje, tedenska stopnja ne sme biti višja od 5 % letne stopnje in dnevna stopnja ne sme biti višja od 2 % letne stopnje.

Država članica lahko zaračunava samo letne stopnje za vozila, registrirana v tej državi članici.

Države članice določijo uporabnine, vključno z upravnimi stroški, za vse kategorije težkih vozil, na stopnji, ki ne presega najvišjih stopenj, določenih v Prilogi II.

3.  Če se uporabnine zaračunavajo za osebna vozila, se uporaba infrastrukture zagotovi vsaj za naslednja obdobja: en dan, en teden, 10 dni, en mesec ali dva meseca ali oboje in eno leto. Dvomesečna stopnja ne sme biti višja od 30 % letne stopnje, mesečna stopnja ne sme biti višja od 18 % letne stopnje in desetdnevna, tedenska in dnevna stopnja ne sme biti višja od 8 % letne stopnje. [Sprememba 63]

Države članice lahko uporabo infrastrukture zagotovijo tudi za druga časovna obdobja. V takih primerih uporabijo stopnje v skladu z načelom enakega obravnavanja med uporabniki, pri tem pa upoštevajo vse ustrezne dejavnike, zlasti letno stopnjo in stopnje, uporabljene za druga obdobja iz prvega pododstavka, uveljavljene vzorce uporabe in upravne stroške.

Kar zadeva sheme uporabnin, sprejetih pred 31. majem 2017, lahko države članice v skladu z načelom enakega obravnavanja ohranijo stopnje, ki presegajo stopnje iz prvega pododstavka in so veljale pred navedenim datumom, in ustrezno višje stopnje za druga obdobja uporabe. Vendar upoštevajo omejitve iz prvega in drugega pododstavka takoj, ko začnejo veljati bistveno spremenjene ureditve cestninjenja ali zaračunavanja pristojbin in najpozneje od 1. januarja 2024.

4.  Kar zadeva minibuse, kombinirana vozila in kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga, države članice upoštevajo odstavek 2 ali odstavek 3. Vendar države članice uporabnine za minibuse, kombinirana vozila in kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga, ki so višje kot za osebna vozila, določijo najpozneje od 1. januarja 2024. [Sprememba 64]

4a.  Pri sorazmernosti uporabnin se lahko upoštevajo posebnosti prevoznih dejavnosti, ki se začnejo v državi članici na obrobju Unije.“; [Sprememba 65]

"

(4a)  v členu 7b se doda naslednji odstavek:"

„2a. Avtocestni odseki, na katerih se zaračunava infrastrukturna pristojbina, imajo potrebno infrastrukturo za zagotovitev varnosti prometa za vse uporabnike ter lahko imajo parkirišča, ki so varna v vseh vremenskih razmerah, v skladu z uredbo (EU) .../.... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najdaljši dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka ter Uredbe (EU) št. 165/2014 glede določanja položaja s tahografi (2017/0122(COD)).“; [Sprememba 66]

"

(5)  člen 7c se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 7c

1.  Država članica lahko ohrani ali uvede pristojbino za zunanje stroške, ki je povezana s stroški onesnaževanja zraka ali obremenitev s hrupom zaradi prometa ali obojim.

Pristojbine za zunanje stroške se lahko uvedejo ali ohranijo na odsekih cestnega omrežja, za katere se ne uporablja infrastrukturna pristojbina.

Kar zadeva težka vozila, se pristojbine za zunanje stroške Pristojbine za zunanje stroške, povezane z onesnaževanjem zraka ali obremenitvijo s hrupom zaradi prometa, se razlikujejo in določijo v skladu z najmanjšimi možnimi zahtevami in metodami iz Priloge IIIa, pri čemer se upoštevajo referenčne vrednosti in so skladne vsaj z najnižjimi vrednostmi iz Priloge IIIb. [Sprememba 67]

2.  Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja, na katerem se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, ter na vozila, ki se jim te pristojbine zaračunavajo. Države članice se lahko odločijo nadomestiti samo določen odstotek teh stroškov.

3.  Pristojbina za zunanje stroške, ki je povezana z onesnaževanjem zraka zaradi prometa, se ne zaračunava za težka vozila, ki so v skladu z najstrožjimi emisijskimi standardi EURO.

Prvi pododstavek se preneha uporabljati štiri leta od datuma začetka veljavnosti pravil, s katerimi so začeli veljati navedeni standardi.

4.  Znesek pristojbine za zunanje stroške določi zadevna država članica. Če država članica imenuje organ za ta namen, je ta organ pravno in finančno neodvisen od organizacije, ki upravlja ali pobira pristojbino ali njen del.

5.  Države članice, ki pobirajo cestnine, od 1. januarja 2021 zaračunavajo težkim vozilom pristojbino za zunanje stroške vsaj na tistih delih cestnega omrežja iz člena 7(1), na katerih je okoljska škoda, ki jo povzročajo težka vozila, višja od povprečne okoljske škode, ki jo težka vozila povzročajo , povezane z onesnaževanjem zraka ali obremenitvijo s hrupom zaradi prometa, težkim vozilom in kombiniranim vozilom, namenjenim prevozu blaga, na drugih vseh delih omrežja, opredeljene v skladu z ustreznimi zahtevami glede poročanja iz priloge IIIa iz člena 7(1), za katere se zaračunavajo infrastrukturne pristojbine. [Sprememba 68]

5a.  Od 1. januarja 2026 se pristojbina za zunanje stroške na vseh odsekih cestnega omrežja iz člena 7(1) nediskriminatorno zaračunava vsem kategorijam vozil. [Sprememba 69]

5b.  Države članice lahko za prilagajanje pristojbin za zunanje stroške uporabljajo odstopanje za vozila z zgodovinskim pomenom.“; [Sprememba 70]

"

(6)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 7da

1.  Države članice lahko v skladu z zahtevami iz Priloge V uvedejo pristojbino za zastoje na katerem koli odseku svojega cestnega omrežja, na katerem nastajajo zastoji. Pristojbina za zastoje se lahko zaračunava le na tistih cestnih odsekih, na katerih so zastoji redni, in le v obdobjih, ko so zastoji običajni.

2.  Države članice opredelijo cestne odseke in časovna obdobja iz odstavka 1 na podlagi objektivnih meril glede na raven izpostavljenosti cest ter njihove okolice zastojem, kot so povprečne zamude ali dolžina kolon.

3.  Pristojbina za zastoje, ki se uvede na katerem koli odseku cestnega omrežja, se nediskriminatorno zaračunava vsem kategorijam vozil, v skladu s standardnimi ekvivalenčnimi faktorji iz Priloge V. Vendar pa se države članice lahko odločijo izvzeti avtobuse in potovalne avtobuse za namen spodbujanja skupnega prevoza, socialno-gospodarskega razvoja in teritorialne kohezije. [Sprememba 72]

4.  Pristojbina za zastoje izraža stroške, ki jih vozilo povzroča drugim uporabnikom cest in posredno družbi, vendar za nobeno vrsto ceste ne presegajo najvišjih ravni iz Priloge VI.

5.  Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme za spremljanje učinka pristojbin za zastoje in preverjanje njihove stopnje. Stopnjo pristojbin preverjajo redno, vsaj vsaka tri leta, s čimer zagotovijo, da niso višje od stroškov zastojev, ki jih ima navedena država članica in nastanejo na tistih cestnih odsekih, na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje.“;

"

(7)  člena 7f in 7g se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 7f

1.  Država članica lahko po predhodnem obvestilu Komisije doda pribitek k infrastrukturni pristojbini, ki se zaračunava na posebnih cestnih odsekih, na katerih so redni zastoji oziroma na katerih vozila povzročajo znatno okoljsko škodo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v financiranje gradnje prometne infrastrukture jedrnega omrežja, opredeljenega v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013 ali prometnih storitev, ki neposredno prispeva k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in so na istem koridorju kot cestni odsek, za katerega se zaračunava pribitek; [Sprememba 75]
   (b) pribitek ne presega 15 % ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, izračunane v skladu s členom 7b(1) in členom 7e, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke koridorjev jedrnega omrežja na gorskih območjih, kjer so stroški za infrastrukturo višji, podnebna in okoljska škoda pa večja; v tem primeru pribitek ne sme presegati 2550  %; [Sprememba 76]
   (c) zaračunavanje pribitka nima za posledico nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa v primerjavi z ostalimi uporabniki cest;
   (d) se Komisiji pred zaračunavanjem pribitka predložita natančen opis lokacije pribitka in dokazilo o odločitvi za financiranje gradnje koridorjev jedrnega omrežja prometne infrastrukture ali prometnih storitev iz točke (a); [Sprememba 77]
   (e) se vnaprej določi in omeji obdobje, v katerem se bo pribitek zaračunaval, pri čemer je obdobje glede pričakovanega prihodka skladno s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi za projekt, ki se sofinancira s prihodki iz pribitka.

1a.  V primeru novih čezmejnih projektov se lahko pribitki dodajo le, če se strinjajo vse države članice, vključene v tak projekt. [Spremembi 78 in 164]

2.  Pribitek se lahko uporablja za infrastrukturno pristojbino, ki je razlikovana v skladu s členom 7g ali 7 ga.

3.  Potem ko Komisija od države članice, ki namerava zaračunavati pribitek, prejme zahtevane informacije, Komisija navedene informacije predloži članom odbora iz člena 9c. Kadar Komisija meni, da načrtovani pribitek ni v skladu s pogoji iz odstavka 1 ali da bo imel načrtovani pribitek pomembne negativne učinke na gospodarski razvoj obrobnih regij, lahko z izvedbenimi akti zavrne načrte zadevne države članice za pristojbine ali zahteva njihovo spremembo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 9c(2). Če se pribitek uporablja za cestninske sisteme iz člena 7e(3), se za namene te direktive ne šteje za bistveno spremembo. [Sprememba 79]

4.  Znesek pribitka se odšteje od zneska pristojbine za zunanje stroške, izračunanega v skladu s členom 7c, razen za vozila emisijskih razredov EURO 0, I in II od 15. oktobra 2011, III in IV od 1. januarja 2015, V od 1. januarja 2019 in VI od januarja 2023. Vsi prihodki, ustvarjeni s sočasnim zaračunavanjem pribitka in pristojbin za zunanje stroške, se vložijo v financiranje gradnje koridorjev jedrnega omrežja iz dela I Priloge I k Uredbi (EU) št. 1316/2013. [Sprememba 80]

5.  Pribitek se ne sme zaračunavati na cestnih odsekih, na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje.

Člen 7g

1.  Infrastrukturne pristojbine se lahko do 31. decembra 2021 razlikujejo za zmanjševanje zastojev, čim učinkovitejše omejevanje poškodb infrastrukture in čim boljšo uporabo zadevne infrastrukture ali spodbujanje varnosti v cestnem prometu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) razlikovanje je pregledno, objavljeno in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike;
   (b) razlikovanje se uporablja glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas;
   (c) nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 175 % ne presega najvišje ravni ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine iz člena 7b;
   (d) obdobja prometnih konic, med katerimi se za zmanjševanje zastojev zaračunavajo višje infrastrukturne pristojbine, ne presegajo pet ur na dan ali števila ur, med katerimi delež zastojev presega 100 % zmogljivosti; [Sprememba 81]
   (e) razlikovanje za cestni odsek, kjer so zastoji, se oblikuje in uporablja pregledno in dohodkovno nevtralno, tako da se prevoznikom, ki isti cestni odsek uporabljajo zunaj prometne konice, ponudijo nižje stopnje cestnine, povišane stopnje cestnine pa se zaračunajo tistim, ki isti cestni odsek uporabljajo med prometno konico.

Država članica, ki želi uvesti tako razlikovanje ali spremeniti obstoječega, o tem obvesti Komisijo in ji predloži podatke, ki so potrebni za presojo, ali so pogoji izpolnjeni.

2.  Države članice do 31. decembra 2020 razlikujejo infrastrukturne pristojbine za težka vozila glede na emisijske razrede EURO vozila tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 % ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde. Obstoječe koncesijske pogodbe so lahko iz te zahteve izvzete, dokler se pogodbe ne podaljšajo.

Vseeno je državi članici dovoljeno odstopanje od zahteve razlikovanja infrastrukturne pristojbine, če velja kar koli od naslednjega:

   (i) to bi resno ogrozilo celovitost cestninskega sistema na njenem ozemlju;
   (ii) tako razlikovanje ne bi bilo tehnično izvedljivo za zadevni cestninski sistem;
   (iii) to bi povzročilo preusmeritev vozil, ki najbolj onesnažujejo, kar bi negativno vplivalo na varnost v prometu in javno zdravje;
   (iv) v cestnino je zajeta pristojbina za zunanje stroške.

O vseh takih odstopanjih ali izvzetjih se uradno obvesti Komisijo.

3.  Kadar voznik ali prevoznik, če je to primerno, ob pregledu za plačilo ne more predložiti dokumentov vozilauporabi elektronskega načina cestninjenja ali nima veljavne naročnine ali njegovo vozilo nima opreme, ki so potrebni jo je odobril izvajalec cestninjenja in ki je potrebna za ugotovitev njegovega emisijskega razreda za namen iz odstavka 2, lahko države članice zaračunajo najvišjo cestnino, ki se lahko zaračuna. [Sprememba 82]

4.  Komisija v enem letu po tem, ko objavi uradne podatke o emisijah CO2 v skladu z Uredbo (EU) .../...*, sprejme delegirani akt v skladu s členom 9e, v katerem opredeli referenčne vrednosti emisij CO2 in ustrezno kategorizacijo zadevnih težkih vozil, ter upošteva tehnologije za zmanjševanje emisij. [Sprememba 83]

Države članice v enem letu od začetka veljavnosti delegiranega akta razlikujejo infrastrukturno pristojbino ob upoštevanju referenčnih vrednosti emisij CO2 in zadevne kategorizacije vozil. Pristojbine se razlikujejo tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 % ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki imajo najnižje emisije CO2, vendar niso brez emisij. Infrastrukturne pristojbine za brezemisijska vozila se znižajo za 75 % v primerjavi z najvišjo stopnjo. [Sprememba 84]

4a.  Od ... [datum začetka veljavnosti te direktive] se infrastrukturne pristojbine za brezemisijska vozila znižajo za 50 % v primerjavi z najnižjo stopnjo. Enako znižanje velja tudi za brezemisijsko obratovanje, če ga je mogoče dokazati. [Sprememba 85]

4b.  Komisija do ... [pet let po datumu začetka veljavnosti te direktive] pripravi poročilo z oceno tržnega deleža brezemisijskih vozil in brezemisijskega obratovanja. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9e, če je to primerno, v zvezi s ponovnim izračunom popusta za brezemisijska vozila v primerjavi z najnižjo stopnjo infrastrukturne pristojbine. [Sprememba 86]

5.  Razlikovanja iz odstavkov 1, 2 in 4 niso namenjena ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka se uravnovesi s spremembami strukture razlikovanja, ki se izvede v dveh letih po koncu računovodskega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.

____________

* Uredba Komisije (EU) …/… z dne XXX o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 glede certificiranja emisij CO2 in porabe goriva težkih vozil ter spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L …, …, str. ...).“;

"

(8)  vstavi se naslednji člen 7ga:"

„Člen 7ga

1.  Kar zadeva lahka vozila, lahko države članice do 31. decembra 2021 razlikujejo cestnine in uporabnine glede na okoljsko učinkovitost vozila. [Sprememba 87]

2.  Države članice po 1. januarju 2022 razlikujejo cestnine in v primeru uporabnin vsaj letne pristojbine glede na emisije CO2 in onesnaževal iz vozil v skladu s pravili iz Priloge VII.

2a.  Države članice lahko upoštevajo izboljšanje okoljske učinkovitosti vozila, če se vozilo preuredi za uporabo alternativnih goriv. Stalno predplačilo ali kakršna koli druga oblika plačila, ki jo je odobril upravljavec cestninskega sistema, bi morala uporabnikom omogočiti spremembo cestnine, če se je zaradi preureditve vozila izboljšala njegova okoljska učinkovitost. [Sprememba 88]

3.  Kadar voznik ali prevoznik, če je to primerno, ob pregledu nima potrdila o naročnini ali kakšnem drugem mehanizmu, ki ga je odobril izvajalec cestninjenja, ali ne more predložiti dokumentov vozila, ki so potrebni za ugotovitev njegovih ravni emisij (izjavo o skladnosti) v skladu z Uredbo Komisije (EU) .../...*, lahko države članice zaračunajo najvišjo cestnino ali letno uporabnino, ki se lahko zaračuna. Z naknadno predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo raven emisij vozila, se povrne morebitna razlika med zaračunano cestnino ali uporabnino in ustrezno cestnino ali uporabnino za zadevno vozilo. [Sprememba 89]

3a.  Države članice lahko sprejmejo izredne ukrepe za plačilo uporabnine za vozila zgodovinskega pomena. [Sprememba 90]

4.  Komisiji Na Komisijo se dodeli prenese pooblastilo za sprejetje sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9e o spremembi v zvezi s spremembo Priloge VII, da se načini iz zadevne priloge prilagodijo tehničnemu napredku in da se upošteva vloga sestavnih delov tako pri izboljšanju varnosti v cestnem prometu kot pri razogljičenju prevoza. [Sprememba 91]

_____________

* Uredba Komisije (EU) 2017/xxx z dne xxx o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 692/2008 (UL L xxx) in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).“;

"

(9)  člen 7h se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„Države članice vsaj šest mesecev pred začetkom izvajanja nove ali bistveno spremenjene ureditve cestninjenja na podlagi infrastrukturnih pristojbin Komisiji pošljejo:“;

"

(aa)   v členu 7h(1)(a) se doda naslednja alinea:"

„– jasne informacije o interoperabilnosti naprav v vozilu, ki so nameščene za plačevanje uporabnin in cestnin. Navedeni so razlogi, zakaj se naprave iz vozil, ki se uporabljajo v drugih državah članicah, ne morejo uporabiti za to ureditev cestninjenja.“; [Sprememba 92]

"

(ab)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Cilj pogodbenega okvira, ki ureja razmerje med dajalcem in imetnikom koncesije, je omogočiti prilagodljivost koncesijskih pogodb razvoju regulativnega okvira Unije ali nacionalnega regulativnega okvira v zvezi z obveznostmi, opredeljenimi v členih 7c, 7da, 7g in 7ga te direktive.“; [Sprememba 93]

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Države članice pred začetkom izvajanja nove ali bistveno spremenjene ureditve cestninjenja na podlagi pristojbin za zunanje stroške Komisiji sporočijo zadevno omrežje, predvidene stopnje za posamezno kategorijo vozila in emisijski razred.“;

"

(c)  odstavek 4 se črta;

(10)  člen 7i se spremeni:

(-a)  v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice Za težka vozila in kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga, lahko države članice omogočijo popuste ali znižanja za infrastrukturne pristojbine, pod pogojem, da:“; [Sprememba 94]

"

(a)  v odstavku 2 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:"

„(b) tovrstni popusti ali znižanja izražajo dejanske prihranke pri upravnih stroških obravnave pogostih uporabnikov v primerjavi z občasnimi uporabniki;

   (c) tovrstni popusti ali znižanja ne presegajo 1320 % infrastrukturnih pristojbin, ki se plačujejo za enakovredna vozila, za katera ni upravičenosti do popustov ali znižanj, in za tista, ki se uporabljajo za lokalni ali običajni prevoz ali za oba.“; [Sprememba 95]

"

(aa)  vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Za lahka vozila, zlasti za pogoste uporabnike na območjih razpršene poselitve in na obrobju mest, lahko države članice omogočijo popuste ali znižanja za infrastrukturne pristojbine, če:

   (a) je tako prilagojena tarifna struktura sorazmerna, javna in jo uporabniki uporabljajo pod enakimi pogoji ter ne pomeni prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin;
   (b) ti popusti in znižanja prispevajo:
   (i) k socialni koheziji in/ali
   (ii) k zagotavljanju mobilnosti na obrobnih ali oddaljenih območjih ali na obeh;“; [Sprememba 96]

"

(ab)  vstavi se naslednji odstavek:"

„2b. Države članice ali pristojni organi lahko uvedejo pavšalno oprostitev na podlagi kilometrov na določenem cestnem odseku, ob upoštevanju vzorcev mobilnosti in gospodarskega pomena obrobnih regij, pod pogojem, da je tako prilagojena tarifna struktura sorazmerna, javna in jo uporabniki uporabljajo pod enakimi pogoji ter ne pomeni prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin;“; [Sprememba 97]

"

(b)  odstavek 3 se spremeni:"

„3. Pod pogoji iz člena 7g(1)(b) in (5) so stopnje cestnin lahko izjemoma, namreč za posebne projekte velikega evropskega pomena, opredeljene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1315/2013, predmet razlikovanja na drugačen način, da se zagotovi gospodarska izvedljivost takih projektov, kadar so ti izpostavljeni neposredni konkurenci drugih načinov prevoza. Tarifna struktura je linearna, sorazmerna, objavljena in se javna in jo vsi uporabniki uporabljajo pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike ter ne pomeni prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin.“; [Sprememba 98]

"

(ba)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Države članice ali pristojni organi lahko na gorskih območjih ali obrobnih regijah razlikujejo stopnje cestnin glede na pot, ki jo prevozijo težka vozila, za katera se zaračunava cestnina, da bi kar najbolj zmanjšale socialno-ekonomski učinek, pod pogojem, da:

   (a) se pri razlikovanju glede na prevoženo pot upoštevajo različne značilnosti prevoza na kratke in dolge razdalje, zlasti razpoložljive možnosti za modalni prehod na druge načine prevoza;
   (b) se razlikovanje izvaja na nediskriminatoren način;
   (c) tehnična oprema omogoča zaznavanje točk za vstop in izstop vozil prek nacionalnih meja.”; [Sprememba 99]

"

(11)  člen 7j se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:"

„V ta namen države članice sodelujejo pri uvajanju metod, s katerimi se uporabnikom cest vsaj na glavnih plačilnih mestih znotraj in zunaj držav članic, v katerih cestnine in uporabnine veljajo, omogoči njihovo plačevanje 24 ur na dan, na meji ali na drugih večjih plačilnih mestih, z običajnimi plačilnimi sredstvi, vključno z elektronskimi, in z možnostjo izdaje računa.“; [Sprememba 100]

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Kadar država članica vozilu zaračuna cestnino, mora biti celoten znesek cestnine, znesek infrastrukturne pristojbine, znesek pristojbine za zunanje stroške in znesek pristojbine za zastoje, kadar se uporablja, naveden na potrdilu o plačilu, ki se na zahtevo izda uporabniku ceste, po možnosti z elektronskimi sredstvi.“; [Sprememba 101]

"

(c)  v odstavku 4 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„Če je to ekonomsko izvedljivo, države članice pristojbine za zunanje stroške in pristojbine za zastoje zaračunavajo in pobirajo v okviru elektronskega sistema, ki izpolnjuje zahteve iz člena 2(1) Direktive 2004/52/ES.“;

"

(12)  člen 7k se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 7k

Brez poseganja v člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, ki uvedejo sistem cestnin, da predvidijo ustrezno povračilo, če to ne izkrivlja položaja lokalnih ali običajnih prevoznikov ali obojih oziroma jim ne škoduje.“; [Sprememba 102]

"

(13)  v členu 8 se odstavek 2 spremeni:

(a)  v točki (a) se sklicevanje „člena 7(7)“ nadomesti s sklicevanjem „člena 7a“;

(b)  v točki (b) se za besedilom „členom 7(1)“ vstavi besedilo „in (2)“;

(13a)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 8a

Spremljanje in poročanje

1.  Vsaka država članica imenuje neodvisen nadzorni organ za infrastrukturne pristojbine, ki zagotavlja skladnost s to direktivo.

2.  Nadzorni organ opravlja gospodarski in finančni pregled koncesijskih pogodb, zlasti da bi zagotovil skladnost s členom 7b;

3.  Države članice Komisijo obvestijo o imenovanju nadzornega organa.“; [Sprememba 103]

"

(14)  člen 9 se spremeni:

(-a)  v členu 9(2) se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice odločijo o uporabi prihodkov, pridobljenih na podlagi te direktive. Da bi omogočili razvoj prometnega omrežja kot celote, bi bilo treba prihodke, ustvarjene se prihodki, ustvarjeni z infrastrukturnimi pristojbinami in pristojbinami za zunanje stroške, ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov porabiti tako, da bi koristili prometnemu sektorju in izboljšali celoten prometni sistem porabijo za vzdrževanje cestnega omrežja in za izboljšanje celotnega prometnega sistema. Zlasti bi bilo treba prihodke, ustvarjene se prihodki, ustvarjeni s pristojbinami za zunanje stroške, ali finančne vrednosti, enakovredne tem prihodkom, uporabiti uporabijo tako, da bi zagotovili se zagotovi bolj trajnostni promet, vključno z eno ali več možnostmi, navedenimi v nadaljevanju:“; [Sprememba 104]

"

(-aa)  v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) zmanjševanjem onesnaževanja zaradi cestnega prometa pri viru zraka in hrupa;“ [Sprememba 105]

"

(-ab)  v odstavku 2 se doda naslednja točka:"

„(ba) financiranjem skupnih in trajnostnih načinov prevoza;”; [Sprememba 106]

"

(-ac)  v odstavku 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:"

„(e) razvojem drugih oblik infrastrukture infrastrukture za alternativna goriva v skladu z Direktivo 2014/94/EU in alternativnih storitev za uporabnike prevoznih storitev in/ali okrepitvijo sedanjih zmogljivosti;”; [Sprememba 107]

"

(-ad)  v odstavku 2 se točka (f) nadomesti z naslednjim:"

„(f) podpiranjem vseevropskega prometnega omrežja in odpravo ozkih grl;”; [Sprememba 108]

"

(-ae)  v odstavku 2 se točka (h) nadomesti z naslednjim:"

(h) izboljšanje izboljšanjem prometne varnosti; in varne cestne infrastrukture ter“; [Sprememba 109]

"

(-af)  v odstavku 2 se točka (i) nadomesti z naslednjim:"

„(i) zagotavljanjem varnih in varovanih parkirnih prostorov parkirišč;“; [Sprememba 110]

"

(a)  drugi pododstavek odstavka 2 se črta;

(b)  doda se naslednji odstavek 3:"

„3. Prihodek, ustvarjen s pristojbinami za zastoje ali enakovredna finančna vrednost teh prihodkov se uporabi za reševanje težav z zastoji, zlasti na primer: [Sprememba 111]

   (a) s podpiranjem skupne prometne infrastrukture in storitev;
   (b) z odpravo ozkih grl in manjkajočih povezav na njihovih omrežjih, kadar koli se zaračunavajo pristojbine, in na vseevropskem prometnem omrežju; [Sprememba 112]
   (c) z razvojem drugih oblik infrastrukture in multimodalnih vozlišč za uporabnike prevoznih storitev.“; [Sprememba 113]

"

(ba)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Prihodki od zaračunavanja infrastrukturnih pristojbin in pristojbin za zunanje stroške se uporabijo na območju cestnega odseka, na katerem se te pristojbine zaračunavajo.“ ;[Sprememba 114]

"

(15)  Člena 9d in 9e se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 9d

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9e za spremembo Priloge 0, zneskov v tabelah 1 in 2 v Prilogi IIIb ter formul v oddelkih 4.1 in 4.2 Priloge IIIa, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Člen 9e

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7g(4), člena 7ga(4) in člena 9d se Komisiji podeli prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od ... [datuma datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 115]

3.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7g(4), člena 7ga(4) in člena 9d lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7g(4), členom 7ga(4) in členom 9d, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

"

(16)  člena 9f in 9g se črtata;

(17)  člen 10a se nadomesti z naslednjim:"

„1. Zneski v eurih iz Priloge II in zneski v centih iz tabel 1 in 2 iz Priloge IIIb se prilagodijo vsaki dve leti, da se upoštevajo spremembe v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin EU, razen energije in nepredelanih živil, kot ga objavi Komisija (Eurostat). Prva prilagoditev se izvede do 31. marca [leta po dveh letih od začetka veljavnosti te direktive].

Zneski se samodejno prilagodijo z zvišanjem osnovnega zneska v eurih ali centih za odstotek spremembe iz navedenega indeksa. Dobljeni zneski se zaokrožijo navzgor na najbližji euro, če gre za Prilogo II, in na najbližjo desetino centa, če gre za Prilogo IIIb.

2.  Komisija prilagojene zneske iz odstavka 1 v Uradnem listu Evropske unije objavi do 31. marca leta, ki sledi koncu dveh koledarskih let iz odstavka 1. Ti prilagojeni zneski začnejo veljati s prvim dnem v mesecu po objavi.“;

"

(18)  člen 11 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 11

-1.  Države članice ali pristojni organi na čim bolj pregleden in jasen način obveščajo, kako se uporabijo sredstva, zaračunana uporabnikom cest. [Sprememba 116]

1.  Države članice letno v zbirni obliki objavijo poročilo o cestninah in uporabninah, pobranih na njihovem ozemlju, vključno s podatki o uporabi prihodkov in kakovosti cest, na katerih se zaračunavajo cestnine ali uporabnine, kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

2.  Poročilo, ki se objavi v skladu z odstavkom 1, vključuje informacije o:

   (a) pristojbini za zunanje stroške, ki se zaračunavajo za vsako kombinacijo razreda vozila, vrste ceste in časovnega obdobja;
   (b) razlikovanju infrastrukturnih pristojbin v skladu z vrsto vozila;
   (c) ponderirani povprečni infrastrukturni pristojbini ter skupnih prihodkih iz infrastrukturnih pristojbin, pri čemer se navedejo morebitna odstopanja v primerjavi z dejanskimi infrastrukturnimi stroški, ki izhajajo iz razlikovanja infrastrukturnih pristojbin;
   (d) skupnem prihodku iz pristojbin za zunanje stroške;
   (e) skupnem prihodku iz pristojbin za zastoje;
   (ea) skupnih prihodkih od pribitkov in o tem, na katerih odsekih cest so se zaračunali; [Sprememba 117]
   (f) skupnih prihodkih iz cestnin in/ali uporabnin;
   (g) uporabi prihodkov, ustvarjenih z uporabo te direktive, in kako je ta uporaba državi članici omogočila izpolnjevanje ciljev iz člena 9(2) in (3);
   (h) vrednotenju stanja vzdrževanja cestne infrastrukture na ozemlju države članice na podlagi objektivnih meril in o spremembi glede na zadnje poročilo;
   (i) vrednotenju stopnje zastojev na omrežju, na katerem se plačuje cestnina, med prometno konico, na podlagi dejanskega opazovanja prometa, ki se izvede na reprezentativnem številu cestnih odsekov zadevnega omrežja, na katerih so zastoji, in o spremembi glede na zadnje poročilo.

3.  Države članice za vrednotenje kakovosti delov cestnega omrežja, na katerih se zaračunavajo cestnine ali uporabnine, uporabijo ključne kazalnike uspešnosti. Kazalniki se nanašajo vsaj na:

   (a) kakovost površine vozišča;
   (b) cestnoprometno varnost;
   (c) stopnjo zastojev.

3a.  Države članice javno objavijo rezultate ponovnega vlaganja infrastrukturnih pristojbin in pristojbin za zunanje stroške ter koristi v smislu večje varnosti v cestnem prometu, manjšega vpliva na okolje in zmanjšanja prometnih zastojev. [Sprememba 118]

4.  Komisija v treh letih po [začetku veljavnosti spremenjene direktive] sprejme izvedbeni akt v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 9c(2), v katerem opredeli usklajeni sklop kazalnikov.

5.  Komisija v šestih letih po [začetku veljavnosti spremenjene direktive] objavi poročilo o uporabi kazalnikov iz odstavka 4 v državah članicah.

5a.  Komisija v petih letih po začetku veljavnosti te direktive pripravi poročilo o razvoju trga z brezemisijskimi vozili in po potrebi spremeni stopnjo zmanjšanja, ki se uporablja za brezemisijska vozila.“; [Sprememba 119]

"

(19)  priloge se spremenijo:

(a)  priloge 0, IIIa, IIIb in IV se spremenijo, kakor je določeno v Prilogi k tej direktivi.

(b)  priloge V, VI in VII se dodajo, kakor je določeno v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do . Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob svoji uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

(1)  Priloge 0, III, IIIa, IIIb in IV se spremenijo:

(a)  v Prilogi 0 se oddelek 3 spremeni:

(i)  naslov se nadomesti z naslednjim:

„3. ,Vozila EURO III, EURO IV, EURO V‘“;

(ii)  v tabeli se črta vrstica, ki se nanaša na „vozilo EEV“;

(iii)  doda se naslednje:

„Mejne emisijske vrednosti EURO VI

 

Mejne vrednosti

 

CO

(mg/kWh)

Skupni ogljikovodiki (THC)

(mg/kWh)

Nemetanski ogljikovodiki

(mg/kWh)

CH4

(mg/kWh)

NOX (1)

(mg/kWh)

NH3

(ppm)

Masa trdnih delcev

(mg/kWh)

Število trdnih delcev

(#/kWh)

WHSC (CI)

1 500

130

 

 

400

10

10

8,0 x 1011

WHTC (CI)

4000

160

 

 

460

10

10

6,0 x 1011

WHTC (PI)

4000

 

160

500

460

10

10

6,0 x 1011

Opomba:

PI: prisilni vžig.

CI: kompresijski vžig.

(1)   Dopustna raven sestavine NO2 v mejni vrednosti NOx se lahko določi pozneje.“;

(b)  Priloga III se spremeni:

(i)  oddelek 2 se spremeni:

–  v točki 2.1 se šesta alinea nadomesti z naslednjim:

„– Porazdelitev stroškov na težka vozila vsako vrsto vozil se izvede na objektivni in pregledni podlagi, ob upoštevanju deleža prometa težkih različnih vrst vozil, ki poteka prek omrežja, ter s tem povezanih stroškov. Prevoženi kilometri, ki jih opravijo težka vozila, se lahko v ta namen prilagodijo z uporabo objektivno utemeljenih ‚ekvivalenčnih faktorjev‘, kot so tisti iz točke 4*. [Sprememba 120]

_______________

* Države članice lahko pri uporabi ekvivalenčnih faktorjev upoštevajo gradnjo cest, ki poteka v več fazah ali temelji na usmeritvi k dolgemu življenjskemu ciklu.“;

–  v točki 2.2 se šesta alinea nadomesti z naslednjim:

„– Takšni stroški se porazdelijo med težka vozila in preostali promet lahka vozila na podlagi dejanskih in predvidenih deležev prevoženih kilometrov ter se lahko prilagajajo glede na objektivno utemeljene ekvivalenčne faktorje, kot so tisti iz točke 4.“; [Sprememba 121]

(ii)  v oddelku 4 se naslov in prva alinea nadomestita z naslednjim:

„4. DELEŽ PROMETA TEŽKIH VOZIL, EKVIVALENČNI FAKTORJI IN MEHANIZEM POPRAVKOV

–  Izračun cestnin temelji na dejanskih in predvidenih deležih prevoženih kilometrov težkih vozil, ki se lahko po potrebi prilagodijo z uporabo ekvivalenčnih faktorjev zaradi upoštevanja povečanih stroškov gradnje in popravil infrastrukture, ki jo uporabljajo težka vozila.“;

(c)  Priloga IIIa se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA IIIa

NAJMANJŠE ZAHTEVE ZA ZARAČUNAVANJE PRISTOJBINE ZA ZUNANJE STROŠKE

V tej prilogi so določene najmanjše zahteve za zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške in, kjer je primerno, za izračun najvišje pristojbine za zunanje stroške.

1.  Deli zadevnega cestnega omrežja

Država članica natančno določi del ali dele svojega cestnega omrežja, na katerih se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške.

Če država članica namerava zaračunavati pristojbine za zunanje stroške samo na delu ali delih omrežja, ki ga sestavljajo njen delež vseevropskega omrežja in njene avtoceste, se del ali deli izberejo potem, ko je bila opravljena ocena, v kateri je bilo ugotovljeno, da:

–  vozila z uporabo cest, na katerih se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, povzročajo škodo okolju, ki je večja od povprečne ocenjene škode v skladu s poročanjem o kakovosti zraka, nacionalnimi katastri emisij, obsegom prometa in, v primeru hrupa, v skladu z Direktivo 2002/49/ES, ali

–  bi lahko imela uvedba pristojbin za zunanje stroške na drugih delih tako sestavljenega cestnega omrežja negativen vpliv na okolje ali varnost v prometu ali bi zaračunavanje in pobiranje pristojbin za zunanje stroške na njih povzročilo nesorazmerne stroške. [Sprememba 122]

2.  Zajeta vozila, ceste in časovna obdobja

Če država članica namerava zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, ki so višje od referenčnih vrednosti, navedenih v Prilogi IIIb, Komisijo obvesti o klasifikaciji vozil, na podlagi katere se bo določilo razlikovanje cestnin. Komisijo obvesti tudi o lokaciji cest, na katerih se zaračunavajo višje pristojbine za zunanje stroške (v nadaljnjem besedilu: primestne ceste (vključno z avtocestami)), in cest, na katerih se zaračunavajo nižje pristojbine za zunanje stroške (v nadaljnjem besedilu: medmestne ceste (vključno z avtocestami)).

Če je ustrezno, država članica Komisijo uradno obvesti tudi o natančnih časovnih obdobjih, ki ustrezajo nočnemu času, ko se lahko uvedejo višje pristojbine za zunanje stroške hrupa, da se upošteva večje motenje zaradi hrupa.

Klasifikacija cest kot primestnih cest (vključno z avtocestami) in medmestnih cest (vključno z avtocestami) ter opredelitev časovnih obdobij temeljita na objektivnih merilih glede na raven izpostavljenosti cest ter njihove okolice onesnaževanju, kot so gostota prebivalstva, letna povprečna onesnaženost zraka (zlasti s PM10 in NO2) ter število dni (za PM10) in ur (za NO2), ko so presežene mejne vrednosti, določene na podlagi Direktive 2008/50/ES. Uporabljena merila se vključijo v uradno obvestilo. [Sprememba 123]

3.  Znesek pristojbine

Ta oddelek se uporablja, kadar namerava država članica zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, ki so višje od referenčnih vrednosti, navedenih v Prilogi IIIb.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ za vsak razred vozila, vrsto ceste in časovno obdobje določi posamezen poseben znesek. Tarifna struktura je pregledna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike. Tarifno strukturo je treba objaviti dovolj zgodaj pred začetkom izvajanja. Vsi parametri, podatki in druge informacije, brez katerih razumevanje izračuna raznovrstnih elementov zunanjih stroškov ni mogoče, se objavijo.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ pri določanju pristojbin upošteva načelo učinkovitega oblikovanja cen, to je cen, ki so blizu mejnih družbenih stroškov uporabe vozila, ki se mu zaračuna pristojbina.

Pristojbine se določijo po tem, ko je bilo upoštevano tveganje preusmeritve prometa skupaj z morebitnimi negativnimi učinki na varnost v cestnem prometu, okolje in zastoje ter morebitne rešitve za ublažitev teh tveganj.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ spremlja učinkovitost tarifne sheme pri zmanjševanju okoljske škode zaradi cestnega prometa. Tarifno strukturo in posebni znesek pristojbine, določene za dani razred vozila, vrsto ceste in časovno obdobje po potrebi vsaki dve leti prilagaja spremembam povpraševanja po prevoznih storitvah in njihove ponudbe.

4.  Elementi zunanjih stroškov

4.1  Stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa

Če namerava država članica zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, ki so višje od referenčnih vrednosti, navedenih v Prilogi IIIb, navedena država članica ali po potrebi neodvisni organ izračuna stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa, ki se lahko zaračunajo, tako da uporabi naslednjo formulo:

20181025-P8_TA(2018)0423_SL-p0000002.png

pri čemer:

PCVij

=

stroški onesnaževanja zraka vozila razreda i na cesti vrste j (euro/prevoženi kilometer vozila),

EFik

=

faktor emisije onesnaževala k in razred vozila i (gram/prevoženi kilometer vozila),

PCjk

=

denarna vrednost stroškov onesnaževala k za vrsto ceste j (euro/gram).

Faktorji emisije so isti, kot jih uporabljajo države članice pri določanju nacionalnih katastrov emisij, opredeljenih v Direktivi (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka* (to zahteva uporabo priročnika EMEP/EEA o evidencah emisij onesnaževal zraka**). Denarno vrednost stroškov onesnaževal oceni država članica ali po potrebi neodvisni organ iz člena 7c(4), pri čemer uporabi znanstveno dokazane metode.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ lahko za izračun vrednosti stroškov onesnaževanja zraka uporabi znanstveno dokazane metode, pri čemer uporabi podatke meritev onesnaževal zraka in lokalno vrednost denarne vrednosti stroškov onesnaževal.

4.2  Stroški obremenitve s hrupom zaradi prometa

Če namerava država članica zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, ki so višje od referenčnih vrednosti, navedenih v Prilogi IIIb, zadevna država članica ali po potrebi neodvisni organ izračuna stroške obremenitve s hrupom zaradi prometa, ki se lahko zaračunajo, tako da uporabi naslednjo formulo:

20181025-P8_TA(2018)0423_SL-p0000003.png

pri čemer:

NCVj

 

pomeni stroške obremenitve s hrupom težkega tovornega vozila na cesti vrste j (euro/prevoženi kilometer vozila),

NCjk

 

pomeni stroške obremenitve s hrupom na osebo, izpostavljeno na vrsti ceste j ravni hrupa k (euro/osebo),

POPk

 

pomeni prebivalstvo, izpostavljeno dnevni ravni hrupa k na kilometer (oseba/kilometer),

WADT

 

pomeni ponderirani povprečni dnevni promet (ekvivalent osebnih vozil),

a in b

 

pomenita utežna faktorja, ki ju država članica določi tako, da ponderirana povprečna pristojbina za hrup na število prevoženih kilometrov ustreza NCVj (dnevno).

Obremenitev s hrupom zaradi prometa se nanaša na vpliv hrupa na zdravje državljanov ob cesti.

Prebivalstvo, izpostavljeno ravni hrupa k, se upošteva skladno s strateškimi kartami hrupa, oblikovanimi v skladu s členom 7 Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta***.

Stroške obremenitve s hrupom na osebo, izpostavljeno ravni hrupa k, oceni država članica ali po potrebi neodvisni organ, pri čemer uporabi znanstveno dokazane metode.

Za ponderirani povprečni dnevni promet se med težkimi tovornimi vozili in osebnimi avtomobili uporabi ekvivalenčni faktor „e“, ki se izračuna na podlagi ravni emisij hrupa povprečnega avtomobila in povprečnega težkega tovornega vozila ter ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ravni hrupa motornih vozil in nadomestnih sistemih za dušenje zvoka ter o spremembi Direktive 2007/46/ES ter razveljavitvi Direktive 70/157/EGS.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ lahko določi različne pristojbine za obremenitev s hrupom, da nagradi uporabnike tišjih vozil, če to ne pomeni diskriminacije tujih vozil.

_____________

* Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

** Metodologija Evropske agencije za okolje: http://www.eea.europa.eu//publications/emep-eea-guidebook-2016.

*** Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).“;

(d)  Priloga IIIb se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA IIIb

REFERENČNE NAJNIŽJE VREDNOSTI PRISTOJBINE ZA ZUNANJE STROŠKE

V tej prilogi so določene referenčne najnižje vrednosti pristojbine za zunanje stroške, vključno s stroški onesnaženosti zraka in hrupa. [Sprememba 126]

Tabela 1: Referenčne Najnižje vrednosti pristojbine za zunanje stroške za težka tovorna vozila [Sprememba 127]

Razred vozila

Cent/prevoženi kilometer vozila

Primestne ceste(1)

Medmestne ceste(2)

Težko tovorno vozilo, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila

ne presega 14 ton

ali ima dve osi.

EURO 0

13,3

8,3

EURO I

9,1

5,4

EURO II

8,8

5,4

EURO III

7,7

4,3

EURO IV

5,9

3,1

EURO V

5,7

1,9

EURO VI

3,2

0,6

Onesnažuje manj kot EURO VI

2,5

0,3

Težko tovorno vozilo, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila

znaša med 14 in 28 tonami

ali ima tri osi.

EURO 0

23,3

15,1

EURO I

16,4

10,1

EURO II

15,7

10,0

EURO III

13,5

8,2

EURO IV

9,5

5,7

EURO V

8,9

3,7

EURO VI

3,6

0,8

Onesnažuje manj kot EURO VI

2,5

0,3

Težko tovorno vozilo, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila

znaša med 28 in 40 tonami

ali ima štiri osi.

EURO 0

30,4

19,7

EURO I

22,6

13,9

EURO II

21,3

13,9

EURO III

17,8

11,2

EURO IV

12,2

7,7

EURO V

9,2

4,0

EURO VI

3,5

0,8

Onesnažuje manj kot EURO VI

2,5

0,3

Težko tovorno vozilo, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila

presega 40 ton

ali ima pet ali več osi.

EURO 0

43,0

28,6

EURO I

31,5

19,8

EURO II

29,2

19,4

EURO III

24,0

15,6

EURO IV

16,2

10,6

EURO V

9,8

4,7

EURO VI

3,6

1,0

Onesnažuje manj kot EURO VI

2,5

0,3

(1)  ‚Primestna‘ so območja z gostoto prebivalstva med 150 in 900 prebivalci/km2 (povprečna gostota prebivalstva je 300 prebivalcev/km2).

(2)   ‚Medmestna‘ so območja z gostoto prebivalstva, nižjo od 150 prebivalcev/km2.

Tabela 2: Referenčne Najnižje vrednosti pristojbine za zunanje stroške za avtobuse [Sprememba 128]

Razred vozila

Cent/prevoženi kilometer vozila

Primestne ceste(1)

Medmestne ceste(2)

Avtobus, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila je 18 ton

ali ima dve osi.

EURO 0

20,3

13,1

EURO I

16,0

10,4

EURO II

15,6

9,9

EURO III

13,9

8,5

EURO IV

10,0

5,7

EURO V

9,0

5,0

EURO VI

2,8

0,8

Onesnažuje manj kot EURO VI

1,4

0,2

Avtobus, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila presega 18 ton

ali ima tri osi ali več

EURO 0

24,9

16,2

EURO I

19,2

12,3

EURO II

18,5

12,0

EURO III

15,7

9,8

EURO IV

10,6

6,6

EURO V

10,2

5,2

EURO VI

2,8

0,8

Onesnažuje manj kot EURO VI

1,4

0,2

(1)  ‚Primestna‘ so območja z gostoto prebivalstva med 150 in 900 prebivalci/km2 (povprečna gostota prebivalstva je 300 prebivalcev/km2).

(2)  ‚Medmestna‘ so območja z gostoto prebivalstva, nižjo od 150 prebivalcev/km2.

Vrednosti iz tabel 1 in 2 je mogoče na gorskih območjih in ob aglomeracijah pomnožiti s z referenčnim faktorjem do 24, če je to upravičeno z manjšo razpršenostjo, nakloni cest, višino ali temperaturnimi inverzijami. Če obstajajo znanstveni dokazi o višjem gorskem ali aglomeracijskem faktorju, se lahko ta referenčna vrednost na podlagi podrobne utemeljitve poveča.“; [Sprememba 129]

Tabela 3: Najnižje vrednosti pristojbin za zunanje stroške za osebna vozila (cent/prevoženi kilometer vozila)

Vozilo

Motor

Razred EURO

Primestno

Medmestno

Avtomobilski dizel

<1,4 l

Euro 2

1,9

0,9

 

 

Euro 3

1,6

0,9

 

 

Euro 4

1,3

0,7

 

 

Euro 5

0,9

0,5

 

 

Euro 6

0,6

0,3

 

1,4–2,0 l

Euro 0

3,6

1,0

 

 

Euro 1

1,9

0,9

 

 

Euro 2

1,8

0,8

 

 

Euro 3

1,7

0,9

 

 

Euro 4

1,4

0,7

 

 

Euro 5

0,9

0,5

 

 

Euro 6

0,6

0,3

 

>2,0 l

Euro 0

3,9

1,3

 

 

Euro 1

1,9

0,9

 

 

Euro 2

1,8

0,9

 

 

Euro 3

1,7

0,9

 

 

Euro 4

1,4

0,7

 

 

Euro 5

0,9

0,5

 

 

Euro 6

0,6

0,3

Avtomobilski bencin

<1,4 l

Euro 0

3,7

2,4

 

 

Euro 1

1,0

0,4

 

 

Euro 2

0,7

0,3

 

 

Euro 3

0,5

0,2

 

 

Euro 4

0,5

0,2

 

 

Euro 5

0,5

0,2

 

 

Euro 6

0,5

0,2

 

1,4–2,0 l

Euro 0

3,9

3,0

 

 

Euro 1

1,1

0,4

 

 

Euro 2

0,7

0,3

 

 

Euro 3

0,5

0,2

 

 

Euro 4

0,5

0,2

 

 

Euro 5

0,4

0,2

 

 

Euro 6

0,4

0,2

 

>2,0 l

Euro 0

4,0

3,0

 

 

Euro 1

1,0

0,4

 

 

Euro 2

0,5

0,3

 

 

Euro 3

0,5

0,2

 

 

Euro 4

0,5

0,2

 

 

Euro 5

0,4

0,2

 

 

Euro 6

0,4

0,2

[Sprememba 124]

Tabela 4: Najnižje vrednosti pristojbin za zunanje stroške za lahka vozila (cent/prevoženi kilometer vozila)

Vozilo

Razred EURO

Primestno

Medmestno

Bencinsko lahko vozilo

Euro 1

2,4

0,7

 

Euro 2

1,9

0,4

 

Euro 3

1,8

0,4

 

Euro 4

1,7

0,3

 

Euro 5

1,6

0,3

 

Euro 6

1,6

0,3

Dizelsko lahko vozilo

Euro 1

4,0

1,7

 

Euro 2

4,1

1,7

 

Euro 3

3,5

1,3

 

Euro 4

3,0

1,1

 

Euro 5

2,2

0,8

 

Euro 6

1,9

0,5

[Sprememba 125]

(e)  v Prilogi IV se tabela „Kombinacije vozil (spojena vozila in cestni vlaki)“ nadomesti z naslednjim:

„Kombinacije vozil (spojena vozila in cestni vlaki)

Pogonske osi z zračnim vzmetenjem ali priznanim enakovrednim vzmetenjem

Drugi sistemi vzmetenja vozne osi

Škodni razred

Število osi in največja dovoljena masa naloženega vozila (v tonah)

Število osi in največja dovoljena masa naloženega vozila (v tonah)

 

Ne manj kot

Manj kot

Ne manj kot

Manj kot

 

2 + 1 osi

 

7,5

12

14

16

18

20

22

23

25

12

14

16

18

20

22

23

25

28

7,5

12

14

16

18

20

22

23

25

12

14

16

18

20

22

23

25

28

I

2 + 2 osi

 

23

25

26

28

25

26

28

29

23

25

26

28

25

26

28

29

 

29

31

29

31

II

31

33

31

33

 

33

36

36

38

33

36

III

2 + 3 osi

II

36

38

38

40

36

38

 

 

 

38

40

III

3 + 2 osi

II

36

38

38

40

36

38

 

 

 

38

40

40

44

III

40

44

 

 

 

3 + 3 osi

 

36

38

38

40

36

38

I

 

 

38

40

II

40

44

40

44

 

7 osi

40

50

40

50

II

50

60

50

60

III

60

 

60

 

8 ali 9 osi

40

50

40

50

I

50

60

50

60

II

60

60

III“;

(ea)  v Prilogi IV se doda naslednji odstavek:

Za vsa motorna vozila na alternativna goriva se največja dovoljena teža poveča za dodatno težo, potrebno za tehnologijo alternativnih goriv. Povečanje ne sme presegati 1 tone.“; [Sprememba 130]

(2)  dodajo se priloge V, VI in VII:

„PRILOGA V

NAJMANJŠE ZAHTEVE ZA ZARAČUNAVANJE PRISTOJBINE ZA ZASTOJE

V tej prilogi so določene najmanjše zahteve za zaračunavanje pristojbine za zastoje.

1.  Zajeti deli omrežja, na katerih se zaračunavajo pristojbine za zastoje, vozila in časovna obdobja

Države članice natančno določijo:

(a)  del ali dele svojega omrežja, ki ga sestavljajo njihovi deleži vseevropskega cestnega omrežja in njihove avtoceste iz člena 7(1), na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje, v skladu s členom 7da(1) in (3);

(b)  klasifikacijo odsekov omrežja, na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje, kot ‚velemestni‘ in ‚nevelemestni‘. Države članice za določitev klasifikacije vsakega posameznega cestnega odseka uporabijo merila iz tabele 1.

Tabela 1: Merila za klasifikacijo cest na omrežju iz točke (a) kot ‚velemestne‘ in ‚nevelemestne‘

Kategorija ceste

Merilo za klasifikacijo

‚Velemestna‘

Odseki omrežja, ki potekajo v okviru aglomeracij z 250 000 prebivalci ali več.

‚Nevelemestna‘

Odseki omrežja, ki ne štejejo za ‚velemestne‘.

(c)  obdobja, ko se zaračunava pristojbina, za vsak posamezni odsek. Kadar se v obdobju zaračunavanja pristojbin zaračunavajo različne ravni pristojbine, države članice natančno določijo začetek in konec vsakega posameznega obdobja, ko se zaračunava posebna pristojbina.

Države članice za določitev razmerja med ravnmi pristojbine za različne kategorije vozil uporabijo ekvivalenčne faktorje iz tabele 2.

Tabela 2: Ekvivalenčni faktorji za določitev razmerja med ravnmi pristojbine za zastoje za različne kategorije vozil

Kategorija vozila

Ekvivalenčni faktor

Lahka vozila

1

Toga težka tovorna vozila

1,9

Avtobusi

2,51,5

Spojena težka tovorna vozila

2,9

[Sprememba 131]

2.  Znesek pristojbine

Država članica ali po potrebi neodvisni organ za vsak razred vozila, cestni odsek in časovno obdobje določi posamezen poseben znesek, določen v skladu z določbami iz oddelka 1 te priloge, ob upoštevanju ustrezne najvišje vrednosti iz tabele iz Priloge VI. Tarifna struktura je pregledna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike.

Država članica dovolj zgodaj pred začetkom izvajanja pristojbine za zastoje objavi:

(a)  vse parametre, podatke in druge informacije, brez katerih razumevanje določitve klasifikacije cest in vozil ter obdobij zaračunavanja pristojbine ni mogoče;

(b)  popoln opis pristojbin za zastoje, ki se zaračunavajo za vsako posamezno kategorijo vozila na vsakem posameznem cestnem odseku in za vsako posamezno časovno obdobje.

Države članice dajo Komisiji na voljo vse informacije, ki se objavijo v skladu s točkama (a) in (b).

Pristojbine se določijo šele po tem, ko je bilo upoštevano tveganje preusmeritve prometa skupaj z morebitnimi negativnimi učinki na varnost v cestnem prometu, okolje in zastoje ter morebitne rešitve za ublažitev teh tveganj.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ spremlja uspešnost tarifne sheme pri razbremenjevanju zastojev. Tarifno strukturo, obdobja zaračunavanja in posebni znesek pristojbine, določene za dani razred vozila, vrsto ceste in časovno obdobje po potrebi vsako leto prilagaja spremembam povpraševanja po prevoznih storitvah in njihove ponudbe.

PRILOGA VI

NAJVIŠJA RAVEN PRISTOJBINE ZA ZASTOJE

V tej prilogi so določene najvišje ravni pristojbine za zastoje.

Najvišje ravni iz naslednje tabele se uporabljajo za lahka vozila. Pristojbine za druge kategorije vozil se določijo tako, da se pristojbina, ki se zaračunava lahkim vozilom, pomnoži z ekvivalenčnimi faktorji iz tabele v Prilogi V.

Tabela: Najvišja raven pristojbine za zastoje za lahka vozila

Cent/prevoženi kilometer vozila

Velemestne

Nevelemestne

Avtoceste

67

34

Magistralne ceste

198

66

PRILOGA VII

RAZLIKOVANJE CESTNIN IN UPORABNIN ZA LAHKA VOZILA

V tej prilogi so določene kategorije emisij, v skladu s katerimi se razlikujejo cestnine in uporabnine.

Emisije onesnaževal se merijo v skladu z Uredbo Komisije (EU) .../...*.

Nižje stopnje se zaračunajo vsem osebnim vozilom in lahkim vozilom s specifičnimi emisijami CO2, kakor so izmerjene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta**, nižjimi od ravni, ki ustrezajo veljavnim ciljem za celotni vozni park EU, določenim v Uredbi (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta*** in Uredbi (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta****.

Tabela: Kategorije emisij lahkih vozil

Faktor skladnosti

1,5–2,1

1–1,5

Nižji od 1

Brezemisijska vozila

Pristojbina na kilometer

10 % pod najvišjo stopnjo

20 % pod najvišjo stopnjo

30 % pod najvišjo stopnjo

75 % pod najvišjo stopnjo

______________________

* Uredba Komisije (EU) .../... z dne XXX o spremembi Uredbe Komisije (EU) 2017/xxx in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dejanskih emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil, ki nastajajo med vožnjo (Euro 6) [RDE 3] (UL L …, ... 2017, str. …).

** Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

*** Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1).

**** Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1).“.

(1) UL C 81, 2.3.2018, str. 188.
(2) UL C 176, 23.5.2018, str. 66.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018.
(4)Bela knjiga z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu, COM(2011)0144.
(5)COM(2016)0501.
(6)Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).
(7) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).
(8) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).
(9) Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).
(10)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 124).
(11)Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).
(12)Uredba Komisije (EU) št. 2016/427 z dne 10. marca 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (UL L 82, 31.3.2016, str. 1).
(13)Uredba Komisije (EU) št. 2016/646 z dne 20. aprila 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (UL L 109, 26.4.2016, str. 1).
(14)...
(15) Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L 319, 29.11.2008, str. 59).
(16)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(17)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Zadnja posodobitev: 10. december 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov