Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije (11997D/PRO/02),

–  ob upoštevanju člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005,

–  ob upoštevanju osnutkov sklepov Sveta z dne 29. septembra 2010 (14142/2010) in z dne 8. julija 2011 (14142/1/2010) o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta z dne 7. decembra 2011 o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji (14302/3/11),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 8. junija 2011 o osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 9. in 10. junija 2011, 22. in 23. septembra 2011, 25. in 26. oktobra 2012, 7. in 9. marca 2013 ter 5. in 6. decembra 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2011 o pridružitvi Bolgarije in Romunije k schengenskemu območju(2),

–  ob upoštevanju osmega polletnega poročila Komisije o delovanju schengenskega območja z dne 15. decembra 2015 (COM(2015)0675),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2017/1908 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na vizumski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji(4),

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta z dne 18. aprila 2018 o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (15820/1/2017),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 13. junija 2018 o osnutku sklepa Sveta o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0365/2018),

A.  ker sta Bolgarija in Romunija ob pristopu Evropski uniji leta 2007 sprejeli schengenski pravni red; ker je Bolgarija leta 2008 podala izjavo o pripravljenosti za začetek ocenjevanja, ki ga izvaja delovna skupina za schengensko evalvacijo, v kateri sodelujejo strokovnjaki iz držav članic schengenskega območja; ker je Romunija to izjavo podala leta 2007 in 2008;

B.  ker so strokovnjaki iz delovne skupine za schengensko evalvacijo potrdili, da so postopek schengenskega ocenjevanja za Bolgarijo in Romunijo zaključili in da sta državi pripravljeni na izvajanje vseh določb schengenskega pravnega reda, kar je potrdil tudi Svet v svojih sklepih z dne 9. in 10. junija 2011; ker je Svet v svojem osnutku sklepa z dne 8. julija 2011 potrdil, da so pogoji, potrebni za uporabo schengenskega pravnega reda, izpolnjeni na vseh področjih, ki se nanašajo na varstvo podatkov, zračne meje, kopenske meje, policijsko sodelovanje, schengenski informacijski sistem, morske meje in vizume; ker sta morali državi za zaključek postopka schengenskega ocenjevanja poleg soočanja z izzivom upravljanja zunanjih meja temeljito prestrukturirati svoj sistem za nadzor meja in vlagati v povečanje zmogljivosti organov pregona; ker je v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2005 edini pogoj za popolno uporabo schengenskega pravnega reda in s tem za odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah uspešno zaključen postopek schengenskega ocenjevanja; ker so voditelji držav in vlad v Svetu že večkrat potrdili, da sta Romunija in Bolgarija pripravljeni na polno uporabo schengenskega pravnega reda, kar sta potrdila tudi Komisija in Parlament, nazadnje v sporočilu Komisije z dne 27. septembra 2017 in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018;

C.  ker je Svet v osnutku sklepa z dne 29. septembra 2010 predlagal polno uporabo schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji ter odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah; ker je Parlament v zakonodajni resoluciji z dne 8. junija 2011 ta sklep odobril in pozval Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če ga namerava bistveno spremeniti;

D.  ker je predsedstvo Sveta septembra 2011 predstavilo predlog za delno uporabo določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji, in sicer odpravo kontrol zgolj na notranjih morskih in zračnih mejah, medtem ko je v zvezi s kopenskimi mejami predvidelo poznejše sprejetje ločenega sklepa;

E.  ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve v sklepih večkrat potrdil zavezo, da bodo vse njegove prihodnje odločitve o odpravi kontrol na notranjih mejah v Bolgariji in Romuniji temeljile na dvostopenjskem pristopu; ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve večkrat preložil sprejetje te odločitve;

F.  ker je Svet v sklepu z dne 12. oktobra 2017 Bolgariji in Romuniji odobril pasiven dostop do vizumskega informacijskega sistema; ker je v svojem osnutku sklepa z dne 18. aprila 2018 predlagal polno uporabo preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v obeh državah članicah;

G.  ker niti Akt o pristopu iz leta 2005 niti mehanizem schengenskega ocenjevanja ne predvidevata določitve različnih časovnih okvirov za odpravo kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah; ker so bile vse predhodne širitve schengenskega območja sprejete z enotnim pravnim aktom;

H.  ker je schengensko območje edinstvena ureditev in eden največjih dosežkov Evropske unije, ki omogoča prosto gibanje ljudi na tem območju; ker so to omogočili različni izravnalni ukrepi, kot sta uvedba schengenskega informacijskega sistema (SIS) za okrepitev izmenjave informacij in vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma za preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državah članicah in spodbujanje vzajemnega zaupanja v delovanje schengenskega območja;

I.  ker bi ohranitev mejnih kontrol na notranjih mejah v Uniji ali njihova ponovna uvedba na schengenskem območju zelo vplivala na življenje evropskih državljanov in vseh tistih, ki jim koristi načelo prostega gibanja znotraj EU, prav tako pa bi hudo ogrozila njihovo zaupanje v evropske institucije in povezovanje; ker bi to povzročilo neposredne operativne in naložbene stroške za čezmejne delavce, turiste, prevoznike v cestnem tovornem prometu in javne uprave ter bi ohromilo gospodarstvo držav članic in delovanje notranjega trga EU; ker ohranitev kontrol na notranjih mejah z Bolgarijo in Romunijo negativno vpliva na izvoz iz teh držav in uvoz vanje, pa tudi na prevoze iz nekaterih največjih pristanišč za civilno ladjevje in tovorni promet na jugu Evrope in v ta pristanišča, kar pomeni izgubo koristi in več izdatkov; ker bi stroški, povezani z uvedbo kontrol na mejah Evropske unije, po ocenah znašali od 0,05 milijarde EUR do 20 milijard EUR pri enkratnih stroških ter približno 2 milijardi EUR pri letnih operativnih stroških(6);

J.  ker je ohranitev kontrol na notranjih mejah v Uniji ali njihova ponovna uvedba na schengenskem območju povezana z občutkom, da sta javni red in notranja varnost ogrožena, ne pa s trdnimi dokazi o dejanskem obstoju resne grožnje; ker se z odpravo nadzora na notranjih mejah kot posledico popolne uporabe schengenskega pravnega reda v državah članicah, ki so pred tem pristopile k EU ni povečala stopnja kriminala; ker je schengenska širitev leta 2007 povezana z nižjimi stopnjami kriminala v novih državah članicah, ki so pristopile k schengenski ureditvi, in v obstoječih schengenskih državah članicah ter ni povečala občutka negotovosti pri državljanih EU(7);

1.  opozarja, da sta Bolgarija in Romunija leta 2011 izpolnili vse pogoje, potrebne za polno uporabo schengenskega pravnega reda;

2.  obžaluje, da Svet sedem let pozneje še vedno ni sprejel sklepa o polni uporabi schengenskega pravnega reda v teh državah, čeprav sta ga Komisija in Parlament večkrat pozvala, naj to stori;

3.  meni, da predlog o razdelitvi odprave kontrol na notranjih mejah na dva pravna akta z namenom določitve različnih časovnih okvirov za odpravo kontrol na kopenskih, morskih in zračnih mejah pomeni znaten odmik od besedila osnutka sklepa Sveta z dne 29. septembra 2010, ki ga je Parlament odobril;

4.  opozarja, da lahko Svet sklep o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji sprejme le po posvetovanju s Parlamentom, ta obveznost pa izhaja iz člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005; ponovno poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril v svoji zakonodajni resoluciji z dne 8. junija 2011;

5.  je zaskrbljen, da bi lahko uvedba dvostopenjskega pristopa negativno vplivala na prihodnjo širitev schengenskega območja; poudarja, da nedoseganje soglasja v Svetu postavlja pod vprašaj enotno uporabo določb Pogodb EU in verodostojnost EU, zaradi česar podpora javnosti skupnim politikam še naprej pada, saj kaže na neenako obravnavo držav članic in uvaja umetne delitve znotraj Unije; je zaskrbljen, saj take prakse prispevajo k porastu populizma in nacionalizma po vsej celini, kar je temeljni izziv za delovanje EU;

6.  poudarja, da je prosto gibanje oseb prek notranjih meja, ki je posledica vključitve schengenskega pravnega reda v zakonodajni okvir EU, eden od največjih dosežkov EU; poudarja, da pomanjkljivosti v drugih politikah EU, kot je skupni evropski azilni sistem, ne bi smele negativno vplivati na delovanje in širitev schengenskega območja;

7.  pozdravlja sprejetje sklepa Sveta z dne 12. oktobra 2017, s katerim je bil Bolgariji in Romuniji odobren pasiven dostop do vizumskega informacijskega sistema, ter predlog Sveta o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v obeh državah članicah; obžaluje, da ta sklepa nista bila sprejeta takoj po potrditvi konca postopka schengenskega ocenjevanja leta 2011, temveč kot ad hoc ukrep za zagotovitev skladnosti s pogoji za izvajanje sistema vstopa/izstopa, ki naj bi bil po pričakovanjih pripravljen za izvajanje do leta 2020; meni, da sta ta pravna akta korak v smeri zapolnitve informacijskih vrzeli med državami članicami, ki schengenski pravni red uporabljajo v celoti, in državami, ki ga uporabljajo delno; odločno vztraja, da sprejetje teh aktov ne sme povzročiti nadaljnjega odlašanja pri odpravi kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah; ugotavlja, da bosta Bolgarija in Romunija s sprejetjem teh sklepov imeli vse odgovornosti in obveznosti, ki jih prinaša polnopravno članstvo v schengenskem območju, ne pa tudi vseh koristi;

8.  poudarja, da schengenski pravni red ni bil načrtovan tako, da bi veljal za države članice z različnimi pravnimi statusi; opozarja, da je treba zaradi dolgotrajnega neukrepanja Sveta v zakonodaji EU, ki ureja informacijske sisteme in sisteme upravljanja meja, jasno razlikovati med državami članicami, ki schengenski pravni red uporabljajo v celoti, in državami, ki ga uporabljajo delno; izraža zaskrbljenost, da se s tem pravno kodificira de facto vzporedni obstoj schengenskega območja s prostim gibanjem in schengenskega območja brez prostega gibanja, kar lahko privede do vrzeli pri izmenjavi podatkov, zakonodajnih pomanjkljivosti in nezadostne povezanosti med sistemi za pravosodje in notranje zadeve;

9.  poudarja, da v zvezi s polno uporabo schengenskega pravnega reda poleg pogojev, ki so določeni v Aktu o pristopu iz leta 2005, ne bi smeli uvajati dodatnih meril ali povezav z drugimi mehanizmi in politikami Unije, vključno z mehanizmom za sodelovanje in preverjanje in brez poseganja vanj; poziva države članice, naj se o širitvi schengenskega območja odločajo zgolj na podlagi izpolnjevanja ustreznih pogojev za uporabo schengenskega pravnega reda po koncu postopka schengenskega ocenjevanja;

10.  poziva Svet, naj na podlagi osnutka sklepa z dne 29. septembra 2010 (14142/2010) čim prej pripravi nov osnutek sklepa o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji ter z enim samim aktom takoj sprejme odločitev o odpravi kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah;

11.  poziva Svet, naj enako ravna tudi v primeru Hrvaške in potrdi polni pristop te države k schengenskemu območju takoj, ko bo uspešno zaključila ocenjevanje in bo izpolnjevala ustrezna merila;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 160. (2) UL C 94 E, 3.4.2013, str. 13. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0228. (4) UL L 269, 19.10.2017, str. 39. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0253. (6) Van Ballegooij, W., „The Cost of Non-Schengen: Civil Liberties, Justice and Home Affairs aspects“, Cost of Non-Europe Report, (Stroški opustitve schengenske ureditve: vidiki državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev, Poročilo o stroških neevrope), Oddelek za evropsko dodano vrednost, 2016, str. 32. (7) Prav tam, str. 28 in 31.