(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0097),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0095/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0337/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 68.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Skupna ribiška politika (v nadaljnjem besedilu: SRP) bi morala prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti k doseganju dobrega okoljskega stanja v morskem okolju do leta 2020, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta(3), ter ugodno stanje ohranjenosti naravnih habitatov in vrst v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS(4) in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5). [Sprememba 1]

(1a)   Na vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju v New Yorku leta 2015 so se Unija in njene države članice zavezale, da bodo do leta 2020 učinkovito uredile lovljenje in odpravile prelov, nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov in škodljive ribolovne prakse ter izvedle znanstveno utemeljene načrte upravljanja, da bi se v najkrajšem možnem času obnovili ribji staleži vsaj do ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos, kot ga omogočajo njihove biološke značilnosti. [Sprememba 2]

(2)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(6) določa pravila SRP v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture dolgoročno okoljsko, ekonomsko in socialno trajnostne, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. [Sprememba 3]

(2a)  V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 so za upravljanje ribištva na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj potrebni harmonizirani, zanesljivi in točni sklopi podatkov. [Sprememba 4]

(3)  Znanstvena mnenja Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) in Znanstvenega svetovalnega odbora Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: GFCM – SAC) kažejo, da izkoriščanje staležev sardona in sardele v Jadranskem morju presega ravni, potrebne za doseganje največjega trajnostnega donosa.

(3a)  Jadransko morje je pomembno podobmočje v Sredozemlju in predstavlja približno tretjino skupne vrednosti iztovora. [Sprememba 5]

(4)  Čeprav se staleži sardona in sardele v Jadranskem morju upravljajo na podlagi mednarodnega načrta upravljanja GFCM in nacionalnih načrtov upravljanja, sprejetih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006(7), se še vedno čezmerno izkoriščajo, sedanji ukrepi za upravljanje pa veljajo za nezadostne za doseganje največjega trajnostnega donosa do leta 2020. Države članice in zainteresirane strani so podprle razvoj in izvajanje načrtov upravljanja za ta staleža na ravni Unije.

(4a)   Načrti upravljanja, ki so se izvajali, in tehnični ukrepi, ki so se uvedli leta 2016, vplivajo na zaloge ter jih je treba analizirati in upoštevati pri pripravi večletnega načrta za pelagične staleže v regiji. [Sprememba 6]

(4b)   Uvedba pristopa za minimalni pobeg zahteva spremembe protokolov biološkega vzorčenja in raziskav, za katere bo potreben čas, zato je potrebno prehodno obdobje, preden se lahko začne izvajati. [Sprememba 99]

(5)  Sedanji ukrepi za upravljanje malih pelagičnih vrst v Jadranskem morju zadevajo dostop do voda, nadzor nad ribolovnim naporom in tehnične ukrepe za urejanje uporabe orodja. V znanstvenem mnenju je bilo navedeno, da je nadzor nad ulovom najprimernejši način prilagajanja ribolovne umrljivosti ter da bi bilo za male pelagične vrste to učinkovitejše orodje za upravljanje(8). [Sprememba 7]

(6)  Za doseganje ciljev SRP je treba sprejeti potrebno kombinacijo nekaterih od številnih ohranitvenih ukrepov, kot so večletni načrti, in tehnični ukrepi ter določitev in dodelitev ribolovnih možnosti. [Sprememba 8]

(6a)   Ribolov malih pelagičnih vrst v Jadranskem morju, zlasti v geografskih podobmočjih 17 in 18, ima zelo velik socio-ekonomski vpliv za preživetje in prihodnost obalnih skupnosti držav članic. [Sprememba 9]

(6b)   V skladu z načeli in cilji SRP in v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba regionalizacijo uporabiti za sprejetje in izvajanje ukrepov, ki upoštevajo posebnosti vsakega ribolovnega območja in varujejo okoljske razmere. [Sprememba 10]

(6c)   Ribolovne možnosti bi bilo treba dodeliti v skladu z načeli, določenimi v členu 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013, na podlagi preglednih in objektivnih meril, vključno z okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi merili. Ribolovne možnosti bi bilo treba tudi enakomerno razporediti po različnih ribolovnih segmentih, vključno s tradicionalnim in malim ribolovom. Države članice bi morale zagotoviti spodbude za ribiška plovila, ki uporabljajo selektivno ribolovno orodje ali ribolovne tehnike z manjšim vplivom na okolje. [Sprememba 11]

(7)  V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih ter vsebovati cilje , in merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja, cilje za ohranitvene in tehnične ukrepe za izvajanje obveznosti iztovarjanja, ukrepe za preprečevanje in čim večje zmanjšanje nenamernega ulova ter in zaščitne ukrepe. [Sprememba 12]

(8)  Cilj večletnega načrta bi moral biti prispevati k doseganju ciljev SRP, zlasti doseči obnavljati in ohranjati ribje staleže nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos za zadevne staleže, izvajati obveznost iztovarjanja, doseči trajnosten ribiški sektor in zagotoviti učinkovit okvir za upravljanje. [Sprememba 13]

(8a)   Ta uredba ne bi smela šteti kot precedens za druge večletne načrte v Sredozemskem morju, razen če ni določeno drugače. [Sprememba 14]

(8b)   Večletni načrt bi moral vedno najti ravnovesje med možnim rezultatom v danem časovnem okviru in socialno-ekonomskim učinkom. [Sprememba 15]

(9)  Poleg tega je bila s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 uvedena obveznost iztovarjanja tudi za celoten ulov vrst, za katere so določene najmanjše velikosti, kot je opredeljeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1967/2006. Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je bil z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1392/2014(9) vzpostavljen triletni načrt za zavržke, ki določa izjemo de minimis od obveznosti iztovarjanja za sardona, sardelo, skušo in šura v Jadranskem morju. Za izvajanje obveznosti iztovarjanja je primerno veljavnost ukrepov iz Delegirane uredbe (EU) št. 1392/2014 razširiti z vključitvijo njenih ustreznih določb v večletni načrt.

(10)  V skladu z ekosistemskim pristopom in poleg deskriptorja iz Direktive bi moral ta načrt prispevati tudi k doseganju dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES, povezanega z ribištvom, je treba v okviru za upravljanje ribištva pa je treba upoštevati kakovostne deskriptorje 1, 4 in 6 iz Priloge I k Direktivi. Ta načrt bi moral prispevati tudi k doseganju ugodnega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, kot določata Direktiva 2009/147/ES in Direktiva 92/43/EGS. [Sprememba 16]

(11)  V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je treba ribolovne možnosti dodeliti v skladu s cilji iz večletnih načrtov. [Sprememba 17]

(12)  Določiti je treba ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa, in sicer kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prilagodljivost prožnost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja in ter upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY je izračunal STECF,(10). in sicer tako, da Na podlagi tega načrta omogočajo dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom(11). Poleg tega je določena zgornja meja razpona, tako da možnost zmanjšanja staleža pod Blim ni večja od 5 %. [Sprememba 18]

(13)  Za namene določitve ribolovnih možnosti doseganje ciljev iz večletnega načrta bi bilo treba določiti prag morale biti ciljne vrednosti za običajno uporabljene razpone FMSY, če se za zadevni stalež šteje, da je v dobrem stanju, pavsako vrsto SSBpa. Višjo mejo za nekatere primere. Ribolovne možnosticiljno vrednost bi moralo biti možno do višje meje določiti le, če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz te uredbe pri mešanem ribolovu ali zaradi preprečitve škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži določenih vrst, ali da se omejijo medletne spremembe ribolovnih možnosti kadar je eden od staležev malih pelagičnih vrst pod SSBlim. [Sprememba 19]

(14)  Če cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom niso na voljo, bi bilo treba uporabiti previdnostni pristop.

(15)  Za staleže, za katere so na voljo, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, ki so izražene kot najnižja drstitvena biomasa (MSY Btrigger) SSBlim in Blim SSBpa za staleže sardona in sardelemale pelagične vrste. Če staleži padejo pod MSY BtriggerSSBlim, bi bilo treba ribolovno umrljivost zmanjšati pod FMSYsprejeti ustrezne popravne ukrepe, ki bi prispevali k hitri vrnitvi zadevnega staleža na raven nad SSBpa. [Sprememba 20]

(16)  Če se velikost staleža zmanjša pod referenčno točko Blim, bi bilo treba izvesti nadaljnje zaščitne ukrepe. Kadar znanstveno mnenje kaže, da je stalež ogrožen, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013. [Sprememba 21]

(17)  Za staleže, za katere referenčne točke niso na voljo, bi bilo treba uporabiti previdnostno načelo. Za staleže, ki so ujeti kot prilov in za katere ni podano znanstveno mnenje o ravneh najnižje drstitvene biomase takih staležev, bi bilo treba sprejeti posebne ohranitvene ukrepe, kadar znanstveno mnenje kaže, da so potrebni popravni ukrepi. [Sprememba 22]

(18)  Da bi omogočili izvajanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, bi bilo treba v načrtu zagotoviti dodatne ukrepe za upravljanje, zlasti ukrepe za postopno odpravo zavržkov, štetje rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja in čim večje zmanjšanje negativnih vplivov ribolovnih dejavnosti na morsko okolje ali po možnosti njihovo odpravo. Takšne ukrepe bi bilo treba določiti z delegiranimi akti. [Sprememba 23]

(18a)  Neodvisni strokovnjaki in STECF so prejeli in pregledali skupno priporočilo Hrvaške, Italije in Slovenije (Jadranska skupina na visoki ravni) in študijo o tehničnih značilnosti zapornih plavaric in njihovega vpliva na vrste, ki živijo na morskem dnu. Zato je primerno določiti odstopanje od drugega pododstavka člena 13(3) Uredbe (ES) št. 1967/2006 in točke 2 Priloge II k navedeni uredbi. [Sprememba 24]

(19)  Rok za predložitev skupnih priporočil držav članic, ki imajo neposreden upravljalni interes, bi bilo treba določiti v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013.

(19a)   Če je v znanstvenem mnenju navedeno, da rekreacijski ribolov pomembno vpliva na ribolovno umrljivost določenega staleža, bi moral Svet to upoštevati. Zato bi moral Svet imeti možnost določiti celotni dovoljeni ulov za komercialni ulov, ki upošteva obseg rekreacijskega ulova, in/ali sprejeti druge ukrepe, ki omejujejo rekreacijski ribolov, kot so omejitve za vreče in obdobja zapore ribolova. [Sprememba 25]

(20)  Načrt bi moral zagotavljati tudi sprejetje nekaterih spremljevalnih tehničnih, časovnih in prostorskih ukrepov z delegiranimi akti in ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, da bi se tako prispevalo k doseganju ciljev načrta, zlasti glede zaščite nedoraslih rib ali izboljšanja selektivnosti. [Sprememba 26]

(20a)   Pri določanju tehničnih ukrepov, ki izhajajo iz večletnega načrta, ali delegiranih aktov, sprejetih na njegovi podlagi, bi bilo treba zaščititi obrtniško ribolovno orodje, ki temelji na zgodovinskih praksah v ribiških skupnostih. [Sprememba 27]

(21)  Zaradi zagotovitve popolne skladnosti z ukrepi iz te uredbe bi bilo treba za dopolnitev ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009(12) sprejeti posebne nadzorne ukrepe.

(21a)   Da industrija ne bi občutila posledic ukrepov za zmanjšanje ribolovnega napora in torej zmanjšanja prihodkov za podjetja in pomorščake, bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(13) vzpostaviti ureditev za prednostni dostop do ustrezne podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). [Sprememba 28]

(21b)   Za zagotovitev izvajanja, ki je v skladu s socio-ekonomskimi vplivi, je zato zaželeno, da se na eni strani odobri odstopanje od rokov za ukrepe za začasno prenehanje ribolovne dejavnosti iz člena 33 Uredbe (EU) št. 508/2014, ki naj veljajo le za plovila, ki jih vključuje ta večletni načrt, in da se na drugi strani dovoli ponovno odprtje in dostop teh plovil do ukrepov za trajno prenehanje dejavnosti iz člena 34 navedene uredbe. [Sprememba 29]

(22)  Ker v Jadranskem morju plovila za ribolov malih pelagičnih vrst izvajajo kratka ribolovna potovanja, bi bilo treba uporabo predhodnega obveščanja, kakor je določena v členu 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009, prilagoditi tako, da se predhodna obvestila predložijo vsaj eno uro in pol ure pred predvidenim prihodom v pristanišče. A ob upoštevanju omejenega učinka ribolovnih potovanj, pri katerih je ulov rib zadevnih staležev zelo majhen, je primerno določiti prag za takšno predhodno obveščanje, in sicer je to potrebno, kadar imajo ta plovila na krovu najmanj 1 tono sardona ali sardele malih pelagičnih vrst. [Sprememba 30]

(23)  Ker elektronska orodja za nadzor zagotavljajo boljši in pravočasnejši nadzor nad ribolovom, zlasti prostorsko porazdelitev ribolovnih dejavnosti in izkoriščanja staležev, bi bilo treba uporabo sistema za spremljanje plovil in elektronskega ladijskega dnevnika, kot se zahteva s členom 9 oziroma členom 15 Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširiti na vsa ribiška plovila z dolžino čez vse osem metrov.

(24)  V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za ulov sardona in sardele malih pelagičnih vrst, nad katerimi mora ribiško plovilo ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabljati tako, da se zagotovi učinkovit nadzor. [Sprememba 31]

(25)  Da se zagotovita pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku, zagotovi prožnost in omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za dopolnitev te uredbe, kar zadeva popravne ukrepe za ohranjanje skuše in šura, izvajanje obveznosti iztovarjanja in tehnične ukrepe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(14). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 32]

(26)  V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o rednem ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga izvajala Komisija. To ocenjevanje bi moralo temeljiti na rednih ocenah načrta na podlagi znanstvenega mnenja. Načrt bi bilo treba oceniti tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let. V tem obdobju so mogoči popolno izvajanje obveznosti iztovarjanja, sprejetje in izvajanje regionaliziranih ukrepov ter prikaz vplivov na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi. [Sprememba 33]

(27)  V skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so bile pred pripravo načrta ustrezno ocenjene njegove možne gospodarske in socialne posledice(15).

(27a)   Za podporo ribičem pri izvajanju ukrepov iz te uredbe bi morale države članice čim bolj izkoristiti ukrepe, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014. Primerno je pojasniti, da se lahko ukrepi za začasno prenehanje ribolovne dejavnosti, ki so bili sprejeti za doseganje ciljev te uredbe, štejejo za upravičene do podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 508/2014, da se upoštevajo socialno-ekonomski vidiki te uredbe. Poleg tega je primerno odobriti odstopanje za plovila, ki jih zadeva večletni načrt, za čas, za katerega se lahko odobri podpora, in od zgornje meje finančnega prispevka iz ESPR za ukrepe za začasno prenehanje iz Uredbe (EU) št. 508/2014 – [Sprememba 34]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  S to uredbo se vzpostavlja večletni načrt za male pelagične staleže v Jadranskem morju.

2.  Ta uredba se uporablja za staleža sardona (Engraulis encrasicolus) in sardele (Sardina pilchardus) v Jadranskem morju (v nadaljnjem besedilu: zadevna staležamale pelagične vrste) ter usmerjeni ribolov, ki izkorišča teh staležev. Za namen izvajanja obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ta staleža. uredba uporablja se tudi za prilov skuše (Scomber spp.) in šura (Trachurus spp.) v Jadranskem morju, ujetih med ribolovom enega ali obeh zadevnih staležev malih pelagičnih vrst. [Sprememba 35]

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in člena 2 Uredbe (ES) št. 1967/2006.

2.  Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „Jadransko morje“ pomeni geografski podobmočji GFCM 17 in 18;

(b)  „geografsko podobmočje GFCM“ pomeni geografsko podobmočje Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: GFCM), kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(16);

(ba)  „usmerjeni ribolov“ pomeni vsaj 50 % žive teže ulova sardel ali sardonov; [Sprememba 37]

(c)  „mali pelagični staleži“ pomeni „male pelagične vrste“ pomeni staleže iz člena 1(2) te uredbe sardele (Sardina pilchardus) in vse njihove kombinacije sardona (Engraulis encrasicolus); [Sprememba 38]

(ca)  „najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ se nanaša na javno razpoložljivo znanstveno mnenje, podprto z najnovejšimi znanstvenimi podatki in metodami, ki ga je izdal ali pregledal neodvisen mednarodni znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni, kot sta Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) ali Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), in izpolnjuje zahteve iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013. [Sprememba 104]

(d)  „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj znanstveno določenih meja tega razpona v primeru mešanega ribolova in v skladu z znanstvenim mnenjem dolgoročno ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu v obstoječih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnih staležev; [Sprememba 39]

(da)  „ribolovni dnevi“ pomeni neprekinjeno obdobje 24 ur ali del obdobja, ko ribiško plovilo opravlja ribolovne dejavnosti, kot je iskanje rib, metanje, namestitev, vlečenje in izvleka ribolovnega orodja, prenos ulova na krov, pretovarjanje, obdržanje na krovu, predelavo na krovu, premestitev, rejo v mrežastih kletkah, pitanje in iztovarjanje rib in ribiških proizvodov, kot je opredeljeno v točki 28 člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013; [Sprememba 40]

(db)  „SSBlim“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba sprejeti popravljalne ukrepe za upravljanje, da se zagotovi obnovitev ribjega staleža do varne biološke meje; [Sprememba 41]

(dc)  „SSBpa“ pomeni previdnostno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba sprejeti ukrep za upravljanje, da se zagotovi obnovitev ribjega staleža do varne biološke meje; [Sprememba 42]

(e)  „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep za upravljanje za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja skupaj z naravnim nihanjem omogočajo obnovitev staležev nad ravni, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos; [Sprememba 43]

(f)  „ribolovna možnost“ pomeni v količini izraženo zakonito pravico do ribolova, izraženo v ulovu in/ali ribolovnem naporu.

Člen 3

Cilji

1.  Večletni načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, njegov namen pa je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. [Sprememba 45]

2.  Večletni načrt zagotavlja učinkovit, preprost in stabilen okvir za upravljanje izkoriščanja malih pelagičnih staležev v Jadranskem morju.

2a.   Ko se večletni načrt razvija ali spreminja, se upoštevajo socio-ekonomski vidiki v skladu s členom 2(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013. [Sprememba 47]

3.  Večletni načrt s čim večjim preprečevanjem in zmanjševanjem neželenega ulova prispeva k odpravi zmanjševanju zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere velja in za katere se uporablja ta uredba. [Sprememba 48]

4.  Z večletnim načrtom se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo ali po možnosti odpravijo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem, zlasti na ogrožene habitate in zaščitene vrste, vključno z morskimi sesalci, morskimi pticami in plazilci. Skladen Načrt je skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem glede doseganja dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES, ter s cilji in pravili iz direktiv 2009/147/ES in 92/43/EGS. [Sprememba 49]

5.  Namen večletnega načrta je zlasti:

(a)  zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES, in

(b)  prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.

5a.   Ukrepi v okviru načrta se sprejmejo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. [Sprememba 50]

POGLAVJE II

SOCIO-EKONOMSKI CILJI, ZAŠČITNI UKREPI AND IN POSEBNI UKREPI [Sprememba 51]

Člen 4

Cilji za sardona in sardelomale pelagične vrste [Sprememba 52]

1.  Ciljna ribolovna umrljivost se doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020 za zadevne staleže Ciljne referenčne točke za male pelagične vrste se dosežejo čim prej, nato pa se ohranja v razponih, določenih ohranjajo nad vrednostmi, določenimi v Prilogi I, in v skladu s cilji iz člena 3(1). [Sprememba 53]

2.  Ribolovne možnosti so skladne z razponi ciljne ribolovne umrljivosti Ukrepi za upravljanje malih pelagičnih vrst so skladni s ciljnimi referenčnimi točkami iz stolpca A Priloge I k tej uredbi. [Sprememba 54]

3.  Ne glede na odstavka 1 in 2 se so lahko ribolovne možnosti določijo ukrepi za upravljanje ciljno usmerjeni na ravneh, ki ustrezajo nižjim ravnem ribolovne umrljivosti višjim vrednostim od tistih iz stolpca A Priloge I, če je:

(a)  na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

(b)  na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečevanje velike škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst; ali

(c)  eden od staležev malih pelagičnih vrst pod referenčno točko iz stolpca B Priloge I. [Sprememba 55]

4.  Ne glede na odstavka 2 in 3 se lahko ribolovne možnosti za posamezni stalež določijo v skladu z razponi ribolovne umrljivost iz stolpca B Priloge I, če je zadevni stalež nad najnižjo referenčno točko za drstitveno biomaso iz stolpca A Priloge II:

(a)  če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

(b)  če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev resne škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

(c)  da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %. [Sprememba 56]

4a.   Če znanstveno mnenje kaže, da ima rekreacijski ribolov velik vpliv na ribolovno umrljivost določenega staleža, ga Svet upošteva in lahko pri določanju ribolovnih možnosti omeji rekreacijski ribolov, da se prepreči prekoračitev skupnega cilja ribolovne umrljivosti. [Sprememba 57]

Člen 4a

Socio-ekonomski cilji

Pri izvajanju tehničnih ukrepov in ukrepov ohranjanja iz te uredbe države članice zaradi upoštevanja socio-ekonomskih ciljev iz točke (f) člena 2(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 v veliki meri uporabljajo ustrezne ukrepe iz Uredbe (EU) št. 508/2014. [Sprememba 58]

Člen 5

Zaščitni ukrepi

1.  Referenčne točke ohranjanja, izražene kot najnižja in mejna raven za biomaso drstitvenega staleža, ki se uporabljajo za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja zadevnih staležev, so določene v Prilogi II. [Sprememba 59]

1a.   Tri leta po začetku uporabe ukrepov za upravljanje iz člena 6(1a) se z znanstvenimi raziskavami preveri učinkovitost sprejetih ukrepov, zlasti za staleže, za katere se uporablja ta uredba, in ribištvo, ki te staleže izkorišča. [Sprememba 60]

2.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega katere od zadevnih staležev malih pelagičnih vrst nižja od najnižje referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža iz stolpca A B Priloge II I, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža prispeva k hitri vrnitvi malih pelagičnih vrst na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donosreferenčne točke iz stolpca A Priloge I. Zlasti se z odstopanjem od člena 4(2) in v skladu s členom 4(4)4(3) ribolovne možnosti prilagodijo ukrepi za zadevni stalež določijo na ravni, skladni z ribolovno umrljivostjo, ki je zmanjšana pod razpon iz stolpca A Priloge I k tej uredbi, upravljanje, ob upoštevanju zmanjšanja biomase zadevnega staleža. [Sprememba 61]

3.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega od zadevnih staležev obeh malih pelagičnih vrst nižja od mejne referenčne točke za biomaso drstitvenega staleža (BlimSSBlim) iz stolpca B Priloge II I, se sprejmejo nadaljnji popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža prispeva k hitri vrnitvi obeh staležev na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donosreferenčne točke iz stolpca A Priloge I. Zadevni popravni ukrepi z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 člena 4(2) lahko vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti druge ustrezne ukrepe za upravljanje. [Sprememba 62]

Člen 6

Posebni ohranitveni ukrepi

1.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je za ohranitev malih pelagičnih staležev iz člena 1(2) te uredbe vrst potreben popravni ukrep ali če je v primeru sardona in sardele drstitvena biomasa katerega od teh staležev v določenem letu nižja od referenčnih točk ohranjanja iz stolpca A B Priloge II I k tej uredbi, je se na Komisijo preneseno prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z:.

(a)  lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, izdelavo orodja, velikostjo orodja ali uporabo selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(b)  uporabo ribolovnega orodja in globino, na kateri se orodje uporablja, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;

(c)  prepovedjo ali omejitvijo ribolova na določenih območjih za zaščito drstečih se in nedoraslih rib ali rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(d)  prepovedjo ali omejitvijo ribolova ali uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib ali rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib;

(e)  najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi;

(f)  drugimi lastnostmi, povezanimi s selektivnostjo. [Sprememba 63]

1a.  Ne glede na odstavek 1 se za doseganje ciljev iz člena 4 za obdobje 2019–2022 izvajajo naslednji ukrepi:

(a)  za leto 2019 se ulov za male pelagične vrste določi na ravni iz leta 2014; od leta 2020 do leta 2022 se omejitve ulova za male pelagične vrste za zadevno državo članico vsako leto postopno zmanjšujejo za 4 % v primerjavi s predhodnim letom; vendar zmanjšanje ne velja, če je v prejšnjem letu skupni ulov za vsako zadevno državo članico za več kot 2 % nižji od ravni ulova iz leta 2014;

(b)  ribolovni napor ribiških plovil, ki usmerjeno lovijo male pelagične vrste, ne presega 180 ribolovnih dni na leto in 20 ribolovnih dni na mesec, z največ 144 ribolovnimi dnevi na leto za usmerjeni ribolov sardel in z največ 144 ribolovnimi dnevi na leto za usmerjeni ribolov sardonov;

(c)  vsako leto se izvajajo prostorsko-časovne zapore za zaščito območij odraščanja in drstitvenih območij; takšne zapore za različne vrste ribolovnega orodja vključujejo celotno distribucijo malih pelagičnih vrst v Jadranskem morju za obdobja, ki niso krajša od 15 zaporednih dni in daljša od 30 zaporednih dni; te zapore veljajo v naslednjih obdobjih:

(i)  za sardele od 1. oktobra do 31. marca in

(ii)  za sardone od 1. aprila do 30. septembra;

(d)  dodatne zapore za plovila s skupno dolžino nad 12 metrov veljajo, posebej za vsako ribolovno orodje, najmanj šest mesecev; takšne zapore vključujejo najmanj 30 % površine, ki je opredeljena kot območje odraščanja ali območje posebnega pomena za zaščito mladih skupin rib (v teritorialnem in notranjem morju);

(e)  celotna zmogljivost flote plovil z vlečno mrežo in zaporno plavarico, ki dejavno lovijo male pelagične staleže, ne presega registrirane zmogljivosti aktivne flote v letu 2014 po bruto tonaži (BT) in/ali bruto registrski tonaži (BRT), moči motorja (kW) in po številu plovil. [Sprememba 70]

1b.  Za zagotovitev stabilnosti in omejitev razlik med ukrepi za upravljanje se ne glede na odstavek 1a trajanje zapore iz točk (c) in (d) ne spremeni za več kot 10 % med zaporednimi leti. [Sprememba 71]

Člen 6a

Tehnični ukrepi

1.  Za namene te uredbe se ne uporabljata drugi pododstavek člena 13(3) in ter točka 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1967/2006.

2.  Za namene te uredbe je največja dolžina obkroževalne mreže (zaporne plavarice in plavarice brez zaporne vrvi) omejena na 600 m, njena največja globina pa na tretjino njene dolžine. [Sprememba 72]

POGLAVJE III

DOLOČBE, POVEZANE Z OBVEZNOSTJO IZTOVARJANJA

Člen 7

Določbe, povezane z obveznostjo iztovarjanja za male pelagične vrste, ulovljene v Jadranskem morju

Na Komisijo je se v skladu s členom 15 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 preneseno prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z: [Sprememba 73]

(a)  izjemami od uporabe obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere znanstveni dokazi najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje, v katerih katerem so upoštevane lastnosti orodja, značilnosti ribolovnih praks in ekosistemov, kažejo kaže visoko stopnjo preživetja, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja; [Sprememba 74]

(b)  izjemami de minimis, da se omogoči izvajanje obveznosti iztovarjanja; take izjeme de minimis se določijo za primere, navedene v členu 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013, in so v skladu s pogoji iz navedenega člena; in

(c)  posebnimi določbami o dokumentiranju ulova, zlasti za namene spremljanja izvajanja obveznosti iztovarjanja.

(d)  določitvijo najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja, da se zagotovi zaščita nedoraslih morskih organizmov. [Sprememba 75]

POGLAVJE IV

REGIONALIZACIJA

Člen 8

Regionalno sodelovanje

1.  Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe, navedene v členih 6 in 7 te uredbe.

2.  Za namene odstavka 1 tega člena lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje dvanajst mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe in nato 12 mesecev po vsaki predložitvi ocene večletnega načrta v skladu s členom 14 te uredbe. Prav tako lahko taka priporočila predložijo po potrebi, zlasti v primeru nenadne spremembe stanja katerega od staležev, za katere se uporablja ta uredba. Skupna priporočila za ukrepe v zvezi z določenim koledarskim letom se predložijo najpozneje do 1. junija prejšnjega leta.

3.  Pooblastila, dodeljena na podlagi členov 6 in 7 te uredbe, ne posegajo v pooblastila, dodeljena Komisiji na podlagi drugih določb zakonodaje Unije, vključno na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE V

NADZOR IN IZVRŠEVANJE

Člen 9

Povezava z Uredbo (ES) št. 1224/2009

Nadzorni ukrepi iz tega poglavja se uporabljajo ob ukrepih, določenih v Uredbi (ES) št. 1224/2009, razen če je v tem poglavju določeno drugače.

Člen 10

Predhodno obveščanje

1.  Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se predhodno obveščanje iz navedenega člena opravi vsaj eno uro in pol ure predvidenim prihodom v pristanišče. Pristojni organi obalnih držav članic lahko za vsak primer posebej dovolijo zgodnejši vstop v pristanišče. [Sprememba 76]

2.  Obveznost predhodnega obveščanja velja za kapitane ribiških plovil Unije, ki imajo na krovu vsaj eno tono sardona dve toni sardonov ali eno tono sardele dve toni sardel. Ta količina se izračuna, ko se odšteje ulov iz člena 15(11) Uredbe (EU) št. 1380/2013. [Sprememba 77]

Člen 11

Sistem za spremljanje plovil

1.  Za namene te uredbe se uporaba določb člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009 razširi na ribiška plovila, katerih dolžina čez vse je osem metrov ali več in ki v Jadranskem morju izvajajo ciljni ribolov malih pelagičnih vrst.

2.  Izjema iz člena 9(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se ne uporablja za plovila, ki v Jadranskem morju ciljni ribolov malih pelagičnih vrst izvajajo v skladu s to uredbo, in sicer ne glede na njihovo dolžino.

Člen 12

Elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje ribolovnih ladijskih dnevnikov

1.  Za namene te uredbe se obveznost vodenja elektronskega ribolovnega ladijskega dnevnika in njegovega pošiljanja pristojnemu organu države članice zastave v elektronski obliki vsaj enkrat dnevno, določena v členu 15(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširi na kapitane ribiških plovil Unije, katerih dolžina čez vse je osem metrov ali več ter ki izvajajo ciljni ribolov sardona ali sardele.

2.  Izjema iz člena 15(4) Uredbe (ES) št. 1224/2009 se ne uporablja za kapitane plovil, ki izvajajo ciljni ribolov sardona ali sardele, in sicer ne glede na dolžino plovil.

2a.   Z odstopanjem od člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009 poveljniki vseh plovil Unije s skupno dolžino 12 metrov ali več pošljejo informacije iz člena 14 te uredbe pred začetkom iztovarjanja. [Sprememba 78]

Člen 13

Določena pristanišča

Prag, ki se uporablja za živo težo vrst zadevnega staleža, za katerega velja večletni načrt, nad katero mora ribiško plovilo svoj ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale, kot določa člen 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009, je:

(a)  2 000 kg sardona;

(b)  2 000 kg sardele.

POGLAVJE VI

PREGLED

Člen 14

Ocena večletnega načrta

Pet let Tri leta po datumu začetku veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let Komisija zagotovi oceno učinka večletnega načrta na staleže, za katere se uporablja ta uredba, in ribištvo, ki izkorišča te staleže. Komisija rezultate te ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu in po potrebi poda predlog za spremembo te uredbe. [Sprememba 80]

POGLAVJE VII

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 15

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je se podeli Komisiji preneseno na Komisijo pod pogoji iz tega člena 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013. [Sprememba 81]

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6 in 7 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja.

3.  Pooblastilo iz členov 6 in 7 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 6 in 7, začne veljati samo, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila o tem aktu ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 15a

Podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR)

1.  Ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev večletnega načrta, štejejo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti za namene točk (a) in (d) člena 33(1) Uredbe (EU) št. 508/2014.

2.  Z odstopanjem od člena 33(2) Uredbe (EU) št. 508/2014 lahko do 31. decembra 2020 za ribiška plovila, ki so predmet prostorske in časovne zapore, določene v tej uredbi, podpora na podlagi te uredbe traja največ devet mesecev.

3.  Za zagotovitev izvajanja odstavka 2 tega člena, je z odstopanjem od člena 25(3) Uredbe (EU) št. 508/2014 mogoče povečati skupni finančni prispevek iz ESPR nad zgornjo mejo 15 %, določeno v navedenem členu.

4.  Pri izvajanju ukrepov iz člena 30 Uredbe (EU) št. 508/2014 imajo prednost ribiči, ki jih zadeva izvajanje ukrepov iz tega večletnega načrta.

5.  Do 31. decembra 2020 in z odstopanjem od roka iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 508/2014 so lahko plovila, ki so prenehala z vsemi ribolovnimi dejavnostmi kot posledica ukrepov za zmanjšanje ribolovnega napora iz te uredbe, upravičena do podpore za trajno prenehanje iz člena 34 Uredbe (EU) št. 508/2014. [Sprememba 82]

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Ciljna ribolovna umrljivost Ciljne referenčne točke

(iz člena členov 4 in 5) [Sprememba 86]

[Sprememba 87]

PRILOGA II

Referenčne točke ohranjanja

(iz člena 5)

[Sprememba 84]

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 68. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. novembra 2018. (3) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19). (4) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). (5) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7). (6) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22). (7) Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (uredba o Sredozemskem morju) (UL L 36, 8.2.2007, str. 6). (8) Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), Ocena staležev rib v Sredozemskem morju – drugi del (STECF-11-14). (9) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1392/2014 z dne 20. oktobra 2014 o načrtu za zavržke pri ribolovu nekaterih malih pelagičnih vrst v Sredozemskem morju (UL L 370, 30.12.2014, str. 21). (10) Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) – Mali pelagični staleži v Jadranskem morju. Ocene za Sredozemlje, prvi del (STECF-15-14). 2015. [Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, EUR 27492 EN, JRC 97707, 52 str.] [Drugi del tega sklica se zdi napačen. Urad za publikacije, preverite.] (11) Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) – Mali pelagični staleži v Jadranskem morju. Ocene za Sredozemlje, prvi del (STECF-15-14). 2015. [Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, EUR 27492 EN, JRC 97707, 52 str.] [Drugi del tega sklica se zdi napačen. Urad za publikacije, preverite.] (12) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1). (13) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1). (14) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (15) Ocena učinka ... [ob objavi je treba navesti sklic]. (16) Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).