Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2157(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0335/2018

Predložena besedila :

A8-0335/2018

Razprave :

PV 13/11/2018 - 12
CRE 13/11/2018 - 12

Glasovanja :

PV 14/11/2018 - 14.3
CRE 14/11/2018 - 14.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0451

Sprejeta besedila
PDF 438kWORD 63k
Sreda, 14. november 2018 - Strasbourg Začasna izdaja
Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP
P8_TA-PROV(2018)0451A8-0335/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (2018/2157(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju načel, določenih v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti spodbujanja demokracije in pravne države ter ohranjanja miru, preprečevanja sporov in krepitve mednarodne varnosti,

–  ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(1) (v nadaljnjem besedilu: skupno stališče),

–  ob upoštevanju devetnajstega letnega poročila EU(2), pripravljenega v skladu s členom 8(2) skupnega stališča,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2018/101/SZVP z dne 22. januarja 2018 o spodbujanju učinkovitega nadzora nad izvozom orožja(3) in Sklepa Sveta 2017/915/SZVP z dne 29. maja 2017 o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem(4),

–  ob upoštevanju posodobljenega Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 26. februarja 2018(5),

–  ob upoštevanju navodil za uporabnike skupnega stališča, ki opredeljujejo skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme,

–  ob upoštevanju Wassenaarskega sporazuma z dne 12. maja 1996 o nadzoru nad izvozom konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznamov tovrstnega blaga, tehnologije in streliva, posodobljenih decembra 2017(6),

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo z dne 25. junija 2012, zlasti rezultata 11(e) akcijskega načrta, ter akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo (2015–2019) z dne 20. julija 2015, zlasti cilja 21(d),

–  ob upoštevanju Pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 2. aprila 2013(7), veljati pa je začela 24. decembra 2014,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(8),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(9), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 599/2014 z dne 16. aprila 2014, in seznama blaga in tehnologije z dvojno rabo iz njene Priloge I (v nadaljnjem besedilu: uredba o blagu z dvojno rabo),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 16, ki spodbuja miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj,

–  ob upoštevanju agende OZN za razorožitev („Varovanje naše skupne prihodnosti“),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2016 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje(10),

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Svetu za človekove pravice o vplivu prenosa orožja na uveljavljanje človekovih pravic(11),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij v zvezi s tem, zlasti resolucij z dne 13. septembra 2017(12) in z dne 17. decembra 2015(13) o izvajanju Skupnega stališča,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU (COM(2017)0294) ter predloga uredbe o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476),

–  ob upoštevanju svoje resolucije o humanitarnih razmerah v Jemnu z dne 25. februarja 2016(14), 15. junija 2017(15) in 30. novembra 2017(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(17),

–  ob upoštevanju poročila Sveta za človekove pravice z dne 17. avgusta 2018 o razmerah na področju človekovih pravic v Jemnu, vključno s kršitvami in zlorabami od septembra 2014 (A/HRC/39/43),

–  ob upoštevanju člena 52 in drugega odstavka člena 132 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0335/2018),

A.  ker člen 51 Ustanovne listine OZN določa neodtujljivo pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe;

B.  ker ima izvoz in prenos orožja nedvomen vpliv na človekove pravice in človekovo varnost, na družbeno-gospodarski razvoj in na demokracijo; ker izvoz orožja prispeva tudi k okoliščinam, zaradi katerih so ljudje primorani bežati iz svoje države; ker so to dobri razlogi za vzpostavitev strogega, preglednega, učinkovitega ter splošno sprejetega in opredeljenega sistema nazora nad orožjem;

C.  ker je Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP pravno zavezujoč okvir, ki določa osem meril; ker bi bilo treba v primerih, ko ta niso izpolnjena, zavrniti izvozno dovoljenje (merila 1–4) ali pa bi bilo treba o tem vsaj razmisliti (merila 5–8); ker v skladu s členom 4(2) skupnega stališča odločitev o prenosu vojaške tehnologije ali opreme ali njegovi zavrnitvi temelji na nacionalni presoji vsake države članice;

D.  ker najnovejši podatki(18) kažejo, da je izvoz orožja iz EU-28 v obdobju 2013–2017 znašal več kot 27 % skupnega svetovnega izvoza orožja, zaradi česar bi bila EU skupno drugi največji dobavitelj orožja na svetu, takoj za ZDA (34 %) in pred Rusijo (22 %); ker je bilo v letih 2015 in 2016 odobrenih največ izvoznih dovoljenj za orožje glede na vrednost od začetka zbiranja podatkov na ravni EU, pri čemer je leta 2015 skupna vrednost znašala 195,95 milijarde EUR in leta 2016, po podatkih iz najnovejšega poročila Delovne skupine za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), 191,45 milijarde EUR(19); ker so podatki za leti 2015 in 2016 žal zavajajoči in nenatančni, saj je količina dovoljenj deloma bolj izraz namere kot pa natančen znesek dejanskega izvoza, do katerega naj bi prišlo v bližnji prihodnosti;

E.  ker so letna poročila skupine COARM doslej edini instrument, katerega namen je obravnavati izvajanje skupnega stališča; ker so ta poročila pripomogla k povečanju preglednosti izvoza orožja držav članic, število smernic in pojasnil v navodilih za uporabnike pa se je občutno povečalo; ker se je zaradi skupnega stališča povečalo potrebno število informacij za izdajo izvoznih dovoljenj za izvoz orožja;

F.  ker sta se svetovna in regionalna varnost dramatično spremenili, zlasti v južnem in vzhodnem sosedstvu Unije, to pa kaže, da je nujno treba izboljšati metodologije za pripravo informacij za oceno tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj in jih narediti varnejše;

G.  ker so z osmimi merili v skladu s členom 3 skupnega stališča določeni samo minimalni standardi in ta merila ne posegajo v pravico držav članic, da uveljavijo strožje ukrepe za nadzor nad orožjem; ker so za proces odločanja glede odobritve ali zavrnitve izvoznega dovoljenja za orožje pristojne izključno države članice;

H.  ker popolnih podatkov skupini COARM ne posredujejo vse države članice; ker so zaradi različnih načinov zbiranja podatkov in postopkov predložitve posameznih držav članic ter njihovega različnega razlaganja osmih meril podatkovni nizi nepopolni in raznovrstni, prakse izvoza orožja pa se zelo razlikujejo; poudarja, da je treba pri izmenjavi informacij spoštovati nacionalne zakone in upravne postopke v vsaki državi;

I.  ker trenutno ni mehanizma standardiziranega, neodvisnega preverjanja in poročanja o izpolnjevanju osmih meril skupnega stališča;

J.  ker so bili v zadnjih letih sprejeti ukrepi v zvezi s trgovino z osebnim in lahkim orožjem, med drugim posodobljen Seznam blaga in tehnologije z dvojno rabo v skladu z Wassenaarskim sporazumom; ker sistem nadzora še vedno ne zajema številnih proizvodov, zlasti na področju blaga z dvojno rabo, kibernetske tehnologije in nadzora, čeprav so bila vprašanja, kot so nadzor nad posredovanjem orožja, licenčna proizvodnja zunaj EU in nazor nad končnimi uporabniki, uvrščena na dnevni red in do neke mere vključena v samo skupno stališče;

K.  ker iz devetnajstega letnega poročila izhaja, da je bilo 40,5 % dovoljenj za izvoz orožja odobrenih državam Bližnjega vzhoda in severne Afrike v vrednosti 77,5 milijarde EUR, pri čemer so večino tega izvoza v vrednosti 57,9 milijarde EUR opravili Savdska Arabija, Egipt in Združeni arabski emirati;

L.  ker je bilo v nekaterih primerih orožje, izvoženo v nekatere države, na primer v Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in članice koalicije pod vodstvom Savdske Arabije, uporabljeno v konfliktih, kot je tisti v Jemnu; ker tak izvoz jasno krši skupno stališče;

M.  ker se v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj sproži pobudo za uvedbo embarga EU za prodajo orožja Savdski Arabiji;

N.  ker je orožje, za katero so države članice EU izdale dovoljenje za prenos in je bilo potem uporabljeno v sedanjem konfliktu v Jemnu, uničujoče vplivalo na trajnostni razvoj v Jemnu;

O.  ker je obrambni sektor postal osrednji element politike EU, pri čemer je v evropski globalni strategiji (EUGS) navedeno, da je „trajnostna, inovativna in konkurenčna evropska obrambna industrija bistvenega pomena za strateško avtonomijo Evrope in za verodostojno SVOP“(20); ker je izvoz orožja ključnega pomena za krepitev industrijske in tehnološke baze evropske obrambe in ker je prednostna naloga obrambne industrije zagotoviti varnost in obrambo držav članic EU ter prispevati k izvajanju SZVP; ker je glavna naloga evropskega obrambnega sklada in, kot predhodnika, evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP), ki je bil nedavno uveden, „podpora konkurenčnosti evropske obrambne industrije“(21);

P.  ker ukrepi za preglednost, kot je spremljanje izvoza orožja, pomagajo krepiti zaupanje med državami članicami;

Q.  ker člen 10 skupnega stališča nedvoumno določa, da ima izpolnjevanje teh osmih meril prednost pred morebitnimi gospodarskimi, socialnimi, trgovinskimi ali industrijskimi interesi držav članic;

Okrepitev skupnega stališča in izboljšanje njegovega izvajanja

1.  poudarja, da imajo države legitimno pravico, da nabavijo vojaško tehnologijo za namene samoobrambe; ugotavlja, da je ohranjanje obrambne industrije del samoobrambe držav članic;

2.  je seznanjen, da evropski obrambni trg služi kot instrument za jamčenje varnosti in obrambe držav članic in državljanov Unije ter prispeva k izvajanju Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter zlasti Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); poziva države članice, naj odpravijo trenutno pomanjkanje učinkovitosti pri izdatkih za obrambo zaradi podvajanja, razdrobljenosti in pomanjkanja interoperabilnosti ter si prizadevajo, da bi EU zagotavljala varnost tudi z boljšim nadziranjem izvoza orožja;

3.  je seznanjen, da je EU edina zveza držav, ki ima pravno zavezujoč okvir, preko katerega se izboljšuje nadzor nad izvozom orožja, tudi v kriznih regijah in državah z vprašljivim spoštovanjem človekovih pravic; v zvezi s tem pozdravlja, da so se evropske in neevropske tretje države pridružile sistemu za nadzor nad izvozom orožja na podlagi skupnega stališča; spodbuja tudi preostale države kandidatke, države, ki so v postopku pridobivanja statusa države kandidatke, oziroma države, ki želijo kako drugače stopiti na pot v smeri pristopa k EU, naj uporabijo določbe iz skupnega stališča;

4.  poudarja, da je nujno treba okrepiti vlogo delegacij EU pri nudenju pomoči državam članicam in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) pri njihovih ocenah tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj ter izvajanju nadzora nad končnimi uporabniki, nadzora po opravljeni dostavi in inšpekcijskih pregledov na kraju samem;

5.  ugotavlja, da se osem meril v posameznih državah članicah uporablja in razlaga na različne načine; poziva k enotni, dosledni in usklajeni uporabi osmih meril ter k izvajanju skupnega stališča z vsemi njegovimi obveznostmi v celoti;

6.  meni, da bi morala metodologija za oceno tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj vključevati previdnostno načelo in da bi morale države članice, poleg tega, da se osredotočajo na to, ali se posebna vojaška tehnologija lahko uporablja za notranjo represijo ali druge neželene namene, oceniti tudi tveganja, ki temeljijo na splošnem stanju v namembni državi, ob upoštevanju dejavnikov, kot je stanje na področju demokracije, pravne države in družbeno-gospodarskega razvoja;

7.  v skladu s svojimi priporočili z dne 13. septembra 2017 poziva države članice in ESZD, naj uporabijo sedanji proces pregleda, da okrepijo mehanizme za izmenjavo informacij, tako da dajo na voljo kvalitativno in kvantitativno boljše informacije za ocene tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj, kot sledi:

   (a) zagotavljanje več informacij o izvoznih dovoljenjih in dejanskem izvozu, ki se izmenjujejo sistematično in pravočasno, tudi informacije o ustreznih končnih uporabnikih, primerih preusmerjanja, dovoljenjih za končne uporabnike, ki so ponarejena ali drugače sumljiva, sumljivih posrednikih ali prevoznih podjetjih, v skladu z nacionalno zakonodajo;
   (b) vzdrževanje seznama subjektov in posameznikov, obsojenih zaradi kršenja zakonodaje, povezane z izvozom orožja, ter primerov ugotovljenih preusmeritev in oseb, za katere je znano ali se sumi, da so vpletene v nezakonito trgovino z orožjem oziroma dejavnosti, ki ogrožajo mednarodno in državno varnost;
   (c) izmenjava dobre prakse, sprejete za izvajanje osmih meril;
   (d) sprememba veljavnih navodil za uporabnike v interaktivni spletni vir;
   (e) sprememba letnih poročil EU v odprto in javno spletno bazo podatkov do konca leta 2019, pri čemer se bo nov format uporabljal za podatke za leto 2017;
   (f) spodbujanje jasnih in ustaljenih postopkov sodelovanja med organi kazenskega pregona in mejnimi organi na podlagi izmenjave informacij, da se okrepi sodelovanje na področju varnosti in izkorenini nezakonita trgovina z orožjem, ki ogroža varnost EU in njenih državljanov;

8.  poziva države članice in ESZD, naj povečajo število zaposlenih, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z izvozom, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU; spodbuja uporabo sredstev EU za gradnjo zmogljivosti med uradniki za izdajo dovoljenj in uslužbenci organov pregona;

9.  želi spomniti, da sta bila med razlogi za sprejetje skupnega stališča preprečitev tega, da bi se evropsko orožje uporabljalo proti oboroženim silam držav članic, ter preprečitev kršitev človekovih pravic in podaljševanja oboroženih konfliktov; ponavlja, da skupno stališče določa minimalne zahteve, ki jih morajo države članice izpolnjevati na področju nadzora nad izvozom orožja, in da vsebuje obveznost oceniti prošnjo za izvozno dovoljenje glede na vseh osem meril, ki so v tem stališču navedena;

10.  kritizira, da države članice sistematično ne izvajajo osmih meril in da vojaška tehnologija doseže ciljne kraje in končne uporabnike, ki ne izpolnjujejo meril iz skupnega stališča; ponovno poziva k neodvisni oceni, ali države članice izpolnjujejo osem meril skupnega stališča; meni, da je treba spodbujati večjo konvergenco pri uporabi osmih meril; obžaluje, da ne obstajajo določbe o sankcijah, ki se naložijo državam članicam, ki pri izdaji dovoljenj niso predhodno preverile spoštovanja osmih meril; poziva države članice, naj povečajo doslednost izvajanja skupnega stališča, in jim priporoča, naj predvidijo načine za izvajanje neodvisnih preverjanj;

11.  meni, da je izvoz v Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in druge članice koalicije pod vodstvom Savdske Arabije v Jemnu neskladen vsaj z merilom 2, saj so te države vpletene v hude kršitve humanitarnega prava, kot so ga določili pristojni organi OZN; ponavlja svoj poziv z dne 13. septembra 2017, da je nujno treba uvesti embargo na orožje proti Savdski Arabiji, ter poziva PP/VP in Svet, naj tak embargo razširita na vse druge članice koalicije pod vodstvom Savdske Arabije v Jemnu;

12.  meni, da je treba začeti proces za oblikovanje mehanizma, s katerim se bodo sankcionirale države članice, ki ne spoštujejo skupnega stališča;

13.  je seznanjen, da so nekatere države članice prenehale zagotavljati orožje Savdski Arabiji in drugim članicam koalicije pod vodstvom Savdske Arabije v Jemnu zaradi njihovih dejanj, medtem ko druge še naprej zagotavljajo vojaško tehnologijo; čestita tistim državam članicam, kot sta Nemčija in Nizozemska, ki so spremenile svojo prakso v zvezi s konfliktom v Jemnu; vendar globoko obžaluje, da se zdi, da druge države članice ne upoštevajo ravnanja namembne države in končne uporabe izvoženega orožja in streliva; poudarja, da te razlike v praksi pomenijo tveganje za celoten evropski režim nadzora nad orožjem;

14.  je zaskrbljen, da so bile skoraj vse prošnje za dovoljenje za izvoz v specifične države, kot je Savdska Arabija, odobrene, čeprav izvoz v te države krši vsaj merila od 1 do 6 skupnega stališča in ob upoštevanju, da se mora ob neizpolnjevanju meril od 1 do 4 dovoljenje zavrniti; obžaluje, da so bile skoraj vse vloge za dovoljenje (95 %) za izvoz v Savdsko Arabijo odobrene za kategorijo ML9(22) (vojaška plovila, ki se uporabljajo za vzdrževanje pomorske blokade Jemna), ter kategoriji ML10 (zrakoplovi) in ML4 (bombe itd.), ki sta bistveni za zračno ofenzivo, kar prispeva k slabšanju humanitarnih razmer, ogrožanju trajnostnega razvoja celotne države ter nenehnemu trpljenju jemenskega prebivalstva;

15.  je zaprepaden nad količino orožja in streliva, izdelanega v EU, ki se nahaja v rokah Daiša v Siriji in Iraku; ugotavlja, da Bolgarija in Romunija nista uspešno izvajali skupnega stališča glede ponovnega prenosa, ki krši dovoljenja za končne uporabnike; poziva vse države članice, naj v bodoče zavrnejo podobne prenose, zlasti v ZDA in Savdsko Arabijo, ter poziva ESZD in države članice, zlasti Bolgarijo in Romunijo, naj v okviru COARM, pa tudi Pododbora Parlamenta za varnost in obrambo (SEDE) pojasnijo, kateri ukrepi so bili sprejeti v zvezi s tem; poziva ESZD, naj obravnava številne primere, ki jih je razkrilo nedavno poročilo organizacije Conflict Armament Research, ter preuči učinkovitejše metode za oceno tveganja preusmeritve v okviru COARM in drugih ustreznih forumov, tudi tako, da v okviru procesa pregleda napravi za obveznost držav članic, da zavrnejo izvozno dovoljenje, če obstaja jasno tveganje, da bi se lahko vojaška tehnologija ali oprema, ki se bo izvozila, preusmerila; se odloči, da bo o tem sprožil preiskavo;

16.  je zaskrbljen, da bi utegnila dobava oborožitvenih sistemov med vojno in v času precejšnje politične napetosti nesorazmerno prizadeti civiliste; poudarja, da bi bilo treba konflikte prednostno reševati na diplomatski način; zato poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za pristno skupno zunanjo in varnostno politiko;

17.  priznava, da bi boljše izvajanje merila 8 odločilno prispevalo k ciljem glede skladnosti politik EU za razvoj in ciljem OZN trajnostnega razvoja, zlasti cilju 16.4; poziva države članice in ESZD, naj v zvezi s tem uporabijo potekajoči proces pregleda skupnega stališča; priporoča posodobitev uporabniškega priročnika v zvezi s tem, s poudarkom ne le na razvojnem učinku nakupa orožja na državo prejemnico, ampak tudi na potencialni razvojni škodi zaradi uporabe orožja, tudi v državah, ki niso država prejemnica;

18.  predlaga, da bi bilo treba preučiti, kako bi EU lahko podprla države članice pri spoštovanju osmih meril skupnega stališča, zlasti z zagotavljanjem informacij v fazi ocenjevanja tveganja, preverjanjem končnih uporabnikov, predhodnimi pregledi pošiljk in rednim posodobljenim seznamom tretjih držav, ki spoštujejo merila iz skupnega stališča;

19.  je seznanjen, da Svet izvaja ponovno oceno izvajanja skupnega stališča in uresničevanja njegovih ciljev v letu 2018; poziva, naj se skupno stališče pregleda, da bi preučili, kako se to stališče izvaja na nacionalni ravni, vključno z oceno različnih načinov, na katere se izvaja v zakonih in predpisih držav, uporabljenih metod za oceno vlog za dovoljenja ter udeleženih vladnih agencij in ministrstev; v zvezi s tem poudarja, da morajo za projekte, ki se financirajo z nedavno uvedenim EDIDP in bodočim obrambnim skladom, veljati mehanizmi/režimi za nadzor in poročanje na nacionalni ravni in ravni EU, podvrženi pa morajo biti tudi popolnemu parlamentarnemu nadzoru; verjame, da mora biti tudi predlagani mirovni instrument v celoti podvržen mehanizmom parlamentarnega nadzora;

20.  poziva države članice, naj odpravijo trenutno pomanjkanje učinkovitosti pri izdatkih za obrambo zaradi podvajanja, razdrobljenosti in pomanjkanja interoperabilnosti ter si prizadevajo, da bi EU zagotavljala varnost tudi z boljšim nadziranjem izvoza orožja;

21.  meni, da bi bilo treba ukrepe v zvezi s proizvodi, ki so povezani z osebnim in lahkim orožjem, če so namenjeni predvsem za izvoz, izključiti iz financiranja Unije v okviru prihodnje uredbe o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476);

22.  meni, da je zaradi brexita pomembno, da Združeno kraljestvo še naprej ostaja zavezano skupnemu stališču in uporablja operativne določbe kot druge evropske tretje države;

23.  poudarja, da ambicije glede povečanja konkurenčnosti evropskega obrambnega sektorja ne smejo ogrožati uporabe osmih meril iz skupnega stališča, saj imajo prednost pred vsemi gospodarskimi, trgovinskimi, socialnimi ali industrijskimi interesi držav članic;

24.  meni, da mora biti izvajanje Direktive 2009/43/ES o poenostavitvi pogojev za prenos obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti skladno s skupnim stališčem, tudi v zvezi z nadomestnimi in sestavnimi deli; ugotavlja, da področje uporabe skupnega stališča ni omejeno in da osem meril ustrezno velja tudi za prenose znotraj EU;

25.  ponavlja, da lahko premalo nadzorovani izvoz tehnologije za kibernetski nadzor s strani podjetij iz EU škodljivo vpliva na varnost digitalne infrastrukture EU in na spoštovanje človekovih pravic; v zvezi s tem poudarja pomen hitre, učinkovite in celovite posodobitve uredbe EU o blagu z dvojno rabo, želi spomniti na stališče Parlamenta v zvezi s predlogom Komisije, ki je bilo z veliko večino sprejeto januarja 2018, ter predlaga Svetu, naj sprejme ambiciozno stališče, da bi sozakonodajalcema omogočil, da dogovor dosežeta še pred koncem tega zakonodajnega obdobja; poziva države članice, naj pri nadzoru nad izvozom in uporabi osmih meril večjo pozornost namenijo blagu, ki se lahko uporablja za civilne in vojaške namene, kot je tehnologija za nadzor, ter komponentam, ki se lahko uporabljajo za kibernetsko vojskovanje ali s katerimi se lahko zagrešijo kršitve človekovih pravic; poziva države članice in Komisijo, naj vlagajo dovolj sredstev v tehnologijo in človeške vire za usposabljanje posameznikov v posebnih programih za kibernetsko varnost; poziva države članice, naj na mednarodni ravni spodbujajo dodajanje tega blaga na kontrolne sezname (zlasti Wassenaarski sporazum);

26.  spodbuja države članice, naj bolj podrobno preučijo licenčno proizvodnjo v tretjih državah in zagotovijo strožje zaščitne ukrepe proti neželeni uporabi; zahteva dosledno izvajanje skupnega stališča v zvezi z licenčno proizvodnjo v tretjih državah; poziva, naj se dogovori o licenčni proizvodnji omejijo na države, ki so pogodbenice ali podpisnice Pogodbe o trgovini z orožjem, ter uvede obveznost za te tretje države, da se izvozi le oprema, proizvedena po licenci in z izrecno privolitvijo izvirne države članice izvoznice;

27.  poudarja, da je treba oblikovati pristop za obravnavanje primerov, ko države članice drugače razlagajo 8 meril iz skupnega stališča za izvoz proizvodov, ki so v bistvu enaki, v podobne namembne kraje in podobnim končnim uporabnikom, da bi tako ohranili enake konkurenčne pogoje in verodostojnost EU v tujini;

28.  poziva države članice in ESZD, naj oblikujejo namensko strategijo za uradno zaščito žvižgačev, ki poročajo o kršitvah meril in načel iz skupnega stališča s strani organizacij in podjetij v orožarski industriji;

29.  poleg tega poziva k razširitvi uporabe oziroma k uporabi osmih meril tudi za prenos vojaškega, varnostnega in policijskega osebja, storitve izvažanja orožja, strokovno znanje in usposabljanje, varnostno tehnologijo ter zasebne vojaške in varnostne službe;

30.  poziva države članice in ESZD, naj tesno sodelujejo, da bi preprečile tveganje zaradi preusmerjanja in skladiščenja orožja, na primer tihotapljenja orožja in nezakonite trgovine z njim; opozarja na tveganje, da bi orožje, izvoženo v tretje države, s tihotapljenjem in nezakonito trgovino znova vstopilo v EU;

31.  poziva države članice in ESZD, naj v skupno stališče vključijo novo merilo in tako zagotovijo, da se bo pri podeljevanju dovoljenj ustrezno upoštevala nevarnost korupcije pri zadevnem izvozu;

Letno poročilo skupine COARM

32.  ceni prizadevanja skupine COARM glede sodelovanja, usklajevanja in zbliževanja (z uporabo zlasti navodil za uporabnike skupnega stališča) ter glede krepitve in izvajanja skupnega stališča, zlasti kar zadeva kampanje ozaveščanja in postopke približevanja oziroma usklajevanja v EU in s tretjimi državami;

33.  obžaluje zelo pozno objavo osemnajstega letnega poročila za leto 2015 marca 2017 ter devetnajstega letnega poročila za leto 2016 februarja 2018; poziva, naj se zagotovi bolj standardiziran in pravočasen postopek poročanja in predložitve, z določitvijo strogega roka za predložitev podatkov najpozneje januarja po letu, v katerem je prišlo do takega izvoza, ter določitvijo datuma objave najpozneje do marca, ki sledi letu izvoza;

34.  želi spomniti, da so v skladu s členom 8(2) skupnega stališča vse države članice obvezane poročati o svojem izvozu orožja, in jih poziva, naj v celoti spoštujejo svoje obveznosti, določene v skupnem stališču; poudarja, da so visokokakovostni in razčlenjeni podatki o dejanski dobavi bistvenega pomena za razumevanje uporabe teh osmih meril;

35.  kritizira, da številne države članice niso predložile popolnih poročil za devetnajsto letno poročilo na podlagi podrobnih, za posamezno državo specifičnih podatkov; je zaskrbljen, da zaradi tega v letnem poročilu COARM manjkajo pomembni podatki in da zato poročilo ni posodobljeno, z njim pa ni mogoče predstaviti celotne slike izvoznih dejavnosti držav članic; meni, da bi bilo treba uvesti standardiziran sistem preverjanja in poročanja, ki bi zagotavljal podrobnejše in izčrpnejše informacije; ponovno poziva, naj vse države članice, ki niso predložile popolnih poročil, predložijo dodatne informacije v zvezi z njihovim preteklim izvozom, da bi se ti podatki vključili v naslednje letno poročilo;

36.  je seznanjen, da iz devetnajstega letnega poročila izhaja, da se merila, uporabljena za zavrnitve, razlikujejo glede na uporabo, pri čemer je bilo merilo 1 uporabljeno 82-krat, merilo 2 119-krat, merilo 3 103-krat, merilo 4 85-krat, merilo 5 8-krat, merilo 6 12-krat, merilo 7 139-krat in merilo 8 enkrat; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je število zavrnjenih dovoljenj zmanjšalo tudi v relativnem smislu (le 0,76 % prošenj za dovoljenja je bilo zavrnjenih leta 2016 v primerjavi s skoraj 1 % leta 2015); z razočaranjem ugotavlja, da v poročilu ponovno ni bilo podatkov o izidu pogajanj v zvezi z obvestili o zavrnitvi, ter poziva države članice, naj takšne podatke vključijo v prihodnja letna poročila;

37.  priporoča, naj se zberejo dodatne informacije držav članic ter objavijo na nacionalni ravni in v letnem poročilu COARM; priporoča tudi, naj se v letno poročilo COARM doda pregled primerjave trendov glede na pretekla leta, skupaj s skupnimi zneski;

Parlament in civilna družba

38.  je seznanjen, da vsi nacionalni parlamenti EU ne nadzorujejo vladnih odločb o dovoljenjih; opozarja na Poslovnik Parlamenta, ki predvideva možnost zagotavljanja rednih odzivov na letna poročila EU o izvozu orožja, in v zvezi s tem poziva k izboljšanju sedanjih razmer in zagotovitvi, da se bo Parlament na letno poročilo COARM odzval z lastnim letnim poročilom, ki bi moralo biti zunaj kvote; poziva nacionalne parlamente, naj izmenjajo vse obstoječe najboljše prakse na področju poročanja o izvozu orožja in nadzora nad njim;

39.  poudarja pomembno vlogo nacionalnih parlamentov, Evropskega parlamenta, civilne družbe, organov za nadzor nad izvozom orožja in industrijskih združenj pri podpiranju in spodbujanju dogovorjenih standardov iz skupnega stališča na nacionalni ravni in ravni EU ter pri vzpostavitvi preglednega nadzornega sistema, ki upošteva načelo odgovornosti; zato poziva k sprejetju preglednega in trdnega nadzornega mehanizma, ki krepi vlogo parlamentov in civilne družbe; spodbuja nacionalne parlamente, civilno družbo in akademski svet, naj neodvisno nadzirajo trgovino z orožjem, ter poziva države članice in ESZD, naj podprejo te dejavnosti, tudi s finančnimi sredstvi;

40.  poudarja pomen in legitimnost parlamentarnega nadzora v zvezi s podatki, ki se nanašajo na nadzor nad izvozom orožja in na to, kako se ta nadzor izvaja; v zvezi s tem poziva k potrebnim ukrepom, podpori in informacijam, da bi zagotovili, da bo mogoče funkcijo javnega nadzora izvajati v celoti;

41.  priporoča, naj se izvoz proizvodov, financiranih v okviru EDIDP in/ali evropskega obrambnega sklada ločeno navede med podatki, predloženimi COARM, da bi zagotovili tesno spremljanje teh proizvodov, ki so se financirali iz evropskega proračuna; poziva Svet in Parlament, naj se dogovorita o podrobnem režimu razlaganja in izvajanja, vključno z nadzornim organom, organom za sankcije in etičnim odborom za merila iz skupnega stališča, ki naj bi se uporabljala vsaj za proizvode, financirane v okviru EDIDP in/ali evropskega obrambnega sklada, da bi zagotovili enake izvozne okvire za udeležene države; meni, da bi moralo skupno razlaganje in izvajanje vnaprej veljati za ves izvoz orožja iz držav članic;

Mednarodni nadzor nad orožjem in razorožitev

42.  opozarja na ambicije EU, da bi delovala globalni akter za mir; meni, da bi morala EU upravičiti svojo večjo odgovornost za mir in varnost v Evropi in svetu s še izboljšanimi mehanizmi za nadzor nad izvozom orožja in pobudami za razoroževanje ter da bi morala kot odgovoren svetovni akter imeti vodilno vlogo, EU bi torej morala imeti dejavno vlogo, pri čemer bi si morale države članice po najboljših močeh prizadevati za skupno stališče na področjih neširjenja orožja, svetovnega razoroževanja in nadzora nad prenosom orožja, pa tudi pri okrepitvi raziskav in razvoja tehnologij in procesov za preoblikovanje vojaških struktur v strukture za civilno rabo, ter z ukrepi, kot je odobritev izvoznih prednosti za zadevno blago;

43.  želi spomniti, da so vse države članice podpisnice Pogodbe o trgovini z orožjem; poziva k univerzalizaciji te pogodbe in k večji osredotočenosti na tiste države, ki niso podpisnice; pozdravlja tudi prizadevanja za obveščanje glede Pogodbe o trgovini z orožjem in podpira njeno učinkovito izvajanje;

44.  spodbuja države članice, naj tretjim državam pomagajo pri oblikovanju, posodabljanju, izboljšanju in uporabi sistemov preverjanja orožja v skladu s skupnim stališčem;

45.  ponovno izraža svoje stališče v zvezi s smrtonosnimi avtonomnimi orožnimi sistemi; poziva k prepovedi izvoza proizvodov, ki se uporabljajo pri razvoju in proizvodnji takšnih orožnih sistemov;

46.  poudarja, da bi moral učinkovit mednarodni sporazum o nadzoru nad orožjem zajemati vse prenose, tudi prenos med državami, prenos med državami in nedržavnimi končnimi uporabniki, zakup in posojila, darila ali prenose v obliki pomoči ter druge oblike prenosa;

o
o   o

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.

(1) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
(2) UL C 56, 14.2.2018, str. 1.
(3) UL L 17, 23.1.2018, str. 40.
(4) UL L 139, 30.5.2017, str. 38.
(5) UL C 98, 15.3.2018, str. 1.
(6) http://www.wassenaar.org/control-lists/, „Seznam blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznam streliva“ v skladu z Wassenaarskim sporazumom o nadzoru nad izvozom konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo.
(7) Pogodba o trgovini z orožjem, OZN, 13-27217.
(8) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.
(9) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
(10) UL L 338, 13.12.2016, str. 1.
(11) A/HRC/35/8.
(12) UL C 337, 20.9.2018, str. 63.
(13) UL C 399, 24.11.2017, str. 178.
(14) UL C 35, 31.1.2018, str. 142.
(15) UL C 331, 18.9.2018, str. 146.
(16) UL C 356, 4.10.2018, str. 104.
(17) UL C 285, 29.8.2017, str. 110.
(18) Trendi v mednarodnih prenosih orožja, 2017 (preglednica dejstev SIPRI, marec 2018).
(19) http://enaat.org/eu-export-browser/licence.de.html
(20) „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“, Bruselj, junij 2016.
(21) „Vzpostavitev evropskega obrambnega sklada“, COM(2017)0295, 7. junij 2017.
(22) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016XG0406(01)&from=SL

Zadnja posodobitev: 15. november 2018Pravno obvestilo