Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0166R(APP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0358/2018

Predložena besedila :

A8-0358/2018

Razprave :

PV 13/11/2018 - 2
CRE 13/11/2018 - 2

Glasovanja :

PV 14/11/2018 - 14.1
CRE 14/11/2018 - 14.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0449

Sprejeta besedila
PDF 988kWORD 105k
Sreda, 14. november 2018 - Strasbourg Začasna izdaja
Vmesno poročilo o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor
P8_TA-PROV(2018)0449A8-0358/2018
Resolucija
 Priloga
 Priloga
 Priloga
 Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor (COM(2018)0322 – C8-0000/2018 – 2018/0166R(APP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2018 z naslovom Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0322) ter predlogov Komisije z dne 2. maja 2018 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0325, COM(2018)0326, COM(2018)0327 in COM(2018)0328),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 o Medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2018)0323),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 in o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih(2),

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu 4. oktobra 2016(3) in v Svetu 5. oktobra 2016(4),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 70/1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je začela veljati 1. januarja 2016,

–  ob upoštevanju skupne zaveze EU, da bo v časovnem roku agende po letu 2015 dosegla cilj, da se 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) nameni uradni razvojni pomoči,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(5),

–  ob upoštevanju člena 99(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za proračun, mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za ustavne zadeve ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0358/2018),

A.  ker si mora Unija v skladu s členom 311 PDEU za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotoviti potrebna sredstva;

B.  ker so bila proračunska sredstva za prevzem obveznosti in plačila v sedanjem večletnem finančnem okviru (2014–2020) prvič nižja kot v prejšnjem okviru; ker je pozno sprejetje večletnega finančnega okvira in sektorskih zakonodajnih aktov zelo negativno vplivalo na izvajanje novih programov;

C.  ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir ni primeren za odzivanje na številne krize, nove mednarodne zaveze in nove politične izzive, ki v času njegovega sprejetja niso bili vključeni in/ali predvideni; ker je bil večletni finančni okvir za zagotovitev potrebnega financiranja potisnjen do skrajnih meja, saj so se po tem, ko so bile izčrpane vse razpoložljive razlike do zgornje meje, določbe o prožnosti in posebni instrumenti uporabljali v takšnem obsegu, kot še nikoli doslej; ker so bila sredstva za prednostne programe EU na področju raziskav in infrastrukture – samo dve leti po njihovem sprejetju – celo zmanjšana;

D.  ker se je izkazalo, da je bila vmesna revizija večletnega finančnega okvira, ki se je začela konec leta 2016, nujno potrebna za povečanje potenciala veljavnih določb o prožnosti, pri čemer pa niso bile spremenjene zgornje meje večletnega finančnega okvira; ker sta tako Parlament kot Svet to revizijo ocenila kot pozitivno;

E.  ker bo vzpostavitev novega večletnega finančnega okvira ključen trenutek za 27-člansko Unijo, saj bo omogočil sprejetje skupne dolgoročne vizije in odločitev o prihodnjih političnih prednostnih nalogah, poleg tega pa bo Uniji omogočil tudi, da jih izpolni; ker bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 Uniji zagotoviti potrebna sredstva za spodbujanje trajnostne gospodarske rasti, raziskav in inovacij, krepitev vloge mladih, učinkovito obravnavanje migracijskih izzivov, boj proti brezposelnosti, trdovratni revščini in socialni izključenosti, nadaljnjo krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, obravnavanje trajnosti, izgube biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb, krepitev varnosti in obrambe EU, varovanje zunanjih meja in podpiranje sosednjih držav;

F.  ker bi bilo treba zaradi svetovnih izzivov, s katerimi se države članice ne morejo soočati same, omogočiti, da se prizna evropsko skupno dobro in da se oceni, na katerih področjih bi bili lahko evropski izdatki učinkovitejši kot državni, nato pa finančne vire prenesti na raven Unije in s tem okrepiti strateško vlogo Unije, ne da bi se po nepotrebnem povečali skupni javni odhodki;

G.  ker je Komisija 2. maja 2018 predstavila sklop zakonodajnih predlogov za večletni finančni okvir 2021–2027 in lastna sredstva EU, ki so jim sledili zakonodajni predlogi za uvedbo novih programov in instrumentov EU;

1.  poudarja, da mora biti z večletnim finančnim okvirom 2021–2027 zagotovljeno, da bo Unija sposobna odgovorno obravnavati nove potrebe, dodatne izzive in nove mednarodne obveznosti ter izpolnjevati svoje politične prednostne naloge in uresničevati svoje cilje; opozarja na resne težave v zvezi z nezadostnim financiranjem večletnega finančnega okvira 2014–2020 ter znova poudarja, da je treba preprečiti ponavljanje napak, tako da se od samega začetka zagotovi trden in verodostojen proračun EU, ki bo v naslednjem sedemletnem obdobju koristil državljanom;

2.  meni, da so predlogi Komisije za večletni finančni okvir 2021–2027 in sistem virov lastnih sredstev Unije izhodišče za prihodnja pogajanja; v pričakovanju pogajalskega mandata Sveta, ki še ni na voljo, izraža svoje stališče do teh predlogov;

3.  poudarja, da predlog Komisije o skupni višini naslednjega večletnega finančnega okvira, ki znaša 1,08 % BND EU-27 (oz. 1,11 % z Evropskim razvojnim skladom), v odstotkih BND predstavlja realno znižanje primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom; meni, da predlagana raven večletnega finančnega okvira Uniji ne bo omogočila, da bi izpolnila svoje politične zaveze in se odzivala na pomembne prihodnje izzive; zato se namerava pogajati o potrebnem zvišanju;

4.  poleg tega nasprotuje vsakršnemu zmanjšanju sredstev za dolgoletne politike EU, opredeljene v ustanovnih pogodbah, kot so kohezijska, skupna kmetijska in skupna ribiška politika; še posebej nasprotuje korenitemu zmanjšanju sredstev, ki bo neugodno vplivalo na samo naravo in cilje teh politik, na primer predlaganemu zmanjšanju sredstev za Kohezijski sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja; v zvezi s tem nasprotuje tudi predlogu, da bi se sredstva za Evropski socialni sklad plus zmanjšala, čeprav je bilo področje njegove uporabe razširjeno in so bili vanj vključeni štirje obstoječi socialni programi, med drugim pobuda za zaposlovanje mladih;

5.  nadalje poudarja, kako pomembna so horizontalna načela, ki bi morala biti temelj večletnega finančnega okvira in vseh povezanih politik EU; v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje stališče, da mora EU izpolniti zavezo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in obžaluje, da v predlogih za večletni finančni okvir ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu; zato zahteva vključitev ciljev trajnostnega razvoja OZN v vse politike in pobude Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja tudi, da morajo biti vsi programi v naslednjem večletnem finančnem okviru v skladu z listino o temeljnih pravicah; poudarja, da je pomembno doseči rezultate pri evropskem stebru socialnih pravic, odpravi diskriminacije, tudi zoper osebe LGBTI, in uvedi posebnega resorja za manjšine, med drugim Rome, saj je vse to pomembno za uresničevanje zavez EU glede vključujoče Evrope; poudarja, da bi moral prispevek EU za podnebne cilje, če želi izpolniti svoje obveznosti iz Pariškega sporazuma, v večletnem finančnem okviru 2021–2027 doseči vsaj 25 % vseh odhodkov, takoj, ko bo mogoče, oziroma najpozneje do leta 2027 pa 30 %;

6.  v zvezi s tem obžaluje, da kljub skupni izjavi o vključevanju načela enakosti spolov, priloženi uredbi o večletnem finančnem okviru 2014–2020, na tem področju ni bil dosežen opaznejši napredek in da Komisija pri vmesnem pregledu večletnega okvira izvajanja te izjave sploh ni obravnavala; globoko obžaluje, da je bilo vključevanje načela enakosti spolov v predlogu večletnega finančnega okvira povsem potisnjeno ob rob in da v predlogih za pomembne politike EU ni jasnih ciljev, zahtev in kazalnikov na področju enakosti spolov; poziva, da se v letnih proračunskih postopkih oceni in upošteva celotni učinek politik EU na enakost spolov (priprava proračuna ob upoštevanju enakosti spolov); pričakuje, da se bodo Parlament, Svet in Komisija znova zavezali vključevanju načela enakosti spolov v naslednjem večletnem finančnem okviru ter njegovemu učinkovitemu spremljanju, med drugimi pri vmesnih revizijah tega okvira;

7.  poudarja, da so v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebni večja odgovornost, poenostavljanje, prepoznavnost, preglednost in priprava proračuna na podlagi smotrnosti; v zvezi s tem opominja, da se je treba pri prihodnjih izdatkih osredotočiti na smotrnost in rezultate, temelječe na ambicioznih in relevantnih ciljih uspešnosti ter skupni opredelitvi evropske dodane vrednosti; poziva Komisijo, naj upošteva omenjena horizontalna načela, poenostavi poročanje o smotrnosti in ga dopolni s kvalitativnim pristopom, tako da bodo vključeni okoljski in socialni kazalniki, ter jasno predstavi informacije o glavnih izzivih, ki še čakajo EU;

8.  se zaveda resnih izzivov, s katerimi se sooča Unija, in v celoti prevzema svoj del odgovornosti za pravočasen sprejem proračuna, ki bo ustrezal potrebam, pričakovanjem in pomislekom državljanov EU; je pripravljen nemudoma začeti pogajanja s Svetom za izboljšanje predlogov Komisije in oblikovanje stvarnega večletnega finančnega okvira;

9.  opozarja, da je Parlament svoje mnenje že jasno podal v resolucijah z dne 14. marca 2018 in 30. maja 2018, na katerih temelji njegovo politično stališče glede večletnega finančnega okvira 2021–2027 in lastnih sredstev; želi spomniti, da sta bili resoluciji sprejeti z veliko večino, kar kaže, da je Parlament enoten in pripravljen na prihajajoča pogajanja;

10.  zato pričakuje, da bo večletni finančni okvir uvrščen na vrh politične agende Sveta, in obžaluje, da do zdaj ni bilo opaziti večjega napredka; meni, da bi morala biti redna srečanja zaporednih predsedstev Sveta in pogajalskih ekip Parlamenta pogostejša in da bi morala utreti pot uradnim pogajanjem; pričakuje, da bo dober dogovor dosežen še pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, da zaradi poznega sprejetja finančnega okvira ne bi prišlo do resnih zastojev pri začetku izvajanja novih programov, kot se je to zgodilo v preteklosti; poudarja, da bo ta časovni razpored novoizvoljenemu Evropskemu parlamentu omogočil, da prilagodi večletni finančni okvir 2021–2027 v sklopu obvezne vmesne revizije;

11.  opozarja, da bi bilo treba prihodke in odhodke pri prihodnjih pogajanjih obravnavati kot en sam sklop; zato poudarja, da dogovora o večletnem finančnem okviru ne bo mogoče doseči brez ustreznega napredka na področju lastnih sredstev Unije;

12.  poudarja, da morajo vsi elementi svežnja o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih, zlasti zneski večletnega finančnega okvira, ostati na pogajalski mizi, dokler ne bo dosežen dokončen dogovor; v zvezi s tem opozarja na kritično stališče Parlamenta do postopka, po katerem je bila sprejeta veljavna uredba o večletnem finančnem okviru, in do prevladujoče vloge, ki si jo je v tem postopku prisvojil Svet, ko je nepreklicno odločal o več elementih, tudi o zgornjih mejah večletnega finančnega okvira in več določbah, povezanih s sektorskimi politikami, s čimer je kršil duh in črko ustanovnih pogodb; je še posebej zaskrbljen, da prvi elementi pogajalskih sklopov o večletnem finančnem okviru, ki jih je pripravilo predsedstvo Sveta, sledijo podobni logiki in vsebujejo vprašanja, o katerih morata soodločati Svet in Parlament pri sprejemanju zakonodaje o novih programih EU; zato namerava ustrezno prilagoditi svojo strategijo;

13.  meni, da zahteva za soglasje pri sprejemanju in reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru resnično ovira postopek; poziva Evropski svet, naj uporabi premostitveno klavzulo iz člena 312(2) PDEU, da bi se uredba o večletnem finančnem okviru v Svetu lahko sprejela s kvalificirano večino;

14.  sprejema to resolucijo, da bi predstavil svoj pogajalski mandat v zvezi s posameznimi vidiki predlogov Komisije, vključno s konkretnimi spremembami predlagane uredbe o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnega sporazuma; poleg tega predlaga razpredelnico z zneski za vsako politiko in vsak program EU, ki ustrezajo stališčem, ki jih je Parlament že podal v prejšnjih resolucijah o večletnem finančnem okviru; poudarja, da bodo ti zneski tudi del mandata Parlamenta za prihodnja zakonodajna pogajanja o sprejetju programov EU za obdobje 2021–2027;

A.ZAHTEVE V ZVEZI Z VEČLETNIM FINANČNIM OKVIROM

15.  zahteva, da Svet ustrezno upošteva naslednja stališča Parlamenta, da bo izid pogajanj o večletnem finančnem okviru 2021–2027 pozitiven in da ga bo Parlament odobril v skladu s členom 312 PDEU;

Zneski

16.  ponovno potrjuje svoje uradno stališče, da bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 znašati 1.324,1 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, kar bi predstavljalo 1,3 % BND EU-27, da bi se zagotovila potrebna raven financiranja za ključne politike EU, da bodo lahko izpolnile svoje naloge in cilje;

17.  v zvezi s tem poziva, da se za programe in politike EU zagotovijo naslednji finančni zneski, prikazani v vrstnem redu, ki ustreza sestavi večletnega finančnega okvira, kot ga je predlagala Komisija, ter predstavljeni v podrobni tabeli (prilogi III in IV te resolucije); poziva, da se temu ustrezno prilagodijo zadevne zgornje meje za obveznosti in plačila, kot je določeno v prilogah I in II te resolucije:

   i. proračun za Obzorje Evropa se poveča na 120 milijard EUR v cenah iz leta 2018;
   ii. sredstva za sklad InvestEU se povečajo, da bodo bolj ustrezala ravni finančnih instrumentov, vključenih v novi program, v obdobju 2014–2020;
   iii. prek programa instrumenta za povezovanje Evrope (IPE-Promet) se poveča raven financiranja prometne infrastrukture;
   iv. posebno financiranje za mala in srednja podjetja v programu enotnega trga se podvoji (v primerjavi s programom COSME), da bi izboljšali dostop do trgov, pogoje poslovanja in konkurenčnost podjetij ter spodbudili podjetništvo;
   v. program enotnega trga se poveča, da se omogoči financiranje novega cilja tržnega nadzora;
   vi. predlagana raven financiranja programa EU za boj proti goljufijam se podvoji, raven financiranja programa FISCALIS pa poveča;
   vii. uvedejo se posebna sredstva za trajnostni turizem;
   viii. sredstva za evropski vesoljski program se povečajo, zlasti za SSA/GOVSATCOM in Copernicus;
   ix. financiranje kohezijske politike za EU-27 se ohrani na ravni proračuna 2014–2020 v realnem smislu;
   x. sredstva za spopadanje z brezposelnostjo mladih v ESS+ se podvojijo (v primerjavi s trenutno pobudo za zaposlovanje mladih), hkrati pa se zagotovi uspešnost programa in dodano vrednost;
   xi. uvedejo se posebna sredstva (5,9 milijarde EUR) za jamstvo za otroke, namenjena boju proti revščini otrok v EU in prek njenega zunanjega delovanja;
   xii. sedanji proračun programa Erasmus+ se potroji;
   xiii. zagotovi se zadostna raven financiranja za program DiscoverEU (Interrail);
   xiv. poveča se sedanje financiranje programa Ustvarjalna Evropa;
   xv. poveča se trenutno financiranje programa za pravice in vrednote in uvedejo se posebna sredstva za novi sklop vrednot Unije (najmanj 500 milijonov EUR), da se podpre organizacije civilne družbe, ki spodbujajo temeljne vrednote in demokracijo v EU na lokalni in državni ravni;
   xvi. financiranje skupne kmetijske politike za EU-27 se ohrani na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 v realnem smislu, hkrati pa se načrtuje začetni znesek kmetijske rezerve;
   xvii. raven sredstev za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo – glede na njegovo novo vlogo na področju modrega gospodarstva – se poveča za 10 %;
   xviii. trenutno financiranje programa Life+ se podvoji, vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanjem mreže Natura 2000;
   xix. uvedejo se posebna sredstva (4,8 milijarde EUR) za novi sklad za pravičen energetski prehod, namenjen omilitvi družbenih, socialnih, ekonomskih in okoljskih posledic za delavce in skupnosti, ki jih je prizadel prehod z odvisnosti od premoga in ogljika;
   xx. sredstva za instrumente v podporo sosedski in razvojni politiki se povečajo za 3,5 milijarde EUR za še večji prispevek k financiranju naložbenega načrta za Afriko;
   xxi. obnovijo se najmanj ravni iz leta 2020 za vse agencije, ob tem pa se podprejo višji zneski, ki jih predlaga Komisija, tudi za agencije, ki so dobile nove pristojnosti in naloge, in pozove se k celovitemu pristopu k financiranju s pristojbinami;
   xxii. ohrani se raven financiranja iz obdobja 2014–2020 za več programov EU (npr. razgradnja jedrskih elektrarn, sodelovanje s čezmorskimi državami in ozemlji), tudi za programe, za katere se predlaga vključitev v večje programe (npr. pomoč za najbolj prikrajšane, zdravje, pravice potrošnikov) in za katere bo predlog Komisije pomenil realno zmanjšanje;
   xxiii. glede na zgoraj omenjene spremembe finančni zneski za vse druge programe ostanejo na ravni, ki jo predlaga Komisija, med drugim za programe IPE-Energetika, IPE-Digitalno in Digitalna Evropa, Evropski obrambni sklad in humanitarno pomoč;

18.  namerava zagotoviti zadostno raven financiranja na podlagi predloga Komisije za razdelka Migracije in upravljanje meja (razdelek 4) ter Varnost in obramba (razdelek 5), vključno z odzivanjem na krize; ponovno potrjuje svoje dolgoletno stališče, da bi morale biti dodatne politične prednostne naloge povezane z dodatnimi finančnimi sredstvi, da ne bi bili ogroženi obstoječi politike in programi ter njihovo financiranje v sklopu novega večletnega finančnega okvira;

19.  namerava zagovarjati predlog Komisije glede zagotovitve zadostne ravni financiranja za trdno in učinkovito evropsko javno upravo visoke kakovosti, ki bo služila vsem Evropejcem; želi spomniti, da so institucije, organi in decentralizirane agencije EU v sedanjem večletnem finančnem okviru za 5 % zmanjšale število uslužbencev, in verjame, da ne bi smele biti podvržene nadaljnjim zmanjšanjem, ki bi neposredno ogrozila uresničevanje politik Unije; znova poudarja, da odločno nasprotuje ponovni vzpostavitvi rezerve za prerazporeditev uslužbencev med agencijami;

20.  je odločen, da bo preprečil ponovitev plačilne krize v prvih letih večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, do kakršne je prišlo v tekočem obdobju; meni, da je treba pri skupni zgornji meji za plačila upoštevati znesek neporavnanih obveznosti, ki se bodo nakopičile do leta 2020 in ki jih bo treba poravnati v naslednjem večletnem finančnem okviru; opozarja, da te obveznosti ves čas naraščajo zaradi velikih zamud pri izvajanju in so že dosegle najvišjo raven doslej; zato zahteva, da se skupna raven plačil v naslednjem večletnem finančnem okviru in letne zgornje meje plačil zlasti na začetku obdobja določijo na ustrezni ravni, pri tem pa se upošteva omenjena situacija; namerava sprejeti le omejeno in dobro utemeljeno razliko med obveznostmi in plačili za naslednji večletni finančni okvir;

21.  na podlagi tega predlaga tabelo v prilogah III in IV te resolucije z natančnimi zneski za vsako politiko in program EU; izjavlja, da namerava za namene primerjave ohraniti strukturo posameznih programov EU, kot jih predlaga Komisija, brez poseganja v morebitne spremembe, ki bi se lahko zahtevale med zakonodajnim postopkom za sprejetje teh programov;

Vmesna revizija

22.  poudarja, da je treba ohraniti vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in se pri tem opreti na pozitiven precedens iz sedanjega okvira, ter poziva:

   i. naj se izvede obvezna in pravno zavezujoča vmesna revizija na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira, pri čemer se upošteva ocena napredka pri izpolnjevanju podnebnih ciljev, vključevanju ciljev trajnostnega razvoja in enakosti spolov ter učinki poenostavitve za upravičence;
   ii. naj se zadevni predlog Komisije predloži pravočasno, da bosta lahko naslednji sestavi Parlamenta in Komisije plodno prilagodili okvir 2021–2027, najpozneje pa do 1. julija 2023;
   iii. naj se s to revizijo ne znižajo predhodno dodeljena sredstva za posamezne države;

Prilagodljivost

23.  pozdravlja predloge Komisije o prilagodljivosti, ki so dobra podlaga za pogajanja; se strinja s splošno strukturo mehanizmov prilagodljivosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027; poudarja, da imajo posebni instrumenti različne naloge in se odzivajo na drugačne potrebe, ter nasprotuje vsem poskusom, da se jih združi; odločno podpira jasno določbo, da bi bilo treba sredstva za prevzem obveznosti in plačila, ki izhajajo iz uporabe posebnih instrumentov, v proračun vključiti nad ustreznimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira ter odstraniti omejitve prilagoditev, ki izhajajo iz skupne razlike do zgornje meje za plačila; poziva k uvedbi številnih dodatnih izboljšav, kar med drugim vključuje naslednje:

   i. obnovitev rezerve Unije z zneskom, ki ustreza prihodkom, ki izhajajo iz glob in kazni;
   ii. takojšnjo ponovno uporabo sproščenih obveznosti iz leta n-2, vključno s tistimi, ki izhajajo iz obveznosti, prevzetih v sedanjem večletnem finančnem okviru;
   iii. zapadla sredstva posebnih instrumentov se dajo na voljo vsem posebnim instrumentom, ne le instrumentu prilagodljivosti;
   iv. dodelitev višjega zneska za instrument prilagodljivosti, rezervo za nujno pomoč, solidarnostni sklad EU in varnostno rezervo, pri čemer pri slednji ne sme biti obvezne izravnave;

Trajanje

24.  poudarja, da mora dolžina večletnega finančnega okvira postopno preiti na obdobje 5 + 5 let z obvezno vmesno revizijo; se strinja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir trajati sedem let, kar bi bila prehodna rešitev, ki bi bila uporabljena zadnjič; pričakuje, da bodo podrobnosti v zvezi z uvedbo okvira 5 + 5 sprejete ob vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2021–2027;

Struktura

25.  sprejema splošno strukturo sedmih razdelkov večletnega finančnega okvira, kot jo je predlagala Komisija in ki večinoma ustreza lastnemu predlogu Parlamenta; meni, da ta struktura omogoča večjo preglednost, povečuje prepoznavnost odhodkov EU, ob tem pa ohranja potrebno stopnjo prilagodljivosti; se strinja tudi z uvedbo „programskih sklopov“, ki naj bi vodili k znatni poenostavitvi in racionalizaciji strukture proračuna EU ter njegovi jasni usklajenosti z razdelki večletnega finančnega okvira;

26.  ugotavlja, da Komisija predlaga zmanjšanje števila programov EU za več kot tretjino; poudarja, da bo stališče Parlamenta v zvezi s strukturo in sestavo 37 novih programov oblikovano med sprejemanjem ustreznih sektorskih zakonodajnih aktov; v vsakem primeru pričakuje, da bo predlagana proračunska nomenklatura odražala vse različne sestavne dele vsakega programa na način, ki bo zagotavljal preglednost in obseg informacij, ki ga proračunski organ potrebuje za določitev letnega proračuna in nadzor nad njegovim izvrševanjem;

Enotnost proračuna

27.  pozdravlja predlagano vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije, kar ustreza dolgoletnim zahtevam Parlamenta za vse instrumente zunaj proračuna; opozarja, da je načelo enotnosti, po katerem morajo biti vse postavke prihodkov in odhodkov Unije prikazane v proračunu, tako zahteva iz ustanovne pogodbe kot eden temeljnih pogojev za demokracijo;

28.  zato zavrača logiko in utemeljitev vzpostavljanja instrumentov zunaj proračuna, ki preprečuje parlamentarni nadzor nad javnimi financami in spodkopava preglednost odločanja; meni, da odločitve o vzpostavitvi takšnih instrumentov zaobidejo Parlament v njegovi trojni odgovornosti kot zakonodajni, proračunski in nadzorni organ; meni tudi, da bi morale biti izjeme, ki se ocenijo kot nujne za uresničitev posebnih ciljev, na primer uporaba finančnih instrumentov ali skrbniških skladov, popolnoma pregledne, ustrezno upravičene na podlagi dokazane dodatnosti in dodane vrednosti ter podprte s strogimi določbami o postopkih odločanja in odgovornosti;

29.  vendar poudarja, da vključitev teh instrumentov v proračun EU ne bi smela povzročiti omejevanja financiranja drugih politik in programov EU; zato poudarja, da je treba skupno višino naslednjega večletnega finančnega okvira določiti brez upoštevanja prihodkov v višini 0,03 % BND EU, ki ustrezajo Evropskemu razvojnemu skladu, kar bi bilo treba prišteti dogovorjenim zgornjim mejam;

30.  poudarja, da zgornje meje večletnega finančnega okvira ne bi smele ovirati financiranja političnih ciljev Unije prek proračuna Unije; zato pričakuje, da bo zagotovljeno povišanje zgornjih meja večletnega finančnega okvira, kadar bo to potrebno za financiranje novih političnih ciljev, ne da bi se bilo treba zateči k medvladnim metodam financiranja;

B.ZAKONODAJNA VPRAŠANJA

Pravna država

31.  poudarja pomen novega mehanizma, ki bo zagotovil spoštovanje vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, pri čemer bodo s finančnimi posledicami soočene države članice, ki teh vrednot ne bodo spoštovale; vendar svari, da končni upravičenci ne smejo biti prizadeti zaradi tega, ker njihova vlada ne spoštuje temeljnih pravic in pravne države; zato poudarja, da ukrepi ne smejo vplivati na obveznost vladnih organov ali držav članic, da opravijo plačilo končnim upravičencem ali prejemnikom;

Redni zakonodajni postopek in delegirani akti

32.  poudarja, da je treba v zadevni zakonodaji opredeliti cilje programa in prednostna področja porabe, finančna sredstva, ki bodo dodeljena, upravičenost, merila za izbor in dodelitev, pogoje, definicije in metode izračunavanja, ob polnem upoštevanju pooblastil Parlamenta kot sozakonodajalca; poudarja, da če ukrepi, ki lahko vodijo k pomembnim političnim odločitvam, niso vključeni v temeljni akt, jih je treba sprejeti z delegiranimi akti; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba večletne in/ali letne programe dela v splošnem sprejeti z delegiranimi akti;

33.  izjavlja, da namerava Parlament po potrebi izboljšati določbe o upravljanju, odgovornosti, preglednosti in parlamentarnem nadzoru, povečanju vloge lokalnih in regionalnih organov ter njihovih partnerjev, pa tudi o sodelovanju nevladnih organizacij in civilne družbe v naslednji generaciji programov; prav tako namerava po potrebi izboljšati in pojasniti usklajenost in sinergije med različnimi skladi in politikami ter znotraj njih; se zaveda, da je potrebna večja prilagodljivost pri dodeljevanju sredstev v nekaterih programih, vendar poudarja, da se to ne sme zgoditi na račun njihovih prvotnih in dolgoročnih političnih ciljev, predvidljivosti in pravic Parlamenta;

Klavzule o pregledu

34.  poudarja, da bi bilo treba v posamezne programe in instrumente večletnega finančnega okvira vključiti podrobne in učinkovite klavzule o pregledu, da bi zagotovili izvedbo smiselnih ocen teh programov in instrumentov ter da bo Parlament v celoti udeležen pri vseh odločitvah, sprejetih v zvezi s potrebnimi prilagoditvami;

Zakonodajni predlogi

35.  poziva Komisijo, naj predstavi ustrezne zakonodajne predloge, poleg tistih, ki jih je že predstavila, zlasti predlog uredbe o ustanovitvi sklada za pravičen energetski prehod in o posebnem programu za trajnostni turizem; poleg tega podpira uvedbo evropskega jamstva za otroke v ESS+ in druge ukrepe, vključitev posebnega sklopa vrednot Unije v program za pravice in vrednote, pa tudi revizijo uredbe o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije; obžaluje, da zadevni predlogi Komisije ne vsebujejo ukrepov v odgovor na zahteve iz člena 174 PDEU v zvezi z najbolj severnimi regijami z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoškimi, čezmejnimi in gorskimi regijami; meni, da bi bilo treba predlagati tudi revizijo finančne uredbe, ko bo to potrebno zaradi pogajanj o večletnem finančnem okviru;

C.LASTNA SREDSTVA

36.  poudarja, da je sedanji sistem virov lastnih sredstev zelo zapleten, nepravičen, nepregleden in za državljane EU popolnoma nerazumljiv; znova poziva k poenostavljenemu sistemu, ki bo razumljivejši za državljane EU;

37.  v zvezi s tem kot pomemben korak k bolj ambiciozni reformi pozdravlja predloge Komisije z dne 2. maja 2018 o novem sistemu lastnih sredstev; poziva Komisijo, naj upošteva mnenje št. 5/2018 Evropskega računskega sodišča o predlogu Komisije o novem sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, v katerem je poudarjeno, da sta potrebna boljši izračun in nadaljnja poenostavitev sistema;

38.  opominja, da bi morala imeti uvedba novih lastnih sredstev dvojni namen: korenito zmanjšanje deleža prispevkov na osnovi BND in jamstvo glede zadostnih finančnih sredstev za odhodke EU v večletnem finančnem okviru po letu 2020;

39.  podpira predlagano posodobitev obstoječih lastnih sredstev, kar pomeni:

   ohranitev carin kot tradicionalnih lastnih sredstev EU ob zmanjšanju deleža, ki ga države članice zadržijo za stroške zbiranja, in vrnitev na prvotno stopnjo 10 %;
   poenostavitev lastnih sredstev na podlagi davka na dodano vrednost, tj. uvedbo enotne vpoklicne stopnje brez izjem;
   ohranitev lastnih sredstev na podlagi BND s ciljem zmanjšanja njihovega deleža pri financiranju proračuna EU na 40 % ob ohranitvi njihove funkcije uravnoteženja;

40.  v skladu s predlogom Komisije zahteva programirano uvedbo novih lastnih sredstev, ki ne bodo povečala davčne obremenitve državljanov in bodo ustrezala bistvenim strateškim ciljem EU, katerih evropska dodana vrednost je očitna in nezamenljiva:

   ustrezno delovanje, utrditev in okrepitev enotnega trga, zlasti z uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb kot podlage za nova lastna sredstva in določitvijo enotne stopnje dajatev na prihodke iz naslova te konsolidirane osnove ter obdavčitev velikih podjetij v digitalnem sektorju, ki imajo koristi od enotnega trga;
   boj proti podnebnim spremembam in pospešitev energetskega prehoda z ukrepi, kot sta delež prihodkov sistema s trgovanje z emisijami;
   boj za varstvo okolja s prispevkom na podlagi količine nereciklirane plastične embalaže;

41.  zahteva razširitev seznama morebitnih novih lastnih sredstev, ki bo vključevala:

   vir lastnih sredstev na podlagi davka na finančne transakcije s pozivom državam članicam, naj dosežejo dogovor o učinkoviti shemi;
   uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah kot nov vir lastnih sredstev za proračun EU, ki bi moral zagotoviti enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini in zmanjšati selitev proizvodnje, pri tem pa internalizirati stroške podnebnih sprememb v cene uvoženega blaga;

42.  odločno odobrava odpravo vseh rabatov in drugih popravnih mehanizmov, ki bi jo po potrebi spremljalo omejeno obdobje opuščanja;

43.  vztraja pri uvedbi drugih virov, ki bodo prinesli dodatne prihodke za proračun EU, ne da bi se zato ustrezno zmanjšali prispevki na osnovi BND:

   glob, ki jih plačajo podjetja, ki kršijo pravila Unije, ali glob za zamude pri plačilih prispevkov;
   glob na osnovi sodb Sodišča Evropske unije, vključno s pavšalnimi zneski in denarnimi kaznimi za države članice, ki so posledica postopka za ugotavljanje kršitev;

44.  poleg tega opozarja na uvedbo drugih oblik prihodkov v skladu s predlogi Komisije v primeru:

   pristojbin v zvezi z izvajanjem mehanizmov, neposredno povezanih z EU, kot je sistem za potovalne informacije in odobritve ETIAS;
   izdajanja denarja v obliki namenskih prejemkov za financiranje novega mehanizma za stabilizacijo naložb;

45.  poudarja, da je treba ohraniti verodostojnost proračuna EU v odnosu do finančnih trgov, kar pomeni povečanje zgornjih mej lastnih sredstev;

46.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog za obravnavanje paradoksalnega stanja, ko bodo prispevki Združenega kraljestva za neporavnane obveznosti pred letom 2021 v proračun vključeni kot splošni prihodek, torej se bodo upoštevali v okviru zgornje meje lastnih sredstev, medtem ko se bo ta zgornja meja izračunala na podlagi BND EU-27, torej brez Združenega kraljestva, ko bo ta država izstopila iz Evropske unije; meni, da bi bilo treba prispevke Združenega kraljestva nasprotno vračunati zunaj zgornje meje lastnih sredstev;

47.  opominja, da je carinska unija pomemben vir finančne zmogljivosti Unije; v zvezi s tem poudarja, da je treba uskladiti carinski nadzor in upravljanje po celotni Uniji, da bo mogoče preprečevati goljufije in nepravilnosti, ki škodujejo finančnim interesom Unije, ter se boriti proti njim;

48.  poziva k pristnemu boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom, in sicer z uvedbo odvračilnih sankcij, zlasti za offshore ozemlja in za tiste, ki omogočajo ali spodbujajo takšne dejavnosti, in kot prvi korak za tiste, ki poslujejo na evropski celini; meni, da bi morale države članice sodelovati z vzpostavitvijo usklajenega sistema za spremljanje kapitalskih tokov, da bi se borili proti davčnim utajam, izogibanju davkom in pranju denarja;

49.  meni, da bi se lahko z učinkovitimi ukrepi proti korupciji in davčnim utajam mednarodnih družb in najbogatejših posameznikov v proračune držav članic stekel znesek, ki ga Evropska komisija ocenjuje na bilijon evrov letno, in da na tem področju Evropska unija ne ukrepa dovolj;

50.  odločno podpira Komisijo, ki je predstavila predlog uredbe Sveta o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0327); opominja, da mora Parlament to uredbo odobriti; opozarja, da je ta uredba sestavni del svežnja o lastnih sredstvih, ki ga je predstavila Komisija, in pričakuje, da bo Svet obravnaval štiri povezana besedila o lastnih sredstvih kot en sam sveženj skupaj z večletnim finančnim okvirom;

D.SPREMEMBE PREDLOGA UREDBE O VEČLETNEM FINANČNEM OKVIRU ZA OBDOBJE 2021–2027

51.  meni, da bi bilo treba predlog uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 spremeniti, kot sledi:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Dopolnitev
Dopolnitev 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb bi bilo treba določiti, da večletni finančni okvir zajema sedem let od 1. januarja 2021.
(1)  Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb ter potrebe po demokratični legitimnosti in odgovornosti bi bilo treba določiti, da ta večletni finančni okvir traja sedem let od 1. januarja 2021, da bi pozneje prešli na obdobje 5+5 let, ki bi bilo usklajeno s političnim ciklom Evropskega parlamenta in Komisije.
Dopolnitev 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Letne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje odobritev plačil, določene v večletnem finančnem okviru, morajo upoštevati veljavne zgornje meje za obveznosti in lastna sredstva, ki so določene v skladu s Sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU.
(2)  V večletnem finančnem okviru bi morale biti določene letne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje odobritev plačil, da se zagotovi pravilno gibanje odhodkov Unije v okviru meja lastnih sredstev, Uniji pa se omogoči, da bo pridobila sredstva, potrebna za doseganje ciljev in izvajanje politik v skladu s prvim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter izpolnila svoje obveznosti do tretjih strani v skladu s členom 323 PDEU.
Dopolnitev 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Zgornje meje bi bilo treba določiti na osnovi potrebnih zneskov za financiranje in izvajanje programov in politik, tako da bo razlika do zgornjih meja še vedno zadostovala za prilagajanje prihodnjim potrebam. Poleg tega bi bilo treba pri zgornjih mejah za plačila upoštevati velik znesek neporavnanih obveznosti, ki se bo nakopičil ob koncu leta 2020. Zneski, določeni v tej uredbi, pa tudi v temeljnih aktih za programe v obdobju 2021–2027, bi morali biti zaradi enostavnosti in predvidljivosti izraženi v cenah iz leta 2018 in prilagojeni na osnovi fiksnega deflatorja v višini 2 % letno.
Dopolnitev 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)   Če je treba uveljavljati jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom [208(1)] Uredbe (EU) [201x/xxx] Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uveljavljati nad zgornjimi mejami odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil iz večletnega finančnega okvira, hkrati pa spoštovati zgornjo mejo lastnih sredstev.
(3)   Če je treba uveljavljati jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom [208(1)] Uredbe (EU) [201x/xxx] Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uveljavljati nad zgornjimi mejami odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil iz večletnega finančnega okvira, ki bi jih bilo treba upoštevati pri določanju zgornje meje lastnih sredstev.
Dopolnitev 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  V večletnem finančnem okviru se ne bi smele upoštevati proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu finančne uredbe.
(4)  Proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu finančne uredbe, se ne smejo všteti v zgornje meje večletnega finančnega okvira, vendar bi morale biti vse razpoložljive informacije prikazane popolnoma pregledno v postopku sprejemanja letnega proračuna in med njegovim izvajanjem.
Dopolnitev 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)   Vzpostaviti bi bilo treba posebno in največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
(6)   V večletnem finančnem okviru bi bilo treba zagotoviti največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 311 in členom 323 PDEU.
Dopolnitev 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)   Naslednji posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razpoložljivih razlik do zgornjih mej za enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira, kar omogoča, da proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad Evropske unije, rezerva za nujno pomoč, skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije), instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva. Rezerva za nujno pomoč ni namenjena reševanju posledic kriz, povezanih s trgom, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo. Zato bi morale biti določene posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente.
(7)  Naslednji posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razpoložljivih razlik do zgornjih mej za enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira, s čimer bi omogočili, da letni proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad Evropske unije, rezerva za nujno pomoč, skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti), instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva. Zato bi morale biti določene posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente.
Dopolnitev 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Unija in njene države članice bi si morale prizadevati, da se obveznosti, ki jih je odobril proračunski organ, učinkovito izvršujejo za svoj prvotni namen, hkrati pa bi bilo treba omogočiti uporabo odobritev za prevzem obveznosti, ki niso bile izvršene oziroma so bile sproščene, prek rezerve Unije za obveznosti, kar pa ne sme biti sredstvo za upravičence, da zaobidejo ustrezna pravila o sprostitvi obveznosti.
Dopolnitev 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)   Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Navedene prilagoditve so lahko povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja ali ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah in sprejetimi v skladu z ustreznimi temeljnimi akti.
(9)   Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Navedene prilagoditve so lahko povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja ali z zamrznitvijo proračunskih obveznosti v skladu z ustreznimi temeljnimi akti.
Dopolnitev 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)   Sredi izvajanja večletnega finančnega okvira je treba opraviti pregled njegovega delovanja. Rezultate tega pregleda bi bilo treba upoštevati pri vsakršni reviziji te uredbe v preostalih letih večletnega finančnega okvira.
(10)   Da bi upoštevali nove politike in prednostne naloge, bi bilo treba na sredi obdobja na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira in njegovega izvajanja opraviti revizijo večletnega finančnega okvira, ki bi morala vsebovati tudi poročilo, v katerem bi bile določene metode za praktično izvajanje finančnega okvira za obdobje 5 + 5 let.
Dopolnitev 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Za izpolnitev zaveze Unije, da bo pri izvajanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, vključno z enakostjo spolov, prevzela vodilno vlogo, bi bilo treba pri reviziji večletnega finančnega okvira upoštevati napredek, ki je bil pri njihovem uresničevanju dosežen v okviru vseh politik in pobud EU večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in ki se meri na podlagi kazalnikov smotrnosti, ki jih je pripravila Komisija, pa tudi napredek na področju vključevanja načela enakosti spolov v vse dejavnosti EU. Pri reviziji večletnega finančnega okvira je treba upoštevati tudi napredek, dosežen pri uresničevanju splošnega cilja, da se v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 za podnebne cilje nameni 25 % odhodkov EU, in pri tem, da se čim prej, najpozneje pa do leta 2027 uresniči cilj 30-odstotne letne porabe, kar se meri na podlagi spremenjenih kazalnikov smotrnosti, v okviru katerih se razlikuje med blažitvijo in prilagajanjem. Pri reviziji bi bilo treba poleg tega v posvetovanju z nacionalnimi in lokalnimi deležniki oceniti, ali je bila birokracija s sprejetimi ukrepi za poenostavitev za upravičence pri izvajanju programov dejansko zmanjšana;
Dopolnitev 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Vsi odhodki na ravni Unije, namenjeni izvajanju politik Unije, ki temeljijo na Pogodbah, so odhodki Unije v smislu člena 310(1) PDEU, zato bi jih bilo treba vnesti v proračun Unije v skladu s proračunskim postopkom iz člena 314 PDEU, s čimer bi se zagotovilo spoštovanje temeljnih načel demokratične zastopanosti državljanov pri odločanju, parlamentarnega nadzora nad javnimi financami in preglednosti odločanja. Zgornje meje večletnega finančnega okvira ne smejo ovirati financiranja ciljev politike Unije s proračunom Unije. Zato je treba določiti revizijo večletnega finančnega okvira navzgor, kadar je to potrebno za lažje financiranje politik Unije, zlasti novih političnih ciljev, ne da se uporabijo medvladne ali navidezno medvladne metode financiranja.
Dopolnitev 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi infrastrukturnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Treba je določiti najvišje zneske za prispevke iz splošnega proračuna Unije k tem projektom in tako zagotoviti, da ne vplivajo na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna.
(13)  Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi infrastrukturnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Financiranje teh obsežnih projektov, ki so strateškega pomena za Unijo, je treba zagotoviti v splošnem proračunu Unije, a hkrati je treba določiti najvišje zneske za njegove prispevke k tem projektom in tako zagotoviti, da morebitne prekoračitve stroškov ne bodo vplivale na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna.
Dopolnitev 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)   Določiti je treba splošna pravila za medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku.
(14)  Za preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku je treba ob upoštevanju proračunskih pooblastil institucij, kot so določena v Pogodbah, določiti splošna pravila, da se zagotovi, da se proračunske odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani, kot je določeno v členu 10(3) PEU, in da proračunski postopek poteka nemoteno, kot je določeno v drugem odstavku člena 312(3) PDEU;
Dopolnitev 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Komisija bi morala do 1. julija 2025 predstaviti predlog novega večletnega finančnega okvira, da bi ga institucije lahko sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu iz te uredbe –
(15)  Komisija bi morala do 1. julija 2025 predložiti predlog novega večletnega finančnega okvira. Tako bo imela novoimenovana Komisija dovolj časa za pripravo svojih predlogov, Evropski parlament pa bo lahko po volitvah leta 2024 predlagal lastno stališče o večletnem finančnem okviru po letu 2027. Tako ga bodo institucije lahko poleg tega sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu iz te uredbe –
Dopolnitev 16
Predlog uredbe
Poglavje 1 – člen 3 – naslov
Spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev
Odnos do lastnih sredstev
Dopolnitev 17
Predlog uredbe
Poglavje 1 – člen 3 – odstavek 4
4.  V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) ne smejo biti tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla zgornjo mejo lastnih sredstev, določeno v skladu z veljavnim sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev).
4.  V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) ne smejo biti tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla meje lastnih sredstev Unije, brez poseganja v obveznost Unije v skladu s prvim odstavkom člena 311 PDEU, da si za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva, ter obveznost institucij v skladu s členom 323 PDEU, da zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani.
Dopolnitev 18
Predlog uredbe
Poglavje 1 – člen 3 – odstavek 5
5.  Po potrebi se zgornje meje iz večletnega finančnega okvira znižajo, da se zagotovi spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev, določene v skladu z veljavnim sklepom o virih lastnih sredstev.
črtano
Dopolnitev 19
Predlog uredbe
Poglavje 2 – člen 5 – odstavek 4
4.  Brez poseganja v člene 6, 7 in 8 dodatne tehnične prilagoditve za zadevno leto, bodisi med zadevnim letom bodisi kot naknadni popravki v naslednjih letih, niso mogoče.
črtano
Dopolnitev 20
Predlog uredbe
Poglavje 2 – člen 7 – naslov
Prilagoditve v zvezi z ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah
Prilagoditve v zvezi z zamrznitvijo proračunskih obveznosti
Dopolnitev 21
Predlog uredbe
Poglavje 2 – člen 7
Če se v okviru ukrepov, povezanih z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, v skladu z ustreznim temeljnim aktom zamrznjene proračunske obveznosti sprostijo, se zneski, ki ustrezajo zamrznjenim obveznostim, prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n+2.
Če se v skladu z ustreznim temeljnim aktom zamrznjene proračunske obveznosti sprostijo, se ustrezni zneski prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n + 2. Od leta n + 3 se v rezervo Unije za obveznosti iz člena 12 vključi znesek, ki ustreza zapadlim obveznostim.
Dopolnitev 22
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 10 – odstavek 1
1.  Sredstva v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije, katerega cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002, ne presegajo najvišjega letnega zneska 600 milijonov EUR (cene iz leta 2018). Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina tega letnega zneska za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Del letnega zneska, ki se ne porabi v letu n, se lahko porabi do leta n+1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+1, zapade.
1.  Solidarnostni sklad Evropske unije je namenjen zagotavljanju finančne pomoči v primeru večjih nesreč na ozemlju države članice ali države kandidatke, kakor je opredeljeno v ustreznem temeljnem aktu, in ne presega najvišjega letnega zneska 1000 milijonov EUR (cene iz leta 2018). Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina tega letnega zneska za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Del letnega zneska, ki se ne porabi v letu n, se lahko porabi do leta n + 1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n + 1, zapade.
Dopolnitev 23
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 10 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Odobritve za Solidarnostni sklad Evropske unije so v splošni proračun Unije vključene kot rezervacija.
Dopolnitev 24
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 11 – odstavek 2
2.  Letni znesek rezerve je določen na 600 milijonov EUR (cene iz leta 2018) in se lahko v skladu s finančno uredbo porabi do leta n+1. Rezerva je vključena v splošni proračun Unije kot rezervacija. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+1, zapade. Do 1. oktobra vsako leto ostane na razpolago vsaj ena četrtina letnega zneska za leto n za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Za notranje oziroma zunanje operacije se lahko uporabi največ polovica zneska, ki je na razpolago do 30. septembra vsakega leta. Od 1. oktobra se lahko preostali del razpoložljivega zneska uporabi bodisi za notranje bodisi zunanje operacije za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta.
2.  Letni znesek rezerve za nujno pomoč je določen na 1000 milijonov EUR (cene iz leta 2018) in se lahko v skladu s Finančno uredbo porabi do leta n + 1. Rezerva je vključena v splošni proračun Unije kot rezervacija. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n + 1, zapade. Do 1. oktobra vsako leto ostane na razpolago vsaj 150 milijonov EUR (cene iz leta 2018) letnega zneska za leto n za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Za notranje oziroma zunanje operacije se lahko uporabi največ polovica zneska, ki je na razpolago do 30. septembra vsakega leta. Od 1. oktobra se lahko preostali del razpoložljivega zneska uporabi bodisi za notranje bodisi zunanje operacije za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta.
Dopolnitev 25
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 12 – naslov
Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije)
Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti)
Dopolnitev 26
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 1
1.  Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije), ki se da na razpolago nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2022–2027, zajema naslednje:
(a)  razpoložljive razlike do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti za leto n–1;
(b)  od leta 2023 poleg razlik do zgornjih mej iz točke (a) znesek, ki je enak odobritvam, sproščenim v letu n–2, ne glede na člen 15] finančne uredbe.
1.  Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti), ki se da na razpolago nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, zajema naslednje:
(a)  razpoložljive razlike do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti iz prejšnjih let;
(aa)  neizvršene odobritve za prevzem obveznosti v letu n – 1;
(b)  znesek, ki ustreza odobritvam, sproščenim v letu n – 2, ne glede na člen [15] finančne uredbe;
(ba)   znesek, ki ustreza zamrznjenim obveznostim iz leta n – 3, ki jih ni več mogoče vnesti v proračun v skladu s členom 7;
(bb)   znesek, ki ustreza znesku prihodkov, ki izhajajo iz kazni in glob.
Dopolnitev 27
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 2
2.  Evropski parlament in Svet lahko skupno razliko v okviru obveznosti (rezerva Unije) ali del te razlike porabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.
2.  Evropski parlament in Svet lahko skupno razliko v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti) ali del te razlike porabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU. Razlika iz leta n se lahko v letih n in n + 1 prek rezerve Unije uporabi za obveznosti, če to ni v nasprotju s tekočimi ali načrtovanimi spremembami proračuna.
Dopolnitev 28
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 3 a (novo)
3.  Ob koncu leta 2027 se zneski, ki v okviru rezerve Unije za obveznosti ostajajo na razpolago, prenesejo v naslednji večletni finančni okvir do leta 2030.
Dopolnitev 29
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 13 – odstavek 1
Instrument prilagodljivosti se lahko uporabi za financiranje, in sicer v danem proračunskem letu, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov. Ob upoštevanju drugega pododstavka je letna zgornja meja, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, določena na 1 000 milijonov EUR (cene iz leta 2018).
Instrument prilagodljivosti se lahko uporabi za financiranje, in sicer v danem proračunskem letu, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov, ali v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostnega sklada Evropske unije in rezerve za nujno pomoč. Ob upoštevanju drugega pododstavka je letna zgornja meja, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, določena na 2 000 milijonov EUR (cene iz leta 2018).
Dopolnitev 30
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 1
1.  Kot skrajna možnost za odziv na nepredvidene okoliščine se določi varnostna rezerva v višini do 0,03 % bruto nacionalnega dohodka Unije zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Uporabi se lahko le za spremembo proračuna ali letni proračun.
1.  Kot skrajna možnost za odziv na nepredvidene okoliščine se določi varnostna rezerva v višini do 0,05 % bruto nacionalnega dohodka Unije zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Uporabi se lahko le za spremembo proračuna ali letni proračun. Prav tako se lahko uporabi le za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil ali zgolj za odobritve plačil.
Dopolnitev 31
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 2
2.  Uporaba varnostne rezerve v nobenem letu ne presega najvišjega zneska, določenega v letni tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira, in je skladna z zgornjo mejo lastnih sredstev.
2.  Uporaba varnostne rezerve v nobenem letu ne presega najvišjega zneska, določenega v letni tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira.
Dopolnitev 32
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 3
3.  Zneski, ki so na razpolago z uporabo varnostne rezerve, se v celoti izravnajo z razpoložljivimi razlikami iz enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira za tekoče ali prihodnja proračunska leta.
črtano
Dopolnitev 33
Predlog uredbe
Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 4
4.  Zneski, izravnani v skladu z odstavkom 3, se ne uporabijo nadalje v okviru večletnega finančnega okvira. Uporaba varnostne rezerve ne presega skupne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti in zgornje meje odobritev plačil, kot sta določeni v večletnem finančnem okviru za tekoče in prihodnja proračunska leta.
črtano
Dopolnitev 34
Predlog uredbe
Poglavje 4 – naslov
Pregled in revizija večletnega finančnega okvira
Revizije
Dopolnitev 35
Predlog uredbe
Poglavje 4 – člen 15 – odstavek 1
1.  Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 16 do 20 in 24 se lahko v nepredvidenih okoliščinah večletni finančni okvir revidira ob upoštevanju zgornje meje lastnih sredstev, določene v skladu z veljavnim sklepom o virih lastnih sredstev.
1.  Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 16 do 20 in 24 se ustrezne razlike do zgornje meje v večletnem finančnem okviru povečajo, če je to potrebno za lažje financiranje politik Unije, zlasti novih ciljev politik, in sicer v razmerah, v katerih bi bilo treba sicer vzpostaviti dodatne medvladne ali navidezno medvladne načine financiranja, s katerimi bi zaobšli proračunski postopek iz člena 314 PDEU.
Dopolnitev 36
Predlog uredbe
Poglavje 4 – člen 15 – odstavek 3
3.  Pri vsakem predlogu revizije večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se preučijo možnosti za prerazporeditev odhodkov med programi, ki jih zajema razdelek, na katerega se nanaša revizija, pri čemer se zlasti upoštevajo vsakršna pričakovanja, da se odobritve ne bodo porabile v celoti.
črtano
Dopolnitev 37
Predlog uredbe
Poglavje 4 – člen 16 – naslov
Vmesni pregled večletnega finančnega okvira
Vmesna revizija večletnega finančnega okvira
Dopolnitev 38
Predlog uredbe
Poglavje 4 – člen 16
Komisija pred 1. januarjem 2024 predstavi pregled delovanja večletnega finančnega okvira. Temu pregledu se po potrebi priložijo ustrezni predlogi.
Komisija pred 1. julijem 2023 predstavi zakonodajni predlog za revizijo te uredbe v skladu s postopki iz PDEU, in sicer na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira. Brez poseganja v člen 6 te uredbe se s to revizijo ne znižajo predhodno dodeljena sredstva za posamezne države.
Predlog se pripravi ob upoštevanju ocene:
–   napredka pri izpolnjevanju splošnega cilja, da se 25 % odhodkov EU nameni za podnebne cilje v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027, in pri izpolnjevanju cilja 30-odstotne letne porabe, takoj ko bo mogoče;
–   vključevanja ciljev trajnostnega razvoja OZN;
–   vključevanja vidika spola v proračun Unije (priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola);
–  vpliva ukrepov poenostavitve na zmanjšanje birokracije za upravičence pri izvajanju finančnih programov, ki se opravi ob posvetovanju z deležniki.
Dopolnitev 39
Predlog uredbe
Poglavje 4 – člen 17
Komisija po potrebi hkrati z obvestilom Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih tehničnih prilagoditev večletnega finančnega okvira predloži predloge za revizijo skupnih odobritev plačil, ki so po njenem mnenju potrebni glede na izvrševanje, da se zagotovi dobro upravljanje letnih zgornjih mej plačil, še zlasti pa skladen razvoj odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti.
Komisija hkrati z obvestilom Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih tehničnih prilagoditev večletnega finančnega okvira ali kadar zgornje meje za plačila preprečujejo, da bi Unija izpolnila svoje pravne obveznosti, predloži predloge za revizijo skupnih odobritev plačil, ki so po njenem mnenju potrebni glede na izvrševanje, da se zagotovi dobro upravljanje letnih zgornjih mej plačil, še zlasti pa skladen razvoj odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti.
Dopolnitev 40
Predlog uredbe
Poglavje 5 – člen 21 – odstavek 1
1.  V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za obsežne projekte v skladu z [Uredbo XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta – vesoljski program] na razpolago največ 14 196 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).
1.  V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za evropske programe satelitske navigacije (EGNOS in Galileo) in za Copernicus (evropski program za spremljanje Zemlje) skupaj na razpolago največji možni znesek. Ta največji možni znesek znaša 15 % več od okvirnih zneskov, določenih za oba obsežna projekta v skladu z [Uredbo XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta – vesoljski program]. Vsako povečanje v okviru tega največjega možnega zneska se financira z razlikami do zgornje meje posebnih instrumentov, zaradi njega pa ne pride do zmanjšanja za druge programe in projekte.
Dopolnitev 41
Predlog uredbe
Poglavje 5 – člen 21 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Če bi se za zgoraj navedene obsežne projekte pojavile dodatne potrebe po financiranju iz proračuna Unije, Komisija predlaga ustrezno revizijo zgornjih meja večletnega finančnega okvira.
Dopolnitev 42
Predlog uredbe
Poglavje 6 – naslov
Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku
Preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku
Dopolnitev 43
Predlog uredbe
Poglavje 6 – člen 22
Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku
Preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku
Dopolnitev 44
Predlog uredbe
Poglavje 6 – člen 22 – odstavek 4 a (novo)
Kadar potekajo seje na politični ravni, Evropski parlament in Svet zastopajo člani teh institucij.
Dopolnitev 45
Predlog uredbe
Poglavje 6 – člen 22 – odstavek 4 b (novo)
Evropski parlament in Svet se javno sestaneta, kadar sprejemata svoje stališče o predlogu proračuna.
Dopolnitev 46
Predlog uredbe
Poglavje 6 – člen 23
Vsi odhodki in prihodki Unije in Euratoma so vključeni v splošni proračun Unije v skladu s členom [7] finančne uredbe, vključno z odhodki, ki nastanejo zaradi kakršne koli odločitve, ki jo Svet sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom v okviru člena 332 PDEU.
Vsi odhodki in prihodki Unije in Euratoma so vključeni v splošni proračun Unije v skladu s členom 310(1) PDEU, vključno z odhodki, ki nastanejo zaradi kakršne koli odločitve, ki jo Svet sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom v okviru člena 332 PDEU.
Dopolnitev 47
Predlog uredbe
Poglavje 7 – člen 24
Komisija do 1. julija 2025 predloži predlog novega večletnega finančnega okvira.
Komisija do 1. julija 2023 skupaj s predlogi za vmesno revizijo predloži poročilo, v katerem navede metode za praktično izvajanje finančnega okvira za obdobje 5+5 let.
Komisija do 1. julija 2025 predloži predlog novega večletnega finančnega okvira.
Če Svet do 31. decembra 2027 ne sprejme uredbe o novem večletnem finančnem okviru, se do njenega sprejetja uporabljajo zgornje meje in druge določbe, ki veljajo za zadnje leto starega večletnega finančnega okvira. Če po letu 2020 k Uniji pristopi nova država članica, se podaljšani finančni okvir po potrebi revidira, da se upoštevajo rezultati pristopa.

E.SPREMEMBE PREDLOGA MEDINSTITUCIONALNEGA SPORAZUMA

52.poudarja, da bi bilo treba zaradi pogajanj o novi uredbi o večletnem finančnem okviru in njenega sprejetja predlog medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju spremeniti, kot sledi:

Dopolnitev 48
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek A – točka 6 a (novo)
6a.  Informacije o ukrepih, ki niso vključeni v splošni proračun Unije, in o predvidenem razvoju raznih kategorij lastnih sredstev Unije so indikativno prikazane v ločenih razpredelnicah. Te informacije se vsako leto posodobijo skupaj z dokumenti, priloženimi predlogu proračuna.
Dopolnitev 49
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek A – točka 7
7.  Institucije zaradi dobrega finančnega poslovodenja v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri zagotovijo, da ostanejo na razpolago zadostne razlike do zgornjih mej raznih razdelkov večletnega finančnega okvira.
7.  Institucije zaradi dobrega finančnega poslovodenja v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri zagotovijo, da ostanejo na razpolago zadostni zneski v okviru razlike do zgornjih mej raznih razdelkov večletnega finančnega okvira ali v okviru razpoložljivih posebnih instrumentov.
Dopolnitev 50
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek A – točka 8
Posodobitev napovedi za odobritve plačil po letu 2027
Posodobitev napovedi za odobritve plačil
8.  Leta 2024 Komisija posodobi napovedi za odobritve plačil po letu 2027. Pri tej posodobitvi se upoštevajo vse ustrezne informacije, vključno z dejanskim izvrševanjem proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, ki so določena za zagotovitev skladnega razvoja odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka Unije.
8.  Komisija vsako leto posodobi napovedi za odobritve plačil do leta 2027 in po njem. Pri tej posodobitvi se upoštevajo vse ustrezne informacije, vključno z dejanskim izvrševanjem proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, ki so določena za zagotovitev skladnega razvoja odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka Unije.
Dopolnitev 51
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek B – točka 9
9.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.
9.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet.
Hkrati ko Komisija poda svoj predlog za odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji, Evropskemu parlamentu in Svetu poda tudi predlog za prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.
V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu.
Prerazporeditve v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji se opravijo v skladu s finančno uredbo.
Prerazporeditve v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji se opravijo v skladu s finančno uredbo.
Dopolnitev 52
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek B – točka 10
10.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija predlaga ustrezen proračunski instrument v skladu s finančno uredbo.
10.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet.
Hkrati, ko Komisija poda svoj predlog za odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada, Evropskemu parlamentu in Svetu poda tudi predlog za prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice.
V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu.
Prerazporeditve v zvezi s Solidarnostnim skladom se opravijo v skladu s finančno uredbo.
Dopolnitev 53
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek B – točka 11
11.  Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve za nujno pomoč, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice v skladu s finančno uredbo.
11.  Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve za nujno pomoč, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice v skladu s finančno uredbo.
V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu.
Dopolnitev 54
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek B – točka 12
Instrument prilagodljivosti
Instrument prilagodljivosti
12.  Preden Komisija predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti, preveri vse možnosti za prerazporeditev odobritev znotraj razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki.
12.  Preden Komisija predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti, izkoristi vse razlike do zgornje meje ustreznih razdelkov.
V tem predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek. Takšen predlog se lahko poda le v zvezi s predlogom proračuna ali predlogom spremembe proračuna.
V tem predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek.
Evropski parlament in Svet lahko instrument prilagodljivosti uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.
Evropski parlament in Svet lahko instrument prilagodljivosti uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.
Dopolnitev 55
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del I
Oddelek B – točka 13
13.  Komisija predlaga uporabo varnostne rezerve ali njenega dela po temeljiti preučitvi vseh drugih finančnih možnosti. Takšen predlog se lahko poda le v zvezi s predlogom proračuna ali predlogom spremembe proračuna.
13.  Komisija predlaga uporabo varnostne rezerve ali njenega dela po temeljiti preučitvi vseh drugih finančnih možnosti.
Evropski parlament in Svet lahko varnostno rezervo uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.
Evropski parlament in Svet lahko varnostno rezervo uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU.
Dopolnitev 56
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del II
Oddelek A – točka 14 a (novo)
14a.  Da bi olajšale sprejetje ali revizijo novega večletnega finančnega okvira ter izvajale člen 312(5) PDEU, institucije redno sklicujejo sestanke, in sicer:
–  sestanke predsednikov, kot določa člen 324 Pogodbe;
–  predstavitve in poročanja delegacije Evropskega parlamenta pri predsedstvu Sveta pred ustreznimi sejami Sveta in po teh sejah;
–  neformalne tristranske sestanke med posvetovanji Sveta, namenjenimi upoštevanju stališč Parlamenta v vseh dokumentih, ki jih pripravi predsedstvo Sveta;
–  trialoge, ko Parlament in Svet sprejmeta svoja pogajalska mandata;
–  vzajemne nastope predsedstva Sveta v ustreznem parlamentarnem odboru in pogajalske ekipe Parlamenta v ustrezni sestavi Sveta.
Parlament in Svet si takoj, ko so na voljo, posredujeta vse dokumente, ki jih uradno sprejmejo njuna zadevna pripravljalna telesa ali so uradno predložena v njunem imenu.
Dopolnitev 57
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del II
Oddelek B – točka 15 – alinea 2
–   prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in morebitnih drugih prihodnjih mehanizmov,
–  prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in morebitnih drugih prihodnjih mehanizmov, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, ampak so namenjeni podpori političnih ciljev Unije, ki izhajajo iz Pogodb,
Dopolnitev 58
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del II
Oddelek B – točka 15 a (novo)
15a.  Pri sprejemanju samostojnih prenosov v skladu s členom 30(1) finančne uredbe Komisija nemudoma obvesti proračunski organ o podrobnih razlogih za te prenose. Kadar Parlament ali Svet izrazi pridržek glede samostojnega prenosa, Komisija obravnava ta pridržek, tudi tako, da razveljavi ta prenos, če je to ustrezno.
Dopolnitev 59
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Del III
Oddelek A – točka 24 a (novo)
24a.  Kadar se proračunski organ v okviru proračunskega postopka odloči za specifične okrepitve, jih Komisija v sledečih letih svojega finančnega načrtovanja ne izravna, razen če ji proračunski organ to izrecno naroči.
Dopolnitev 60
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del A – točka 1 a (novo)
1a.  Vsaka institucija si prizadeva, da drugim institucijam ne posreduje nenujnih proračunskih usmeritev, prenosov ali drugih uradnih obvestil, ki vključujejo aktivacijo rokov med njihovimi obdobji počitnic, da bi zagotovili, da bo lahko vsaka institucija ustrezno izvajala svoje postopkovne pristojnosti.
Službe institucij se medsebojno pravočasno obvestijo o datumih počitnic zadevnih institucij.
Dopolnitev 61
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del B – točka 2
2.  Pravočasno, preden Komisija sprejme predlog proračuna, se skličejo tristranski pogovori o možnih prednostnih nalogah proračuna za prihodnje proračunsko leto.
2.  Pravočasno, preden Komisija sprejme predlog proračuna, se skličejo tristranski pogovori o možnih prednostnih nalogah proračuna za prihodnje proračunsko leto in o vprašanjih glede izvrševanja proračuna za tekoče proračunsko leto.
Dopolnitev 62
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del C – točka 8
8.  Evropski parlament in Svet se v interesu lojalnega in dobrega institucionalnega sodelovanja zavezujeta, da bosta v celotnem proračunskem postopku, še zlasti pa v spravnem obdobju, vzdrževala redne in dejavne stike na vseh ravneh s pomočjo njunih pogajalcev. Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da bosta zagotavljala pravočasno in redno medsebojno izmenjavo ustreznih informacij in dokumentov tako na uradni kot neuradni ravni ter da bosta v sodelovanju s Komisijo v spravnem obdobju po potrebi organizirala tehnične ali neuradne sestanke. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavlja pravočasen in enakopraven dostop do informacij in dokumentov.
8.  Evropski parlament in Svet se v interesu lojalnega in dobrega institucionalnega sodelovanja zavezujeta, da bosta v celotnem proračunskem postopku, še zlasti pa v spravnem obdobju, vzdrževala redne in dejavne stike na vseh ravneh s pomočjo njunih pogajalcev. Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da bosta zagotavljala pravočasno in redno medsebojno izmenjavo ustreznih informacij in dokumentov tako na uradni kot neuradni ravni, zlasti tako, da bosta, takoj ko bodo na voljo, drug drugemu posredovala vse procesne dokumente, ki so jih sprejela njuna pripravljalna telesa. Nadalje se zavezujeta, da bosta v sodelovanju s Komisijo v spravnem obdobju po potrebi organizirala tehnične ali neuradne sestanke. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavlja pravočasen in enakopraven dostop do informacij in dokumentov.
Dopolnitev 63
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del D – točka 12 a (novo)
12a.   Evropski parlament in Svet se javno sestaneta, kadar sprejemata svoje stališče o predlogu proračuna.
Dopolnitev 64
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del E – točka 15
15.  Evropski parlament in Svet sta v spravnem odboru zastopana na ustrezni ravni, tako da se vsaki delegaciji omogoči, da svojo institucijo politično zaveže, in da se lahko doseže dejanski napredek k sklenitvi dokončnega dogovora.
15.  Evropski parlament in Svet v spravnem odboru zastopajo člani obeh institucij, tako da se vsaki delegaciji omogoči, da svojo institucijo politično zaveže, in da se lahko doseže dejanski napredek k sklenitvi dokončnega dogovora.
Dopolnitev 65
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del E – točka 19
19.  Datumi sestankov spravnega odbora in tristranskih pogovorov se med institucijami dogovorijo vnaprej.
19.  Datumi sestankov spravnega odbora in tristranskih pogovorov se med institucijami dogovorijo vnaprej. Po potrebi se lahko v spravnem obdobju organizirajo dodatni sestanki, tudi na tehnični ravni.
Dopolnitev 66
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del E – točka 21 a (novo)
21a.   Da bi v celoti izkoristila 21-dnevni spravni postopek, določen s Pogodbo, in institucijam omogočila, da posodobijo svoja pogajalska stališča, se Evropski parlament in Svet zavezujeta, da bosta v tem obdobju na vsakem sestanku svojih zadevnih pripravljalnih teles preučila trenutno stanje tega postopka in s tem ne bosta čakala do njegovih zadnjih faz.
Dopolnitev 67
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del G – naslov
Del G. Neporavnane obveznosti (Reste à liquider – RAL)
Del G. Izvrševanje proračuna, plačila in neporavnane obveznosti (Reste à liquider – RAL)
Dopolnitev 68
Predlog Medinstitucionalnega sporazuma
Priloga
Del G – točka 36
36.  Glede na potrebo po zagotovitvi skladnega razvoja skupnih odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršen koli neobičajen prenos RAL iz enega leta v drugo, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo s podrobnim spremljanjem stopnje RAL, da se ublaži tveganje, ko bi bilo izvajanje programov Unije ovirano, ker bi ob koncu večletnega finančnega okvira zmanjkalo odobritev plačil.
36.  Glede na potrebo po zagotovitvi skladnega razvoja skupnih odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršen koli neobičajen prenos RAL iz enega leta v drugo, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo s podrobnim spremljanjem napovedi plačil in stopnje RAL, da se ublaži tveganje, ko bi bilo izvajanje programov Unije ovirano, ker bi ob koncu večletnega finančnega okvira zmanjkalo odobritev plačil.
Da se zagotovi obvladljiva raven in profil plačil v vseh razdelkih, se v vseh razdelkih dosledno uporabljajo pravila o prenehanju obveznosti, zlasti pravila za samodejno prenehanje obveznosti.
Med proračunskim postopkom se institucije redno sestajajo ter skupaj ocenjujejo stanje in možnosti za izvrševanje proračuna v tekočem letu in prihodnjih letih. Ti sestanki potekajo v obliki medinstitucionalnih sestankov na ustrezni ravni, pred njihovo organizacijo pa Komisija predloži podrobne informacije o stanju, razvrščene glede na sklad in državo članico, v zvezi z izvajanjem plačil, prejetimi zahtevki za povračila in spremenjenimi napovedmi. Da se zagotovi, da lahko Unija v skladu s členom 323 PDEU izpolni vse svoje finančne obveznosti na podlagi obstoječih in prihodnjih obveznostih v obdobju 2021–2027, Evropski parlament in Svet analizirata in preučita ocene Komisije glede potrebne stopnje odobritve plačil.
Med proračunskim postopkom se institucije redno sestajajo ter skupaj ocenjujejo stanje in možnosti za izvrševanje proračuna v tekočem letu in prihodnjih letih. Ti sestanki potekajo v obliki medinstitucionalnih sestankov na ustrezni ravni, pred njihovo organizacijo pa Komisija predloži podrobne informacije o stanju, razvrščene glede na sklad in državo članico, v zvezi z izvajanjem plačil, prejetimi zahtevki za povračila in spremenjenimi kratko- do dolgoročnimi napovedmi. Da se zagotovi, da lahko Unija v skladu s členom 323 PDEU izpolni vse svoje finančne obveznosti na podlagi obstoječih in prihodnjih obveznostih v obdobju 2021–2027, Evropski parlament in Svet analizirata in preučita ocene Komisije glede potrebne stopnje odobritve plačil.

53.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075 in P8_TA(2018)0076.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0226.
(3) UL C 215, 19.6.2018, str. 249.
(4) UL L 282, 19.10.2016, str. 1.
(5) UL C 242, 10.7.2018, str. 24.


Priloga I – Večletni finančni okvir 2021–2027: zgornje meje in instrumenti zunaj zgornjih meja (cene iz leta 2018)

(v mio. EUR – cene iz leta 2018)

 

Predlog Komisije

Stališče Parlamenta

Odobritve za prevzem obveznosti

Skupaj

2021-2027

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

2021-2027

I.  Enotni trg, inovacije in digitalno

166 303

31 035

31 006

31 297

30 725

30 615

30 757

30 574

216 010

II.  Kohezija in vrednote

391 974

60 026

62 887

64 979

65 785

66 686

69 204

67 974

457 540

od tega: ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

330 642

52 143

52 707

53 346

53 988

54 632

55 286

55 994

378 097

III.  Naravni viri in okolje

336 623

57 780

57 781

57 789

57 806

57 826

57 854

57 881

404 718

IV.  Migracije in upravljanje meja

30 829

3 227

4 389

4 605

4 844

4 926

5 066

5 138

32 194

V.  Varnost in obramba

24 323

3 202

3 275

3 223

3 324

3 561

3 789

4 265

24 639

VI.  Sosedstvo in svet

108 929

15 368

15 436

15 616

15 915

16 356

16 966

17 729

113 386

VII.  Evropska javna uprava

75 602

10 388

10 518

10 705

10 864

10 910

11 052

11 165

75 602

od tega: Upravni odhodki institucij

58 547

8 128

8 201

8 330

8 432

8 412

8 493

8 551

58 547

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ

1 134 583

181 025

185 293

188 215

189 262

190 880

194 688

194 727

1 324 089

kot odstotek BND

1,11 %

1,29 %

1,31 %

1,31 %

1,30 %

1,30 %

1,31 %

1,29 %

1,30 %

ODOBRITVE PLAČIL SKUPAJ

1 104 805

174 088

176 309

186 391

187 490

188 675

189 961

191 398

1 294 311

kot odstotek BND

1,08 %

1,24 %

1,24 %

1,30 %

1,29 %

1,28 %

1,28 %

1,27 %

1,27 %

ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezerva za nujno pomoč

4 200

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

7 000

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

1 400

200

200

200

200

200

200

200

1 400

Solidarnostni sklad Evropske unije

4 200

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

1 000

7 000

Instrument prilagodljivosti

7 000

2 000

2 000

2 000

2 000

2 000

2 000

2 000

14 000

Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Evropski mirovni instrument

9 223

753

970

1 177

1 376

1 567

1 707

1 673

9 223

SKUPAJ ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

26 023

4 953

5 170

5 377

5 576

5 767

5 907

5 873

38 623

SKUPAJ VEČLETNI FINANČNI OKVIR + ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

1 160 606

185 978

190 463

193 592

194 838

196 647

200 595

200 600

1 362 712

kot odstotek BND

1,14 %

1,32 %

1,34 %

1,35 %

1,34 %

1,34 %

1,35 %

1,33 %

1,34 %


Priloga II – Večletni finančni okvir 2021–2027: zgornje meje in instrumenti zunaj zgornjih meja (tekoče cene)

(v mio. EUR – tekoče cene)

 

Predlog Komisije

Stališče Parlamenta

Odobritve za prevzem obveznosti

Skupaj

2021-2027

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

2021-2027

I.  Enotni trg, inovacije in digitalno

187 370

32 935

33 562

34 555

34 601

35 167

36 037

36 539

243 395

II.  Kohezija in vrednote

442 412

63 700

68 071

71 742

74 084

76 601

81 084

81 235

516 517

od tega: ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

373 000

55 335

57 052

58 899

60 799

62 756

64 776

66 918

426 534

III.  Naravni viri in okolje

378 920

61 316

62 544

63 804

65 099

66 424

67 785

69 174

456 146

IV.  Migracije in upravljanje meja

34 902

3 425

4 751

5 084

5 455

5 658

5 936

6 140

36 448

V.  Varnost in obramba

27 515

3 397

3 545

3 559

3 743

4 091

4 439

5 098

27 872

VI.  Sosedstvo in svet

123 002

16 308

16 709

17 242

17 923

18 788

19 878

21 188

128 036

VII.  Evropska javna uprava

85 287

11 024

11 385

11 819

12 235

12 532

12 949

13 343

85 287

od tega: Upravni odhodki institucij

66 028

8 625

8 877

9 197

9 496

9 663

9 951

10 219

66 028

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ

1 279 408

192 105

200 567

207 804

213 140

219 261

228 107

232 717

1 493 701

kot odstotek BND

1,11 %

1,29 %

1,31 %

1,31 %

1,30 %

1,30 %

1,31 %

1,29 %

1,30 %

ODOBRITVE PLAČIL SKUPAJ

1 246 263

184 743

190 843

205 790

211 144

216 728

222 569

228 739

1 460 556

kot odstotek BND

1,08 %

1,24 %

1,24 %

1,30 %

1,29 %

1,28 %

1,28 %

1,27 %

1,27 %

ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezerva za nujno pomoč

4 734

1 061

1 082

1 104

1 126

1 149

1 172

1 195

7 889

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

1 578

212

216

221

225

230

234

239

1 578

Solidarnostni sklad Evropske unije

4 734

1 061

1 082

1 104

1 126

1 149

1 172

1 195

7 889

Instrument prilagodljivosti

7 889

2 122

2 165

2 208

2 252

2 297

2 343

2 390

15 779

Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Evropski mirovni instrument

10 500

800

1 050

1 300

1 550

1 800

2 000

2 000

10 500

SKUPAJ ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

29 434

5 256

5 596

5 937

6 279

6 624

6 921

7 019

43 633

SKUPAJ VEČLETNI FINANČNI OKVIR + ZUNAJ ZGORNJIH MEJA VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA

1 308 843

197 361

206 163

213 741

219 419

225 885

235 028

239 736

1 537 334

kot odstotek BND

1,14 %

1,32 %

1,34 %

1,35 %

1,34 %

1,34 %

1,35 %

1,33 %

1,34 %


Priloga III – Večletni finančni okvir 2021–2027: razčlenitev po programih (cene iz leta 2018)

OPOMBA: Za namene primerjave razpredelnica sledi strukturi posameznih programov EU, kot jih predlaga Komisija, brez poseganja v morebitne spremembe, ki bi se lahko zahtevale med zakonodajnim postopkom za sprejetje teh programov.

(v mio. EUR – cene iz leta 2018)

 

Večletni finančni okvir 2014–2020 (EU27+ERS)

Predlog Komisije 2021–2027

Stališče Parlamenta

2021-2027

I.  Enotni trg, inovacije in digitalno

116 361

166 303

216 010

1.  Raziskave in inovacije

69 787

91 028

127 537

Obzorje Evropa

64 674

83 491

120 000

Program Euratoma za raziskave in usposabljanje

2 119

2 129

2 129

Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

2 992

5 406

5 406

Drugo

2

2

2

2.  Evropske strateške naložbe

31 886

44 375

51 798

Sklad InvestEU

3 968

13 065

14 065

Instrument za povezovanje Evrope (skupni prispevek H1)

vključno z:

17 579

21 721

28 083

Instrument za povezovanje Evrope – promet

12 393

11 384

17 746

Instrument za povezovanje Evrope – energetika

4 185

7 675

7 675

Instrument za povezovanje Evrope – digitalno

1 001

2 662

2 662

Program za digitalno Evropo

172

8 192

8 192

Drugo

9 097

177

177

Decentralizirane agencije

1 069

1 220

1 281

3.  Enotni trg

5 100

5 672

8 423

Program za enotni trg (vključno s COSME)

3 547

3 630

5 823

Program EU za boj proti goljufijam

156

161

322

Sodelovanje na področju obdavčitve (FISCALIS)

226

239

300

Sodelovanje na področju carine (CUSTOMS)

536

843

843

Trajnostni turizem

 

 

300

Drugo

61

87

87

Decentralizirane agencije

575

714

748

4.  Vesolje

11 502

14 404

15 225

Evropski program za vesolje

11 308

14 196

15 017

Decentralizirane agencije

194

208

208

Razlika

-1 913

10 824

13 026

II.  Kohezija in vrednote

387 250

391 974

457 540

5.  Regionalni razvoj in kohezija

272 647

242 209

272 647

ESRR + Kohezijski sklad vključno z:

272 411

241 996

272 411

Evropski sklad za regionalni razvoj

196 564

200 622

 

Kohezijski sklad

75 848

41 374

 

Od tega prispevek k Instrumentu za povezovanje Evrope – promet

11 487

10 000

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

236

213

236

6.  Ekonomska in monetarna unija

273

22 281

22 281

Program za podporo reformam

185

22 181

22 181

Zaščita eura pred ponarejanjem

7

7

7

Drugo

81

93

93

7.  Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote

115 729

123 466

157 612

Evropski socialni sklad+ (vključno z zneskom 5,9 milijarde EUR za jamstvo za otroke)

96 216

89 688

106 781

Od tega zdravje, zaposlovanje in socialne inovacije

1 075

1 042

1 095

Erasmus+

13 699

26 368

41 097

Evropska solidarnostna enota

373

1 113

1 113

Ustvarjalna Evropa

1 403

1 642

2 806

Pravosodje

316

271

316

Pravice in vrednote, vključno z vsaj 500 milijoni EUR za sklop vrednot Unije

594

570

1 627

Drugo

1 158

1 185

1 185

Decentralizirane agencije

1 971

2 629

2 687

Razlika

-1 399

4 018

4 999

III.  Naravni viri in okolje

399 608

336 623

404 718

8.  Kmetijska in pomorska politika

390 155

330 724

391 198

EKJS + EKSRP

vključno z:

382 855

324 284

383 255

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

286 143

254 247

 

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)

96 712

70 037

 

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

6 243

5 448

6 867

Drugo

962

878

962

Decentralizirane agencije

95

113

113

9.  Okolje in podnebni ukrepi

3 492

5 085

11 520

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)

3 221

4 828

6 442

Sklad za pravičen energetski prehod

 

 

4 800

Decentralizirane agencije

272

257

278

Razlika

5 960

814

1 999

IV.  Migracije in upravljanje meja

10 051

30 829

32 194

10.  Migracije

7 180

9 972

10 314

Sklad za azil in migracije

6 745

9 205

9 205

Decentralizirane agencije*

435

768

1 109

11.  Upravljanje meja

5 492

18 824

19 848

Sklad za integrirano upravljanje meja

2 773

8 237

8 237

Decentralizirane agencije*

2 720

10 587

11 611

Razlika

-2 621

2 033

2 033

V.  Varnost in obramba

1 964

24 323

24 639

12.  Varnost

3 455

4 255

4 571

Sklad za notranjo varnost

1 200

2 210

2 210

Razgradnja jedrskih elektrarn

vključno z:

1 359

1 045

1 359

Razgradnja jedrske elektrarne v Litvi

459

490

692

Jedrska varnost in razgradnja jedrskih elektrarn (tudi za Bolgarijo in Slovaško)

900

555

667

Decentralizirane agencije

896

1 001

1 002

13.  Obramba

575

17 220

17 220

Evropski obrambni sklad

575

11 453

11 453

Vojaška mobilnost

0

5 767

5 767

14.  Odzivanje na krize

1 222

1 242

1 242

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU)

560

1 242

1 242

Drugo

662

p.m.  

p.m.

Razlika

-3 289

1 606

1 606

VI.  Sosedstvo in svet

96 295

108 929

113 386

15.  Zunanje delovanje

85 313

93 150

96 809

Instrument(i) v podporo sosedskim in razvojnim politikam, vključno z naslednikom ERS in naložbenim načrtom za Afriko

71 767

79 216

82 716

Humanitarna pomoč

8 729

9 760

9 760

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

2 101

2 649

2 649

Čezmorske države in ozemlja (tudi Grenlandija)

594

444

594

Drugo

801

949

949

Decentralizirane agencije

144

132

141

16.  Predpristopna pomoč

13 010

12 865

13 010

Predpristopna pomoč

13 010

12 865

13 010

Razlika

-2 027

2 913

3 567

VII.  Evropska javna uprava

70 791

75 602

75 602

Evropske šole in pokojnine

14 047

17 055

17 055

Upravni odhodki institucij

56 744

58 547

58 547

SKUPAJ

1 082 320

1 134 583

1 324 089

V % BND (EU-27)

1,16 %

1,11 %

1,30 %

* Znesek EP za decentralizirane agencije v sklopih 10 in 11 vključuje finančne posledice predlogov Komisije z dne 12. septembra 2018 o EASO in Evropsko mejno in obalno stražo.


Priloga IV – Večletni finančni okvir 2021–2027: razčlenitev po programih (tekoče cene)

(v mio. EUR – tekoče cene)

 

Večletni finančni okvir 2014–2020 (EU27+ERS)

Predlog Komisije 2021–2027

Stališče Parlamenta

2021-2027

I.  Enotni trg, inovacije in digitalno

114 538

187 370

243 395

1.  Raziskave in inovacije

68 675

102 573

143 721

Obzorje Evropa

63 679

94 100

135 248

Program Euratoma za raziskave in usposabljanje

2 085

2 400

2 400

Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER)

2 910

6 070

6 070

Drugo

1

3

3

2.  Evropske strateške naložbe

31 439

49 973

58 340

Sklad InvestEU

3 909

14 725

15 852

Instrument za povezovanje Evrope (skupni prispevek H1)

vključno z:

17 435

24 480

31 651

Instrument za povezovanje Evrope – promet

12 281

12 830

20 001

Instrument za povezovanje Evrope – energetika

4 163

8 650

8 650

Instrument za povezovanje Evrope – digitalno

991

3 000

3 000

Program za digitalno Evropo

169

9 194

9 194

Drugo

8 872

200

200

Decentralizirane agencije

1 053

1 374

1 444

3.  Enotni trg

5 017

6 391

9 494

Program za enotni trg (vključno s COSME)

3 485

4 089

6 563

Program EU za boj proti goljufijam

153

181

363

Sodelovanje na področju obdavčitve (FISCALIS)

222

270

339

Sodelovanje na področju carine (CUSTOMS)

526

950

950

Trajnostni turizem

 

 

338

Drugo

59

98

98

Decentralizirane agencije

572

804

843

4.  Vesolje

11 274

16 235

17 160

Evropski program za vesolje

11 084

16 000

16 925

Decentralizirane agencije

190

235

235

Razlika

-1 866

12 198

14 680

II.  Kohezija in vrednote

380 738

442 412

516 517

5.  Regionalni razvoj in kohezija

268 218

273 240

307 578

ESRR + Kohezijski sklad

vključno z:

267 987

273 000

307 312

Evropski sklad za regionalni razvoj

193 398

226 308

 

Kohezijski sklad

74 589

46 692

 

Od tega prispevek k Instrumentu za povezovanje Evrope – promet

11 306

11 285

 

Podpora turški skupnosti na Cipru

231

240

266

6.  Ekonomska in monetarna unija

275

25 113

25 113

Program za podporo reformam

188

25 000

25 000

Zaščita eura pred ponarejanjem

7

8

8

Drugo

79

105

105

7.  Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote

113 636

139 530

178 192

Evropski socialni sklad+ (vključno z zneskom 5,9 milijarde EUR v cenah iz leta 2018 za jamstvo za otroke)

94 382

101 174

120 457

Od tega zdravje, zaposlovanje in socialne inovacije

1 055

1 174

1 234

Erasmus+

13 536

30 000

46 758

Evropska solidarnostna enota

378

1 260

1 260

Ustvarjalna Evropa

1 381

1 850

3 162

Pravosodje

 

305

356

Pravice in vrednote, vključno z vsaj 500 milijoni EUR v cenah iz leta 2018 za sklop vrednot Unije

 

642

1 834

Drugo

1 131

1 334

1 334

Decentralizirane agencije

1 936

2 965

3 030

Razlika

-1 391

4 528

5 634

III.  Naravni viri in okolje

391 849

378 920

456 146

8.  Kmetijska in pomorska politika

382 608

372 264

440 898

EKJS + EKSRP

vključno z:

375 429

365 006

431 946

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

280 351

286 195

 

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)

95 078

78 811

 

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

6 139

6 140

7 739

Drugo

946

990

1 085

Decentralizirane agencije

94

128

128

9.  Okolje in podnebni ukrepi

3 437

5 739

12 995

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)

3 170

5 450

7 272

Sklad za pravičen energetski prehod

 

 

5 410

Decentralizirane agencije

267

289

313

Razlika

5 804

918

2 254

IV.  Migracije in upravljanje meja

9 929

34 902

36 448

10.  Migracije

7 085

11 280

11 665

Sklad za azil in migracije

6 650

10 415

10 415

Decentralizirane agencije*

435

865

1 250

11.  Upravljanje meja

5 439

21 331

22 493

Sklad za integrirano upravljanje meja

2 734

9 318

9 318

Decentralizirane agencije*

2 704

12 013

13 175

Razlika

-2 595

2 291

2 291

V.  Varnost in obramba

1 941

27 515

27 872

12.  Varnost

3 394

4 806

5 162

Sklad za notranjo varnost

1 179

2 500

2 500

Razgradnja jedrskih elektrarn

vključno z:

1 334

1 178

1 533

Razgradnja jedrske elektrarne v Litvi

451

552

780

Jedrska varnost in razgradnja jedrskih elektrarn (tudi za Bolgarijo in Slovaško)

883

626

753

Decentralizirane agencije

882

1 128

1 129

13.  Obramba

590

19 500

19 500

Evropski obrambni sklad

590

13 000

13 000

Vojaška mobilnost

0

6 500

6 500

14.  Odzivanje na krize

1 209

1 400

1 400

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU)

561

1 400

1 400

Drugo

648

p.m.

p.m.

Razlika

-3 253

1 809

1 809

VI.  Sosedstvo in svet

93 381

123 002

128 036

15.  Zunanje delovanje

82 569

105 219

109 352

Instrument(i) v podporo sosedskim in razvojnim politikam, vključno z naslednikom ERS in naložbenim načrtom za Afriko

70 428

89 500

93 454

Humanitarna pomoč

8 561

11 000

11 000

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

2 066

3 000

3 000

Čezmorske države in ozemlja (tudi Grenlandija)

582

500

669

Drugo

790

1 070

1 070

Decentralizirane agencije

141

149

159

16.  Predpristopna pomoč

12 799

14 500

14 663

Predpristopna pomoč

12 799

14 500

14 663

Razlika

-1 987

3 283

4 020

VII.  Evropska javna uprava

69 584

85 287

85 287

Evropske šole in pokojnine

13 823

19 259

19 259

Upravni odhodki institucij

55 761

66 028

66 028

SKUPAJ

1 061 960

1 279 408

1 493 701

V % BND (EU-27)

1,16 %

1,11 %

1,30 %

* Znesek EP za decentralizirane agencije v sklopih 10 in 11 vključuje finančne posledice predlogov Komisije z dne 12. septembra 2018 o EASO in Evropsko mejno in obalno stražo.

Zadnja posodobitev: 20. december 2018Pravno obvestilo