Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2891(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0351/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/10/2018 - 13.20
CRE 25/10/2018 - 13.20

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0436

Sprejeta besedila
PDF 127kWORD 54k
Četrtek, 25. oktober 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Razmere v Venezueli
P8_TA(2018)0436RC-B8-0351/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Venezueli (2018/2891(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli(1), z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli(2), z dne 12. marca 2015(3), 8. junija 2016(4), 27. aprila 2017(5) in 8. februarja 2018(6) o razmerah v Venezueli, z dne 3. maja 2018 o volitvah v Venezueli(7) in z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo(8),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatue Bensuda z dne 8. februarja 2018 o začetku predhodnih preiskav razmer na Filipinih in v Venezueli ter z dne 27. septembra 2018 o zaprosilu skupine šestih držav pogodbenic v zvezi z razmerami v Venezueli,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju dejstva, da je bil 19. septembra 2018 Eduardo Stein imenovan za skupnega posebnega predstavnika Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) za venezuelske begunce in migrante v regiji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. oktobra 2018 o smrti občinskega svetnika Fernanda Albána v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za človekove pravice z dne 10. oktobra 2018 o smrti Fernanda Albána,

–  ob upoštevanju poročila svoje misije, ki se je osredotočala na migracijsko krizo in humanitarne razmere v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo,

–  ob upoštevanju sklepa o podelitvi nagrade Saharova za leto 2017 demokratični opoziciji in političnim zapornikom v Venezueli,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se stanje na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države v Venezueli še naprej resno slabša; ker se Venezuela zaradi politične krize sooča z doslej največjo socialno, gospodarsko in humanitarno krizo, ki je posledica politične krize in je povzročila ogromno število smrtnih žrtev in približno 2,3 milijona migrantov in beguncev;

B.  ker je revščina prizadela 87 % prebivalcev Venezuele, v skrajni revščini pa živi 61,2 % ljudi; ker se je stopnja umrljivosti mater povečala za 60 %, umrljivosti dojenčkov pa za 30 %; ker 89 % venezuelskih državljanov nima dovolj finančnih sredstev za nakup zadostne količine hrane za svojo družino; ker bo inflacija po podatkih Mednarodnega denarnega sklada v letu 2018 predvidoma dosegla stopnjo 1,4 milijona odstotkov, v letu 2019 pa 10 milijonov odstotkov;

C.  ker venezuelska vlada kljub pripravljenosti mednarodne skupnosti žal še naprej vztraja, da ne želi odkrito sprejeti mednarodne humanitarne pomoči in je pomagati razdeliti prebivalstvu, s čimer zanemarja vsakršno odgovornost, ki jo ima do lastnega prebivalstva;

D.  ker je bil venezuelski opozicijski politik Fernando Albán 8. oktobra 2018 domnevno mučen in umorjen v prostorih nacionalne obveščevalne službe (SEBIN) oziroma venezuelske politične policije; ker so organi kljub pozivom OZN in EU zavrnili neodvisno preiskavo vzroka smrti, vključno z obdukcijo, ki bi jo opravila mednarodna neodvisna forenzična ekipa; ker je bil Fernando Albán v priporu v prostorih nacionalne obveščevalne službe, zato so za njegovo izginotje odgovorne venezuelske oblasti;

E.  ker je bil dobitnik nagrade Saharova za leto 2017 Lorent Saleh 13. oktobra 2018 izpuščen, odpeljan naravnost na letališče in takoj prisilno izgnan v Španijo; ker je bil v zaporu, kjer je bil žrtev grozljivega mučenja, štiri leta brez sojenja, njegova sodna zaslišanja pa so bila vsaj 53-krat odložena; ker njegova pričevanja, skupaj s pričevanji številnih drugih žrtev, potrjujejo sistematično represijo ter okrutno in nečloveško ravnanje s političnimi zaporniki v Venezueli;

F.  ker v Venezueli v zaporu ostaja več kot dvesto političnih zapornikov; ker je bil član narodne skupščine Juan Recasens samovoljno aretiran in podvržen mučenju ter nima stikov z zunanjim svetom, njegova politična imuniteta pa se trajno in nezakonito krši;

G.  ker so nekdanji predsednik narodne skupščine in dobitnik nagrade Saharova za leto 2017 Julio Borges, nekdanja generalna tožilka Luisa Ortega Diaz in nekdanji državni tožilec Zair Mundaray Rodriguez neutemeljeno obtoženi vpletenosti v načrtovan poskus umora predsednika Venezuele Nicolása Madura; ker so venezuelski organi za vse tri prek Interpola izdali mednarodne naloge za prijetje;

H.  ker sta nasilje in popolna nekaznovanost v Venezueli vse pogostejša, saj oblasti niso poskrbele, da bi bili storilci hudih kršitev človekovih pravic, ki vključujejo umore, čezmerno uporabo sile proti protestnikom, samovoljno pridržanje, mučenje ter drugo ponižujoče in nečloveško ravnanje, kaznovani, prav tako pa so v porastu nasilna kazniva dejanja;

I.  ker je tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča 8. februarja 2018 sprožila predhodno preiskavo razmer v Venezueli; ker je skupina šestih držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (Argentina, Kanada, Kolumbija, Čile, Paragvaj in Peru) 27. septembra 2018 zahtevala, naj tožilka sproži preiskavo hudodelstev zoper človečnost na ozemlju Venezuele; ker sta tudi Francija in Kostarika podprli pozive v zvezi s to preiskavo; ker je to prvo zaprosilo skupine držav pogodbenic v zvezi z razmerami na ozemlju druge države pogodbenice; ker je Parlament v svojih resolucijah z dne 8. februarja 2018 o položaju v Venezueli in z dne 13. septembra 2017 o političnih odnosih EU z Latinsko Ameriko dvakrat ponovil ta poziv(9);

J.  ker je Svet 13. novembra 2017 sklenil uvesti embargo na izvoz orožja v Venezuelo in prepoved za s tem povezani material, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za notranjo represijo; ker je 22. januarja 2018 soglasno sklenil, da bo zaradi nespoštovanja demokratičnih načel sedmim venezuelskim posameznikom, ki zasedajo uradne položaje, naložil restriktivne sankcije, kot sta prepoved potovanja in zamrznitev premoženja; ker je sankcije 25. junija 2018 razširil še na enajst venezuelskih uradnikov, odgovornih za kršitve človekovih pravic ter spodkopavanje demokracije in pravne države;

K.  ker EU skupaj z drugimi demokratičnimi institucijami ni priznala niti predsedniških volitev, niti volitev v narodno ustavodajno skupščino, niti oblasti, ki je bila vzpostavljena s tema nezakonitima postopkoma; ker je državna volilna komisija 9. december 2018 določila kot datum volitev v občinske svete; ker glavne in največje opozicijske politične stranke, Acción Democrática (AD), Primero Justicia (PJ), Un Nuevo Tiempo (UNT) in Voluntad Popular, ne bodo smele sodelovati; ker mednarodna skupnost ne bo sprejela volilnega izida, dokler bodo opozicijski voditelji zaprti, politične stranke pa ne bodo smele sodelovati na volitvah;

L.  ker se zaključki Sveta za zunanje zadeve z dne 15. oktobra 2018 sklicujejo tudi na politično rešitev trenutne krize, za katero je treba preučiti možnost ustanovitve skupine za stike, ki se bo zavzemala za pobudo pod skupnim vodstvom s ključnimi regionalnimi in mednarodnimi partnerji, da bi ustvarili pogoje, ki bodo vodili k političnemu procesu;

M.  ker sta bila dva poskusa vzpostavitve nacionalnega dialoga med vlado in opozicijo, ki so ju omogočili Vatikan in mednarodni mediatorji, da bi našli izhod iz krize, neuspešna zaradi nezadostne resnosti venezuelskih organov, ki so se osredotočali izključno na pridobitev časa in mednarodnega priznanja;

1.  izreka sožalje družini in prijateljem Fernanda Albána; v zvezi s tem obsoja kazniva dejanja, ki so jih storili venezuelski organi, in v tem posebnem primeru poziva k takojšnji neodvisni preiskavi vlade, vključno z mednarodno obdukcijo, ki bi jo opravila neodvisna forenzična ekipa; spominja, da je dolžnost države, da zagotovi varnost in telesno nedotakljivost vseh pripornikov;

2.  obsoja uporabo samovoljnih pridržanj ter pravosodnega in upravnega nadlegovanja za preganjanje več tisoč zagovornikov človekovih pravic, izvoljenih opozicijskih poslancev in neodvisnih organizacij civilne družbe; poziva venezuelske oblasti, naj ustavijo vse kršitve človekovih pravic, odgovorne zanje privedejo pred sodišče ter zagotovijo, da se bodo v celoti spoštovale vse človekove pravice in temeljne svoboščine;

3.  opozarja, da sta prejšnja poskusa poiskati politično rešitev krize v Venezueli z mediacijo Vatikana in prek nacionalnega političnega dialoga, ki je potekal v Dominikanski republiki, več kot očitno spodletela;

4.  spominja na v preteklosti izraženo stališče Unije in Parlamenta, da mora vsakršen nadaljnji politični razvoj vključevati naslednje neobhodne zahteve: takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov in odpravo mučenja, slabega ravnanja in nadlegovanja političnih nasprotnikov, zagovornikov človekovih pravic in miroljubnih protestnikov; nov in neodvisen državni volilni svet, ki ga izvoli narodna skupščina; svobodne in pravične volitve v skladu z mednarodnimi standardi za verodostojen proces, pri katerem se spoštuje politični pluralizem, ob prisotnosti demokratičnih mednarodnih opazovalcev, in priznavajo pooblastila legitimne narodne skupščine ter razpustitev narodne ustavodajne skupščine;

5.  se z zanimanjem seznanja z zaključki Sveta v zvezi z morebitno vzpostavitvijo začetnih stikov z regionalnimi in mednarodnimi partnerji, da se preuči možnost ustanovitve skupine za stike; v zvezi s tem opozarja, da mora biti vloga skupine za mednarodno mediacijo ali kontaktne skupine nepristranska in jo morata sprejeti obe strani; meni, da bi moral biti cilj te raziskovalne skupine prispevati k iskanju miroljubnih demokratičnih in političnih rešitev za venezuelski konflikt, o katerih pa bi odločalo izključno tamkajšnje prebivalstvo; spominja visoko predstavnico/podpredsednico, da je treba med preučevanjem možnosti za vzpostavitev kontaktne skupine stopiti v stik z legitimnimi predstavniki venezuelske demokratične opozicije, da bi ugotovili, ali je večina naklonjena tej pobudi;

6.  popolnoma podpira predhodno izjavo Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s številnimi zločini in represivnimi dejanji, ki jih je zoper lastne državljane zagrešil venezuelski režim; poziva Unijo in države članice, naj se pridružijo pobudi držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča za preiskovanje hudodelstev zoper človečnost, ki jih je storila venezuelska vlada na ozemlju Venezuele, da bi ta odgovarjala za svoja dejanja; opominja na zavezanost EU multilateralizmu v okviru doktrine OZN ter na vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v boju proti nekaznovanosti za hudodelstva zoper človečnost in pri sodnem pregonu storilcev;

7.  pozdravlja, da je EU zaradi izvedbe volitev 20. maja 2018, ki so bile nezakonite in niso mednarodno priznane, uvedla dodatne ciljno usmerjene in povratne sankcije, ki ne bodo škodile venezuelskemu prebivalstvu; poziva, naj se te sankcije okrepijo, če se bodo razmere na področju človekovih pravic in demokracije v državi še naprej slabšale;

8.  izraža pohvalo kolumbijski vladi za hiter odziv in podporo, ki jo je ponudila vsem Venezuelcem, ki so vstopili v državo; pohvalo izreka tudi Braziliji, Peruju in drugim državam v regiji, zlasti tistim, ki so podpisale izjavo iz Quita o mobilnosti venezuelskih državljanov, pa tudi regionalnim in mednarodnim organizacijam, zasebnim in javnim institucijam, katoliški cerkvi ter državljanom celotne regije, saj so dejavno pomagali in izkazali solidarnost z venezuelskimi begunci in migranti; poziva države članice, ki se soočajo s pritokom Venezuelcev, naj jim zagotovijo dostop do osnovnih storitev ter jim podelijo status začasne zaščite in posebne pravice za bivanje;

9.  spominja na zelo zaskrbljujoče ugotovitve misije, ki jo je junija 2018 napotil na venezuelske kopenske meje s Kolumbijo in Brazilijo, in poziva, da se leta 2019 pošlje ad hoc delegacijo v Peru, da bo ocenila posledice venezuelske migracijske krize na terenu; ponovno poziva venezuelske organe, naj čim prej dovolijo neoviran dostop humanitarne pomoči v državo, da bi preprečili zaostritev humanitarne in javnozdravstvene krize ter začeli izvajati kratkoročne ukrepe, s katerimi bi obravnavali podhranjenost;

10.  poziva Svet in podpredsednico Evropske komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj zagotovita več sredstev in pomoč pri usklajevanju z Eduardom Steinom, pred kratkim imenovanim skupnim posebnim predstavnikom Komisije Združenih narodov za človekove pravice (UNCHR) in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) za venezuelske begunce in migrante v regiji; v zvezi s tem pozdravlja njegovo imenovanje, ki nedvomno odraža regionalno in svetovno razsežnost krize v Venezueli;

11.  opominja, da je Interpol mednarodna policijska organizacija, namenjena predvsem boju proti mednarodnemu kriminalu; poziva Interpol, naj pozorno preuči možnost, da so zahteve venezuelske vlade v zvezi z Juliom Borgesom, Luiso Ortega Diaz in Zairom Mundarayem Rodriguezom nemara povsem politično motivirane;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in narodni skupščini Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom Republike Kolumbije, Federativne republike Brazilije in Republike Peru, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav in skupini iz Lime.

(1) UL C 285, 29.8.2017, str. 145.
(2) UL C 294, 12.8.2016, str. 21.
(3) UL C 316, 30.8.2016, str. 190.
(4) UL C 86, 6.3.2018, str. 101.
(5) UL C 298, 23.8.2018, str. 137.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0041.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.
(9) UL C 337, 20.9.2018, str. 71.

Zadnja posodobitev: 10. december 2019Pravno obvestilo